I»h*j» vs»k dan f*M wfcot, n«d«U in prainiko*. Imu^I dailj Saturdaja. 8od^ provtdtd h ^ J ^ g ^ ^^ ft|> ^ J-gg; S9.00 Toartj štev—NUMBER 254 J Francoska bojna ladja odrinila v Džibuti, pristaniško mesto v Somaliji. Fašisti smešijo poročila o italijanski invaziji francoskega teritorija. Izjava francoske vlade, da ne bp odstopila niti pedi ozemlja Italiji, izzvala nove napade v fašističnem tisku PARIZ, 28. dec. — Miniater ca tije je danee naznanil, da i bile senegalske čete poslane v iti, pristaniško mesto ▼ Somaliji, da ojatijo »jaške posadke v tamkajšnjih lilijah. Minister je namig-da je Francija pripravljena i odločno obrambo svojih kolo-v Afriki pred Italijani. Pariz, 2$. dec. — Francija je ričela jačiti svojo oboroženo i v Somaliji, koloniji v vzhod-[i Afriki, proti pritisku Italije, i hoče povečati svoj kolonialni nperij na račun Francije. Boj-_ ladja D'Iberville je včeraj dplula iz Beiruta, Sirija, v iibuti, Somalija, ko je gover-er te kolonije apeliral na fran-«ko vlado za pomoč. Tej bodo dile druge francoske bojne dje. Džibuti, ki je z železnico po-tn z Addis Ababo, tvori ivno zunanjo zvezo med Itali-in Abesinijo, katero so itali-ske čete podjarmile. Zdaj se i izvedelo, da so italijanske vo-ke karavane okupirale več na spornem ozemlju med mcoHko Somalijo In Abesini-Druga poročila, ki iflsO Ino potrjena, govorijo o oncentraciji Mussollnijevih čet meji francoske Somalije. Pati "Soir", levičarski list, po-i, da so italijanske čete za-ile šeat pozicij v Somaliji, tfje pravi, da Italijani v Abe-«iji kričijo, "da je zavzetje žibutija le vprašanje časa in bomo pometali Francoze v »rje." (Fašistični krogi v Rimu rtijo poročila, da so Italijanke čete prekoračile mejo in u-v francosko Somalijo, toda "ualno jih ne zanikajo. Uradih komentarjev o gibanju ita-ijinukega vojaštva ni, toda rim-«' li»t "II Giornale D'Italia" e, da so poročila fantastične norice, potvorba in strupena "°!«Kanda.) francoski tisk omenja izjave *aikov, ki so dospeli v Egipt 1 Dubutija, da je governer Sofije že dobil vojaštvo iz Franci* On je podvzel tudi korake, ' Prepreči italijanske demon- P*ije proti Franciji v Džibu- Jju. 28. dec. — Formalno na-s»nik» francoskega zunanjega ■™»«tra iionrieta, da Francija * w odstopila niti pedi avojega v Afriki Italiji, je pod- Mo nove napade na Francijo '"Uličnem tlaku. Ust "II ***Kgero" očita Frančiji, da " prevrniti ravnotežje v Sre-^ ju in ovirati pogajanja r,, l ^ Pogodbe glede Si- * ki ima končati francoski da Sirija postane ne-država. ^'*tičnj tlak kritizira tudi gjrjs Daiadierja, ki bi rad Veliko Britanjo na svo-C v k«nnktu z Italijo, da k£flje ^bij.1 italijanske te- v^lT^^ Daladierje- ^ ob,aku Tuniaij«. francoske & V "CVerni uZ ■ ' Italijanakl ■T' ^'tlčni in milltari-^ značaj. Nekateri liati pi-• frMnc<»><* vlada stavi ~ snirieškemu premierja «*tnu-k< v Rim kjr. kj#r -** ^'■•ujm. Hull svari pred militarizmom Nemški in italijanski poročevalci protestirajo Uma, Peru, 28. dec.—Cordell Hull, ameriški državni tajnik, je posvaril ameriške države pred militarizmom, ki ograža ves svet, v svojem govoru na banketu, ki se je vršil po zaključenju pan-ameriške konference. Pohvalil je prijateljsko razpoloženje, v katerem se je vršila konferenca. "Mi vemo, da je dosti sovraštva med narodi," je rekel Hull. "Dogovori, o katerih smo mislili, da bodo tvorili temelje stabilnosti in reda, so bili zavrženi in zaupanje je izginilo. Sila hoče vladati in ta je ustvarila mogočno militaristično mašino, da u-strahuje šibkejše, ki se ne morejo braniti. Naša naloga je, da iščemo druge poti. Ojačiti moramo predvsem načela medsebojnih prijateljskih odnošajev, da preprečimo razširjenje mili-tarietičnih sistemov na ameri-škl -kontinent. Gdnošaji, katere diktira oborožena pest, trajajo le toliko časa, dokler ne ustvarijo protisile. Naše prijateljstvo mora bazirati na medsebojnem zaupanju. Popolnoma sem uver-jen, da je panameriška konferenca pokazala pot v to smer. Naša naloga zdaj je, da napne-mo vse naše sile in uveljavimo program, ki so ga osvojili repre-zentantje ameriških držav na svoji konferenci." Dr. Carlos Concha, perujski zunanji minister in predsednik konference, je v zaključnem govoru dejal, da je panameriška konferenca izpolnila vsa pričakovanja. Zlasti je pohvalil deklaracijo o vseameriški solidarnosti in skupni obrambi proti zunanji agresiji. Lima, Peru, 28. dec. — Dopisniki nemških in italijanskih listov, ki so poročali o poteku panameriške konference, so za-pretili z ustvaritvijo mednarodnega incidenta, ker niso bili po^ vabljeni na banket, katerega je Oscar Benavides, predsednik Peruja, priredil v počast delegatom. On je povabil le poročevalce ameriških republik in Nemci ter Italijani so pričeli kričati o zapostavljanju. Perujski zunanji urad ao informirali, da so protestirali v Rimu in Berlinu proti diskriminaciji. Rusija poveča produkcijo avtomobilov Moskva, 28. dec. — Sovjetski tisk Je objavil izjave inženirjev, v katerih pravijo, da je čaa prišel, ko Ruaija lahko producira veliko število cenenih avtomobilov,^ katere bodo delavci lahko kupovali. Najceasjši avtomobil v Rusiji danes stane 9600 rabljev (okrog $1900). Industrija bo kmalu postavila na trg avtomobile novega tisa. ki bo vaak a tal le okrog Švica zvišala militaristične izdatke Bera. Švica. 28 dec. — Držav-na zbornica je včeraj odobrila proračun, ki določa vaoto $7*,* 100,000 za ojačanje oborožene sile. Proračun je aeatavll< In predložil zbornici vladni svet. Vladno vežbanje civilnih letalcev Roosevelt jači armado in mornarico Waahington, D. C., 28. dec.— Predsednik Rooaevelt je raztegnil obrambni program z načrtom, ki določa vežbanje civilnih letalcev za vojaško službo. Najmanj 20,000 fantov bo potegnjenih v letalsko službo na leto, kar bo stalo vlado, Če bo kongres odobril program, $9,800,000 letno. Predsednik je naznanil odobritev programa, katerega je predložila oblast civilnega letalstva. Program bo izvajan pod nadzorstvom federalne mladinske administracije. Letalske in-strukcije bodo dobivali študentje na univerzah in kolegijih v starosti 18 do 25 let. Roosevelt bo šel po novem letu pred kongres s pozivom, naj dovoli vsoto $9,-800,000 za financiranje vežba-nja letalcev. On pričakuje, da bo veliko število letalcev po iz-vežbanju stopilo v vojaško službo. Na vprašanje reporterjev, sli bo zahteval od kongresa denar za financiranje gradnje 18,000 bojnih letal, je Roosevelt odgovoril, da odločitev še ni padla. Detajliran program glede ojačanje eboceiene sile v eraku, na suhem in morju bo predložen kongresu prihodnji mesec. Waahlitfton, D. C., 28. dec.— Ameriške industrije ne bi zadostile zahtevam, ako bi se Amerika zapletla v vojno. Tega mnenja so magnatje in militariatič-ne avtoritete. Dasi Amerika lahko mobilizira armado 400,000 mož v prvih dneh vojne, jih ne bi mog|a opremiti z modernim orožjem, obleko in drugimi potrebščinami. Militaristične avtoritete pravijo, da lahko mobilizirajo ar. mado milijon mož v prvih šestih mesecih vojne, toda večina teh bi bila pobita predno bi dobila potrebno obrambno orožje v slučaju zunanje invazije ameriškega ozemlja. Vzelo bi dosti časa predno bi tovarne izpremenili v izdelovalnlce orožja in municije in drugega bojnega materiala. Žid je pognani v posebne distrikte Evakuacija Židov iz "arijskih" stanovanj Berlin, 28. dsc. Ds bodo židje v nemških meatih pognani poaebne diatrikte, ločev* od onih, v katerih bivajo *Arijci", je gotova atvar. Nad j i ao že pričeli izganjati Žide Is stanovanj, v katerih prebivajo tudi "Arijci". Nekateri hišni posestniki so po navodilu voditeljev nacijske atranke še obveatili «pde, da se morajo izseliti v določenem času. Evikcije so v teku. dasi avtoritete še niso objavile zadevne odredbe. Člani nacijake stranke obiskujejo hišne posestnike, y katerih stanovanjih žive židje. "ArlJ-ski" stanovalci morajo podpiaa-ti peticije, da so ss evikcijo Židov. Peticije so v soglasju s od-okom, ki ga je podalo neko ber-insko sodišče In v katerem je rečeno, da je nemastno trditi, da "Arijci" lahko živijo skupno Židi. Židovski kroti ssmf naglaša-jo, da jih nacijl tirsjo v poaebne distrikte. V nekaterih meatih so bile že uveljavljene odredbe, ki prepovedujejo židoviko lastništvo hiš. Obvestila o evikcijah so povzročila val raz porok. 2idje, poročeni z "arijakimf ženskami, pravijo, da naclji ne bodo srna-rali žensk za Židinje, če se bodo oči le. Zapostavljanje ftidov se opaža tudi na vlakih. 2idje se morajo voliti v posebnih vsgpnih. "Pas Schwarzes KorpsM, gtaelto Hit- erjeve osebne straže, piše, da majo tudi v Ameriki restrlkci-je. Države na jugu ne dovolijo zamorcem, da bi ae vozili skupno z belopolte i na vlakih. Nemčija torej le posnema ameriške južne države. Me ja med Finsko in Rusijo urejena Vzrold konflikta končno odpravljeni Moskva, 28. dec.—Uradno naznanilo govori o Izmenjavi not med aovjetako in finsko vlado in ureditvi meje med Finsko in Ru-aijo, ki Je dolga okrog 600 milj. Note, ki vsebujejo zemljevide o novi meji, sta Izmenjala Vladimir Potemkin, pomožni zunanji komisar, In baron Koaklnen, finski poslsnik v Moakvi. Finsks, ki je bila pred boljše-viško revolucijo del Ruaije. je proglasila svojo neodviaaost po revoluciji In zatrla komunistično gibanje v svojih mejah, s tem pa je provociraJS konflikt z Moskvo. Protestirala je večkrat, ker ao sovjetska letala prekoračila meje. Mnogokrat je prišlo tudi do obmejnih spopadov med stražami. Pred enim letom Je Ru-dolph H osti, finski zunanji miniater. obiakal Moakvo in aklenil prijateljako pogodbo. Pogajanja rtede ureditve meje ao sledila In U ao bila sedaj uspešno zaključena. . ____ MADŽARSKA POLICIJA STRELJALA NA SLOVAKE Dve osebi ubiti v ob nem spopadu njej- POLJSKA POSLALA PROTEST PRAGI P r a t s. Cehoalovaklja, 28. dec. — Madžarski policaji in orožniki so streljali na Slovake v obmejnem mestu Nagysurany-ju In ubili nekega atarega moža in neko dekle, več drugih oaeb pa je bilo ranjenih. Tako pravi poročilo, kf je ainoči dospelo v Prago. Spopad izvira iz demonstracij, ki so se pričele na božični večer. Slovaki ao zahtevali, da ae polnočni cerkveni obredi vršijo v njihovem jeziku, ne v madžarskem, a niso uspeli, Sledile ao protestne demonstracije in bitka, v kateri ao madžarski policaji naakočill demonstrante In jih razpršili. (Veat iz Budimpešte pravi, ds je bila samo ena oaeba ubita v izgredih, katere ao provocirall Slovaki s avojo agitacijo proti Ogrski.) Nagyaurany js prišel pod madžarsko kontrolo v zadnjem novembru, ko je češkoalovaška vlada odstopila Ogrski ozemlje v obaegu 4875 kvadratnih milj, KomunlatiČna stranka js bils včsrsj rsspuščana na Češkem, Ustanovljena js bila pred ossm« nsjatlmi meaecl. Pred nelcsj tedni Js Slovskijs razpustila JSJr4^ >traftk° ,,MVQjtni *»r «> fašlati ^7000 loja- Unije obljubile podporo ttavkarjem Hearstova lista izgubljala naročnike Chksgo. — (FP) — Caani-karjem, ki ao zsstavkall pri dveh tukajšnjih Hesrstovih liatlh, ao priakočile na pomoč unije CIO in ADF. Stavka Je bila oklicana 5. decembra v znak proteata proti zapostavljanju In odslovi-tvam unionlater. Voditelji železnlčaraklh bratovščin In unij Al M*' so govorili na masnem shodu časntksrjev, ki se je vršil zadnji petek. Shoda se je udeležilo čez 2000 ljudi in glavni govornik je bil Hey-wood Broun, predsednik Ameriškega čaanikgrakega gilda. George K. Aatelle, podpred-nik Ameriške učlteljaks federa-clje (ADF) je dejal, "da Je ča-sopiani magnat H»«arut almbol najgrše reakcije." Aztelle je profesor na univerzi Northweat-ern. VVilliam liiahop. pod pred aed nik bratovščine železniških sprem nikov, Je v avojem govoru naglašal, da morajo delavske organizacije podpreti vsako unijo, kadar gre v boj za Izboljšanje delovnih pogojev avojlh članov. V imenu krojaške unije International Ladies' Garment Worker« je podpredsednik A. Plot k in obljubil finančno In moralno podporo sta v kar Jem, Kam t*nin od Amslgamated Cloth-Ing Workera pa je naznanil, da je njegova organizacija prispe-vala $500 v atavkovnl aklri. Oba Heeratova liats — Herald Ezaminer in Rvening Amerkan —sta isgubila 165.000 naročnikov, odkar traja atavka, 176 firm pa je prenehalo z oglaševanjem Praga, CehoalovaklJa, 9& dec. — Poljski poalanik s vložil nov protsat pri prašk vladi proti antlpoljski agitac JI ob češko-poljski meji. Ceškl listi ao istočaano objavili aenzaolo-nalne vesti o protlčešklh aktivnostih na ozemlju, ki ga js fls-sedta Poljska. SO,000 Izmed 180,000 Cehov na tem ozemlju ao poljske avtoritete izgnale. V navalu poljske policije na Cehe zadnji torek Je bilo 29 ljudi ranjenih. Vsi ao bili odpeljsnl v bolnišnico. Poljaka meja je zaprta beguncem od zadnjega petka In obmejna atraža j« bila ojačena. V Prago prihajajo poročila o teroriziran ju Cehov v Tešinju, Med onimi, ki ao bili ranjeni v poljskem policijskem navalu, Js tudi grof Htarh«mberg, brst Krasta Starhemberga, bivšega avstrijskega državnika. / • Nov francoski poslanik v Barceloni Pariz, 28. dec.—Jule* llenry, ki Je bil več let člsn francoskega poslaništva v Waahingtonu, Je odpotoval v Barcelono, ftpenljs, kjer bo prevzel poalaniške posle. Odkar se je vrnil v Psrif iz VVaahingtona. Je bil zaposlen v uradu zunanjega miniatrs Bon* nets. On je igral važno vlogo ns monakovaki konferenci. Poitni deficit znaša $43*11 JiM Washington, D. C., 2S dec.— Glavni poštar James A. Farlejr je včeraj poroča! iiredsednlku Rooaevelt u, da Je imel v tem letu poštni department $4MU,-556 več izdatkov kot dohodkov Skupni dohodki ao znašali $728,-64.1.061, stroški pa $772,446407< natov podpira Hearata, da prepreči zmago atavkarjev. Dsily Time«. Rooarveltovi administraciji naklonjen list. poroča precej nepriatransko e poteku stavke. do/im liata Delt) Nn»a in Tribune prinašata za\ajalna po Organizacija časopianih mag ročlla. Fašisti zasedli velik kos ozeml ja Španska vlada •e umakne iz Barcelone? I1KNDAYR, FRANCIJA, 28. dec. — l.ojali*tl ao pričeli utr-jevatl avoje postojanke pri Ar-tekstilnem meatu v neverni Kataloniji, da Mtavljo fašlatič-no ofensivo. Fašistični topovi ao hombsrdirsll te meato vel ur in vladal ao jim odgovarjali. Na froatt pri l .erldl so lojallatl uprl-zorlll več naakokov na uporniške poaieljs. Hendsys, Francija. 28. dec— Fsšlati poročajo o nadaljnjih smagah v avojl ofenzivi na fronti v Kataloniji. V zadnjih patih dneh ao Msedli ozemlje v obsegu m štlrjaških milj. U-radna vsat pravi, da Je Alos de Balaguer, mesto na severni atranl reke Segre, v fašističnih rokah. z okupacijo tega meata ao ae uporniki približali Arteai, mestu na drugi atranl reke Segre. Nove lojalistlčns čete ao bile včeraj poslane v ta sektor, da preprečijo fašistom prekoračenje reke. Uporniki dalje poročajo, da so zasedli vsč višin ob cesti, ki spaja Tremp s Barcelono. Prve čete so prodrlo do gorovja Lle na, kjsr se odplrs pot v provin co Tsrragono. Fašisti pravijo, da znašajo izgube v bitkah v zadnjih petih dnsh deset tisoč ubitih in rsnje-nih. V spopadih, ki se vršijo na fronti v Kataloniji, jo zavoja-vanlh 600,000 mož na obeh straneh. Odksr ss js prlčels ofen listov. Fsšiatičnl letalci so včeraj dvakrat napadli Barcelono t bombami. Ena bomba Jo treščila na angleški parnik "Stan-croft", ki jo bil zasidran v pristanišču. Parnik se Je potopil, toda mornarji so ao rešili. Daai so prvo fsšistlčne četo oddaljene okrog 80 milj od Barcelono, glavnega cilja svojo o-fenzive, ao pričale krožiti govorice, da ae bo špknska ljudska vlada umaknila is meata. Va-lencija in Kartagena, pristaniški mesti ob Sradozemakem morju, sta omenjeni kot bodoči sedež vlsdo. Valencija jo bila že glavno meato, ko ae jo vlada umaknila tja Is Madrida v novembru I. 10H6. Vladni sedež Je bil premeščsn v Barcelono v oktobru preteklega leta, ko Je ValeticiJI pretila nevsrnoat fašistične invazije. Governer avstrijske province izgnan Kalzburg, Nemčija, 28 dec.— IVanz Rehrl Je bil včeraj izpuščen Jz Ječ« |n izgnan iz aolno-frašk« provinca, katero Je vladal kot governer do Hitlerjeve okupacije Avstrije v zadnjem marcu. Obtotbe, ki j« očitala Rehrl u zlorabljanje oblaati in prejemanja podkupnine pod prejšnjim režimom, J« bila po izgonu umaknjena. Sezton, vodja angleških laborfjtov, umrl tandon, 28, dec. — Jamea Me*ton, veteran v angleškem de-lavakem gibanju, je včeraj u-mrl v avojem stanovanju v U« verpoolu. Ob smrti Je bil atar 82 let. Pred leti Je bil glavni tajnik unij« pristaniških delavoev In predaednik Kongraaa britakih delavskih in strokovnij unij. Japonski delavci ubiti v tunelu Tokio. 28 dec — Najmanj .19 delavcev je bilo ubitih včeraj v železniškem tunelu pri Keišl, provinca lloduka. ko ae je utrgala plast kamenja in Jih zasu- PARIZ IN RIM VZNEMIRJATA ANGLIJO Chambtrlain morda priklii* obit k Italije HITLER PODPIRA MUSSOLINIJA i liondon, 28, dec. — Napetost med Francijo in Italijo zaradi francoake Somalije v vzhodni Afriki utegne prekrižati račune premier Ju Chamberlainu, ki ae je odločil, da on in sunanjl miniater Halifas obiščeta Italijo prihodnji meaec. Tako so sinoči izjavili diplomatlčnl krogi v lanidonu. Uradni krogi niso hoteli komentirati poročil, da ao italijanske Čete Invadlralo francosko Somalijo, toda člani Ohamber-lainovega kabineta skrbno opazujejo rasvoj konflikta mod Francijo In Italijo. Vlada jo pozvala diplomate, katerim je altuaolja v krajih oh maji Somalije in Abeainljo, znana, naj Izročajo o stvari. Chamborlain Je v stalnih at! klh i zunanjim ministrom Hali-fasom In možnokt Jo, da boata preklicala obisk Rima, ako bo Italija podvsela drastično akcijo proti Franciji. Musaollnljovo stališče napram Franciji bo igralo vaftno vlogo v rimaklh razgovorih. Francija bi rada dobivata zagotovilo od Ohsmbor-laina, da no bo prsvssl vloge posredovalca v sporu s Italijo in da) koiMosije Muasollnlju na njsn račun. V tondonu ao prsprilsni, ds nemški diktator Hitler podpira Muaaollnljeve kolonialna zahteve. To potrjuje poročilo, da bo maršal Goering, nemški letalski miniater In Hitlerjeva dssna roka, šol v Rim v zadnjih dnoh januarja, kjer bo konforlral s Muaaollnljem In njegovim zunanjim mlnlatrom. Mnogi angleški državniki ao mnenja, da Italijanski diktator igra prefrlgano diplomatlčno igro. Zahteve po aueksljl francoskih kolonij imajo predvsem Izsiliti velike koncesijo od Cham-berlalna v razgovorih i Muaao-llnijem. Kitajska odklonila japonske pogoje Gueriltke bitke v severni Kitajski ftanghaj, 28. dec. — Uradni krugj v Cungkingu, glavnem meatu Kitajske, so Isjavlli, da Je mir med Japonako in Kitajako na (atdlagi pogojev, katere Je očrta! Ja|¥>naki premier Fumlna-ro Konoe v avoji deklaraciji zadnji teden, nemogoč. Poročilo, da Je bil Wang Ceng-waj, bivši predsednik kitajskega vladnega sveta, poalan v Hongkong, da ae Um pogaja s repre-zentantl Ja|M>nake glede sklenitve premirja, Je kitajska vlada danes zanikala. Aaaghaj, 28. dec. — Ns gUv-nih frontah prevladuje mir, toda v ozadju front ao aktivne kitaj-ake guerilak« čete. Te delejo velike preglavice Japoncem. Japonci ao včeraj naznanili, da ao province Cahar, Hujuan, Ho-pej, Santung, Aenai, Anhvaj In Kiangal pod njihove popolno kontrolo. Nevtralni opazovalci pravijo, da J a p o n «I pretiravajo Okupirali ae sicer glavna meata. ne pa zaledij, kjer se kitajski- lete š« trdno aktivne. PtOSVBT* M PROSVETA THE ENUGHTENMDfT cuuilo m uitnima ilonma mabooki podpokns JSDKOTS 4 m4 ■ hr »k. ______,_____(levee Cfctoea«) |*JS .o tto. M.M .e »ol l*e. I1M >•*•' - to ctaffo r-m m mto m«. m » »m tatoj » to« imi tor Um Uoilto Stoto* (mmvi ckko«o> Md IS.M HT «< cw» rJS r*. f vr TTTTv^to*"'0to<*U4 UMM^toM (to*.., »O- Lu. d,",«, mmml U4) - aeftOJetolto to e Mk to to »rito«! poštnino. ______________^ ^ SSThS not bo r^rooTjJL •tort«. ptor*. m., wtu to --- Mir V tom I uiTr-'-1 to idf iHw il m4 m n*. ker tom i RROSVETA •M7-M So. Uvntoto Aro.. muusku or ms rKDiuus«» ? Sls* s* prtoMT l/ulr II. ItM), __m n«tovu ponMol, i bil lahko bolj pameten — se tsko kakor umo mi — ampak rečem, enmalo bolj — pa kaj, ko sam pravi, da ne bo ■ no, pa da smo le mi — pa kdo se >o brigal sa norce — j a, pa glej te hudiča, dela nam pa le skrbi — in bolj ko ta Pire in Ameri- ška Domovina — predlagam resolucijo — jas jo podpiram . . "Vstani, čas je, da greš na delo." "AU riffht, darlingr Strašne sanje ob zlatu, kadilu in meri!!! ' • e o____ Moja nsjiakrenejša hvala za prijaznost in uljudnost Milanu Medvešku, Felixu Strumblu, Andreju Božiču in vsem ostalim, ki so se udeležili veselice soc. kluba Št. 49. Udeležba je bila povolj-na, torej kaj pa Še hočemo? I-vanka Kramarjeva mi je svetovala, naj voščim vsem mojim o-sebnim prijateljem srečno novo leto 1939. Da, Ivanka, pa tudi vsem Kramarjem in tebi le posebno voščim srečno novo leto in sicer, da bi bila tajto srečna, da bi dobila tisti "kovter" od Progresivnih Slovenk, krožek št. 1. Kar pa še želim, ne smem tukaj zapisati. Želim pa žlher! In zadnji pozdrav vsem čitateljem, da bi vsi skupaj, vi in jaz tudi, še čitali dopise v letu 1939. Kolikor bo ostalo od tega pozdrava, naj pa dobi Molek, ki ga dostikrat kritizirajo vsled mojfh dopisov. Da bi jih še, čeprav sva bila oba neumna v letu gospodovem 1988. Frank Barbič, 53 je d** m- gojen jr b« v Govt ni vasi Pfi *ove* SV*t*. Itar je b*4» i*. Tu v Ameriki zapuš-čs ženo, *tirj sinove is tosr, bra- v starem kraju, brsta v Mil-vvaukeeju in aestro v Clevelandu. J imesu druMvs jtm iarsksm* naše sožalje, pokojniku pa naj bo lahka ameriška gruda. Dru-itvo ga bo zelo pogrešalo. Citai sem dopis br. Radelj na iz West Allisa, v katerem je priporočaj, da ni umestno vabiti ta-cega članstva na sejo v decembru, ki ga ni na s#je vse leto. Jaz se strinjam z sjim. Leta 1936 hotel pri društvu 300 nihče prevzeti predsedništva, izgovor ie bil izčrpanost. La leto 193$, co je le mladinski krožek, ni bik) tega izgovora. Predsednik ia tajnik sta dobila 81 članov mladinskemu oddelku in tudi organizirala krožek, toda predsednik še zaupniee m dobil od članstva. Va-vim vse člene, da se bolj redno udeležujete sej, da boste videli, tako je pri dr pit v u. Vsem srečno novo leto. John fttednak, zapisnikar. bo nss sferi h, toda kaj is Silvestra va zabava v Matan* toumu Ma*ontown, Ps. — Kot je bilo že poročano, priredi drultvo 570 SNPJ zaključno letno zabavo v soboto, 81. decembra, pri-četek ob 7:30 zvečer v Nagije-vi dvorani v West Masontownu. Na tej zabavi se bomo poslovili od starega leta, pozdravili novo leto in izrasili željo v boljša bodočnost, kar naj bo vsem v voščilo sa prihodnje leto. Igral bo orkester Martina Sera najnovejše in svetovno znane skladbe v zadovoljstvo vsem. Zagotovljena je tudi dobra postrežba. Se priporočamo na obilno udeležbo* Na veselo svidenje. Frank Klemene. Izkaz in zahvala St. Michael, Ps.—Za br. Ffan-ka Zaleta so prispevali sledeči: Louis Vozel, $8, Frank Attima S2; po en dolar: Tony Dremel, miss Sivec, Jack Simcic, John Madu, Joe Keg, Joe Signeto; po 50c: Mike Progar, Frank Sebal, Mat Lapanja, miss Pire, miss Milavc, Henry ftodan, miss Hočevar, Joe Dolenc, Tony Rukae, Louis Trinkaus; po 26c: Louis (lenolek, Frank Kunstak, John (osoia, miss Premru, Sephie ire; drultvo 190 darovalo $5. V imenu prizsdetega brata se vsem darovalcem lepo zahvaliva. Johs Madu, Tony Dremel, nabiralca. Smrt pionirja Broddock, Pa. — Sporočam, da je drultvo 300 SNPJ v enem tednu spremilo dva člana na pokopal ilče. Ko je ležal Anton San-ko pri pogrebniku, smo se pogovarjali, kdo bo lel za njim. Ta pravi — H., drugi — S. V soboto zjutraj mi pride povedat br. predsednik, da jl^mi^ Frank Safran v bolnišn sta bila predaednik in tajnik zadnjič pri njemu, je bil še zdrav in so si vsi voščili vesele prasni-ke. Nikdo ni -slutil, kaj bo drugi dan. Frank Safran je bil soustanovitelj drultva Napredni Sloven ci št. 300 in večkrat blagajnik. Z njim je društvo izgubilo zvestega in agilnega člana. Mislim, da ga ni bilo pri društvu, ki bi delal toliko za organizacijo kot Tn« M«w»iiey. alnrlti delavaki jetnik, ki upa. da ho kmalu tapu Is i S pota Smo v zadnjem mesecu leta 938, ko to pišem. Kaj vse se je dogodilo v tem l#tu ! Svet v ob-* vplnn ga, ker predstavlja „ nomsko moč — in na to Hitlerjeva banda v Berlinu. *U> JMJ za konspihitorske ofSeroc.je v ao vsh. radi le* in rrnrTTK 29. DECEMBRA PR08VET* Novice iz starega kraja Slovcnij« VOIJTVB v SKUPŠČINO 11. decembra 1938. Danes so v državi volitve za •kupsčino. Razpisane so bile Ji dvema mesecema, kmalu po gUovaikl mm\ ko - ao dogodki v Evropi dali priliko Semu vladnemu predsedniku at stojadinoviču, da je naglasil, kako pravilno je vodil svojo zunanjo politiko s tem, da je Ju-•oslavija prijateljica z Berlinom uBimom. Ni dvoma, da je prav to dalo zadnji pogum, da je vlada razpisala volitve, ki jih je obljubljala, odkar je prišla le ta 1935 na krmilo. Doslej je vlada delala s skup-icino, ki je bila v veliki večini izvoljena na* listi prejšnjega vladnega predsedniku Jevtiča, torej na listi Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS). Ko pa je poldrugi mesec po volitvah jevtič padel in so sedli na vlado dr. Stojadinovič, dr. Korošec in Spaho, so se skoraj vsi Jevtičevi poslanci kar čez noč pridružili novi vladni skupini, ki je kmalu nato osnovala svojo stranko. Jugoslovansko radikalno zajed-nico (JEZ), katere predsednik je dr. Stojadinovič in ki se je spet naglo organizirala po vsej državi in sicer na isti način kakor poprej JNS: po državnem uradništvu, ki je pač odvisno. JRZ je naglašala ves čas, da bo radi tega odpravila vse tiste notranje-politične zakone, ki u-stvarjajo diktaturo. Govorila je, da bo spremenila diktatorski volilni zakon, zakon o zborovanju in zakon o tisku — toda potekla so že tri leta in pol, zakona pa niso spremenili nobenega. Nas volilni zakon, kakor ga nam je dala diktatura, je namreč za vsako vlado silno simpatičen: volitve so javne in tista lista, ki dobi magari samo en glas večine, dobi s tem tudi tri petine mandatov, samo ostali dve petini se razdelita med večinsko skupino in drugimi listami. Ker je? državnih uradnikov veliko, volitve pa javne, je seveda že s tem pripravljen velik pritisk na uradnike: za vsakega uradnika lahko oblaat ve, ali je volil za vlado ali proti njej. Pripravna sta tudi zakon o tisku in zakon o zborovanju. • Vseh teh zakonov se vlada poslužuje pri sedanjih volitvah. Na izbiro imajo volilci tri vo-,ilne li«te, ki veljajo za vso državo: lista vladnega predsednika dr. Stojadinoviča, lista nacionalista dr. Ljotiča in lista dr. Vladimirja Mačka. Po sedanjem zakonu namreč ni mogoče, da bi vložil kandidatno listo samo za eno pokrajino, lahko pa * na tako državno listo veže v«č kandidatov. Taka državna "sta, na katero so se vezali kan-didatje raznih skupin, je to pot ''»ta dr. Mačka. Razen Ljotičeva »kupine se je vsa ostala opoaiei-Ja znašla na Mačkovi listi, celo Jupina JNS, ki je pred leti, ko .Ii,,tt n« vladi, najhuje preganjala dr. Mačka in njegovo gi Janje. Zdaj se je skupina JNS, Jue zgubila svojo organizacijo Jkrati z vlado, priključila Mač-listi. To je seveda le tehtna poteza: tako bo dobila Mačkova liata čim več glasov. Ker ni smelo biti nobenih) več, ka- pa so le dobili žrtev, s katero so pognali svojo agitacijo do viška: opoldne je izšla posebna izdaja "Slovenskega doma" z naslovom čez celo stran: "Mačkovske tolpe ubijajo po naših vaseh" in s poročilom, da je na krškem polju umrl, zadet od kamenja, posestnik Hribar iz Bušeče vasi pri Kostanjevici. Pri sv. Križu da kor, da se je tu in tu vršil in da je bil volilni shod, na katerem je je bil obiskan. poročal minister dr. Miha Krek. Kako je pri tem uniformira- V dvorani pa je bilo več mač-nem objavljanju poročil o vlad-J kovcev, ki so govorniku ugovar- nih shodih prišlo do nehotenih dovtipov, naj kaže naslednje: Na praznik 8. decembra je bil v Ljubljani vladni shod v Unionski dvorani, na katerem jali in delali medklice. Izrinili so ^ih iz dvorane oz. kakor poročajo, so se sami umaknili. Ko se je ponoči od tega shoda vračal domov posestnik Anton Hri- sta govorila vladni predsednik bar, so iz gozda napadli skupino dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec, "voditelj slovenskega naroda". Že naprej so govorili, da bo to največji shod v državi. Vstop v dvorano je bil dovoljen le z vabili. Dvorana je bila polna. Več kot 2500 jih ne gre vanjo. Bilo pa jih je tudi zunaj pred dvorano nekaj. Recimo torej, da jih je bilo 5,000, da ne bo kdo rekel, da nismo radodarni. Vladna tiskovna agencija je še tisti dan dostavila vsem dnevnikom v državi poročilo o tem shodu. To poročilo navaja, da je bilo na tem shodu nad 100,000 ljudi!! Če bi se zbrala vsa Ljubljana z ženskami in otroci, bi jih utegnilo biti okrog 70,000. Toda u-radno poročilo navaja 100,000 ljudi in natisniti poročilo moraš. Tako je izšlo "Jutro" dne 9. t. m. s tem poročilom. Enako poročilo je dobil setveda tudi "Slovenski dom", klerikalni popol-dnevnik. Toda glej, da list navaja, da je bilo — 30,000 ljudi na tem shodu! Urednike je menda obšla rdečica sramu, ko so brali v uradnem poročilu 100,-000 ljudi, pa se jim je ta števil ka zdela vendarle previsoka in taka, da bi se z njo blamirali. Popoldne izide "Slovenski narod", ki je hotel za naslovom nad uradnim poročilom napisati "Nad 100,000 ljudi na ljubljanskem shodu", pa je cenzura besede "Nad 100,000 ljudi" zaplenila! V tekstu samem pa je bilo 1 predmestju, je policija aretira- dovoljeno ohraniti navedbo cen tralnega tiskovnega biroja o 00,000 ljudi! Vsi drugi jugo-h,avi g ponarejanjem bankovcev, slovanski dnevniki so po nalogu Zasačili so ga res ravno pri de objavili, da Jih je bilo 100,000! hUt zborovalcev mačkove i s kamenjem. Hribarja je zadel kamen v glavo, prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer pa je ponoči umrl. Ta dogodek — o katerem pa podrobnejših poročil ni in bo treba počakati na privatne informacije o tem dogodku — je pognal klerikalno agitacijo do viška. Sinoči je minister dr. Krek govoril na radiu o tej "mu-čeniški žrtvi, ki je s svojo krvjo orosila prelepo krško polje." Agitacija opozicije se je morala reducirati le na ustmeno in na volilne sestanke, kjer pa so govorniki morali govoriti zelo previdno, v mnogih krajih pa sploh ni prišlo do takih sestankov. Nekateri teh sestankov so bili prepovedani z utemeljitvijo, da "niso bili pravilno prijavljeni". Tako smo pričakali danušnje jutro, ko so se ob sedmih odprla vrata volišč, da se ob šestih zvečer zapro. Po nočnem računanju bomo zvedeli nato jutri zjutraj prve številke, čez dva dni pa končne številke in čez kak teden dobimo seznam izvoljenih poslancev. PONAREJALCA BANKOVCEV PRIJELI Natisnil je 1000 bankovcev po 500 din, a preden jih je apra vil v promet, so ga zaprli V Radvanju, mariborskem mo vozniki Kočija se je ustavila pred neko hišo in stala tamkaj dalj časa. Zato je pristopil stražnik in klical voinlka, ki pa se ni ganil. Ko je stražnik moia-karja prijel, da bi ga predramjl. je spoznal, da je voznik mrtev. Bil je ves v krvi, obraz mrzel. Policija je uvedla preiskavo in ugotovila, da je bil voznik Franc Sumandl zaboden z noiem v srce in je sredi vožnje izkrvavel. Zločin se je dogodil v Dadvanju, kamor je zvečer pripeljal Šu-mandl nekega trgovca. Nato je šel v gostilno, popil tam četrt vina, četrt pa ga je dal nekomu, ki je bil slučajno pri gostilni Bil je to SOletni Čevljarski pomočnik Josip Topolčnik iz Smar-tnaaia Pohorju. Ko sta stala nato ob vosu, ata se nekaj sprič-kala. pri čemer je baje šumandl Topolčnika udaril okrog ušes, nakar je Topolčnik potegnil nož in sunil Sumandla naravnost v srce. Šumandl ja skočil na voz in pognal proti mestu, a je spotoma izkrvavel. Policija je še ponoči aretirala opolčnika, ki je nekaj Čaaa ta-il dejanje, ker pa je neka priča videla obadva skupsj pred gostilno, je Topolčnik nazadnje svoj zločin priznal. Zdravniki ao pri obdukciji u-gotovili, da je noi Topolčniku prerezal srce, in ja bila rana absolutno s mri la privatnega uradnika Mohorja Vabiča, ki je bil osumljen, da se n ob teh dogodkih ob ljubljanskem shodu je spoznala vsaj jubljanska javnost črno na be em, koliko gre verjeti poroči-om, da je bilo v tem in v tem mestu v Bosni 50,000 ljudi zborovanju itd. JRZ je zadnje dni pred voli 951etni Vabič je bil učitelj, nato pa je prestopil v privatno službo v Mariboru. Pred časom je vzel v najem majhno hišico Radvanju in zadnje Čase sko-na | raj ves svoj prosti ča* prebil v tej hišici. Policiji je prišlo na u ho, da Vablč baje ponareja ban tvami preplavila državo s svoji- U0Vce, pft je te dni oddelek poli-mi letaki. Nobenih drugih leta- cjje obkolil hišo. Ko so stopil kov ni bilo; kar je bilo opozicij- vanj0, «o Vabiča takoj aretirati skih, so bili natisnjeni na skri- ker g0 takoj opazili, da se ravno vaj in na skrivaj razširjeni; a bav{ „ tiskanjem bankovcev po tudi teh je bilo zelo malo. Opo- 500 djn Natisnil jih je že 1000 zicijski tisk je smel objaviti le kogov jn bdi so tako dobro pona-svoje kandidate, nobene besede Lojeni, da se le malo razlikujejo več. ()d pravih. V promet pa še n' Ker so volitve javne, je goto- Lpravil nobenega, tako vsaj za vo, da bo vlada dobila večino, tr ju je sam. Vabič Je pri zaslišanju Izjavil, da je delal popoln0**« Ženska delegacija poadravlja kapitana ameriške ladje It Johnaona v Barceloni. Ladja je pripeljala živila ln druge potrefefttine. kl ao jih darovali ameriški delavci špamfclm bjalistom. i\ ••• • I • I kvote (šen In neporočenih nedo-lOI^-I fmejitve priseljeva- Umih otrok zakonito pnpuš«*- Ulasovi iz nih inoaemcev-prlseljencev), Ali v* oonlkiri nja ostanejo tudit!morajo predl#i,tl IMM,0,t*' naseiuin veljavi :e. in rtaa. tlel c /Or Slo1 Ob 20letnldl Cankarjeve smrti je Društvo/slovenskih književnikov danes, 11. decembra, polo-Žilo lep venec na grob velikega usatelja. Ob tej tihi, skromni svečanosti je spregovoril nekaj tiesed Cankarjev prijatelj, naš pesnik Oton Župančič. V Sloveniji se pripravlja več prireditev posvečenih Cankarjevemu spominu. Ker pa je obletnica smrti ravno na dan volitev, ni na ta dan nobenih takih prireditev, 1 jubljanskem Narodnem gledali ču pa sploh ne bo nobene proslave zdaj, pač pa bodo pomladi odkrili Cankarjev kip v gleda iškem poslopju in krstili dramsko gledališče sa "Cankarjevo gledališče" Ljubljansko gledali ilče je hotelo te dni v počastitev tega jubileja upriaoriti Cankarjevo dramo "Hlapel", ki pa ja zaradi volitev ni bila mogoče. Tudi so hoteli prirediti akademijo Cankerjevo čaat a sodelovsn jem Društva alovenakih književ nikov. Tudi to Ja padlo v vodo Tako se ljubljansko Narodno gledališče tega jubileja ne ame spomniti. Pač pa bo mariborsko gledališče igralo "Kralja na tajnovi", v Kočevju so fte igral "Jakoba Rudo", isto dramo priiori Frančiškansko prosvetno društvo (katoliško) v Ljubljan V svoji dvorani, delavsks kulturna organizacija "Vzajemnost" pripravlja Cankarjev večer Itd Današnje "Jutro" poaveča oelo stran Cankarju, a je neki odeta vek cenzuriran. Tako Je s Can karjem "po dvajsetih letih svoboda" in dvajset let po njegov smrti še težje kakor ta njegovih dni I Dolgo čakanje aa kvoto aa Nemškem Ia v drugih dešaiah Nedavni navali plemenskega verskega zatiranja so v sad njem času znatno pobudlll željo /.it priseljevanje v Združene države iz rasnih delov Evrope, ista omejitve za imigracijo v Zdrvile- čeprav bo na Hrvaškem zmagala ista dr. Mačka in bo za to listo udi drugod precej glasov. Dr. |da ni Imel nobenih pomočnikov Korošec je na omenjenem shodu hn UM IMegariia rrftfa* v arsda A.*.,* ■ <" torja WPAf protestira proti o4aš*v*«ea». ndrnktUIra* Naznanilo in zahvala ^ Tuš«**« «aia»r m *i la sM j ki mm miimmiN 4« is»*»sa h,»k kk ** M« Mil » pmmrni I« ••MIU • srl UMmi. aa »»Mil** »• fcl»I* ~ «I.»*I!I» rtrriNi T4M pa*drajt^s* '^jjf » m*m M lana. T\ .».rlAS. .r»l|a IVANA a«gnr m awesmf# pm4 I l-M).«* aa>« la II I« P*4Ui»l Hil 1« I frrMMM m »•fc%«Hai« M »•• MMll teknit 1'arrSi — b vriM S/GRID UNDSET: JENN Y ROMAN Potlomil Fran Albriekt "Da, ve* kaj—iz tega bi ti rea morala narediti kaj poštenega. Kar veselim se te, da bom Gunnarju in Ahlinu pokazala to tu. Ampak ti ai vstala? Daj no, Jenny, dovoli, da t« počeiem! —Bog, kakšne laae imaš, dekle. Ali te lahko počešem po mgdi, s kodrčki—smem?" Frančiška je pustila, da so ji dolgi, svetli lasje polzeli med prsti. "Davi je prišlo neko pismo zate— vzela sem ga kar s sabo—ai ga našla? Bilo jf od tvojega malega bratca, ne?" _ "Saj," je rekla Jenny in se zaamejala. "Je bilo kaj veeelega—te je zveaelilo?" "Lahko ai misliš, da je bilo veselo. Ah, Cea-ca, kdaj pa kdaj si zaželim, da bi mogla samo Uko kako nedeljo popoldne, veš, malo smukniti domov, da bi jo mahnila s Kalfatrom na sprehod po Nordmarki. To ti je rea imeniten fant, veš." Frančiška je ogledovala v zrcalu Jennyn smehljajoči se obraz. Nato je spet razpuatila njene laae in jih pričela znova krtačiti. - "Nikar, Ceaca—saj ne utegneva." "Kaj da ne? Saj gresU lahko k moni, če pri-deU prezgodaj. Tu je res kakor v kakšni ro-poUrni, pa naj bo. Sicer pa ne prideU Uko zgodaj. Gunnar že ne—pa pred njim ae tudi res prav nič ne teniram. Sicer pa pred Ahli-nom tudi ne.—Saj res, bil je opoldne pri meni —letala sem v postelji, on pa je aedel jp kramljal. Ko aem se hoUla obleči, sem ga poalala na balkon. Nato sva odšla in si privoščila gosposko kosilo pri Tre re. Vse popoldne sva prebila skupaj." Jenny ni rekla ničesar. "V Nazionale sva videla Grama. Uh, Jenny, je bil grozen. Si ie kdaj videla kaj hujšega7" "Meni se nikakor ne zdi Uko grozen. Samo neroden je, ziromak. Prav Uk kot sem bila jaz v začetku. Eden tistih ljudi, ki bi bili radi veseli, pa ne znajo biti." "Danes dopoldne sem prišel z vlakom iz Flo-rence," ga je oponašala Frančiška in ae zaamejala. "Uh! Ko bi vsaj prišel z letalom!" "Sila neolikano si ae vedla ž njim, duša. Tega ne smeš. Prav za prav me je mikalo, da bi ga bila povabila nocoj k nama. A se nisem upala zaradi Ube—nisem hoUla tvegati, da bi bila ti nevljudna z mojim gostom." "Tega bi gotovo niti najmanj ne tvegala. To aama dobro veš." Frančiška^ je bila užaljena. "Se spominjaš večera, ko sem v Parizu privedla Douglaaaa k sebi na čaj ?" "Po tisti zgodbi z modelom—no, hvala lepa!" "Križ božji! Kaj pa je to Ube prav za prav brigalo?" "Oho, ne? Potem ko me je zasnubil? In aem se Jaz malone že odločila zanj?" "To Je on kaj Užko vedel," je rekla Jenny. "Vsekako nisem določno rekla ne. Se en dan pred tem sva bila skupaj v Versaillesu. Tam aem dovolila, da me je velikokrat, velikokrat poljubil In da mi je potem doli v parku položil glavo v naročje. In če sem mu rekla, da ne maram zanj, Je dejal, da ne verjame tega." "Ceaca." Jenny je ujela v ogledalu njene oči. "Vse to nfma smisla. Ti si najsrčkanejša punčka na svetu, kadar malo premisliš. Večkrat pa Je, kakor da ne vidiš, da so to ljudje, ki Jih imaš pred sabo. Ljudje s čuvstvi, na kaUre ae je treba ozirati. In bi ae tudi ozirala nanje, če bi le malo pomislila. Saj hočeš vendarle biti mila in dobra." \ "Per bacco. Ali pa veš to Uko za gotovo? No, zdaj ti pa pokažem šopek rož. Ahlin mi ga je kupil sinoči pri Španskih vrtih." Kljubovalno se je nasmehnila. " "Mislim, da bi morala preprečiti Uke stvari. Mimo drugega že zaradi tega, ker veš, da Ahlin nima sredstev^" "Kaj me to briga'.Ye je zaljubljen vame, mu Je to gotovo v veselj/b." »f "O tvojem Imenu sploh ne govorim, kl trpi zaradi teh večnih zgodb." "Rajši ne govoriva o mojem imenu, se ne izplača. A povedala si bridko resnico. Moje ime doma v Kristijanijl — to sem enkrat za vselej Umeljlto zapravila." Zasmejala se je histerično. "Pa kaj mi mar! jaz se samo sme-jem." "Ampak Ceaca, ljubica. Res ne razumem— prav nič ti ni do vseh teh moških. Zakaj le? In ta stvar z Ahlinom—kaj ne moreš razumeti, da misli on resno? Tudi Norman Dougias je mislil resno. Sama veš, kaj delaš. Jaz mislim, bog mi pomagaj, da v Ubi ni nagona, dete moje." Frančiška je odložila glavnik in krUčo Ur ogledovala Jennyno frizirano glavo v, zrcalu. Slfušala je obdržati svoj izzivajoči drobni smehljaj. Pomalem pa ji je uvenel—oči ao se ji zalile solzami. /'Tudi jaz sem davi dobila pismo." Glaa ji je trepetal. Jenny ae je dvignila. "Iz Berlina— od Borghilde.—fie ne bi opravila, Jenny? Ali naj prieUvim vodo za čaj—ali bi akuhali prej artičoke? Zdaj gotovo že kmalu prideU." Švigala je sem in tja in ae lotila postiljati posteljo. 'fLahko bi poklicali tudi Marietto—pa bova rajši aami napravili, kajne, Jenny?—No, pisa-la je, da se je Ha ns Hermanu poročil. Prejšnji teden. Gotovo je že Jako daleč." Jenny je odložila škatljico z vžigalicami in ae atrahoma ozrla v Frančiškin drobni beli obraz. Z opreznimi koraki je šla proti nji. "Da, veš, Uk to je ona, a kaUro je bil zaročen. TiaU pevka—Berit Eck." Frančiška je govorila a tihim, ugaelim glasom. Za trenuUk ae je aklonila k prijateljici. Nato je spet s svojimi trepeUjočimi rokami pričela tlačiti spodnjo rjuho za rob postelje. Jenny ae ni genila. "No—saj ti je bilo znano, da sU zaročena— že celo leto." "Da." Jenny je tiho pogrinjala mizo za štiri osebe. Frančiška je razgrnila prt čez posUljo ln prinesla rože. SUla je Um in ai aegla v nedrije, potegnila pismo in ga zavrtela med prati. "Piše, da ju je srečala v Zoološkem vrtu. Piše . . . Oh, kako je včasi bruUlna U Borg-hilda!" Frančiška je akočila k peči, odprU vratca—in vrgla plamo v ogenj. Nato ae je se-sedla v naalanjač in krčevit jok jo je streael. Jenny ji je položila roko okrog vratu: "Ceaca—mala moja Ceaca I" Frančiška je pritisnil svoj obraz na Jennyno roko. "8icer pa je bila videti tako sUba, ubožica. Sla je Um in se mu obešala na roko, on^pa je gledal predae ves srdit in razdražen. No, to ai lahko kaj živo predaUvljam. Ah, bog, U uboga, uboga atvar—kam neki ae je apozabila, da je posUla na tak način odviana od njega—gotovo jo je pustil, da se je na kolenih plazila k njemu.—Da je mogla biti Uko blazna, ko ga je vendar poznala.—A če pomislim, Jenny, da bo imel otroka z drugo—o bog, o bog, o bog!" Jenny je sedla na atolov naslon. Cesca ae je privilk k nji. "Ne, jaz po vsej priliki sploh ne poznam nagona, kakor si rekla. Nemara ga v resnici sploh ljubila nisem. Pa vendar bi bila Uko rada imela otroka ž njim. No, pa se vendarle niaem mogla odločiti za to.—Kdaj pa kdaj je hoUl, da bi ae poročila—da bi šla kar na magistrat. Ne, Uga nisem hotela. Doma bi bili preveč hudi. Ljudje bi gotovo mislili, da sva bila pri-morana poročiti se. In Uga tudi nisem hoUla. Saj ao že itak mislili najhujše, pa to mi je bilo čisto vseeno. Prav dobro sem vetffla, da sem si zaradi njega uničila svoje dobro ime. Pa to me ni brigalo. Razumeš to—bilo mi je čisto vseeno—? Hans pa je mislil, da se branim iz strahu, da bi me potem ne poročil. No, pa pojdi va najprej na magistrat, preklemanska punca, je j rekel. Toda jaz nisem hoUla. Mislil je, da je U vse aamo preračunano. Mrzla si kot led, je rekel. Ali, za boga, samo pretvarjaš se. Včaai sem tudi sama mislila, da nisem bila to. Nemara sem se samo zato Uko bala, ker je bil Uk bruUlnež. Večkrat me je naUpel —mi skoraj strgal obleko z živoU. Morala sem praskati in grizti, da sem mu ušla—tuliti in jokati—." "A si vendarle še hodila k njemu?" je vprašala Jenny tiho. "Se. 2ena hišnlkova mu ni hotela več pospravljati. Zato sem jaz hodila tja in delala to. Imela sem ključe njegove sobe. Brisala sem mu prah in mu poatiljala posteljo—bog vedi, kdo vse je spal tam i njim—" Jcnny je zmajala z glavo. (Dalje prtkotfajti.) Revolucija '•Madame Foyot!" Je zagodr-njal izklicevalec z napol smrče-čim glasom. Ko so ne zunaj odprla vrata, sta oba straUrja v dvorani prekriiala bajonete, kakor bi se bližala nevarna žival Zvezana za obe roki. je stopila obtoženka naprej. Kobespierre in Danton, ki sta sedela pri stranski mizi, na levi kjer sta podpisovala vladne krete. se nisU za vstopivio niti zmenlU. Voditelj razprave, dede« t marcialnimi potezami v obrazu. bivši rejec ovac v Provenci. Je takoj začel zabavljati običajne vprašanja. Nenadoma pa je Danton dvignil glavo in prisluhnil razpravi. Vprašal je: "Kaj pa Je zagrešila, SeUinT "To je Angelika Foyot", Je odvrnil Vprašane«- a tresočim ae glasom, "žena bankirja FoyoU. Skrivala je grofa MallverU. Dejanje priznava. Takoj bomo razglasili razsodbo," počaai, le počasi," »e je tedajci v meta I Danton. "stvar nI tako enostavna, kakor fti človek mislil, mon cher!" Revolucionar je pogledal žensko z dolgim |M»gledom. Bila Je pri tridesetih letih. Na sebi Je imela še domačo haljo, v kateri so jo prijeli pred tremi dnevi v rani jutranji uri na njenem domu. Oblačilo je bilo iz škrlat- nordeče svile. Na ramenih ao bili paaovi strgani in Danton, ki je vse »ivljenje metal ne samo eno, marveč obe oči po ženskah Je o-pazil, da ima obtoženka izredno lepo oblikovana ramena. ženeta je začutila v njegovem pogledu moškega Vzravnala se Je. Laat-noat, ki jo ima vsaka Evina hči. je zbudila v njej trohico nad«, ki je pognala iz obupanega srca. Pozabila je pri tem celo, da atoji na mestu, kjer je treba dati Uk-šnim upom slovo . . . In lati temni muzikalni glaa. ki Je opajal vse sodobnike, je vprašal: ' Madame. obtoženi ste skrivanja grofa de Maliverja? Kočljiva stvar! Kaj niste vedeli,, da Je PBoavttA grof zabodel člana odbora za javno blaginjo, zaradi česar ao ga iskali že os?m dni po vsem Parizu? Vam je bilo to znano?" ''Znano," jc potrdila obtoženka in pobeeila g.avo. "To je, kakor sem že dejal, zelo kočljiva zadeva!" je besedil revolucionar". Glejte, vi ste mladi, prikupni. Ampak takšne prestopke kaznujemo danes pri nas s smrtjo. Naši zakoni so zelo strogi in ne poznajo usmiljenja!" "Nisem pač mogla ravnati drugače," se je zagovarjala obtoženka. Dvignila je zopet glavo in pristavila: "Grof je bil moj mož." | "Vaš mož je, če sem prav poučen, Foyot" ? se je oglasil Danton. | "Grof je bil moj prvi mož, bankir je moj drugi zakonski tovariš!" je pojasnila obtoženka. "Nu, če je stvar Ukšna, kakor pravite, je treba to vsekako upoštevati!" je dejal Danton. "Zadeva dobiva popolnoma drugačno lice." "Odklej pa sentimentalni vzroki opravičujejo zločine proti državi?" se je vmešal ledenomrzli Robespierreov glas. Robespierre je ravno končal podpisovati e-dikU in je odložil pero ter je slišal zadnje beeede razgovora med obtoženko in Dantonom. "V Franciji je bila ljubezen vedno najvišji ideal!" je dejal Danton>'Vse tradicije lahko u-ničimo, te ne bomo odpravili," je prisUvil z odločnim glasom. "Dragi moj, ti boš ostal vedno Ženskar, in domovina bo zaradi tega hudo trpela", je rekel Ro-beapierre tovarišu. Robespierre je tedaj dvignil lornjon in je skozi njega natančneje motril obtoženko. A priden je mogel Danton oporeči Robespierreu njegovo trdiUv, ga je zadela nenade-jana izprememba na Robespier-reovem obličju. Ta obraz, ki ni kazal nikoli sledu rdečice, se je v Um trenutku zdel brez krvi. Bil je običajno rumenkasto-tive pergamentne barve, a zdaj ga je oblivala bledica. Dantonov pogled je napravil pot od Robespierrea do obtožen-ke. In tudi t*ln je videl bledico, kakor bi se bH« ženska hipoma namazala s kredo. In zdaj se je začel pomenek, ki ga okolica ni mogla dobro razumeti. "Državljanka," je govoril Robespierre z mrzlim, suhim glasom, "morda zahtevaU revizijo procesa? Kolikor je meni znano, sU priznati dejanje, in kdor ščiti rojalisteimora v smrt. To velja prav posebno še v vašem izmed naših najboljših ljudi. Vzrok, ki vam ga je navedel Danton prej, ne prihaja v konkretnem primeru niti najmanj v pošte v. To vesU zelo dobro, kajne državljanka Foyotova?" Angelina Foyot je pogledala Robespierrea kakor brez uma. On, mali advokat, jo je torej spoznal ? Danton pa je med Um mrmral zase in venomer ponavljgl: "Foyot, Foyot — kje sem že slišal to ime?" Robespierre se je ustavil. Pre-udarjal je, ali naj gre v svoji izjavi še dalje. Desna roka krepostnega revolucionarja je segala po ovratni ruti in jo nervozno mečkala. Naposled je dikUtor izjavil: "PoslušajU in izvejU vai, ki to hočete — jaz poznam to žensko Še iz prejšnjih Čaaov! Ko sem pred leti prišel v Pariz, me je neki znanec odvedel v hišo grofa de Malivert*. Hotel sem študirati nrav plemenitašev, zato sem sprejel to ponudbo. Toda v hiši grofa de MallVerta sem našel Ukšne razmere, da sem kmalu zopet odšel. Grofa Ukrat sploh ni bilo v Franciji in grofica se je zabaval« s drugimi ka-valirji. Lahko rečem, da J« bil« ljubezen grofice do njenega moža vs« prej nego velika in močna. Kajne, da je Uko, madame Foyot?" Nasmehnil se je z veliko ironijo In pristavil: "Kajne. driavljanka. da nisU v svoji ljubezni nikoli poeebno izbirali T Madame. Foyot ni črhnila niti besedice. Strmela j« aamo v au-hega moškega, ki jeVdel n« atolu z« voditelj« razprav«, V prvem trenutku JI j« prišlo na um, d« bi bilo dobro padati, da jo človek Robeapferrovega kova sploh ne more aodi^ Robespierre je namreč zapusffl njeno hišo zaradi tega. ker ao g« n« nekem obisku pri nji omamili s vinom flBTKTOL ngCEilBPi Skupina kitajskih bekuncev ob povratku v Hankov, ki ao ga okupirali Japonci. Henry: (# Brodolomca Sonce je bilo kakor rdeča krogla in je neusmiljeno pripekalo na zapuščeni otok. Roger je prihajal s čeri,, kjer je dolge ure gledal na morje, da bi opazil kako ladjo. Toda zaman, niti najmanjše barke ni videl. "Nič," je rekel otožno, ko je pristopil k svoji ženi Pavli. "Danes sta ravno dva tedna od najinega brodoloma," je dejala žalostno. "Zdi se, da bova na tem pozabljenem otoku preživela osU-nek svojega življenja. V teh dveh tednih nisva zapazila niti ene ladje "Lepa bodočnost se nama obe-U," je rekla Pavla. Čeprav ni bilo v njenem glasu niti malo ironije, jo je Roger nezaupljivo pogledal. Zadeva, zavoljo katere sU odšla na to nesrečno potovanje, se mora slednjič izravnati. Vseeno, kje. Tu je bila prav tako ugodna priložnost, kakor bi bila kje drugje.. "Ali se zavedaš, kakšno življenje naju čaka, ako nobena ladja ne ojtazi najinega signala?" "Življenje na tem zapuščenem otoku bi še ne smatrala za Ul(o docela neprijetno—hujše je, da bova morala zopet skupaj živeti," je pravila Pavla poti-hem. in mu ukradli hlače, da se je moral v spodnjicah vsesti v kočijo in oddrdrati domov. Takrat so se mu smejali ljudje pri vstopu v voz jn pri izstopu iz njega — ampak kdo bi si upal to dogodivščino danes ponoviti pred to o-kolico? Samo Danton bi morda imel pogum, da se nasmehne človeški dogodivščini svojega tovariša revolucionarja, drugi gotovo nihče . . . Cez nekaj časa je zopet povzel Robespierre: "Povejte, državljanka jetnica, kaj je grof prav za prav hotel od vas?" "Denar — nič drugega!" je siknila obtoženka. To so bile edine njene besede po dolgem in trdovratnem molku. * "Foyot, seveda Foyot! Foyot je bil to!" je zdajci zavpil Danton. "Saj to je vendar tisti bankir, ki je dal ljudskemu sodišču na razpolago veliko vsoto denarja v Času, ko je bilo to za zmago naše stvari nujno potrebno. Robespierre! Foyot je bil to, le domisli se! Ali se več ne spominjaš? Mož je položil milijon frankov na oltar domovine — mi pa bi zdaj obsodili njegovo ženo in jo poslali na morišče t Pravim, — to žensko je treba nemudoma izpustiti na svobodo!" "Le malo potrpljenja, le ne U-ko hlastno!," je prigovarjal Robespierre. "Ce j« Uko, kakor praviš ti, Danton, bo treba zadevo vsekako nekoliko odgoditi." Ker je bil grof de Malivert že nekaj dni prej usmrčen in ae je bankir izjavil pripravljenega, da podpre revolucionarno gibanje z nekaj milijoni frankov, je Danton izpoaloval, da Je bila Angelina Foyotova tri dni po tem dogodku zopet na svobodi. Danto-nu je to uslugo sijajno poplačal«. Stvar, ki ae odigrala v njenem sUnovanju med njo in Robespierreom, pa J« Dantonu zamolčala. Samo, čaaih v ne opečnih nočeh, ko jo je oblival v spominu na njeno aretacijo mrzel pot po čelu. J« obnavljala spomin na zlobne oči bivšega malega advokata Robespierrea. kl bi ae ji bil kmalu bridko o«\etil za to. kar «o mu v grofičinem stanovanju ukradli hlače ., • * Po kratkem odmoru je nekoliko nervozno nadaljevala: "Način najinega skupnega življenja tukaj — morava seve-. da nekoliko izpremeniti." Roger jo je vprašujoče pogledal. «, f "Kaj misliš s tem?" "Trdno sva bila sklenila, da se dava ločiti. Ta sklep bova izpolnjevala Ur se smatrala za ločena človeka. Ali ti je vse jasno?" * * * Pavla je vzela pečeno ribo z ognja ter jo podala Roger ju. "Tu je tvoja večerja." "Počakaj malo in sedi, Pavla!" Ni sedla, Umveč je stoje čakala, kaj ji bo povedal. "Ce mi hočeš kaj povedati, se podvizaj. Moram iti na pečino, zdaj sem jaz na vrsti, da opazujem, ali pride kaka ladja." "To je tisto, o čemer hočem govoriti. Mislim, da je nepre-sUno iskanje ladje brezuspešno." "Ne veruješ več v najino reši-Uv?" "Ne preveč. Spominjam se, kaj je rekel mornar tik pred katastrofo. Bili smo na krajih, ki so najbolj zapuščeni. Najbrže smo preveč oddaljeni od rednega ladijskega promeU." Pavla ga je mirno poslušala. "Pa bom vendarle vso noč na straži," je dejala hladno. , Roger je ostal pri ognju in zamišljeno zrl za odhajajočo Pavlo. Pavla je hitro splezala na vrh čeri, odkoder je opazovala, ali ne pride kaka ladja. Tam sU imela pripravljeno grmado drv, da bi jih prižgala — ko bi zagledala na obzorju ladjo. Zamišljeno je sedela in zrla po prostranem morju. Zdajci je zagledala korake za seboj. Ozrla se je. Bila je Rogerjeva silhueU. "Kaj hočeš tukaj?" ga je vprašala ostro. "Samo eden izmed naju mora biti tu na straži." Mirno je stopal k sedeči Pavli. "Pavla, bodi pametna — vse govorjenje o ločitvi zakona — smatram za nerazumno reč -imam te rad — in bom imel zme raj — samo . . Vstala je. Stala sta si tesru nasproti. In nenadno se jima ji z^elo, da so bila vsa nespora zumljenja med njima — malen kostna. bjel jo je. "To je bil Uko brezpomembei flirt s tistim dekletom," je re kel skesano. "Ni nobene drugi —^ kakor ti. Ali nisi tega vede "Nisem bila prepričana . . je zašepeUla. "Zato — samo za to sem čakala." * "Čakala? O čem govoriš?" Obrnila je obraz proti morju V daljavi je bilo videti luč maj hne ladje. "To je ladja, ki pelji živila v kazensko kolonijo. T< je reden promet. Videla aem U ladjo — vsako noč — ob tejk uri . . Nasmehnil se je. Pavla ga je objela in sašepe tala: "Danes še ne bova dala zna menja — morda jutri — danei še nočem biti rešena . . . !" IŠČE SE: Frank Kotnik is vasi Dane it. 1 pri Ložu na Notranjskem, ki se ni haja nekje v državi Michijsn. Zsn želi zvedeti sestra Neža radi druiin skih razmer na domu. Zglasi se j naj pismeno. Ako pa kdo v* ca nje gov naslov je prošen, da ga sporofi Frank-u Baraga, 1160 Addison Rd. Cleveland, O. —(Adv. VAŽNO Zš KUNI K ADAM fiUiaU 4a»ar v aUH kraji SAD AS ata MMajMi v atart kraji EADAR !«UU bn Is atarasa kraja t KARTE z« vse izlete Potniki s naiins posredovan jem pati jejo najceneje in zadavoljaa. Denarne pošiljke Izvršuje« tata la sanealjivo po dnevne* karsa. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO IS« Din...... »2.5S i IN Ur......HJ 2SS -...... 4M | m " I" >•• -...... 7.IS »N •M ...... II.SS ISM ISSS "...... 22.SI MM 20M ......44.M I MM MaraSaata «a« sa »sSvrtaaa »raaMa«. kaka Ja kaf*. r.illj.»o taii 4«ar kr*aj*'~ V Vaiam Uatnatn InUraau Ja, 4a pilite sa aaoa ta pojaanlla SLOVENIC PUBLISHING CO (Glas Naroda—Travel Bnreau) SIS Waat 18 at. New T^rkNJ »» .. IT .S ..II« . .IIT.S NAROČITE S/ DNEVNIK PROSVEIO Po sklepa 11. reda« konvencij« m lahko aarotl na lUt Proavata i> prišteje eden. dva, tri, štiri ali prt člaaev Is «nc družine k eni aarat nini. Liat froaveU atane sa vs« enako, sa ilane ali »rfline M* M eno letno naročnino. Ker pa člaai še plačaj« pri aacMnenta JI 2« « tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. T«r«J aedaj ni vrzeka. re«, d> Je liat predrag sa člane 8NP1. List Proaveta J« TSŠa la»taias is gotov« J« v vaa k i drušini nekdo, ki M rad čital list vsak dan liatu Proaveta Je: Za Zdraš. dršave ia Kaaad«.9Mt Za Cic«ro in Chieafo Je. 1 tednik in..............4.80 1 tednik in........... 2 tednika in............3.M 2 tednika in.......... 3 tednike in............ 2.40 S tednike in......... 4 tednike in............ 1.20 4 tednike in.......... 5 tednikov la........... nič 5 tednikov in......... Za Evropo Je............t* ** Izp >lnite spodnji kupon, prilošite potrebno vsoto denarja ali *en»7 Order v piirniu in al naročite Pr«ev«t«. liat. ki J« *«š« Isatnlns. _ PojasniloVselej kakor hitro kateri teh članov preneha bitk <..." SNPJ. ali če ae preseli proč od'družine in bo zahteval sam na tednik, bode moral tiati član is dotične družine, ki Je tako »Mrn naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni*tv^'» ■ in obenem doplačati dotično vsoto llatu Proaveta. Ako tera ne » tedaj mora upravaištvo snišati datum sa to vsoto naročniku. (Vas 17* 5.10 *J« ITI 130 PH08VETA. 8NPJ, 2t57 8«. Law«dale Ase, Chkafe. 1» IVHošeno pnflttjam naročnin« sa M«t Preavet« vsrte I.......... 1) Im«....................................rt.d«*t»«k ....... Naalev ......................................................... UsUvft* tednik In ga pripišite k ■»•!< nai^čninl od sledečih * sw)e draftine: t).... D... Mesto, Srn naročnik............... .....................i........................... ............čl. dmšlva ......... , ..........ft. droštva M........ ............dnrftm *........ ............rt. dmšlva *........ ..... Dršav* ................... Klar naročnik __ j.......