Številka 304 TRST, v torek 5. novembra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DAV tadl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Panamlčne številke se prodajajo po 3 nvi., (6 atotmk) t mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, ,'raoju, £t. Petru, cežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmina, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ' K>'E OGLASOV se računajo po vrstah (Sirote 73 mm, visoke mmj; za trgovinske in obrtne oglase po 20 itotlak; -a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaae denarnih zavodov i o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na--:*ljna vrata K 2. Mali oglas: po S stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave fviinoBti". — Plačuje se izključne le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t HAROĆ2STINA ZNAŠA aa vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece € K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Iiričilii u lililisio udaile .Edinosti' stane: etloleao 15 20, pol ura 2*66 Vsi dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorrio Galatti 18 (Narodni dum). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it 18. — PoStao-hranil nični račun St. 841602. — ■ Telefon i t« v. 1157 - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Avdijence pri cesarja. DUNAJ 4. Cesar je danes prvikrat po bolezni dal posebne avdijence. Vsprejel ie mi-nisterskega predsednika barona Becka. Včeraj ob 11. uri dopoludne je pa vsprejel ministra za unanje stvari barona Aehrentbala. Pogajanja radi trgovin«ke pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo. DUNAJ 4. Danes prično zopet pogajanja radi trgovinske pogodbe z Srbijo. Zdi 6e. da se bo razpravljalo o podrobnostnih vprašanjih. Vsekakor se takrat pogajanja ne zavlečejo preveč. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 4. Zbornica je nadaljevala debato o provizoričnem proračunu. Posl. Zoltan Lengyel (izven strauke) je izjavil, da mora predlogo odkloniti, ker nima do vlade zaupanja. Pred vsem je kritikoval narodnostno politiko vlade ter navedel potem vzroke, zakaj da je izstopil iz stranke neodvisnosti, (tovornik se je potem obširno bavil z nagodbo ter izjavil, da ne more za isto glasovati ne le kakor pristaš pravih načel stranke neodvisnosti, ampak tudi kakor Madjar. Na to je ojstro kritikoval vedenje stranke neodvisnosti očitaje jej, da je z dovolitvijo nagodbe zapustila svoja dosedanja načela. Ta izvajanja so ponovno vzbudila živahen prigo* vor na klopeh stranke neodvisnosti. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Zdravstveno stanje bavarskega kralja Otona. MONAKOVO 4. V zbornici je danes r.eki poslanec centruma interpelin;l o zdravstvenem stanju blaznega kralja Otona. Ministarski predsednik jo izjavil, da se ni duševno in fizično stanje kralja nikakor spremenilo in da so vse nasprotne govorice popolnoma neutemeljene. Samomor odvetnika. TEMEŠVAR 4. (Ogr. biro) Danes se je tukaj ustrelil odvetnik Beruard Weiss. Zapustil je več pisem, v katerih pravi, da noče več živeti kakor defravdant in ponarejevalec menjic. Sedaj te je zvedelo, da je NVeiss ponaredil bržkone za več stoti so č kron menjic in da je poneveril denar svojih klijentov. Minister Pašić. BELIGRAD 4. . Poročila dunajskih in budimpeštanskih listov « potovanju minister-skega predsednika Pašiča v Budimpešto, so popolnoma izmišljena. PaŠić ni v zadnjih dneh zapustil Belegagrada. Protestni shod v Nišu. BELIGRAD 4. Včeraj se je vršil v Nišu protestni shod združene opozicije, ki je vsprejel resolucijo, v kateri obsoja politiko vlade, in izlasti pa odgoditev skupščine ter zahteva pred vsem nove parlamentarne volitve. Papež Pij X. zi Kalabrijo. RIM 4. Papež je poslal napoljskernu nadškofu Genaru Portanova lastnoročno pismo, v katerem se zahvaljuje, da se je zavzel za prebivalstvo v Kalabnji povodom zadnjega potresa, ter mu javlja, da je odposlal prvo denarno pomoč. Veiik shod angleških železničarjev LONDON 4. Sinoči je bil tukaj veiik shod železničarjev, na katerem je bilo okolu 15.000 oseb. Veliko navdušenje je povzročila vest o vspehu poročila glede štrajka. Ra^deljeuo je bilo 97.631 glasovnic, od teh je b lo vrnjenih 80.134 ia 76.925 jih je bilo štrajku v prilog, ako se ne prizna zveze železničarjev. Vsprejeta je bila resolucija, da se ima podpirati vse korake ekse-kutivnega odbora, ki jih isti stavi v dosego ciljev železničarjev. Španska kraljeva dvojica v Londona. LONDON 4. Španski kralj in kraljica so dospela v Sandringham posetit kralja Edrarda in kraljico Aleksandro. AngleSka banka. LONDON 4. Angleška banka je zvišala diskont od 5l(s na 6%. Finančna kriza v Ameriki. LONDON 4. Iz New Jorka poročajo: Mnogi izmed najuglednejih bankirjev so naprosili predsednika Roosevelta. naj radi seda nje finančne krize. Povodnji na Japonskem. PARIZ 4. Iz departementov Herault in Aube poročajo o novih povodnjih vsled neprestanih nalivov. Rusija. Vlada i a bodoča Duma. BEROLIN 4. U Petrograda brzojavljajo: V vladnih krogih so se pričeli posvetovati o programu, ki naj ga ministerstvo predloži novi Dumi. Vlada hoće izjaviti, da obdrži ustavo ; povedati hoče, da je v nekaterih slučajih potrebe res kršila ustavo, a Ie radi tega, da reši isto. Iz tega je razvidno, da se smatra ministerstvo gospodarjem položaja. Volitve za Dumo. PETROGRAD 4. Doslej je izvoljenih 415 poslancev. Od teh jo 34 pristašev zveze pravih ruskih ljudi, 40 monarhistov, 115 desničarjev. 8S oktobristov, 7 členov ustavne mo-narhistične stranke baltiških pokrajin, 14 zmernih, 24 naprednjakov, 15 Poljakov, 42 Kadetov, 15 drugih skupin levice, 11 socija-listov io 3 brez stranke. PETIiOGRRD 4. (Petr. brz. ug.) Glasom porečil došlih do 7 ure zvečer je izvoljenih 417 poslancev za dumo, in sicer 195 Členov desnice in monarhistov, 124 oktobristov ia zmernih, 4 členi mirnega obnovljenja. 35 kadetov, 14 poljskih nacijonalistov, 6 mo-hamedancev, 11 socijalnih demokratov, 6 členov levice in 2 divjaka. Sto dijakov aretiranih. PETROGRAD 4. „Rus" poroča i« Tonskega - Na p^litehniškem zavodu te je vršil shod dijakov. Policija je obkolila po-lopje ter aretirala baje sto di)akov. 0 deželni upravi in narodnem pomirjsnju v Istri. Govoril posl. Vekoslav S p i n č i č v de/.rlnem zboru istrskem. Visoka zbornica ! Vzemi i b'jsedo, dovoljujem si pred vsem. da napravim nekoliko formalnih opazk glede na včerajšnji in današnji dnevni red. Za včerajšnji in današnji dnevni red je postavljeno toliko toček, da se ne more razpravljati o njih tako kakor bi mogli in morali. Je li krivo temu omejenje časa od strani c. k. vlade s tem, da je parlament (na Dunaju) že sklican, aH kriva temu slavna večina, ki ni hotela gotovih stvari po-pred staviti na dnevni red — to je drugo vprašanje. Na vsaki način se mora reči: vsaki občinski zastop. ki le količkaj na-se drži, potrebuje vsaj en dan za proračun, vi pa mečete tu po tolikih drugih predmetih proračun, da ga le rešimo tako ali tako, naglo, pak da se pojde potem domov. To se je moglo vse lepše razdeliti, pa bi bilo tudi lepše izpalo. Opaziti moram, da je bilo na dnevnem redu za včerajšnjo sejo po točki IG tudi poročilo o prora'unu deželnega Šolskega zaklada za 1. 1906. 1907 in 190S, in dalje točke o kateri se včeraj ni razpravljalo, danes ni na dnevnem redu. In ko sem opazil te formalnosti, dovolite mi, da prej. nego preidem k odgovoru g. predgovorniku, izrečem samo nekoliko o proračunu samem. Ne more se, kakor sem rekel, proučiti vse stvari, le nekatere rubrike hočem prevdariti, da pokažem s tem, kako krivičen je ta proračun za večino prebivalstva naše pokrajine. Ne mislim govoriti ne o deželnem glavarju, ne odbornikih, ne o dež. zboru samem, ampak omeniti hočem samo drugo rubriko: „deželna uprava". Tu se troši, gospoda, za deželne uradnike in uslužbence 111.000 K Da leto, ne da bi večina prebivalstva ni malo participirala na vsem tem mnogem denarju ; kajti ra vsej deželni administraciji ga ni, razun tistega enega se sivo glavo (računarskega revidenta) o katerem se priznava tu, da zna hrvatski, ker da mu dajate prevajati one predloge in interpelacije, ki se stavljaj o tu na hrvatskem jeziku, dočim eden g. asesorjev, ki tudi zna hrvatski, noče priznati, da zna. Pri rubriki tretji in to pri naslovu prvem § 1 : „srednje šole* moram povdariti, da se tu troši za italijanski pazinski gimnazij, ki je bil ustanovljen le na kijubaj hrvatskemu državnemu gimnaziju, letnih 48000 K, katerih sploh ne bi trebaio trositi in to tem manje, ker je tu (v Kopru) italijanski gim-1 nazij, ki je vsled tega, da se je ustanovil! italijanski v Pazinu, izgubil na številu učen-' cev. Istotako krivičen je trošek za ženski i licej v Puli, za kateri dežela sama trosi! 18000 K, h katerim morajo doprinašati vsi! stanovalci te pokrajine, a razun tega še po-, sebej Hrvatje v Pul», ki nimajo tamkaj niti ene ljudske šole. Za „ljudsko šoistvo*1, naslov 2., je pre-j ventirsn trošek 464.000 K. Kako je to, i gospoda, krivično razdeljeno med urojeno| prebivalstvo obeh narodnosti v Istri, to je; razvidno iz letošnjega poročila dež. šolskega sveta za leti 11*04 in 1U05, katerega poročila pa gospeda šolskega odseka in deželno-zborske večine niso predložili v razpravo, ker ne bi mogli staviti več nobenih zahtev na c. k. vlado, dočim bi jih mi imeli nešte-vilo. Da se bo videlo, kake krivičnosti se nam godijo, citiral bom samo eno rubriko, a to je rubrika šol in razredov. Tu je 16 italijanskih enorazrednic, torej 16 razredov, 14 dvorazrednic, torej 42 razredov, 6 čete-rorazrednic, torej 24 razredov, 14 petrazred-nic, torej sedemdeset razredov, slednjič 3 šesterorazrednice, torej 18 razredov. Vseh skupaj je torej italijanskih razredov 198; dočim je hrvatskih šol : 44 enorazreduic, torej 44 razredov, 20 dvorazrednic, torej 40 razredov, 3 četerorazrednice, torej 12 razredov, 1 peterorazrednica, torej pet razredov, vseh skupaj 101 razred. Slovenskih šol je : 11 enorazrednic, torej 11 razredov, 12 dvorazrednic, torej 24 razredov, 1 trorazrednica, torej 3 razredi in ena ecurrendo, vseh j skupaj 39 razredov. Vseskupno je torej 198 italijanskih šol, hrvatskih in slovenskih pa 140. dočim je Hrvatov in Slovencev 190.000, Italijanov pa le 136000 — to PODLISTEK. V umetniški razstavi. (Ferdo Plemič.) V slovenski umetniški razstavi sem bil. Da, bil sem ! To vam vise slike kar tako po stenah. In pied njimi stoje več ali maDj umetniško izobraženi ljudje z več ali mani dobro igranim zanimanjem za slikarsko umetnost. Nekateri hodijo tiho od slike do slike, in to so ti, ki vedo umetnost še najbolje uživati. Drugi pomajajo včasih z glavo, in ti so že bolj nevarni. Tretji zavzemajo razne več ali manj priučene poze pred slikami in v znak, da razumejo kaj o slikarstvu, zatiskajo z jednim prstom jedno oko, kar je mimogrede rečeno, že star dovtip. So pa nekateri, ki čutijo neobhodno potrebo izraževati svoja razna mnenja na glasen način. To je zelo hvalevredno, in bi človek od njih re3 kaj protitiral, če bi ti ljudje ne imeli konstantno smolo, da hvalijo najbolj — najslabši izdelek. Vse to in še več sem opazil v ta^i umetniški razstavi, a čuval se bom izdati kaj več. Mislim namreč še katerikrat obiskati razstavo, in če bi sedaj preveč blebetal, dogodilo bi se lahko, da bi me razjarjeni obi- skovalci po vsej pravici linčali ter me kratko- I V Kastri ? Ne, ni mogoče. Tu je tis-malo obesili ali na Santelnove rbore v kovna pomota. ; solncu", ali pa na Marinova rdeča drevesa, j To je ulica v Kastvi, kastavska ulica, kar bi mi bilo (zopet mimogrede rečeno) lep In sicer ona ulica, kjer sem preživel kaj lepe i „Ave v Orteneškem gozdu- ! dni, bolj v ospredju pa hiša, kjer sem tedaj Torej v umetniški razstavi s<-m bil, a bival, „Leletova" hiša, pravi tipus kastavskjh, ne morda zato. da bi vas sedaj pital s kako oziroma istrskih hiš. strokovnjaško oceno. Ne, tako hudo se ne | Katalog seveda trdi malce drugače, maram zameriti ne vam, ne slikarjem, ne Imam pač tudi jaz svojo smolo. Človek je v uredniku. Tudi r.i bil moj glavni nameu, kri-j dvomu in pogleda v tiskanega spremljevalca, i tikovati druge obiskovalce. Oj ne ! Lepo po- i Vseh sto in devetnajst naslovov bo pra-nižno sem sprejel va se dobro polovico vseh vilno tiskanih, le jeden, in to izračunjeno barv ter se potem usedel (prilično takole, moj, stoji pod okriljem tiskovnega škrata. — kakor sedi Žmitkov fant pri „počitku*4) lepo Morda se pa motim ? Dolgo že ni videlo k oknu v kot ter se zagledal v Globočniko- moje oko one ulice, oce hiše ! Ne. moje oko vega levega „Krašuna*4 ter njegov rdeči nos. me ne vara, in če bi me tudi, čemu bi dal Mnogo humorja je v tej sličici, zato sem ji, prednost katalogu pred svojim prepričanjem ? naravno, posvetil več pozornosti nego drugim i „Leletova*4 hiša v Kastvi torej. Zdaj in nego bi moral. Potem sem vstal ter po-, smo pa dobri za pol ure, spomini so namreč časi odhajal. j že tu, spomini iz zlatih dni brezskrbnosti.: No, in to sem vam hotel povedati! j Ej, to so vam bili dnovi ! Ko jo drsam takole polagoma ob zidu i No, sedaj me pa gledate debelo, kakor druge dvorane proti njenemu izhodu, obstane' so me tedaj obiskovalci umetniške razstave, moj pogled na mali sliki. i videči me stati pred srednje-dobro sliko cele prepuščam g. zastopniku c. k. vlade. In ne samo. da je tolika razlika v številu razredov, ampak, o gospoda, italijanski učitelji s» mnotr^ bolje piačeni, nego naši, pak moren >> soditi, koliko več se daja za italijanske šolJ in za otroke italijanske narodnosti, nego li za one hrvatske in slovenske narodnosti! (Pride še.) O današnji draginji. i. Ne mineva skoro dan, da bi nam ne biio oglašeno podraženje katere živi jen skib potreb, Podražuje se moka, cena kruhu je bila povišana, pedražen je tudi premog in nedavno so se oglasili tudi pivo-baroni! In vendar letina ne pokazuje nobenih posebnih katastrof in naš kmet vedno toži, da za žito ne more dobiti poštenega groša. To je nekaj druzegn ! Pest kapitalističnih izsesevalcev in borzijan-skih špekulantov igra svojo varljivo igro, in vedno, kedar se delavske razmere na zimo priostrujejo, prihajajo s povišanjem cen, samo da njim ostane kar največji odstotek podra-ženih cen. In ko se jim je eno leto ta naskok posrečil, drugo leto so razni Gutmanni, Rothschildi in Salomoni že na konju ! Moka, kruh, meso, sladkor, mleko, petrolej, usnje, premog in sedaj pivo podraženi so do neverjetnosti in še se nam javlja novo podraženje. Nižje plasti ljudstva so najbolj prizadete takšnim načinom. In vendar svetovni trgi pokazujejo tako ugodno stanje številk ! Borzijanci pa s cenami dan na dan stopajo, tovarne tvorijo kartele, ogromni kapital ubija rokodelstvo in o posledicah slišimo vsaki dan. In zaslužek je od dne do dne te-žavnejši! Pred vratmi je zima in se zimo se oglaša najhujši neprijatelj — glad ! V prvi vrati mora tu država vršiti 9vojo dolžnost ! Država, ako zahteva od vsakega svojega pripadnika vršenje državljanskih dolžnosti, mora tudi v prvi vrsti zopet braniti vsacega državljana brez razlike! Naše ljudstvo pada pod težo preraznih davkov in naši vladni krogi ne občutijo nikakšnih dolžnosti, da bi nastopili proti kapitalističnim borzijancem! Iz vseh krajev zadoneli so protesti proti tem do neba kričečim razmeram, v tisočih se shaja or-ganizovani proletarijat k velikim demonstracijam — ali kakorvzasmeh oglašajo se nova po draženja in na poklicanih mestih se molči v o č i g1ed t a kšni m lopovščinam! Kaj je tudi raznim Guttmannom in Rothschildom do svobodnega delavca ? V tvorniških dvoranah raznih židovskih fabri-kantov se mu na eni strani povišuje mezda dnevno za 20—30 vinarjev, na drugi strari pa je bil okraden od skartelovanih oderuhov za 80—100 vinarjev! Proti temu borziian-skemu oderuštvu moramo protestovati ter poklicati vladne kroge k dolžnosti! Cela leta že se zahteva podržavljenje premogovnikov — ali vlada jednostavno ignoruje te klice. In ko je prišla katastrofa, pa 6e šele računa. V listih bi morala biti uvedena že stalna rubrika novega podraženja življenskih potreb ! V nekdanjih časih je državni fuokcijonar priganjal male peke k odgovornosti, ktr so podražili pecivo — na premogo- in pivo-barone pa se državni funkcijonarji ne upajo ! Nekoliko židovskih špekulantov komandira vse naše življenje, komandira mezde delavstvu, Oho. to pa poznamo ! i pol ure. Pač niso vedeli, da mi je ušla duša Kaj neki pravi katalog ? ; iz telesa ter se lepo izprehajala tam po • Številka 46. Poglejmo ! I platneni ulici gor in dol. Pomislite, celo „ba- Kes, tu je : „Anton Gwaiz — Ulica v j linali" smo fantje po tisti ulici, kakor je vi- Kastri." ; deti zanemarjena. Zraven smo vpili. Tedaj pa je navadno skočil „Lelei{ nad nas z bičem v roki. ,,Leleu je bil namreč kočijaž... Mrdate mi obraze, češ, prevaral sem vas z naslovom tega podlistka, zato da bi vam lepo pravil svoje spomine. Pa odneham ! Jaz sem namreč pošten in ne maram prodajati vam mačke za zajca. Molčim, a maščeval se bom. V kratkem vam obesim cel šop spominov iz Kastve pod no3. Le počakajte ! Ko sem bil tedaj s svojimi spomini ko-likortoliko gotov, odrinem jo iz razstavnih prostorov, misli poino glavo povešeno. Se pogled nazaj na Jakopičevega svetnika. „Na samotnih potih", pravijo, je ta svetnik obhodil Ljubljano, Beligrad. Dunaj in London, pol Evrope z eno besedo. Zdelo se mi je, da sva si nekaj v sorodu ; tudi jaz hodim večinoma na samotnih potih. Blizu izhoda sem trčil ob neko damo. ki je kritikovala — okvir slik. Zlobni moj jezik, molči vendar ! Zdaj pa kar vun ! „Gospod, niste odložili pri m?ni kake palice zakliče za mano vratar. -,Saj res ! Dajte jo no sem ! V razstavo je ne mislim še poslati. Hvala !" Tudi jaz sem bil v naši umetniški razstavi. Da, bil sem ! Ptrao II »EDINObT« 5t. 304 V Trstu, dne 5 novembra 190? 0 čem so govorili z bar. Bečkom in s kakim uspehom, ni še objavljeno javnosti. Ali očevidno so zastopniki teh štirih strank predložili bar. Becku nekatere svoje programatične pogoje v prospeh narodni stvari, na kojih izpolnitvi ali neizpolnitvi smatrajo odvi sram svoj taktični nastop in svoje razmerje do vlade. Posvetovanje je trajalo čez dve ari. — Po njem je bar. Beck konferiral z dr. Heroldem in pozval potem k sebi na posvetovanje zastopnike nemško - centralističnih strank : Pachra, Pergelta in Pescbko, ki so baje odšli iz te konferencije precej zadovoljni. Posledica teb konferencij z ministerskim predsednikom je ta, da so bili v Pragi in v Brun sklicani na včerajšnji dan izvršujoči odseki narodnih strank : svobodomiselne, agrarne, katoliške in realistične, da bi poslušali refe-tudi nemškim dijakom učit: rat svojih predsednikov in odločili se o dalj -svrho, da bodo izpodrivali nem postopanju češkega zastopa na Dunaju. Sinočni sklep izvršujočih odsekov raznih čeških strank je jako važen; skoraj gotovo pa je, da so uspeha mer. s predsednikov, vest, da so tem zmislu : komandira cene konsumentom. Posledice tega smo videli v Ameriki. Sam prezident Roose-velt se je mora! postaviti proti tej smelosti. Naši vladni kropi nai bi ne mislili samo na visoko politiko ! Upliv ne samoupravne korporacije in zbori naj ostrimi protesti primorajo vlado do nastopa. narodna autonomija najboljši jez proti „Siidmarki , (Dopis). Nemci, sprevidši — nemožnost nasiljne germanizacije slovenskega naroda, skuiajo to doseči, z raznimi zvijačami. Kupujejo posestva Slovence? ter jih dajejo Nemcem v najem, pošiljajo nemške obrtnike v slovenske kraje ter ustanavljajo na ta način nemške kolonije, katerim siedi nemška šola Schulve-reina. Svetujejo se slovenščine v slovenske uradnike. S tem hočejo okužiti slovensko ozemlje ter v posamičnih krajih tudi dobiti večino in občinsko upravo v svoje roke. Tak proces tryja seveda stoletja ali sčasoma postane slovanska deže!a mešana. Tako se je zgodilo s Češko. Moravsko. Sle-zijo, Koroško, Štajersko. Sedaj ae to poskuša tudi s Kranjsko. Prvi nemški klin v to deželo je bila naselitev Kočevarjev. Dobili so tudi skim predsednikom Franco in združeno opozicijo neizogiben. Ker vlada noče razpisati parlamentarnih volitev, zato hoče opozicija prirediti javne demonstrativne shode ter osnovati narodno skupščino, ki bi zborovala v oportu in izdajala zakone v imenu ljudstva. Voditelj konservativcev Vilhema je javno izjavil, da se borba konča s padom ali pa odstopom sedanjega kralja Carlosa. Govori se, da se tudi v vojski pojavljajo čim dalje veče cendeuce, da se ista združi z revolucijonarci. \ gori. gori mirno Drobna politične vesti. olitve za skupščino v Čr n i-Dne 31. oktobra so se po vsej ('rni-vršile volitve za skupščino povsem Vsi izvoljeni kandidatje pripadajo «e stranke zjedimle v zrni*!« obojnega posvetovanja slojih Pred nami leži le brzojavna se starooeški poslanci izrekli v razun morda radikaleev sklenile so bržkone tudi druge stranke analogno. — 1 »ar. Beck želi že daues biti na jasnam glede Ljubljano v svoje sebične roke, katera se jim namenov češke delegacije, da bi mogel takoj vladni stranki. V prvi vrsti so izvoljeni v skupščino vsi ministri. Kralj Leopold se ne povrne v Belgijo. Kralj Leopold je naznanil belgijski vladi, da poj de iz Reyata v Beaulieu na, Riviero in da se pred mesecem majem ne vrne v Belgijo. Ministri opezore kralja na nevarnost, ki more nastati iz tega odloka iz-lasti v sedanjih težkih okoliščinah. „Reškemu Novemu Listu" o d-tegnjem poštni de bit za Bosno in Hercevino. Ravnateljstvo c. in kr. vojaške pošte v Saraievem je naznanilo „Rev-škemu Novemu Listu", da mu je odtegnilo je pa srečno iztrgala, upamo poskušajo svojo t>rečo na Gorenjskem in ne brez vspeha. Na pomoč jim že prihajajo Nemci iz rajha ; nevarnost ni torej majhna. Z zmago pri Sadovi, katere posledica je bila ustanovitev samostojne Ogrske, so pruski Nemci jako znižali moč Avstrije. Sedaj so združeni ž njo aH v sili bi se združili tudi z Madjari. Ta dejstva moramo upoštevati vsi avstrijski -lovani ter se pripravljati za skupni odpor. Avstrijske Slovane more rešiti le narodna avtonomija, ki jo imajo tudi socijalni demo-kratje v svojem programu. Teui se je treba ob tem vprašanju približati. Združeni Slovani in socijalni demokratje v državnem zboru že tvorijo sedaj odločilno večino. Z narodno avtonomijo je odbit tuji naval. Dokaz temu nam je bližnja Hrvatska. Tudi tam imajo mnogo nemškega živija, celo več nego na Kranjskem. Ali Nemci izginjajo j ,ondi popolnoma kakor politični faktor. Večina njih se druži s hrvatskimi strankami, prav majhen del je pa politično iudiferenten. Na Hrvatskem opazujemo: če je prišel Nemec iz rajha kakor trgovec ali obrtnik v deželo. njegov sin je že pol — Hrvat, njegov vnuk pa morda zagrizen vpliva torej narodna samouprava na tuji živeli. Za tako samoupravo delati moramo torej z združenimi inoč-m i! Potem ne bodo mogli več nastavljati pri nas za uradnike ljudi, ki lomijo par slovenskih besedi, ki pa povsodi kažejo ostuden srd do slovenskega naroda ter tudi hrepene, da bi ga oškodovali ob vsaki priliki Rešujejo akte r.js v ..najnovejši" slovenščini, katera nihče ne umeje. To je prav v duhu Siidmarke. Ni čuda za vedno. Sedaj staviti vladarju dotične predloge glede ko- poštni debit za obe okupirani pokrajini Bosno nečne rešitve češke niinisterske krize. V glavnem gre torej za to: Ima-li ali nima češka delegacija vstopiti do vladne večine, ki si jo ravno zbira bar. Beck in to ne ad hoc, za avstvo - ogrsko nagodbo, ampak sploh za vse državne potrebe vlade in države za celo svojo nadali no politiko. Prade odstopi? Z Dunaja poročajo, da je ministerska kriza znova stopila v akuten stadij. V poslanskih krogih se govori, da odstopi nemški minister-rojak Prade in sicer radi tega, ker poveri baron Beck Ustnico poljedelskega mi-nisterstva voditelju čeških agrarcev Prašku in radi tega, ker je baron Beck že stopil v do- in Hercegovino. cT.- S- Dr. Josip vitez Tonkli. Dne 1. t. m. je umrl v Gorici po dolg1 in mučni bolezni dr. J o s i p vit. T o n k 1 i. mož, ki je igral svojedobno odlično vlogo v v političnem življenju dežele Goriške. Od početka ustavne dobe po letu 1866 do leta 1891 — ko ga je strmoglavil dr. Anton Gregorčič, je bil pokojni Tonkli oficijelni voditelj goriških Slovencev. V državnem zboru na Dunaju je igral opetovano važnejo govrr z voditeljem nemških agrarcev Pesch- I vlogo. V deželnem zbora pa je vodil Slovenko, da rojaka. mu odda iistnico nemškega ministra dra. na Afera Potočnjak. Kakor javljajo iz Budimpešte nicetni odsek sklican za danes 6. dnevnem redu je med drugim tudi afera ui ^ , Franka Potočnja in ona 01. Vajde, b tarče vic anec. iako nMagyarorszag" o hrvatski delegaciji. List „Magyarorszag" je te dni razpravljal o položaju na Ogerskem in piše, da je treba konečno napraviti konec z narodnostmi in s Hrvati, ki so se povsem zvezaii s prvimi. Smešno da je, da 40 hrvatskih delegatov, od katerih ne zna nobeden madjarski, preprečijo madjarsko zakono-dajstvo v madjarski prestolnici. „Madjarski list^ nadaljuje: „Temu treba st jriti kraj. Na ■ . . , j. , , i vladi je, da to stori, ker je ona jedini kom- aida da potem nekateri ljudje zahtevajo celo ^ forum za tQ m moiemQ 8amo kou, nemško rešitev, ki jim jo more vsaj kdo^az- j statovati đa se de!a zloraba z hrTatskim je. tolmačiti, vsaka vestna in pravična vlada bi ^ tflkeg i uradnika, če ne popolnoma odslovila,; rp pa vsaj takoj presta\ila. Vsak narod potrebuje torej zadostnega naraščaja lastne inteligence: zato pa ; zikom. Jezik ogrske zakonodaje je madjarski. morajo skrbeti ne le srednje, ampak tudi visoke šole. Z narodno avtonomijo bi nam bilo osigurjeno tudi vseučilišča ter resen narodni obstanek ! Sedaj nameravana reforma kranjskih gimnazij je brez pomena, ako nimamo lastne univerze. Zemljepis in določeno pa z±konu, a uporaba hrvat skega jezika je le subsidijarna, Da si pa Hr vati prizadevajo, da svoje sodelovanje na za-konodajstvu povsem pretvarjajo v hrvatsko, ter da na ta način oaemogočujejo skupno posvetovanje in delovanje zakonodaj^tva, teg"a se nikakor no sme dovoliti, Ako niso stvari v Hrvatski v redu. naj se upotrebijo vse zako- sko stranko. Politik Tonkli je imel sicer to. naglašamo tudi ob njegovem svežem grobu — marsikatero hibo. ki jo je po svobodi in napredku hrepeneča slovenska javnost po pra- i vici grajala. Ali skupna slika pokojnega tega je imu- politika bo polnila častno stran v zgodovini t. m. Na naroda našega na Goriškem. Pred vsem treba naglasiti, de je bil dr. Tonkli dostojanstven zastopnik naroda v parlamentu, in pred vsem 1 vnanjim svetom kakor le malokateri. Pa tudi odločen branitelj narodnih pravic. Izlasti si je pridobil v Pražakovi dobi velikih zaslug za pravice našega naroda na sodiščih. Tedaj, ko )e šlo za reorganizacijo jezikovne uredbe ; na naših sodiščih. Podal je bil tako izvrstnih informacij, da se je ugodilo marsikateri zahtevi Slovencev, ter da se je ustvarila pod-iaga za nadaJjno ureditev jezikovnega vpra-; sanja. Še posebej so goriški kraji dolžni pokojniku hvaležnost na njegovem trudu za ureditev cest. Tudi borbo za braoiško cesto je on za pričel. Politična usoda ToskHjeva ima nekaj tragičnega na sebi. Usojeno mu je bilo, da je kupo nehvoležnosti naroda izpii do dna. Leta 1895 ie izginil tudi iz deželnega zbora in s tem delin tivno z javnega pozorišča. On, ki je stal nekdaj na volilnem mestu v deželi, bil uvaževan in spoštovan zastopnik na- : v dunajskem parlamentu, čegar ime je tebuo spojeno z zgodovino goriških ki je roda bilo . uku uiumuiu .»»u« u u- nite odrcdb rai bomo radi pomagali. Ali ako zgodovina, torej bistvo; nas ljudj kakQp § ^ itiakajo v naSi naroda nčiti v tujem jeziku je prava ironija, j hai ako go na našema zakonodajnemu Za to bi b-Io prirodoznanstvo ool] pripravno, ako delovaaju in mira na Hrvatskem, tedaj naj-je res nemški pouk v kakem predmetu tako Slovencev, je živel zabljc-n in priti je res nemški potreben, Ce dh vsaki oče duhu, potem š- ga naroda. se bomo Slovenci držali načela, vzgaja svoje sinove v narodnem se cam ni bati za bodočnost na-Branirod. Kriza češke delegacije. Stojimo v neposredri bližini najvažnejše r Viočitve zastopnikov češkega naroda v dunajskem parlamentu. — Zadnji dan meseca i oktobra se je situacija v češkem klubu nekoliko zjasniia : Na posvetovanju predsednikov petih narodnih strank (Kramara. Praška, Hrubana. Klofača in Mus iyka), ki je tra;a!o le poldruge ure, prišlo je do zbliženja : ne 'io sicer ustanovljen enotni! k i u b, ki bi obsegal vseh 64 narodnih j t\škili posiancev, a nastane vendar da se je določilo vrsto let popolnoma po-morala smit, da govori slovenski svet zopet o njem. Pa tudi kakor človek je izpraznil pok. demo sredstva, da ščitimo sebe in hrvatski! Tonkli kupo grenkosti uo dna. Trpel je silno narod. Državnopravno jedinstvo Ogrske in na protinu in trganju in končno je tudi po-; Hrvatske utrjeno ic po stoletnih vezeb, a polaoma oslepel. Ljudje, ki so ga obiskovali skupni interesi kažejo, da živimo v miru in ob tem žalostnem in mukopolnem večeru nje-prijateijitvu. A tega prijateljstva nočemo sta- govega življenja, nam zatrjajo, dn je prišla viti na kocko radi nekoliko eksaltiranih oseb," Tonkliju smrt kakor prava odrešiteljica. Kakor se vidi iz teh izbruhov madjar- Kar je storil pokojnik za svoj narod, bo skega lista, ni nikake nade, da bi prišlo med častoo zabeleženo v naši zgodovini. Čast iu Maujari in Hrvati do kakega modusa vivendi slava spominu pok. dra Josipa, Tonkhja ! : brez škode za ugled in državno samostojnost popolnoma Hrvatske. Madjari so izgubili popolnoma vid za realnost. Hrvatje so državna individualiteta Ponesrečeno rpredavanje~\ V nedeljo po zgodovinskih dejstvih, in tema dosledno j popoludna je napovedalo ..Katoliško izobra-zabtopajo hrvatski delegatje v skupnem držav- ževalno društ7o*' pri sv. Ivanu neko ».•em zboru neodvisno hrvatsko drž-ivo. Zbornica je torej skupna ogrsko-hrvatska, a kon- predava- da sekvenca temu ne more biti druga, nego, sta madjarski in hrvatki jezik povsem ena boljši red s tem, da se je predpogoje za skupen taktični nastop vseh k o p r a v na ! Madjari pa so na stališču, ua ».-: "skih strank in za njihovo medsebojno so hrvatski deiegatje le zastopniki kakega o-občevanje. „Narodni Listy" pravijo k temu grškega komitatu in da morajo znati s ic epu predsednikov čeških strank : r Sedaj n^orda prestane dosedanji mučni položaj, ko r-o češki poslanci streljali v parlamentu vsak po svoje in zavlada med njimi taka konci-.jjantnost, da, ako tudi ne bodo hoteli ali mogli živeti vsi v eni vrsti, vsndar bodo si pomagali navzajem in bodo jedini kot en mož v stvareh vsečeških". Po ravno omenjenem posvetovanju, p> dali so se zastopniki agrarne stranke (Piašek), svobodomiselne stranke (Kramar), katoliške stranke stavbeno-olepševalne predpis«. S to rešitvijo je jasno pripoznano načelo, du magistrat nima odločati o jeziku, ampak da imaio presojati tablo le v stavbeu » olepševalnem oziru. Kljubu temu je pa magistrat zavrnil prošnjo, fklicevaje se na sklep mestnega sveta od diie 1 -J. oktobra t. 1.. glasom katerega bi tabla morala imeti tudi italijanski nadpis. V stavbeno - olepševalnen? oziru ni v dotični rešitvi ničesar izrekel, vsled česar je smatrati, da v te m oziru ni ni kakega prigovora! Rešitev magistrata, ki se ome j a le na jezik, je pa popolnoma nezakonita, kajti magistrat nima pravice odločati v tem oziru, kakor je nedavno temu izreklo tudi državno sodišče. Rojau&ko konsumno društvo ima torej v žejni dovoljenje obeh ob'.asti, v kolikor sta kompetentni in se lahko požvižga na oni del rešitve magistrata, ki se tiče jezika. Ce bo hr.td magistrat odstraniti tablo eksekutivnim potom, obogati le svoj itak že polni arhiv blama/. Končno pridodajamo, da je uložena splošna pritožba na vlado s pozivom, naj ist-t uniči kakor nezakonit gori omenjeni sklep mestnega sveta, kateri sklep bo imel bržkonv le ta efekt, da se bodo slovenski nadpisi množili, na čemer izrekamo mestnim octom najiskrenejo zahvalo. Častni obiski v naši umetniški razstavi. Našo razstavo je počastil se svojim obiskom ekscelenca višesodni predsednik gosp. Adalbert Gertsclier z družino. Vsprejel in pozdravil ga je predsednik g. višesodi. svetnik Mihael Gabrijelčič. Odlični gost se divil in je povdarjal, da se čudi napredku naših umetnikov. Osobito pa se od vseh strani izreka priznanje na okusni prireditvi v razvrstitvi vse razstave. Slovanska knjigarna in papirnica Josip Gorenjec. Trat, via Vaidirivo 4u. To moderno urejeno knjigarno in papirnic » priporočamo najtopleje slavnemu ohčinstv temveč, ker je ista izpostavljena v Trstu veliki konkurenci, ki bi hotela zatreti vsak) naše narodno podjetje brez razlike. Postrežba, kakor tudi blago je najsolid-neje in upamo, da se bo poleg nasincev posluževal tudi mariikak tujec v tej knjigarn, in papirnici. ^ Gospod Gorenjec ni šteail truda i:i ni plašil zaprek, ampak stopal je naprej / idejo, da, ako more v Trstu obstajati t-mk-papirnic, ki delajo mnogo s Slovani, bo mogl i uspevati tudi to čisto narodno podjetje. Ni ga plašilo in zadržavalo niti to, da mu je > prvem začetku tudi vlada delala ovire s tem. da mu je dala koncesijo samo za slovansko literaturo. V obče je poskrbel, da bo njegovo podjetje najdosto jnejse in vzor vsem drugim. Zato smo popolnoma prepričani, da mu bo s pomočjo slav. občinstvi uiožno povspešiti, da mu vlada čim prej dovoli splošno koncesijo. Priznati moramo, da lokal ni ravno • sredini mesta, kakor je želel, ker so mu tudi hišni lastni iti delali težave. Ako ie kak hišni posestnik prej dobival za lokal K 200u.-ga ]e, ko je doznal, da se gre za slovan s k • knjigarno in papirnico, povišal k r na trikratno ceno. Vzgle ujmo se tudi mi Slovani pri na^ih „dobrih*4 prijateljih — in naša trgovina gotovo učvrsti v Trstu. To je za naše po!i-tično-go3podarsko življenje zelo potrebno. ■ potrebno je rudi za napredek vseh nas Slovanov v obče. Proti delitvi I državne gimnazije v Ljubljani. — Slovensko akaderuično društ •> „Adrija" v Pragi, zbrano dne 16. oktobra i- ' prvem rednem občnem zboru je sklenilo sle dečo resolucijo : Slovensko ahadem. društvo „Adrijn" r Praqi hnr najodločneje protestira proti rtakt delitvi /. državne gimnazije v Ljubljani < n z ogorčenjem zavrača vsako nakano od stran t vlade, ustanoviti v Ljubljani nemško gimnazijo. Skrajno žaljivo z-i naš narodni čut je. da bi icneii Nemci, ki tvorijo na Kranjske » io 4 odstotka prebivalstva, dve samostojni giai-naziji, dočiui 96 odstotkov Slovencev nima nobene. Pač na zahteva imenovano društv<. da se že obstoječe gimnazije na slovenskih tleh preustrojijo v tem smislu, da bo učni jezik na uiih slovenski. Vinski semeni bo v gornbergn 9-10 In 11. nov. 1.1. V Trstu, dne .7». novembra 1907 5EDINOST« štv. 304 Stran III C. kr. avstrijske državne železnice. | družila dva čioveka, ki ju on ni bil poprej j £ veljavnostjo od 1. oktobra 1007 so vozne ,ene diliženčne progo Jajce—Banjaluka oz. Banjaluka—Jajce od 1. oktobra do 30. aprila vsakega leta povišane od H na aaaaggBgB Iz sv. Križa nas prosijo, nai popra x.i \o včerajšnje poročilo o tamkašnjeuj shodu „N. D. O."4 v toliko, da se je po zborovanju vršil samo koncert in da ni bilo plesa. Umetniške razglednice. — Slovensko kad. društvo „Adrija"4 v Pragi je založilo ,ire vrsti unietoiških razglednic, koje je izde-akademičiii slikar g. Žabota. Del čistega doneska ie namenjen ..Podpornemu društvu :u s:o?enske visokošolce y Pragi". Naroča se jih pri : Slovensko akademsko društvo „Adrija*. Praga II. Spalena ulice 20. Policijska loterija. Žrebenje se vrši !». n«ivembra ob 8. uri zvečer. Pni dobitek K 30.000 se i/.plača v gotovini. Srečke se dobe v menjalnicah, loterijskih nabiralnicah io v tobakarnah. ž IrA X&Qm3SjL /Vladama burja na obisku. Burja je • raj pričela svojo sezono in sicer s takim butom, ki je vsega spoštovanja vreden. Ho-iti po nekaterih ulicah je spojeno naravnost 7 nevarnostjo za življenje. Včeraj zjutraj je še nikdar videl. Ta dva sta bila ž njim tako priiazns. da je takoj sklenil ž njima prijateljstvo. Ko je sklenit iti domov, sta se ona 8 (osem) kron.. ponudila, da ga spremita. On je to ponudbo z veseljem vsprejel. — Sli so torej do njegovega stanovanja. Tam sta pa ona dva predlagala Josipu, naj še on njiju spremi neko-j liko. On ee je vdal in šli »o dalje. Rekla sta namreč, da stanujeta na Poneani. Prišedši na Pončano sta pa ta dva ljubeznjiva prijatelja —- podrla Jcsipa na tla in mu vzela 2 srebrni in eno zlato uro in pa srebrno verižico, v skupni vrednosti 120 kron, ter na to izginila v temi. — Josip Rittvali je dogodek takoj prijavil policiji. Ena ura da je bila njegova, ena njegove sestre a ena TMnn s pohištvom Peter Jem] Trgovina s pohištvom vwv v vww ulica 1/lncenzo Bellini 13 ter vogal ulica Su. Katerine Pohištvo od navadne do najfineje vrste do jako nizkih cenah. g;__- in Br. 2245. Natječaj na mjesto občinskega Iječnika 11 Tiesnu u i nekoga Dalmaciji, uz godišnju plaću od K 3000, iz-! prijatelja. — Na podlagi opisa, ki ga je on plativu u mjesečne predplatne obroke, podal o tatovih, je pa policija aretovala že Služba će se urediti polag postojećeg j včeraj v jutro ob 5. uri 24-letnega zidarja zakona putem pogodbe, a lječnik biti će du-! Ivana P».. stanujočega pri sv. Mariji Mag- žan obavljati zdravstvene poslove i bezplatno j daleni spodnji, in pa 32-letnega dninarja lječiti siromašnije obitelji. Ivana M., stanujočega v zgornji (Jarboli. Oba Od ostalih obćinara pobirati će za lječenje,: sta bila aretovana na lastnem stanovanju. za svaki posjet para 60. a kad bude naročito i SzneSnlca. Premeteni vajenec, Čev- pozvat van mjesta, imati će sredstva prevoza j-3 ljarski mojster (vajencu) : Kaj, že vedno nisi očistil j pristojbine : do Murtera UMETNI ZOBJE Plernfeirairij© zebov. Izdiranje zobov brei 353338 r zobatrskem čevljev? Vajenec: Malo potrpite, sem že pri dru geni! Mojster: Torej pokaži mi prvega. \ ajenec : Tega očistim, ko končam prvega \ Koledar in vreme. Danes: ('aharija. .Jutri: I.eonard spozn. Temperatura včeraj ob 2. uri poli" (Ms. Vreme včeraj : silna burja. K 4 po danu a K 6 po nočij sila burje znašala ie okolo 40 km hitrosti v :;:iuti; a hitrost je rasla čim dalje tem bolj, j poludnt iko da opoldne se je notiralo 95 kin. Zvečer J jasno. -lila burja prekoračila hitrost 100 km, kar e že nekaj izvanrednega. Termometer je od . . . er,i-njega dne rapidnj padel: ob 4. pop. j Beljasko omizje v Trstu. — Cenjene « /- n -» jt . v i 7.1 Društvene vesti in zabave. je isti b -f- 10°. Morje je strašansko Nene omizja se opozarja, da se pričakuje kurjeno, tako da so mogli lokalni parniki danes v torek dne 5. novembra v omizju prvi-j staviti vožnio : o kaki nesreči na morju i krat po svoji bolezni naš nam dragi starosta. Se nič znano. - ' Tudi vnanji Člani iz Gorice in Sf. Petra na-; , Betine „ 4 ?? JJ u ^ ti , Zlosela v 4 11 11 11 fi v ,, Tribunja „ fi .. „ 8 .. Jezera .. 3 ,. ., .. 5 Ivinja ,; 3 .. .. ,. 5 „ . Dubrave .. 4 .. v » r, « v . Dazline .. 5 ii ii 7 it ,. Puticanja „ ^ » ir ?• i* ® jj !r. J Serraak*jj. Jascfetr T K S T ylica ei3a Csasrrca riev. 33, U. iaatet Madama burja je tekem včerajšnjega dne nrevrnila ti oseb. ki so bile vsled tegu več h manje poškodovano in ki so se v?e za lainujnejo zdravniško pomoč zatekle na vniško postajo. Ne bomo naštevali vsth , • ;h. Povemo le o 50-letni Katarini Pirman, jMi oči na Pončani št. 5. Xjo je burja pre-v;;:la v ulici della Guardia, a ženici je biia • tem strta desna zapestna kost. Ob enem ji je pa bil pokvarjen tudi nos. Žrtvi burje, ali samomorilca? Sinoči j prijatelji tamburanja. znanih" so svoj prihod. Pevskemu društvu ,.Adrija- v Bar ko vi j ah so darovali ob priliki veselice na Prošeku gg. Alojzij Goriup K 10.—. A). Nii-bergoj K 1.— in N. N. 60 vin. — Srčna hvala vsem. Tamburaški odsek „Adrije" v Bar-kovljall naznanja, da priredi v r;edel;o dne j 10. novembra t. i. zabavni večer v dvorani „Gospodarskega društva"4 na Koniovelju. -Vstop svoboden vsakomur. Vabljeni so vsi i iz Murtera u Betinu i obratno K 2. Molbe neka natjecatelji amo dostave do konca dojdućeg studenoga dokazom da su i usposobljeni u sveobćoj medicini i kirurgiji. ", da su ovlašćini lječiti u zemljama zastupanim na Carevinskom vieću i da poznavaju hrvatski : jezik. Od s&jnsRoš upraviteljska Tiesno, 30 listopada 1907. Načelnik : Obratov. Prisjednik : L. Mazzura. Tovarna pohištva — ;xjf«:o pred 10. uro in pol je neka približno j Is-letiio deklina z obrežja pred Llojdovo palačo padla — ali je morda sama skočila — rLorje. 1 »o polnoči še niso bili našli njenega trupla. — — Okolu 11. ure in pol prad po^unočjo p.t z obrežja (jrumula blizu pomola San-iorio padel v icorje neki mož. Tudi o tem! ■ : e ve, je li skočil sam se samomorilnim :uui noin, ali ga je morda vrgla burja. Truplo r^efrovo so pa vzeli takoj iz vode. Poskušali sj mu provzročiti dihanje umetnim potom, a jari je mej tem poskusom. Ne dremajte po na h, ker je to jako X-štet okra t s m-:; žo pisa eradeu, ko je dremal pri mizi v kaki krčmi In varni. Tako se je pripetilo prcdsiuočnjim ■ i; tiU-letnemu čolnarju Tomažu Zidaršiću, u]oč"mu v ulici di Crosada št. ♦->. Zadre-ie b i v krčmi rAl buou Tobia", a te-i uzmović mu je mej tem vkradei iz žepa si; kron denarja. Radi motenja nočnega miru s petjem, grajanjem ni kričanjem je bilo predsinoč- | r m aretovanih 27 njih. Torej v petek 21, r soboto 37, a v nedeljo -7. skupaj 85 te treh praznikov. Opozoriti moramo naše : na to, da policija vsakega, ki je areto-radi motenja »;očnega miru, kaznuje Čitalnica * pri sv. Jakobu naznanja, da so vjr;e določene sledeče : ponedeljek : ženski zbor : torek : orkester ; sreda : oktet : četrtek : mešani zbor ; petek : orkester : soboto : moški zbor. Ker je koncert pred durmi, opozarja se g g. pevce k rednemu zahajanju k vajam. ^Dalmatinski skup v Trstu" naznanja _ da bosta to leto tamburaški zbor in drama- i tični oddelek nadaljevala svoie delo, a njima , se pridruži še pevski zbor. Kdor želi sodelo-! vati v rečenih sekcijah, naj pride dne !». no- ! vembra t. 1. ob 7. in pol uri zvečer v društ- Dr. Fran Korsano L JJI ulica cSeUa rasa št. ZALOGA: azza Rosario št. Katuiogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. m^^mm m specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San fticola štev. 9 (r.ad Jadransko Banko) bprej^tna od do 1. ia >>d 5. in pol tlo H. iu poi i-op 8 Giacomo Peliegrina:: Zaved za Trst, ul. Stadion 10 (dvorišče) Pozlačenje in posrebrnenje cerkvenih predmetov, svečnikov, poprave umetniških predmetov in potrebščin za dela iz žolte medi. > krčmah in kavar- 1 vene prostore, ali nuj se do tega dne pismeno nevarno za vaš žep. prijavi g. tajniku dr. Vlahu. risali, kako je bil kdo Z dnem 3 5. decembra pa se za prične \ plesna srda za otroke. Pouk se bo vršil vsake j nedelje iu vrhu tega dne 26. decembra, in ho . H trajal od 4. iu pol do 6. ure zvečer. Prve 'B pol ure je namenjeno otrokom, ki se žele naučili prve početke. Po šoli bo dovoljeno j otrokom plesati se do 7. ure zvečer. ©©piske. x Uradniško društvo goriško poslalo ] je v četrtek deputacijo k namestniku s prošnjo. da bi se na, kak način zboljšalo materijalno stanje uradnikov v Gorici, ker ti nikakor ne morejo izhajati [vsied vedno raste- potreb- Družiue Marija udova Marinschek, Gaspercic in Dr. Pechotsch naznanjajo tužnim srcem prijateljem in znancem, da je umrla danes njih nečakinja in sestrična 61 JJ goriškega, 1ZVO- čega podraževanje vseh živi]en3kih _ do in tudi z 48-urnim zaporom. Pri- ščin s svojimi sedanjimi dohodki. Kaj jim •t o i-e je pa m irsikomu, d:t je rudi tega ■ je namestnik odgovoril, drže tajno. > hgubil siužbo. Opozoriti moramo pa še x Pogozdovanje Krasa. Pod predsed- to, da mora v?ftkdo, če ga policija po-■ehiio ne pozna in če ie v dvomu, da ni po-■ul prav, kier da stanuje, takoj presedeti linerjeno mu kazen. Razgraja - iu poJunoči b.i moških, ki so bili že r.recej vinjenim po dolgi in mučni bolezni, v cvetoči dobi 25 let. Pogreb drage pokojnice bo v torek o. t. m. ob o. uri popoludne iz hiše štev. 136 na Verdeli. TRST, 3. novembra 1907. Ta oglas vel^a za direktno obvestilo. Prvo podjetje ZIM0L0. Ccrso 43. - . y - -c. .v ■ ^mBBmz ■ . ■ ništvom okrajnega glavarja Isena sta bila v četrtek v komisijo za pogoz- ij do anje Krasa, Ivan Budin, občinski odbor- Ig ni k v Dornbergu, kakor pravi ud iu in nasilnež. Predsiuočnjim Vincencij Vodopivec, župan v Kamnjem, kakor je šla po istrski cesti veča njega namestnik. Število pokopanih na goriškem pori -.ali >o na ves glas. Neki redar jih je kopališču. Na sedanjem goriškem pokopa-z-nl. naj bodo tiho. A na to mu ie eden i lišču ie bilo do 31. oktobra t. 1. vsega iružbe — in s'cer 39-Ietni Josip P., sta- Ukupaj pokopanih 20.230 mrličev. Od 1. jan. t. 1. do 31. m. m. je umrlo v Gorici H84 oseb. Največ jih je umrlo meseca maica, V»1 najmanj junija, 54. x Ali je res ? Iz Gorice se nuni piše : Iiedeitarsko Časnikarstvo Primorske in v p-vi vrsti goriško g'.at>iio tukajšniega magi- oLi v ulici Bergamasco — odvrnil, da na] sve o p )t, k~r da nima pravice interveni-, če o i prepetiijo iu jioi s tem kaliti za-avo. Iver &e pa rvdar ni dal prepričati, se .losip P. zapodil varj in »nu z bliskavo . ;os;j / izvl^In.I sabljo iz nožnic. No, vziic ■nm ga je redar nadvladal in ^a arcioval- j S ključem jej je hotel iztaknuti oko j ^ " , t ni knjigovez Dante F., stanujoči v ulici i A® i Sporcavilia, je bil predsinočnjira aretovan! a zahtevo Jo9ipine H dora. ki stanuje v hiši | . -j v isti ulici. JosipiiiH nanireč trdi, da jej i - L>. lite nič kaj poetično in držeč v roki: i kij ut- zagrozil s besedami: „Ti si spra-j Dei kila /.e T-* uva v ječo, a jaz u iztataieiu eno Ni se mu posrečilo. 33-letui mornar ta 'ej HraSkovič je Šel predsinočnjim ob «>. s 11 nreko ulice del Fortino. Tam sta prišla mimo : dva človeka. Eden teh mu je pa segel | oko v 7.ep, de bi mu odvzel novčarko, ilraškovič je pa bil hitreji. ter je enega pri-•i za ioku in ga potem izročil nekemu re-• lurju. Na policjji je aretovani povedal, da je i7-letni hlevar August Z., stanujoči v ulici »lella Ferrieia. — HraŠkovič je imel v novčarki 25 kron denarja. latinska ljubeznivost. Čevljar Josip I»ittwiill, stanujoči v uhci della Guardia št. šij je bil predsinočnjim v neki pivnici v ulici delia Barrieia vecchia. Tam sta se mu pri- mojl nočni mizici leži zaklad ia sicer škatlja FAV-ovih pristnili rudninskih pastili.j. Jaz namreč kadim dosti in zato sern zjutraj in zvečer zasližen. Tedaj vzamem ko grem v posteljo in ko vstanein 2 pastilji in ne samo da imam potem čisto ^rlo, ampak te pastilje delujejo ludi na moj želodec dobro, in prehlajen nisem nikdar. In zato so mi FAV-ove pastilje pravi zaklad, ki mi je neobhodno potreben. Kupi se iahko te pastilje v lekarnah, mirodilnicah in prodajalnicah miner, vod ter stane škatlja K l-25. Glavna zaloga F. li E L L - Trst ^i—BMB——^ Pekarna in sladčičarna v TRST, ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9. Prodaja kruh vsake vr.->te »vež trikrat na dan. Postrežba na dom. Specijaliteta kruha zdravega ter pripečencev iz Karlovih Varij. Bogata izbera slad'čic crema a la glace, milanskega kruha, hlebov, dezertnih biškotinov, najfinejih fav, napravljenih z mandeljni, fondanta, ^ in vsakovrstnih Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljkah.^ i'iiiii'ii m—iinii m iii' 'ii MI m ii sladkarij IIVENT1 & Gomp. Artistično - kromolito-graflčni zavod I. reda. TBET, ulica Tiziano Veoellio št. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. ___ Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zistema. ----- n komisijonar in zastopnik ul. PSOCURERIA, 2. Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno i Oraetzin - Licht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beložarna luč. takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 407« ^na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebičin po tovarai-kih > cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 89 oveč svetlobe. VT 15 urah porabi 1 liter petro- J leja. Zaloga papirja, apaniranega atekia in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. i. TEKOČINA GODINfl K M*. Is Msi l»riwynM T Tem Ufrd* &K2*. toraa mfifo ibtom* MU SMT && l«ka»arirr : S?. Um —I--- Strun IA »EDINOST* štev. 304 V Trstu, 5. novembra 1901 flOTEL BALKM #9 ee*. otoktr. rzz&K&frvt, m. C&n aroma. fmBa^ 6 I HOTEL BALKAA strata, deželnega odbora ter trgovske in DAD %.] « p BJ ? p A pralnica in čistil- obrtne zbornice je v ekstazi, ker se je tržaški unn niča oblek na suho namestnik baje izrazil nasproti odposlanstvu CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boegan laškega učiteljskega družtva za Primorsko, = ko je to protestiralo proti premestitvi učite- Zaloga vina in piva FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, tile* «•!!* Aeqwe**tt« It. 36 iitiriiiun eiettr&teliiilCM delilna s indefut mehanično delalnlco ■pr*J«M «!ektrita« «■««!>»«, »to««*, Ut«f*nov, «tr»Io»od«T, kakor in«11 msh*nlte» U m ▼ mil ■ «l«ktrovukntko, kakor poprav« đloamlć-alk ■•torjvT in preoanOT« iTMlljk bktriiipilMI ■i« tema. Cm Jak« zavra« in Izvrilttv popelst. ljiča iz Kopra v Gorico, da je Gorica po pol noma italijansko mesto in da se bo trudil, , , ^ .... , . , ,, . . da učiteljišče ne pride sem. No, „Edinost" je ^^^toll^^^ne že dobro ocenila stvar in je dokazala, da . r m- «a m Italijani nimajo prav nikakega povoda za I trGino~1(' 9. KERZEJ TPSt kako veselje. Sicer pa je tudi rPiccolo- ulica Cereria štev. 6. sam prilil veliko vode v šumečo kupo veselja,; "^TTT!!^ Čuditi se moramo dalje tudi drznosti (menjenega društva, da se upa protestirati proti kaki upravni naredbi. Društvo ni politično, marveč strokovno, se meša lahko le v didaktične slučaje in skrbi za povzdigo stanovskih interesov svojih drustvenikov. Prekoračilo je torej svoj delokrog. Sploh pa smatramo g. namestnika za prepametnega človeka, da bi se kazal tako slabega poznavatelja razmer na Goriškem ter da bi mogel reči, da je Gorica čisto italijansko mesto ! ! Vinski semenj! Letos obrodila je vinska trta v dornberški občini prav dobro. Posebno dobrota vina je izborna. Da si nabavijo vinokupci na lahek način iu po pri merni ceni dobro kapljico, priredita podpisano županstvo in vinogradniško društvo dne 9., 10. in 11. novembra vinsko razstavo in vinski semenj, na katerem bodo kupcem na razpolago tudi cene teh vin. Ker bodo po- i nasproti kavarne Fedel Triestino sestniki doma, sklene lahko vsak kupec j je bogato založeno z novim nepre-: kupčijo Ba podlagi uzorca v razstavi ali tudi kosljivim solidnim in eleg. pohištvom, i naznanJa P- n- SS- trgovcem Angelo Lizza slikar, dekorater, siika izveske itd., lakiru Trst — ulica Paduina št. 9 (vopal ulica Chloisa). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umej nisko delo. kakor sobe izveske in lakirani Podpisani aem v ollal Las sarttt« y«o«hlo itav 1« M vogla ulic« 8*d Glorglo) otroril IT ZALOGO VINA ■a đomaćo rak«, pridelek l* nojih vinogradov ▼ Bola (otok Bra«, Lb ga prodajam y »odetih ln at«klenicah. Ze sarc kraj Vaas •agotovija da J« kakovost najbolja. Da tamorem cf njeni® •djemalr m jamčili ra jriatno vino, sera ikleril, da |ja dobiva« v origualaih ■ođoekib naravnost lz mojih kleti v Bal« Im da ga iako razpoiiljaci tu li na stanovanja. Za krčmarje ia gostilničarje primerne cene. ▼ a%di, da mm pofaatlu a Vafto naroCbo boležlm m vaj- IVAN CVITANIC. Skladišče pohištva VITTORiO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sani ta it. S, vogal ul. Porporella NemooCe flatočiMRa sostilnav Trstn vino po 72 vinarjev kakor je toči gostilna Kante c; ififiSŠi," ■. Električno vpaljavo izvršuje franjo S. Balsasss TRST ulica S. Spiridione Stev. 6 s pri sodu. S tem se torej nudi kupcem po-, stboo ugodna prilika, da pokušajo v kratkem , času mnogo vi a. Na sejmu bode na razpolago kupcem j poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin jamčita županstvo in vinogradniško društvo. Dornberg je postaja vipavske železnice in 10 minut oddaljena od postaje Prvačina na novi državni železnici. Županstvo Dornberg. Vinorejsko društvo Dornberg. Razpisana služba Pri c. kr. okr. sodišču v Komnu je razpisana služba pisarni- x Na goriški realki vladajo čudne in DOtlflmS pOSOjllH sku^proti jam neznosne razmere med nemškimi profesorji in ; ltvu? Zam0r8j0 dobiti osebe vsakega Sloja tO-dijaki. Ti oholi in naduti teutoni govore |iko na osebni koiikcr na hipotekami kredit, razne nemške dijalekte, ki jih umeje komaj p0lj ugodnimi povračili. Hipotekama posojila. Človek, ki je nemščine popolnoma zmožen; - v vsakem znesku se dajejo po želji strank nikakor se pa ne more zahtevati od nenem-1 p^j primernim obrsstim oziroma proti amor-ških dijakov, da bi umeli to nerazločno klo- | «„rili Obrniti sa ia na ^fiSIPA ZICAfilv, basarenje. Potem pa še ta protizakonita strogost. Iz vsega je razvidno, da ti privan- jpjf* Cene zmerne. • i i * n mu m iiiiiju Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud. 2SB2iQIFS!HI.SL oiica Laigi da FaiestriEa 2 (ogel nI. Coroneo) zne* tizaciji. Obrniti se je na »i OSIPA ZZDARIv ulica della Caserma št. 14, £. nadet od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popolurine 'aes Uinarska zadruga „Kletarstvo pri Pobegih poleg Kopra v Istri z vinom, g"0-i stilničarjem in zasebnikom, da je letos na-pravila 700 hektolitrov zajamčeno pristnega in izbornega vina; in sicer 500 hi črnega ozir. rdečega in 200 hI belega. Imamo še v zalogi prilično 100 hl starega burgundca in namiznega rdečega. Naše vino je pripravljeno na racijonelen način ter po najnovejšem uzoru. Za pristnost istega jamči zadruga. Cenik in vzorce stavimo na razpolago. Več tisoč kilogramov lepili namiznih iabolft in vsakovrstnega fižola in krompirja, s: se dobi po primerno nizki ceni pri Franu Cerar v Domžalah Stob pri Ljubljani. Pošilja se \t Vsaki množini. Virgilio Cisilino TKST, ulica Earriera vecchis. Velika izbera igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov. i:\ pestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. "1 I Čaj „Tisočerni cvetJ (Millefiori J Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onio j I pluća eni, če peče v želodcu, kakor proti ahifc mu prebavJjanju in hemeroidam. Jeden omot'-zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v oiii kovani lekarni PRAXMARER Que JSori" crst, veliki i apecirarska delavni O zX Albert© Senci© £rst, via Ciziar.o Vcccllio št. 4 vsprejema vsako i^pecirarsko de! in tudi popravljanja. ===== CENE NIZKE. - drani Germani hočejo na vsak način vreči kolikor možno dijakov nenemske narodnosti. Dijaki so se temu nečloveškemu postopanju vprli z demonstracijami. V četrtek po dovršenem popoludanskem pouku demonstrirali so ^^ [©ŠČITI s kričanjem po ulicah v bližini šolskega poslopja. Ob 7. zvečer podalo se jih je pa okoli 200 na novo cesto proti Soškemu mostu pred stanovanje ravnatelja, kjer so več časa vpili in se hudovali na brezsrčne profe-! :y odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori Štev. 8 (vogal Ulice AnnunZŽata) sorje. V ravnateljevem stanovanju je bilo vse : _______ tiho in temno. — Ali res ni nobenega, da bi! in Ulica Scorzeria Štev. 14 (voga! ulice Pari ni) kjer .=e dobi bogata izbera tem germančkom malo pristrigel peruti ? Vesti iz Kranjske. Voditelj okrajnega glavarstva v Postojni o&tane gospod c. kr. vladni tajnik Silvij Domicelj. Umrl je v Hrastniku Fr. vitez Gosleth, solastnik ktmičnih tovaren v Hrastniku in Celju. v Trstu lulica Gioachino Rossini 2, L n.) koroškega lesa po konlrarenčnih cenah. mehanična deialnica Trst — ulica del Trionfo isrršuje vsakovrstna kovaška in melianiška deia kakor tudi nikelevanja. J^ je najbolja tinktura za lase. V TT mmllETrmmi isti ni nikakih škodljivih stvari. ■■■■■SBSI^BSS^Sobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, ćrno barvo. •f^:":t^r-ic'ev^'^s stz^ni^ 3-- K v odlikovani lekarni PRENOINi: Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča Parije vs«?ave Satarinl fonte della Fatra 2 H Poste Nuov« £ (regal Torrente). ji „AUa CiUa di Londn Velik isbor izgoiovljenih oblek za molke, deče« tostemi za otrok?. PoTrSniki, močne jope. kožah; i raznih pKietotov. Obleke za dom in delo. Delav-i ofchkt. Tirolski loden. Nepremočljivi pla'či (pri^: j-ngieSki^. Spooijalltata: blago tu- in Inozci oviirn. Izgotovljajo obleke po meri po najno.-aaoči, loćno, roli^iao in elegantno po nizkih c«- je došlo . ^J-^.J^. manj nego minoli mesec in 27 manj, nego' v istem mesecu lanskega leta. Razne vesti. Potres. Iz Samarkanda (Sibirija) poro-' čajo od 3. t. ni.: Ob 2 in pol uri po noči i je bilo čuti tukaj precej močan potres. Prebivalci so prestrašeni bežali na ulice. Potres : ni napravil škode. W MALI OGLASI. Šadjerejci! — Sadno drevje sadite v jeseni, De spomladi. Mnogo tisoč cepljenih, jablan, bru>k in C-eSenj po nizki ceni proda sadjarsko druStvo v Ribembergu._1367 C A cepljenih trt dobre vrste, večinoma wU UoUU za belo vino, je na prodaj Laški rizling, 9ilbauer, kraljevina, krlarenea in već drugih vrgt. — Imam tudi 100 hektoli' rov tinega belega vipavskega vina po jako zmemi ceni. Na zahtevo pošljem tudi cenik. Priporoćam se za obila naroČila, .fosip Cotič, vinogradnik,- Vrhpolje p. Vipava. 1413 PoUIJatv* po poitnem povzetju. Pletilni stroj n., Valenčič. nov, proda se za K 100"— Trst, Via Belpoggio 3, IV. 1411 Išče aq 2U do 30 stolic. Naslov ulica Gjorgio _SP Galatti Stev. 18, IL nad._ Pnrinkani potrebujem dva dobra krojaška r uupioaill pomočnika. Plača mesečna ali od komada. — Jožef M u n i h. krojaški mojster, Pod-brdo.__ 1407 Dva dobra čevljarja MTtl izdelke za delavce. Piača od 10 do 12 kron na teden in od K 3-10 do 4*jO od komaaa za moške. - Jakob Zupančič, čevljarski mojster. Malnitz 55 (Koroško 1410 alaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma šlev. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celic® ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se odda jejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 , pol leta „ 20 ., četrt „ za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambi c ne more nihče drui;i odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. == Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. .... K BGGOHL bivši urar v Sežani ima avojo uuvo proisjainkeur v TRSTU hl i ca Vir.ecn2o Iiellin! ;t<". I casproti cerkve »t. AiJtoca nov. prodaja vsakovrstne ure in popravlja isU po zmernih cenah in z jamstvom. ^ a § soiiuiiii in e PohlStVO Rafaele solidno in elegantno cenah "^a italia TR8T — Via Maloanton 7 Pietro Cucit mizar1 Trst, ulica Fontana st. in Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja. Vsakovrstna ciela v lesu. Oittorio Daldevit Deialnica pohištva v modernem kroju IC za sobe iu kuhinje. Uitlile priprave za prodaialiice Od zmai m ziotia) ia dela za stsvl-TRST — ulica Valle št. 8.