List 40. gosp dar b r t n i š k Teiai XXII. m naro i v' i te;. ! Vi cv***. v.f'J i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. o^ V Ljubljani v sredo 5. oktobra 1864. kteri žito iz Ogerskega dobivajo, in bi ga lahko še več dobili, ako bi njih obrtnija bila na viši stopnji, pa bolehajo že več let na prekucu železne obrtnije. Ogerska dežela je preteklo leto težko svoje davke odrajtovala, ker je imela slabo letino, pa tudi letos jih bo ravno tako težko, akoravno ima žita na kupe, pla-čevala, Če bo mogla denar namesti žita v davkarijo nositi. Kako si morejo tedaj kmetovavci, ki so zapustili obrtnijo, zopet na noge pomagati? Oni se morajo obrtnije zopet poprijeti in ž njo se pečati. V Galicii in na Ogerskem skrbi gospodar sam za svoje potrebe, prede in teká sam vse, česar potřebuje za svojo obleko, sam si napravlja še dandanes svojo obutev, sam si rezljá, kakor v starih preteklih Časih, krožnike in žlice, sam si hišo zida in pokriva. Na Českem si pomaga véliki posestnik zemljišč z olarijo, žganjarijo, sladkorijo, in spečá obilo pridelanega žita svojim obrtniškim delavcem, in zdaj so ondi začeli tudi manjši posestniki po vaséh zedinjevati se in slad-korne fabrike zidati si, da bodo mogli svoje pridelke lože in v žlahneji obliki dalje pošiljati, in delavcem pri omenjeni obrtnii svoje přiděláno žito za živež spečevati. Bodo li te skušnje zadostile, da bi se pri nas gospodarji prepričali, da nam more le umna obrtnija na noge pomagati, in da jo varjemo in v skrbi imamo, budimo in povzdigujemo, kolikor le moremo? Po „Neueste Erfindungen." Gospodarske stvari. Yr Belgii je poslednjih 30 let obrtništvo izdelkov trikrat toliko napravilo, kmetijstvo pa le dvakrat vec pridelkov přidělalo, kakor poprejšnje leta. Belgija je potem takem družim deželam izgled obrt-niške umetnije izgled, vsem evropejskim državam, posebno pa ministerstvom poljedelstva, obrtnije in kupčijstva , in gotovo bi brez koristi ne bilo , ako bi kandi-datje tacih ministerstev vsake dežele v Belgijo hodili in pri ondašnjem ministerstvu „javnih del" se praktično izobraževali. Belgija nam s svojim izglednim gospodarstvom tudi kaže, kako se dá kmetijstvo na višo stopnjo povzdig-niti; njene štatistične številke so ključ, s kterim pri-demo do naslednjega pravila: če hoćemo kmetijske pridelke podvojiti, to je, jih še enkrat toliko pridelati, kakor sedaj, moramo obrtniške izdelke potrojiti, to je, trikrat toliko napraviti jih, kakor sedaj. Le tako se dá država spraviti v pravi red. je tedaj naša naloga, od ktere hočemo danes govoriti, in jo na Avstrijo obrniti. Avstrija je država kmetijstva , zato se moramo pa v Avstrii za kmetijstvo najbolj poganjati. Ogersko je bogata žitnica za avstrijansko državo, zato se mora na Ogerskem kmetijstvo, kar se dá, na višo stopnjo povzdigniti. Med tem pa, ko se po skušnjah svobodné kupcije za poljedelstvo skrbi, zanemarja se sploh obrtnija zlasti pa se na kvar delà nekterim , napr. železništvus colnimi izjemami, in sladkorništvu z neprimernim davkom. In med tem, ko so hotli kmetijstvo na Ogerskem na višo stopnjo povzdigniti, dali so se naselbini ukazi, da bi se ondi kmetovavci še pomnožili. Kaj pa je následek vsemu temu? Zita obilo, pa malo kupca, ker domaći obrtniki praznujejo, in za polovico dnine prikrajšani delavci imajô malo denarja, odpuščeni pa celó nič, in tako si ne ti ne ti ne morejo več žita kupiti, če je tudi dober kup; v ptuje dežele na pr. v Belgijo, kjer se je obrtnija potrojila, tudi žita izpečati ne moremo, zakaj ondi so se vsled obrtnije kmetij ski pridelki podvojili, zato pa tudi ne potřebuj ej o ptuj ega žita. Tudi v Saksonii, Prusii in na Bavarskem se je kmetijstvo z obrtnijo vred povzdignilo , zato tudi Avstrija ne more ^svojih žitnih pridelkov v omenjene dežele pošiljati. Česko ne potřebuje ogerskega žita, ker tudi tukaj se kmetij ski pridelki po ravninah veliko hitreje povzdigujejo, kakor po hribih obrtnija, kjer bolj revni ljudje prebivaj o ; Gornještajarci, Korošci in Kranjci, * Kako z velikim pridom murvino seme sejati. Gosp. Mader, bivši oskrbnik impoljske graj-ščine, nam je nek zimsk večer pravil, kako da se dá na malem prostoru na stotine murvinih sadik pridelati. Rečeno storjeno. Ko pride pomladi čas za setev mur-vinega semena, naredi gosp. Mader na vrtu gosp. Jož. Dermelja skušnjo tako-le : Izkopá prostor od 8 do 10 štirjaških čevljev, 4 do 5 palcev globoko ; izkopano prst v loncih tako dolgo žgé, da je vsa dobro črnkasta ; potem jo vsuje v isto jamo nazaj. To ponavlja kar naprej, dokler ni vsa ta prst sežgana. Potem v vrste seje murvino seme, ga zagrne, in z vodo prst pomoci. Tako je delo storjeno, in lejte! murve so kaj veselo rastle, in ne enega plevela ni bilo viditi med njimi. — Naj poskusi, komur je drago; porok sem mu, da se ne bo kesal. S paljenjem prsti se vse plevélne korenine in mr-česi tako vničijo, da vès živež v prsti ostane murvam. * Norvegiška rž hvale vredna. Iz bokala te rži, ki sem jo dobil lani od kmetijske družbe v Ljubljani, sem dobil letos en mernik in 6 bokalov^ lepega pridelka. Anton Planine c. * Kamneni sodi za vino. V novejih časih —• tako piše „Gosp. List" zagrebški — so začeli žganje 334 in vinski cvet (špirit) v posodah iz cementa*) napravljenih hraniti; zdaj pa narejajo tudi že za staro vino kamnene posode. Prvi si je dal takih posođ narediti posestnik Polaj v Sežani poleg Trsta, kteri vse svoje staro vino v tacih kamnenih posodah hrani. pomanj- Natoroznanske stvari. Nekaj solncu. Prignala ga je na to misel sila to je y kanje starih dobrih sodov. zadregi je naredil za po- Spisal Viljem Ogrinec (Dalje.) Da pa še tanše razvidimo , kake skušnjo kapnico (šterno) iz rezanega kamna (apnénca) ter je kamne ; pristavljam tukaj še to-le: so priže, da tví ju xvciiiiiiv, vi«, ne puscajo vina, ~ ^^ tom sklenil. Taka zidana šterna drži po z dobrim cemen- 1769. leta meseca novembra je našel neki Wilson 100 veder ki je prvi marljivo opazoval priže y y da vina. Cez leto in dan se je preprical ; da se je po- skušnja dobro obnesla; vino se je popolnoma sčistilo, inje bilo boljše od unega, ki gaje imel v lesénih sodih ; ker v kamneni posodi ne more izpuhteti in usušiti se, ni bilo treba zali vati ga, in se ga je tedaj tudi v tem pnza potem se ne spremmja sama za-se y ' ÚULUUI íiCV OVj J buiuuv kadar stoji na solncu. temuč z obprižjem vred tudi Drugač je bolj v sredi; drugač na zahodnjem in drugač na vzhoďnjem solnčnem , ki je stojeća skor v sredi solnca (kakor robu. Tista oziru marsikako vedro prihranilo. Ta srečna poskušnja je napravila gosp. Polaja, da je leséne sode popolnoma opustil y in v svoji kleti same take kamnene šterne napo 150 veder drží. Te štérne stojijo ředil, kterih vsaka ena zraven se vidi to) obdana bila od vseh straní brez obprižja na tišti strani, ki je blizo roba, pa je obprižje. Ravno tako je na vzhodnji strani. To vse se vidi prav dobro in oštro. Iz tega pa se vidi lahko to, da je priža z obprižjem vred podobna druge y dno imajo poprek, stene so ravne, in od zgorej obokane (velbane) ; na mestu zagojzde (sklepnega kamna) imajo veho, po kteri se vino va-nje Morebiti, da bodo lijaku. (Tako je sodil Wilson.) 1 vliva, in spodej je pipa za točenje, začeli g. Polaja tudi drugi gospodarji posnemati prednost tacih kamnenih sodov je ocitna . ne y kajti zato il OUUUV JO \j\j l Uli Cl1 , JLJ.O iV/ ct na- bere 10 naročnikov, dobi en zvezek za navržek; kdor V 9 se naroci na zvezkov ob enem, naj pristavi, ali želi vec Iz Svajce so vsako spomlad še celó kupci hodili na Tiroljsko ter so skupovali mladice, ktere so domá tiskov tistega zvezka ali več zvezkov zapore doma i, denar se posilj«» ±j. c* l ^ j , ua^io^m naj c pošta dobro pristavi; denar in spisi naj prej; napisom naj se JLlfAl J.11 VIJUJAV VV1 f i^** aajawvlawv j v WV/ VAV1 UMÍ II J Ck V O l Cl UV/UL JJllOtay 1 ^ UUUC41 L LX O^lOl JLi CÀtJ O W i-L izučevali in jih potem na Francozko , zlasti v Pariz pošljejo do 1. novembra t. 1. pod sledecim napisom se mi prodajali, vendar pa ne dolgo, ker so tiroljski kanarčki I Gr š a k bolj sloveli. Kmali je bila navada, da je vsak hotel y doktorand pravnistva, sedaj v Herbersdorfu kanarčka imeti; tako so se razširili v kratkem času po poata Wild na Stajarskem vsi Evropi in sedaj razveseljujejo s svojim petjem vès omikani svet po vseh delih zemlje. Ozrimo se konečno malo na prvotno domovino Tri dni v Zagrebu. preljubih kanarčkov! Na zahodnji strani se ver ne Afrike je^ sedem majhnih otokov, ki se zovejo ka-narski. "Že Strabon, poznal ter jih imenoval „blažene otoke." Plini jih pred ko ne zarad rajskega kraja, pre- Spisal Dr. Ž. (Dalje.) slavni grški zemljopisec, jih je Drugi dan stopivši na ulico „spodnjo Ilico«, vidim zove „srečne" OVVJ/HOI U« «"VV. „VJ^V^LIJ^ , »lUlUi, daje bilo že vse živo; dobajajoci vozovi seljaški in drugi so drdrali po makadamizani cesti proti Jelačicevemu milega podnebja in velike rodovitnosti. Najvažniši teh trgu in mnogi seljaki obojega spola so nesli v lični na- ki ima svoje ime, kakor rodni obleki poljske pridelke na prodaj. Mestni vozovi m sedem otokov je Kan aria Plini pripoveduje, od besede can i s (pès). S tega pas- z belo pobarvanimi sodi so marljivo ulice škropili, jega otoka so prišli kanarčki v Evropo , v novo svojo tako brž na teše nadležni prah zatrli, kterega je na ma- domovino, v kteri so s$e tolikanj spremenili in tako zeló kadamizanih cestah posebno obilno. Dospěvši na véliki se razširili. Gotovo bi našim kanarčkom v tistih krajih pravilno štirivoglati trg Jelačiča bana , se podamo v kaj l\aj VSGC vllvj J Ci JL pvitvuivi JLJJ 1 li. 1 V/Ulil V UI JIU ptujce nekako debelo gledali, ter bi se jim gotovo se ne sanjalo, da so si tako bližnji sorodniki. bilo potomci njih prednikov bi jih kot „národno kavano" na mali zajterk. Tudi tukaj moral F. P. sem slišati tišti znani „boš šofens", dasiravno imel sem národno surko in nisem bil od nog do glave razlociti od le ko sem strežeta nekako srpo pogledal, me Hrvata; še Slovensko slovstvo. V 99 € i t a 1 ki i c a." po hrvatski pita: što zahtevate, gospodine? — Koj po zajtrku se podam v krasno, v čistém gotičnem skladu se-zidano častitljivo stolno cerkev sv. Stefana, nekoliko korakov od Jelačičevega trga. Obdana je cerkev s prav štirivoglato trdnjavo; vidi seji, da biškop zagrebški Prosti podučni zvezki za slovenski narod, Obiiivuciatu tiuijjavw . viui oo li , «ach uioauu aagi^uoai (PovabiloJ Potrebe praktičnega življenja ter- se je nekdaj mogel braniti zunanjim in tudi, ako je bilo jajo, da jim tudi vednosti pritečejo na pomoč. Le kdor treba, notranjim neprijatlom. Posebno važnost imela okolinosti svoj ega življenja pozna, je kos, jih tudi je ta duhovna trdnjava zoper napade krutega sovraž- prokletega turka; ona bila je pribežališče ne- nika obraćati v svoj prid. Koliko je pa različnih okolinosti v kojih bi prosti člověk potřeboval voditelja po pra- srečnim meščanom spodnjega grada (mesta) ako in išče 11 ' ^^ j w oicuuiui lia c o\j voljno sprejemale, in jih podpisanemu fajmoštru v Mehov da nam napravi čitavnica kmali zopet tak vesel večer. Plesali smo tudi veselico smo domů vernivši ; 77 ki j kolo. u trajal do dveh čez pol Vsi zadovolj da imeli Želj (Maihau) blizo Novomesta pošiljale, za ktere bodo revni fiz Ljublj God Njih Veličanstva presvitlega pogorelci 7 če so dajali Bogu in dobrotnikom. bo dalo! tudi še tako majhni, stoterno hvalo našega cesarja Franc Jožefa je bil včeraj Dajte 7 dajte 7 in se vam Josef Oreš nik, podfajmošter. stolni cerkvi slovesno obhajan z véliko jo služili milostljivi knezoškof, torek) v sv. mašo, ki so št. Peterski cerkvi Iz Goreitske^a dne oktobra. popravljajo stare in slabe pomnožujejo pota, ktere vežejo kraj s kra- sem času se skrbi, • da se ceste, da se najnovej- je bila v isti namen slovesná maša za c. k. vojaštvo jem 7 da se delajo } železnice, podpirajo pisnik zadnj i^Iz seje mestnega zbora 21. septembra.) Za sej se je prebral in potrdil Žup se denarstvene, oznanja, daje denarstvenemu odseku naročil Tudi pri nas »■» ; ww T vxav^íaím. wuovau UC*i \J\jLL , naj Cl U loči magistratu potrebne oblike, po kterih naj se po do parobrodstvene in železnocestne društva. na Gorenskem. posebno v radoliškem okraji, se je lan- pravi mestni inventar in računi mestne denarnice" za leto skega leta veliko hvale in opombe vrednega v pobolj- 1861 in 1862 naj se kmali rešijo, da ne bode o tem sanje cest naredilo in še vedno se skrbi da se bodo vednih vprašanj. Oznanil je župan tudi, da se bodo po popravljale in širile pota, kakor hitro pojenja delo na zdaj mestne delà za vsak teden posebej v magistratnih Pa v ravno tem času, ko se je skrbelo, kako bi se ljudem popotvanje prijetnejše napravilo, je c. k. vod- ejah določevale, da ne bode odbornik Stedry v skrbeh češ, da se brez vse kontrole delà stvo primorske in kranjske pošte vsled ukaza kupčij- na vprašanje: kako se od vdove Markelj Odborniku Pajk skega ministerstva od dne 4. maja 7 44(27/ St. /■ 1010? jemnina 7 ki j tin na- ni dolžna? odgovarja župan, da mestna poŠtam med Ljubljano in Beljakom naznanilo, da se blagajnica na tanko po dotičnih predpisih ravná ne sme sprejemati več popotnikov, kolikor jih na edini vdova Markelj-nova nikdar ni preveč najemnine da voz gré. Zeló je osupnil razglas omenjenega ukaza po-štarje, kteri so morali popotnim odreci sprejem, kar se čala 7 in da je bil kazno van zakotni pisač Wolf je godilo p dokler ljudem ni bil znan ukaz kupčijskega pritožbo napravil ministerstva. Temu je sedaj konec; zopet bo lahko bil zoper mestnega blagajnika suje ali se Je ^m MHHB ■ ? . mm vsaki s pošto vozil se; ne bo se treba v prihodnje popotnim bati? da bi se kadaj mogli s pošte domů vrniti zato, ker je poštarski voz poln popotnikov. Omenjeni stari in v korist spraviti poskrbelo, da b J JA * ^ , Aie Odbornik vitez Kaltenegg ■ ki. nepristoj ko se kanali za odcejanje nesnage, struga trebila, in ali se ne bi dal dotični gnoj" uloviti se popravijo prihodnj bode ljublj vpra-3 leto ki se ukaz je odpravljen vsled novega, kterega je na vlogo Zup zdaj v Ljublj izceja ? gospoda dr. Lovro Toman-a, ki so jo podpisali župa- komisij nijstva okraja radoliškega in krajnske duhovni 7 obrtniki, fužinarji gore ? 7 grajščaki, kupci in mnogo drugih dgovarja, da bode to stvar presojevala posebna zadevi naprave mestne godbe se je volil poseben odbor, ki bode svoje misli predlagal mestnemu zboru ta zbor so bili Župan, Horak, Malič olj veljavnih mož, c. k. kupčijsko ministerstvo razglasiti dalo P&jk, dr preteklega meseca septembra. Po besedah omenjenega stvenega odseka se je sklenilo ukaza smejo poštarji med Ljubljano in Beljakom kamnotiskarna plošča Egerjevi tiskarnici naj dr. Schoppel; Po predlogu denar- se prodá mestna od 20. sept. VU LU \J » Ov^/ li JL * x. sedem oseb sprejemati, v«. X . JLU oslopje, vse pripravno za tako razstavo, — obilost epih pridelkov zemljišnih, s kterimi je obdarovana krasna trojedina kraljevina, in pa zanimivih obrtnijskih izdelkov, — vrh tega pa še sprevidnost in marljivost izložbinega odbora, ki je vse tako ukusno razpoložil na svoje mesto. Ta trojica je združeni faktor izvrstne izložbe; izvrstne pravimo, ker dosihmal ni še nobena avstrijska dežela sama za se, po svoji lastni moči, svetu pokazala take razstave. Radujemo se tedaj tudi mi s svojimi sorodnjaki na jugu, da jim je obveljalo kazati svetu lepe proizvode slavenskega uma in dlana. Da je med tolikim številom izloženega blaga kaka stvar vmes manjše vrednosti, kdo bode to grajal o napravi, ktere cilj je bil, da svetu pokaže od velikega do ma-lega vse, kar se nahaja v narodu. Ker pa so v izložbo bile pripuščene tudi poljske orodja in mašine druzih dežel, je našemu g. Skale-tu zdaj bilo toliko bolj žal, da letošnji ogenj v kovačnici ljubljanske gospodarske družbe mu je uničil svoj namen, po kterem bi bil tudi on poslal v izložbo marsiktero poljsko orodje. Naposled dostavljamo še to na pamet drugim izložbam, da hvale vredna je bila misel odborová, da je z izložbo združil loterijo, ker iz skupljenih 15.000 gld. je nakupil mnogo razstavljenega blaga, ktero se bode srečkalo 15. dne t. m. S tem se doseže dvoje: izložniki so razprodali mnogo svojega blaga, in lastniki srečk prejmejo za 5 gold, marsiktero dragoceno stvar. Tako bo zadovoljnih ljudi mnogo, ki se bojo radostni spominjali Zagreba vès čas svojega življenja, kakor ga bode vedno v milem spo-minu obdržal pisatelj teh vrstic. — 2. dne t. m. je bilo vse živahno v sokolovem društvu; obhajala se je prva obletnica narodnega tega društva. Bilo je na obrazih mladih telovadcev veselje očitno, in slovansko srce se je radovalo, da mu je bila priložnost dana, pokazati svetu napredek prvega leta. Dopoldne ob 10. uri dospejo tudi telovadci iz Kranja v lični sokolovski obleki ; naši sokolovci jim grejo do Siške naproti, in jih spremijo v mesto. Popoldne okoli 3. ure so se začele produkcije na poletni telovadnici sokolovi, ki je bila vsa polna gledavcev. Produkcija je sledila za produkcijo po programu, ki je bil odlocen in c. kr. topničarska godba je igrala. Prve so bile „proste vaje" pod vodstvom g. učitelja Mandiča, kterih so se udeležili vsi sokolovci. Potem se je društvo na dvoje delilo: en del, kteremu je vodník bil gosp. pred-sokol Coloreto, je na bradlah, drugi pa, pod vodstvom g. predsokolov Drašler-a in Kobler-a, je na drogu skazoval svoje umetnosti z občno pohvalo. Po končanih teh vajah stopi v sredo praznega prostora g. Val. Vidic, in kaže svojo veliko moc in nenavadno gibčnost s tem, da je krogle metal kot igračo in železne uteže od pol centa do celega centa vzdigoval tako lahko , kot da bi bile peresa. Potem 15 sokolovcev, na čelu svojega učitelja Mandiča, stopi pred „konja" in dovršijo svojo nalogo z največo izurjenostjo. Sedaj se pričnó posamesne vaje sokolovcev naših in gosp. Heidenberger-a, akademičnega predtelovadca iz Gradca, ki se jim je pridružil ko pri-jazen gost. Vse, kar se je zdaj dělalo, izbudilo je na-vdušeno pohvalo in to toliko bolj, ker mlado društvo se je obnašalo tako, da se po vsej pravici more prištevati onim, ktere delajo že mnogo let. Da se je vsak zavzel nad tem delovanjem in da je nazoca množica svojo za-dovoljnost s živim ploskanjem skazovala, razume se samo po sebi. Se bolj so se pa gledavci zavzeli, ko se začne 6. nastop občnega telovanja in 12 sokolovcev pod vodstvom g. Franc Vidica napravi piramide in alego-ricne podobe tako izvrstno estetično in ukusno, da se 330 lahko v vsakem javnem gledišču kot umetniki pred- našega cesarstva pripetilo 62 nesreč, po kterih je 72 stavljajo. Brez pomote se je vrstila podoba za podobo; oseb smrt storilo, 56 pa poškodvanih bilo komaj je oko moglo nagledati se, komaj je duh zapo- Ako se misii, da je preteklo leto okoli 13 milij po ? ljudi pe pádel alegorijo , že je razpadla, pa druga na prejšnje ljalo po železnicah, je to pač malo v primeri z nesre- ptembra se je pri mesto stopila. Konečno so napravili sokolovci veliki pre- čami na navadnih vozovih gled (tableau) na vseh orodjih tako zanimiv in izvrsten, čel dalmatinski deželni kot vse drugo, kar so dělali danes. izvrstno lepo !" 26 zbor; poslancev 7? Lepo! vrlo lepo! prvi seji pričuječih 34. Vse je radovedno kdorkoli je bil pričujoc. to je bila soglasna kritika vsacega, bode šukal novi zbor Zaspanost ; je bilo v kako se Drugi del obletnice pa se dolgo časa na političnem svetu ? ki vladala že je obhajal zvečer v čitavničini dvorani z onim telovad- go db y stvom, ki ga vsak pozná pod imenom )f ples. a Citav- ) ki Je 15 Je predramila sept francozka vlada sklenila z přepustil „Sokolu" za to ve- ničini odbor je radovoljen selico svojo dvorano y ktera je bila po navodu g. Geka nekteri sklepaj prav ukusno okinčana. laško; po vseh časnikih nosi zdaj zvonec 15. September Misli o tej pogodbi so različne v različnih časnikih tako > nekteri tako Ob 7 <2 uri pred plesom je jazna Avstrii in Rimu, se vidi že sokolov odbor izročil lepo narisani častni diplom gori natihom kteri s imenovanemu gosp. Heidenberg-u, umetnostjo poveličal današnjo veselico. Da je pri plesu Je SVOJO a osnovalo. Ako na posodo vzeti 500 milij res ; 7 da da tega. Je da malo 7 pn se je vse radosti bilo obilo, ni treba še posebno razkladati; saj tonem praví, ooae casaia, Kaj ooae aaije; avstrijska so preprijazne čitavniške zabave vsakemu znane. Ome- vlada še ni svojega mnenja izgovorila. Ker veliko ve- saj Napoleon hoče ni to veselo znamenje prihodnosti. Papeževa vlada, kakor minister An-tonelli pravi, bode čakala, kaj bode dalje; avstrijska mirni niti pa moramo se, da je med plesom telegram petujske liko Lahov ni veselo francozke pogodbe čitavnice dospel, kteri je bil ravno tako navdušeno da je Garialdi ž njo zadovolj sprejet kakor pozdrav kranjske čitavnice in ipavskih Turinu je odložen do 24. dne t. m sokolovcev, ki ga je zbranemu društvu naznanil gosp. sterstvo popolnoma ustanovi 7 y e čudno to Državni zbor v da se novo mini načelnik. Mi pa sklepamo ta popis s živo željo, naj bi dva pag ljubezen do telovadstva bolj in bolj segla v mili naš se rodila od ciganskih starišev v Galicii Naj še omenimo to, da (ajda) živita v našem cesarstvu ; obá sta narod! Zanamci naši bodo vrlemu „Sokolu", pričetniku po takem y telovadstva na zemlji slovenski, gotovo hvaležni. Včeraj zvečer je prvi del našega domaćega se nobene c. k. polka odrinil v Pulj (Pola); drugi del gré tega meseca. da jih in se vec y zakaj podob Cigani imaj 1 3e tako naturo , da se vejo nakloniti vsakoršni veri, a nedržé Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Po laj š ave, ktere od leta 1860 veljajo pri nabe- ranji novincev (rekrutov) , bodo veljale tudi letos; po tem takem je začasno osvoboden od vojaščine edini Dnarni zapisnik Matičini. Prenesek iz 31. lista „Novic"....... Gospod Anton GraŠič , dekan v Trnovém, kot ustanovnik obligacijo za 50 gld., in dodá 6143 gold. 96 kr. 77 sin ako je oče 60 let star ako je mati vdova in OX11, oau v/v XKJ* oiai , --JV, .. . u mora sin za-njo skrbeti; osvobodeni so najstareji sinovi ako se dokaže, da jih njih stariši ali njih bratje ali sestre za svoje vzdržanje domá potrebujejo pri roko-delstvu ali kmetijstvu ; učitelji in učenci z izvrstnim napredkom se bojo, kakor dozdaj , oprostevali. — Ker je počil glas, da se utegne dunajsko mesto obzidati je mestni odbor zoper to oglasil. gotovine 10 gld. 38 kr....... Skender Lican, trgovec v Bistrici, kot ustanovnik........... Brinsek Janez, trgovec v Trnovém, kot ustanovnik.......... 60 gold. 38 kr, 10 7) î» 10 î) taborom obdati), se Ako žuga sovražnik, take mestne trdnjave malo pomo- rejo, kakor se je to vidilo pri Piačenci leta 1859. Obravnave za kupčijskozvezo med avstrijsko in prusko vlado so se popolnoma razbile; pruska vlada noče vstreči naši in drži s francozko. Mali Ignáci, kaplan pri Devici Marii v Polji za letni donesek...... ,, Levstik France za letni donesek . . . Sledeči gospodje v Gorici pristopijo in so poslali po gosp. prof. Andrejů Marusiču: Gospod Winkler Andrej, deželni odbornik . . Schweiger Juri, c. k. policijski komisar Solar Janez, c. kr. gimnazijski profesor Bensa Stefan, nadškofijski kancelar in ji 77 2 2 57 77 77 77 77 77 77 10 10 10 77 77 77 77 77 77 77 y Kakor se kaže tudi ne bo pravega kruha iz danske moke. Danska vlada se čedalje bolj vpira na rusko, s ktero stopi zdaj v tesno zavezo, ker ruski carevič in naslednik rus-kega prestola Nikolaj se bo poročil s kraljevno dansko Dagmaro; pruska vlada pa tudi svoje namere ima. Da se cesar Napoleon snide z ruskim carom in pruskim kraljem v Baden-Badenu, je menda gotovo. Vse to pa nekako kaže, da so si ti trije vladarji čedalje Luka Vu kal o vic, preganjan od turkov konzistorialni svetovavec..... MaruŠic Andrej, c. kr. profesor verstva na gimnazii 10 77 77 10 77 77 Kafol Štefan, nadskofov tajnik in cerk veni računar za letni donesek . . . Sledeči gospodje v Kranji pristopijo in so po slali po gosp. Drag. Savniku: Gospod dr. Drag. Bleiweis, zdravnik v Kranji Konrád Pleiweis, trgovec v Kranji . Ros Matevž, trgovec v Kranji . . 2 77 77 . V . y pnjaznisi je pobegnil s svojim bratom in sinom in Luka Petrovié Presvitli cesar so uka- ž njim v gozde Belogorske. zali ministrom, naj pozvejo vse na drobno kako bi se dali državni stroški zmanjšati, ker ne s tem ; se da na veči dohodke gleda, ampak da se stroški zmanjšajo, se denarstveni stan zboljšati more. 3. dne tega meseca ste seodprle na Dunaji dve realne gimnazije, ki ju je ustanovilo mesto na svoje stroške. Sčasoma se utegnejo vse realke prestrojiti v realne gimnazije. — Lansko leto se je na vseh železnicah Pire Matevž, „ „ ... Savnik Dragotin, lekar v Kranji . . Cebin Peter, učitelj v Kranji za letni donesek........... Gospodičina Malica Gregorač-eva v Kranji za letni donesek.......... Gospod Pec Dragotin, c. k. uradnik v Kranji za letni donesek.......... Sajè Janez, učitelj v Predosljih, za letni 10 10 10 10 10 2 2 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 2 77 77 2 77 77 donesek Čitavnica ljubljanska pristopi kot ustanovnica . Gospod dr. Jan. Bleiweis, predsednik ljubljanske čitavnice kot ustanovnik gotovega denarja 2 20 77 77 77 77 100 77 77 Skupaj 6460 gold. 34 kr, Y Ljubljani 4. oktobra 1864. Dr. Jer. Zupanec. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlazfliË v Ljubljani.