St, 45 ham rtitaai t gwM (trti comili ta jehaja. izvrcrn« pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo* uikt sv. Asiškega št 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo u^.dniitvti. Ne pisma se ne sprejemajo, rc' pi>l se ne v. \ Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godin«. --o3 ima I - " -skarna Edinost Naročnina cnaSa za m« . - ** L32. in celo leto L60.-* Za inozemstvo mesečno 4 h — Telefon uredništva in uprava SL 11-57. V Trstu, ¥ sredo aa. feoruana _ EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi ae računajo v llrokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent« osmrtnice, ln zahvale, poslanice In vabila po L 1* —# oglasi denarnih zavodoV mm po L Z — Mali oglasi po 20 st beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo iz ki učno upravi Edinosti, v Trstu, ulica ur, Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57» Znaki pravega Izpoznanja Iz Rima je prišla pred nekoliko dnevi cnamenita vest, da so tamkaj uradno ustanovili poseben zavod za vzhodno Evropo, ki pa da je že pred letom dni začel s svojim delovanjem. Zavod ima svoj sedež v krasni palači »Tommasini« v središču večnega mesta. Zavod se je ustanovil po iniciativi ko-mendatorja Alberta Giannina, načelnika tiskovnega urada pri ministrstvu za zunanje stvari, a podpiral ga je z vso vnemo bvši minister za zunanje stvari grof Sfor-za. Ta iniciativa se je pojavila takoj po podpisu rapallske pogodbe. Zraven tega se je v Padovi ustanovila prva stolica za proučevanje slovanskih jezikov, kakor je želel Tomraaseo že v letu 1848. Zavod za vzhodno Evropo si je nadel nalogo, da izpopolni vrzeli, ki obstoje tozadevno v italijanski kulturi. Načelnik zavoda je senator Francesco Ruflini, čigar zanimanje in simpatije do slovanskih narodov so že znane. Ob strani mu stojita vseučiliščni profesor v Rimu Giovanni Gentile in Umberto Zanotti - Bianco, ravnatelj lista »Voce dei Popoli«, ki je že za Časa svetovne vojne stremel po sporazumu z naredi, ki so jih Habsburgovci zatirali. Dalje Giuseppe Prezzolim in komendator Giannini. Ravnatelj zavoda je Nicola Fešta, sloveči predavatelj o grški kulturi v Rimu, ki je izvrsten poznavalec ruskega in novogrškega jezika. Podravnatelj in načelnik slovanskega oddelka je profesor Au-gusto Palmieri, ki je tudi temeljit poznavalec verskih vprašanj slovanskega sveta. Tajnik zavoda je dr. Ettore Gatto, strokovnjak za ruski jezik, ki je že mnogo ruskih del prevedel na italijanščino. Ustanovile so se sekcije za razne jezike. ustanoviti knjižnico, podpi- Italijanski narod je bil že po svoji zgodovini izključen od zanimanja za ostali svet, ker obiluje preveč na lastni kulturi Le posamezni italijanski prosvetljeni možje so zasledovali snovanje tujih narodov. Široka masa italijanskega naroda pa ni imela nikakega pojma o drugem, a posebno ne o slovanskem svetu. To pomeni neizmerno škodo za italijanski narod sedaj, ko se pojavlja nova doba, ki se začenja z rusko revolucijo. Čudno pa je, da se velik štiridesetimi jonski narod, ki si je ustvaril tako bogato literaturo, ni začel že davno prej sistematično zanimati predvsem za svoje slovanske sosede. To mu škoduje neizmerno, kajti, ravno tak narod, ki ima svojo lastno veliko nacionalno državo, bi moral spoznati tudi druge narode, da bi prišel v razmerje do njih, ki bi bilo zanj čim koristnejše. V tem je velika zamuda italijanskega naroda. Imejmo pred očmi zemljepisni položaj Italije. Je notri v svetu kakor nekaka »diga« — jez. Za to »digo« je Jadransko morje, a za tem bližnje in dalnje zaledje — ves slovanski »vet, kolikor ga je Bog dal. Zastonj obrača Italija svoje poglede na Zapad! Nje bodočnost je le na Vzhodu! Važnost Vzhoda so že davno spoznali Angleži. Eden najslavnejših angleških državnikov, Gladstone, je že pred nego polstoletja zasledoval dogodke Bolgarska Občinske Totitre na Bolgarskem SOFIJA* 20. Po vseh občinah so bile včeraj volitve v občinske zastope. Te volitve imajo velikanski pomen za bodočo zunanjo politko Bolgarske. Vse stranke so napele skrajne sile, da si pribore zmago oziroma veČino. Proti zemljoradnikom so se koalirale vse ostale stranke. Volilni boj je bil v nekaterih mestih zelo srdit. Rezultati volitev še niso znani. Pričakujemo, da v glavnem pribori zemljoradniška stranka Stambolijskega, če ne absolutne pa vsaj relativno večino. Splošno naglašajo, da se v slučaju, da podleže Stambolijski, temeljito spremeni politični kurz Bolgarske. vec na Balkanu in kazal svoje goreče simpatije za jugoslovensko pleme. Z besedo in spisi se je boril za osvoboditev balkanskih Slovanov izpod turškega jarma. Bil je goreč prijatelj velikega biskupa Strossma-verja in je bil v neprestanih pismenih stikih z njim. Radi tega so ga Nemci ljuto sovražili. V zadnjih časih pa so Francozi jeli intenzivno zanimati se za Zavod ima ———, r—„ . , a ti inozemske profesorje in dijake v Ri- godke v slovanskem svetu, mu, izdajati revijo, list za informacije, in! Seda, pa so se zaceli tudi v Italiji različne spise. Izdati se ima Masarykovo delo »Rusija in Evropa« v italijanskem prevodu, posvečeno Jugoslaviji, in Čeho tudi do- Romunska Zaroka kralja Aleksandra. BUKAREŠTA, 21. Včeraj zjutraj je prispel v Bukarešto kralj Aleksander v spremstvu ministr. predsednika Pašića in zunanjega ministri Ninčiča, Na postaji ga je pozdravila krajeva diruzina, romunski ministrski predsednik Bratiano in člani ( ______________. vlade. Nocoj bo na dvoru ob 20 slavnostno, ja poroča, da so se izvedenci sporazumeli kosilo, nakar se bo vršila uradna zaroka s«Q načinu vzpostave odnošajev z Rusijo. V princezinjo Marijolo. Zaroki bo sledil kon- j svrho se bi najprej določil nekak poiz-cert, kjer bodo sodelovali najboljši umet-. icus skupnega sožitja za dobo 6 mesecev, niki Bukarešte. Pašič in zunanji minister Instnina bi morala biti Ninčić ostaneta tu do sobote in bosta te- cije prt čehoslovaški uvozni In izvozni tr-govni dejstvu, da prihaja vse čehoslovaš-ko blaga v Francijo skozi roke posredovalcev in da je vsled tega mnogo dražje nego bi bilo, če bi prihajalo direktno. List poudarja potrebuo vzpostavitve direktnih trgovskih odnošajev s Čehoslovaško. Francija bo znižala obrestno mero svojega dolga PARIZ, 21. Agencija Havas poroča, da misli finančni minister znižati za 0 5 % obresti zakladnih obveznic. To se bi pa zgodilo šele po zaključenju sedanje emisije državnega posojila. Vsled tega misli minister dovoliti prost promet z rentnimi papirji Francija ni še dobila obvestila o začetku preliminarne seje v Londonu PARIZ, 21. Z ozirom na vest, da je angleška vlada sklicala za jutri preliminarno sejo izvedencev za genovsko konferenco, poroča Temps, da francoska vlada ni še prejela tozadevnega obvestila. Načrt izvedencev za sodelovanje z Rusijo PARIZ, 21. Londonski dopisnik Journa- olede Ge- po- javljati znaJft. o izpoznavanju te potrebe — jasne resnice, da Italija, kot velika država, prava velesila, more le po tej poti slovaški posvečeno delo GiJ Stuparicha" 1 ^f^J kol° dru*ih „^K lektorja italijanskega jezika na vseučilišču ; zadobiti primerno pozicijo mea njuni. v Pragi — in še razna druga dela. Vest o ustanovitvi tega zavoda v srcu kasno prihaja to izpoznanje. Le po medse- bojnem temeljitem poznavanju more priti do dobrih odnošajev, od katerih moreta Italija in italijanski narod imeti velike ko- I tali je nas je vzradostila. Slednjič začenja- risti. Če se bo delo, s katerim je začel za-40 tudi v Italiji odpravljati nedostatek, ki vod za vzhodno Evropo v Rimu, smotreno ' =---s- 1-= i- lm jn dosledno nadaljevalo, bodo to delo z zadoščenjem spremljali vsi prijatelji sporazuma Italije z naredi, ki so po zlomu Av-stro-Ogrske zadobili svojo samostojnost. ga mi vedno naglašamo in ki je bil — in je še sedaj — glavna ovira proti izčiščenju razmerja med latinskim in slovanskim svetom. J ugoslovenske priprave za genovsko konferenco BELGRAD, 21. V političnem oddelku zunanjega urada se je sestala pripravljalna komisija za genovsko konferenco. Komisijo tvorijo zastopniki zunanjega, trgov-, skega in finančnega ministrstva. V glav-nadaljevala včeraj ves dan. Dejstvo, da sta nera se ^ komisija bavi s programom ge- "-1"1 1 novske konference, posebno kar se tiče politične konsolidacije in obnove osrednje v Italija Reševanje vladne krize. Načrt Giolitti-Orlando-De Nicola šel po vodi. »Popo-lari« socialisti, reformisti in Nittijevci proti Giolittiju RIM, 21. Posredovanja na dvoru so se prišla h kralju, ko Giolitti ni še bil odšel, Orlando in De Nicola, je dalo povod domnevi, da se pripravlja vlada, katere stebri j Evrope. Tekom 8 dni se bodo sestali fbi bili trije omenjeni politiki. Morda se je j Belgradu zastopniki Male entente in Polj-prvi hip res delal tak načrt, toda sedaj, ko j stCCt ki bodo določili svoje skupno stališče se je videlo, da bi se ta načrt ne mogel iz- j za konferenco v Genovi, peljati, se zanikajo tozadevne vesti, da se ne pokvari že vnaprej uspeh Orlandu ali De NicolL »Popolari« so povsem odločno povedali, da ne bodo podpirali vlade, katere predsednik bi bil Giolitti. Socialisti so stopili v tem vprašanju odločno na stran >popolarov«. Rešitev vladne krize je torej še daleč, ker povzroča veliko razburjenje v političnih krogih, ki ne zakrivajo dejstva, da bi mogla ta kriza, ki traja že en mesec in iz katere doslej še ni izhoda, prinesti Italiji ogromno škodo na zunaj in na znotraj. Danes se govori zopet o drugem triumviratu, ki je bil sestavljen od Orlanda, De Nicole in Tittonija. Toda tudi ta načrt nima panogo izgleda na uspeh, ker Orlandov poizkus se je že enkrat ponesrečil, a De Nicola se baje nikakor ne da pregovoriti, da bi se vdal in sprejel sestavo vlade. Jugoslavija Sestanek male entente v Ljubljani. LJUBLJANA, 21. »Slov. narod« poroča ■z Belgrada: Naš dopisnik dobiva iz zanesljivega vira sledečo informacijo: Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš se na svojem povratku iz Rima v dneh od 25. do 27. t. m. sestane z ministrskim predsednikom g. Nikolom Pašičem in zunanjim ministrom dr. Momčilo Ninčičem v Ljubljani. Tu bo ožja konferenca zastopnikov male entente. Izmenjajo se misli o programu za genovsko konferenco. Za časa bivanja v Bukarešti konferira g. Nikola Pašič z romunskim ministrskim predsednikom Bra-tianom. Plenarna seja Male entente v Belgradu je preložena na poznejši čas z ozirom na to, da je tudi genovska konferenca preložena. Na sestanku v Ljubljani bo čehoslovaški minister, predsednik dr. Beneš poročal g. Pašiču o uspehih svoje misije v Parizu, Londonu in Rimu. Sestanek ima zgolj informativen značaj. Sestanka v Ljubljani se udeleži tudi Čehoslovaški poslanik na jugsl. dvoru goap. Kalina. Nova smer jugoslovenske politike nasproti Bolgarski? BELGRAD, 20. Kakor se izjavlja v me-rodajnih krogih, bo jugoslovenska vlada zavzela bolj pomirljivo politiko nasproti Bolgarski. Enako stremljenje se zapaža tudi na bolgarski strani. Bolgarski poslanik v Belgradn Todorov, ki je bil nekoliko časa v Sofiji, bo takoj po vrnitvi v Bel-grad sprejet v posebni avdijenci pri kralju. V Sofiji je imel Todorov daljše konference z ministrskim predsednikom Stambolij-skim. Napram uredniku »Zore« je Todorov izjavil, da je treba bolgarskemu tisku zavzeti napram kraljevini SHS lojalno in pošteno stališče. Znano je dalje, da je Todorov zelo simpatična osebnost in da se je kot dobrovoljec v francoski armadi boril ves čas vojne na strani zaveznikov proti centralnim državam. Predavanje vladike Dositeja o gladujoči Rusiji. — Akcija akademikov za Rusijo BELGRAD, 20. Vladika Dositej je včeraj dopoldne imel na belgrajski univerzi predavanje o gladujoči Rusiji. Predavatelj je številnemu občinstvu podal pretresljivo sliko o razmerah v Rusiji. Slikal je razmere v tako ganljivih besedah, da so prisotnim zarosile oči. Omenil je, da je v Rusiji umrlo toliko miljonov ljudi, kolikor ima Jugoslavija prebivalcev. Akademiki so sklenili soglasno, da s posebno deputacijo danes posredujejo pri ministrstvu prosvete, da se v vseh naših šolah prirede razne prireditve v korist gladujoči Rusiji. Železniški promet Lfatoner-Špilje LJUBLJANA, 20. Po dolgih pogajanjih med jgsl. in avstrijskimi železniškimi in diplomatskimi zastopniki, ki so se vršila v železniškem ministrstvu v Belgradu, je prišlo končno do sporazuma, da se vzpostavi železniški promet na progi Ljutomer-Radgona-špilje. Kakor znano, je bilo prišlo svoječasno med Štajersko pokrajinsko vlado in jugsL vlado radi te železnice do spora, ki je imel za posledico, da je bil na tej progi ustavljen sploh ves promet Podrobnosti sporazuma še niso znane, gotovo pa je, dLa za vožnjo a tej progi ne bo več treba potnih listov. * * kom tedna konferirala z Bratianom politike Male entente na konferenci v Genovi. Belgrajska -Politika« piše, da predstavlja Mala ententa v srednji Evropi enotno fronto in da je Mala ententa v prvi vrati prizadeta na obnovitvi centralne Evrope. Treba je pokazati velevlastim, da srednja Evropa, ki bo zaslišana v Genovi, ni drugo nego Mala ententa. Naravno je, da bo Mala ententa delala sporazumno s Francijo, iz česar pa se ne sme sklepati, da bo nastopila proti Angliji. Angleško-rancoski spor škoduje koristim manjših zav eznikov. Mala ententa bo vsled tega naredila, kar je v njenih močeh, ne da bi hcrtela pri tem igrati ulogo kakega raz-sojevalca, da naredi konec temu sporu. Rušila čičerin za odgoditev konference v Genovi DUNAJ, 20. Iz Moskve javljajo, da se je tudi tam pojavila struja, ki zagovarja odgoditev konference v Genovi, posebno ker se mora znanstvena komisija za izde-nje programa za sovjetsko delegacijo z mnogo potežkočami. Za odgoditev so mnogi člani centralnega izvrševalnega odbora med drugim tudi Čičerin. Poverjeniki Semaško, Brukanov in Lunačarski smatrajo, da bi bila odgoditev prava nesreča za Rusijo, ki je v strašno bednem položaju in katere rezerve so vsak dan manjše. Nasprotniki odgoditve poudarjajo tudi, da so vprašanja, od katerih je odvisna rešitev Rusije in ki se ne morejo rešiti drugače nego potom skupnega sporazuma med vsemi velevlastmi. Sem spada tudi vprašanje pomoči gladujočim, katerih položaj se bo še shujšal. Lenin, Bukarin in Radek pa trdijo s svoje strani, da konferenca v Genovi ne bo rešila lakote tistih 4 ali 5 miljonov Rusov, "ki jim je usojeno, da umrejo od lakote, da se torej ne mudi. Nasprotno, potrebno je, da se zbere ves potrebni material in da se izvrše čim bolj popolno priprave za konferenco. Poljska Poljska prevzela zaščito Francozov v Rusiji VARŠAVA, 20. Poljska vlada je obvestila sovjetsko vlado, da »e prevzela na prošnjo francoske vlade Francoze, ki se nahajajo v Rusiji, pod svojo zaščito. Istočasno je poljska vlada naprosila sovjetsko vlado, naj obvesti o tem krajevna oblastva. Poljska povabljena na belgrajsko konferenco VARŠAVA, 20. Poljska vlada je bila povabljena, da posije svoje finančne in gospodarske zastopnike na finančno in gospodarsko konferenco Male entente v Belgradu. Poljska za konferenco proti kužnim boleznim PARIZ, 21. Poljska vlada je naprosila svet zveze narodov, da bi se čimprej sklicala v Varšavo evropska konferenca, kjer bi se skupno določila sredtetva za pobijanje tifusa, kolere in drugih kužnih bolezni, ki se grozno Sirijo po vsej Evropi Francija Konferenca za razorožitev v Parizu PARIZ, 21« Včeraj se je sestala konferenca za razorožitev v mali luksemburški palači pod predsedništvom Vivianija. Na piedlog italijanskega zastopnika Bonin Longareja se ie sklenilo naprositi svet zveze narodov, da bi zbral od vseh evropskih držav podatke glede njihovih varnostnih potreb, vnanjih obveznosti in geografske lege vsake posamezne države. Francoski trgovski odmota? s Čehoslo- PARIZ, 20. »Journal des Debata« objavlja statistične podatke o čehoslovaški vnanji trgovini. Iz teh podatkov je razvid* no da je Francija prizadeta pri čehoslovaški uvozni trgovini samo 70 63JK, a pri če-hoslovaiki izvoza* trgovini samo s 2'84£. List pripisuje Jo re znatno udeležbo Fram- Osebna lastnina bi morala biti povrnjena upravičencem, ki bi uživali ugodnosti posebnega režima. Po šestih mesecih bi izvedenci izrekli svoje mnenje o vspehih te po-izkušnje in bi v ugodnem slučaju razširili sodelovanje na druga vprašanja. Tako bi se postopoma Rusija vračala v krog tega sveta. Angliia Lloyd George o turškem vprašanju, grškem posojila in sodelovanju z Rusijo LONDON, 21. V dolnji zbornici je izjavil Lloyd George, da se ne bo razpravljalo o turškem vprašanje na konferenci Genovi in da Turčija ne bo povabljena na to konferenco. Angleška vlada tudi ne misli dovoliti Grčiji posojila, ako ne bo dala grška vlada zadostnih garancij. Kar se pa tiče ruskega posojila, je predpogoj vsakega nadaljnega sodelovanja, da se ruska vlada podvrže vsem določbam, ki so jih tozadevno sklenili zavezniki. V teku tega tedna bo predložen zbornici v odobrenje tudi načrt za sporazum z Egiptom. Homatije na Irskem se nadaljujejo LONDON, 21. Daily Express poroča, da ste dve brigadi armade irske republike izdali proglas, kjer izjavljati, da se ne mislita pokoravati zakonom provizorične vlade v južni Irski. V okolici Dublina sta bila ustre-jena dva angleška oficirja. Anglija odpušča svoje admirale LONDON, 21. Times poroča, da bo iz gospodarskih ozirov odpuščenih iz službe 15 admiralov in viceadmiralov. Tudi angleška zantkuje vesti o francosko-ruskih pogajanjih LONDON, 21. Daily Telegraph zanikuje vesli o francosko-ruskih pogajanjih. Povod tem vestem so dali zgolj privatni pogovori neke sovjetske agencije s tvrdko Crensot, ki ima investirane svoje kapitale v ruskih trgovskih podjetjih. Krassin je obljubil tej tvrdki povrnitev vsega njenega premoženja v Rusiji in stavil pri tem nekatere pogoje političnega značaja. Zainteresirani Francozi so le poslušali te boljše-viške ponudbe in tako so se razširile vesti francosko - ruskih pogovorih. Ogrska Priprave za državnozborske volitve BUDIMPEŠTA, 20. Jutri se ima sestati pravniška konferenca, ki bo odločila, ali ima vlada pravico menjati Friedrichov volilni zakon, ali ne. Vlada trdi, da ima to pravico po zakonih iz leta 1920. Medtem so se že začele živahne volilne priprave, ker se govori, da se bodo volitve vršile že sredi aprila namesto julija, kakor se je mislilo prej. Trajanje volitev namerava vlada baje skrčiti na najkrajši čas. Po nekaterih krajih so že znani kandidati za volitve. Večina poslancev ne bo več kandidirala v svojih starih volilnih okrajih Imena kandidatov v Budimpešti niso še znana, ker se še ne ve, ali se bo vpeljal sistem list. Friedrich bo baje prepustil kandidaturo volilnega okraja v notranjosti mesta voditelju stranke Andrassyju, ki bo nastopil kot protikandidat sedanjega ministrskega predsednika Bethlena. Socialisti nameravajo baje postaviti za svojega kandidata Ernesta Garamija, ki živi sedaj v inozemstvu. Republikanska stranka, ki je bila raz-puščena, se je konstituirala v novo madžarsko stranko svobode in je bila napovedala svoje zborovanje za včeraj. Toda policija je zborovanje prepovedala, ker da je ta stranka le na novo organizirana republikanska stranka, kateri na Madžarskem v sednjitf razmerah ni obstanka. Madžarske stranke očitajo vladi nerodnost pri refevanja vprašanja predvojnih dolgov t Franciji in Angliji BUDIMPEŠTA, 20. Ravnatelji budimpeštanskih denarnih zavodov so poslali finančnemu ministru protest proti skrajno neugodnim pogojem, pod katerimi je vlada uredila vprašanje predvojnih ^ dolgov v Franciji in Angliji. V spomenici se pouda- * ' aTtZj-. j^i. ___lit__..^J dov prosijo finančnega ministra, naj nastopi na podlagi podatkov, ki mu jih bodo dali na razpolago, nastopi za revizijo sklenjenih dogovorov, ker banke bi ne moglo izvršiti obvez, ki jih je sprejela vlada, V - Nova revolucija na Portugalskem. PARIZ, 21. Iz Viga je dospela vest, da je zbruhnilo na Portugalskem novo revo. lucijonarno gibanje. Manjkajo natančnejša, poročila. Spor med Nizozemsko in Anglijo radi U-roČitve v nizozemskih vodah zajetih aem* ških ladij poravnan HAAG, 21. Angleška je zajela 16. julija 1917 blizu nizozemske obali štiri nemške trgovske ladje. Nizozemska vlada je vložila proti temu zajetju protest in o zadevi je razpravljal maja 1919 sodni dvor Iondoi** skega admiraliata. Razsodba predsednika dvora Lorda Strendaloja je ugodila nizozemski zahtevi in določila, da bi Angleška morala izročiti te ladje. Angleška vlada je vložila priziv na zbornico lordov, ki je pa le potrdila prvotno razsodbo. Yseindij9ki kongres proti Ghandiju BOMBAY, 20. Vseindijski kongres, ki se bo sestal 24. t. m. v Delchiju, bo razpravljal o sklepu za nepokoravanje napram civilnim anlgeškim oblastvom. Dhandi je bil nasproten temu sklepu. Radi tega vlada napram njemu splošno nezadovoljstvo. Dnevne vesti »Splitski izgredi«. Kakor je bilo priča* kovati, je vest v »Popolo di Trieste«, k? smo o njej poročali v včerajšnji številk^ debelo — pretirano poročilo o nekem povsem brezpomembnem dogodku. Poslanec Wilfan je na brzojavno vprašanje, ki ga je, kakor včeraj omenjeno, odposlal splitskemu županu, prejel včeraj zjutraj sledeči brzojavni odgovor: »Poslanec Wil-' fan — Trst. Tukaj ni bilo liikakih izgredov ne napadov. V soboto po noči sta dva pijanca, nagovorjena od neke propalice, šla v prostore »Gabinetto di lettura«, katerega vrata so bila baje odprta, in sta raznesla razne stvari. Redarstvo je vse tri takoj. prijelo, obsodilo in jih predalo državnemu pravdništvu. Preiskovalni sodnik vrši preiskavo, da bi ugotovil, zakaj in po čigavem nasvetu je dotična propalica nagovorila omenjena pijanca. Dejanje ne predstavlja nikakih izgredov, temveč le zločinsko delo posameznikov. Bom posredoval pri vladi. Župan Tartaglia.« Tako je torej s temi protiitalijanskimi izgredi v Splitu. Veseli nas, da jih odgovorni Činitelji smatrajo za to, kar so, namreč za zloćine, ki se morajo strogo kaznovati, in sicer tembolj, ker ni za postopanje razbrzdane in pijane fakinaie nikake olajševalne okoliščine, ako pomislimo na težke posledice, ki jih lahko ima tako izzivanje brezvestnih propalic. Korektni nastop splitske policije priča, da hoče napraviti enkrat konec takim »patriotskim junaštvom«. Tem glasnejše pa moramo ponovno protestirati proti gonji tukajšnjega fa-šistovskega glasila, ki izrablja kljub vsemu take zločine posameznikov za ščuvanje proti nam, tukajšnjim Slovanom, katerim so njegovi oddelki napravili — to nam bo menda priznal tudi »Popolo di Triestc« —. tisočkrat in stotisočkrat več zlega in več škode, kot so jo napravili omenjeni pijani zločinci v splitskem »Gabinetto di lettura«. Pri tem smo morali vsakikrat požreti tudi grenko moralno ponižanje, da ni nikoli nobena uradna oseba našega neza-služenega trpljenja ne javno obsodila ne obžalovala! Mi te želje po >-maščevanju prosto ne razumemo, niti nam gre v glavo, kako bi se mogla ujemati z njihovim idealističnim patriotizmom, kakor ga sami imenujejo. Mi nismo dvomili o korektnosti splitskih oblastev. S posebnim zadeščen-jem pa odobravamo dobro voljo splitskega župana, ki je obljubil, da bo posredoval pri deželni vladi, da ukrene stroge mere za preprečitev vsakih nadaljnih izgredov. Upamo, da bo ta primer vendar enkrat že naučil opreznosti (če ne :>Popola«, pa vsaj čitatelje) proti gotovim lahkomišlje-nim ali zlobnim vestem. — Brzojavni odgovor splitskega župana je bil sporočen uredništvu »Piccola« s prošnjo, naj ga objavi, da bo obveščena tudi laška javnost. Delo za pomirjen je in — dov tipi. Mi smo v vrsti naših Člankov o vprašanju odnošajev med julijs. Lahi in Slovani dokazali, da obstoja za Italijo resno vprašanje, ki ga lahko imenujemo julijsko vprašanje.* Julijsko vprašanje kot takšno obstoji iz dveh delov, ki sta tesno in neločljivo spojena in ki se imenujeta gospodarsko in narodnostno vprašanje. O gospodarski strani vprašanja smo že dovolj pisali tudi mi. Še več so pisali in še pišejo naši laški lovariši. Dandanes nihče več ne dvomi, da zahteva izjemni položaj Trsta in dežele popolnoma izjemne mere gospedarske narave, s katerimi bi se Trst rešil nevarne konkurence s strani Benetk in drugih pristanišč. Naši laški tovariši so dolgo prikrivali tudi to vprašanje. Končno pa je planilo na dan v vsi svoji goloti in v vsej svoji strahoti. Ni se čuditi, da so še skrbneje prikrivali narodnostno vprašanje. Toda tudi to vprašanje sili na dan. Mi smo ga v zadnjem času postavili na resno podlago. Razkrili smo ga kakršno je, kar seveda ni moglo biti všeč nekaterim bojevitim in bojaželjnim <*patriotom«. Da smo zadeti v živo, o tem priča dejstva, da se na drugi strani lotevajo dovlipov. Tako je za dovtipno reševanje tega resnega vprašanja tudi narodno-demokratična (!) «Nazione». V svoji včerajšnji Številki je priobčila članek, v katerem je dokazala ▼ tem pogledu precejšnjo mojstrija. N* rja, d* je Avstrija dosegla veliko pgod-B____________. nejše pogpjet « Ravnatelji bančnih zavo- koncu pa pravi vendar, da se b* to vprašaj Uckako samo rešilo, ko pride do besede novo jBtavan-sko pokolenfe, «Nazione» goji __ intinmo uperrje, da bo menda to novo pofeolenje že dovolj demoralizirano za ^demokratsko pomirenje.* To )e sicer tudi staKšče, Ni pa bilo treba, da nam ga «Nazione» še le razkriva, vrsta no vili mož. V tem cfejstfvu je raslog za tisto pehanje ob reševanju vsake politične krize. V kakor ni bila že davno. Glavni in največji ko-od pretekle sobote. Glasilo tukajšnje republi- zel, ki ga je ustrelil, pa je bila beneška konfe-kanske stranke je objavilo članek izpod pojrenca, ki mu je pač prinesla naklonjenost resa gospoda i. p. kot odgovor n^ članek, ki Madžarov, — torej vspeh, ki je zelo dvomljive smo ga bili objavili mi izpod peresa gospoda vrednosti, — toda zato pa ozlovoljenje vseli J. J. Dovtipno je v tem članku tisto mesto, kjer j družili obdonavskih držav Izzval je Cehoslo-&e dokazuje naš iredentLzem na podlagi raz- vaško, a razmerje med Italijo m Francijo za-vrstitve brzojavnih poroči! v našem listu. Pi-'dobiva licc odkritega nasprotstva ne le mea sec mena da je izraz iredentizma, ako stoji državama ampak tudi med obema narodoma, med državami Italija še le na šestem mestu! i To je febilo dno sodu vse njetfove (Mimogrede bodi povedano, da smo mi sta-; nesrečne politike. Kar je bil njegov prednik, vili do sedaj Italijo vedno na prvo mesto med j grof Sforza zgradil, je Della Torretta srečno 'državami Velikega sporazuma, in sicer brez podrl. Njegova nerodnost je naravnost never-ozira na kakršnokoli mesto). Toda pisec v jetna. Imamo zanjo samo eno razlago. Nastav-♦ Emancipazione* pravi, da so republikanci ljal je eno uho le sugestijam kričačev, ki nadelali na ta način iredentistično propagando slijo v svoji razpaljenosti, da. more Italija s*™* pod bivSo Avstrijo. Iz tega je ra/vidno le eno,'tudi gore prenašati; drugo uho pa mu je bilo da smo namreč imeli popolnoma prav, ko smo povsem gluho za resničnost In tako je s svojim v nekem našem članku trdili,- da je ^iredenti- j vozom temeljito zavozil. To vid* danes vsa zem» anektiranih drugorodcev le nedolžna Italija. Zato menimo, da je mož likvidiran in gaia. Takšen iredenlizem je zares malenko- da mu ne bo mesta v novem ali prenovljenem sten. No morda misli gosp. pisec, da se ljudje kabinetu. A če bi se vendar povrnil kljub vse- ..........- "" 1----naša država mu potem pa bi se nam kazala zares kot dežela neverjetnosti. Veličastno zborovanje brezposelnih de- najbolje spoznavajo po svojih malenkostnih navadicah in razvadicah. Mi mu radi jritrju-jemo, toda tedaj bo tudi res. da ljudje te svoje «navadice In razvadice» najtežje v Tr*n nad 20,000 ljudi pa smo bili tako daleč od vsake spekulaciji f;, , ~ .. „ M • ' , razvrščanjem naših brzojavnih poročil, da jih brez dela! Predvčerajšnjim zvečer se je vr-prav brez nobene težave lahko prevrnemo,; šilo v Delavski zbornici zborovanje brez-predvsem pa, ako ima to res kaj koristiti poselnih, katerega se je udeležilo ogromno res atvari pomirjenja in sporazuma. Radovedni smo samo, kako bo ta naša * pre-uredba* vplivala na nadaljni razvoj razprav o julijskem vprašanju. Ako bo vpliv blagodejen, nam zares ne bo žal... da smo nehali biti Jre dentisti. Novi tržaški župan, gosp. dr. Pitacco, dobiva kakor posnemljemo iz italijanskih listov — čestitke od različnih strani v Italiji in s te strani Jadrana. Dvomimo pa, da bi gospod novi župan imel popolno veselje na teh čestitkah, ko fti bilo nikakih izrazov veselja od tiste strani, ki- mu je najbližja: iz srede občanov tr-ŽaSŠdh. Ni je bilo še izvolitve tržaškega župana, ki bi jo spremljala taka brezbrižnost od strani občinstva. Po naši sodbi pa ni vzrok temu v osebi novega župana — ki je, to mu radi priznavamo, menda najpamelneja glava v vsej trž. obč. zbornici — ampak v sestavi sami obč, zbornice. V meščanstvu ni prave vere in ne pričakuje nič dobrega. Zato molči. A mi smo uverj«ni, da bi še vse drugače govorilo, če bi mogk> in če bi si upalo! Na tem dejstvu ne morejo nič spremenili vse čestitke iz Italije. «Tener duro» — Držimo trdno! Poslanec Giunta je objavil v včerajšnjem < Popolo di Trieste»pod tem naslovom članek, v katerem zagovarja nepopustljivost vlade v vprašanju Izpraznitve tretje dalmatinske ccne in Sušaka ter omenja tudi zadnje dogodke v Splitu. Svoj bojeviti članek zaključuje fašistovski poslanec s sledečimi nepričakovanimi besedami: «Faši-sti vse dežele naj ostanejo mirni v položaja čakajočih. Ne nasilij ne reprezalij! Sedanji lup je takšen, da je treba več poguma v potrpljenju kot v nastopu. V interesu Reke in Zadra in iz ljubezni do naših preganjanih in tlačenih bratov je naše geslo «tener duro» (držimo trdno). «Tuji jeziki!* Na neki razpravi pri deželnem sodišču v Trstu se je odvetnik Gefter-Won-drich uprl čitanju nekega hrvatskega zapisnika sodnije v Voloskem. Sodni dvor je odložil razpravo, ker hoče, da višja oblast izda načelen odlok glede tega spornega jezikovnega vprašanja, ki se ne more — po mnenju tržaških listov — glasati drugače, nego da določi italijanski jezik kot edini razpravni jezik na tej eodnifi. Ali sklep senata za odložitev razprave kaže, da senat sam ni tako uverjen, da je upor rečenega odvetnika utemeljen. «Piccolo» je dal svojemu poročilu o tem dogodku naslov število delavcev, da jih jc moralo mnogo ostati na stopnicah in na ulici, ker so bile dvorane prenapolnjene. Brezposelnost, ki pritiska vso državo, je pritisnila Trst in Julijsko Krajino iz različnih vzrokov bolj kot kako drugo pokrajino. Delo v ladjedelnicah počiva, pristanišče je prazno, trgovina umira in število odpuščenih delavcev raste vsak teden. Cele vrste družin so izpostavljene lakoti in najhujšemu poman-kanju, in nihče se ne bo smel čuditi, če bo nekega dne mera trpljenja prekipela in si bodo ogorčene in obupane množice pomagale, kakor bodo pač mogle. Na predvčerajšnjem zborovanju se je jasno videlo, da je brezposelno delavstvo že na koncu svoje potrpežljivosti in le znani discipliniranosti tržaškega proletariata se je zahvaliti, da so se zborovalci razšli brez vsakih izgredov. Varnostna oblastva so bila tudi ukrenila obilne varnostne ukrepe. Bližnje ulice je bila zastražila celo konjica, — Zborovanju je predsedoval brezposelni delavec Marsich, ki je dal najprej besedo tajniku Delavske zbornice Cavarocchi-ju. Cavarocchi je poudarjal, da je prišel čas, ko se mora začeti in dobojevati energičen boj proti brezposelnosti, ki raste od dne do dne. Število brezposelnih v Trstu je strašno. Nad 20.000 delavccv je brez dela in torej brez vsakdanjega kruha. Brezposelni delavci so tako-le porazdeljeni po posameznih kategorijah: kovinarjev je brezposelnih 2000, zidarjev 1800, nameščencev pri transportnih podjetjih 1600, mornarjev 3750, delavcev v pristanišču 4100, kemikov 600, uradnikov in pomočnikov 113, knjigovezov 10, natakarjev 113, pekov 110, mlinarjev 100, slaščičarjev 75, testeninarjev 300, šoferjev 400, mizarjev 250, občinskih uradnikov 260, raznih kategorij 4000; skupaj torej 20.028 brezposelnih delavcev. Nič boljše ni v Puli, Gorici, Tržiču in drugih krajih. Govornik je poudarjal, da niso naredila oblastva nič za OTmlMn « E-ftS naš jezik, ki ga govori večina prebivalstva območju tržaške deželne sodnije, kjer ni niti enega čisto italijanskega sodnega okraja — tuj Jezik v deželi!! In ti ljudje, ki odrekajo našemu ljudstvu najprimitivnejšo pravico — pravico do rabe svojega jezika pred sodnikom, kjer gre za najvišje koristi stranke: ti ljudje nam Še govore o 9voji želji po pomirjen ju z našim narodom! Kaka vražja sprava bi bila lo! Reševanje ministrske krize v Italiji ne more preko mrtve točke. V Montecitoriju je živahno vrvenje in vsaka vest izzivlja razburjenje. Danes je na vidiku Orlando, jutri De Nicola, potem zopet Giolitti. Ce bi kaka skupina hotela tega, pa že potiska druga svojega moža v ospredje. Pri rtem govorijo, seveda vsi o »domovini »; v resnici pa jih tira sebičnost stranke in oseb. Saj je znano, da v llutiji z vsako spremembo na vladi, prihaja k moči m oblasti pcselnosti ni bil vpeljan v Julijsko Krajino, pač pa oblastva podpirajo vse zahrbtne manevre kapitalistov, ki bi hotele prenesti pristaniško gibanje drugam. Ker pa vlada ne more podvreči tržaškega delavstva svoji volji, je uvedla v te kraje politiko, kateri je namen, da prisili uporno ljudstvo Julijske Krajine na izseljevanje. Brezposelnost grozi vsem delavskim kategorijam in zato bodo akcijo sedaj brezposelnih delavcev podpirale vse vrste delavcev. Prvi korak bo ta, da bodo brezposelni odklonili plaćanje najemnine, plina, vode in razsvetljave. Temu koraku bodo sledili še drugi. — Učitelj Pisoni, socialist, smatra, da bi se morale pozvati socialistične in komunistične občine, naj takoj začnejo z javnimi deli. — Kovinar Radich je razlagal, kako se podpirajo druge italijanske ladjedelnice v Škodo tukajšnjih, kjer delo počiva in se delavci vsako soboto odpuščajo. Cavarocchi ie nato predložil resolucijo, sprejeto soglasno od zborovalcev, v kateri se naznanja, da bodo brezposelni odklonili plačanje najemnin, plina in razsvetljave, čim bodo dobili tozadevni nalog od agitacijskega odbora. Ravnotako je bila tudi sprejeta resolucija učitelja Pi-sonija glede otvoritve javnih del. Tekom tedna se bodo vršila še nadaljnja zborovanja. Naznani'ev predvojnih ogrskih dolgov. V smislu mirovne pogodbe med Italijo in Ogrsko bodo lahko italijanski državljani naznanili svoje terjatve na račun predvojnega državnega dolga Ogrske pri sekcijah kr. deželne zakladnice najkasneje do 28. t. m. Tozadevni vrednostni papirji bodo morali biti predloženi z dvojnim seznamom, ki mora vsebovati sledeče podatke: Vrsto papirjev, leto emisije, nominalno vrednost vsakega posameznega papirja, številko, ki označa vsak papir, označeno valuto in rok zapadlosti, skupno svoto vseh papirjev in njih Število, Spodaj na seznamu mora prizadeti pod častno besedo izjaviti, da je italijanski državljan ali da je zaprosil za ital. državljanstvo in da so prepisani papirji bili to-stran meje že pred 26. julijem 1921. Natančnejša pojasnila daja tukajšnja državna zakladnica. Izmenjava predvojnih avstripkik dolgov. Zakladni minister je izdal v smislu člena 3 kr. odloka z dne 3. novembra 1921, št. 1584 o ureditvi avstrijskih predvojnih dolgov odredbe za izmenjavo papirjev avstrijskega državnega dolga. 1. marca t. 1. se bodo pričele oddajati zadolžnice javnega avstrijskega predvojnega dolga. Te zadolžnice morajo biti žigosane od italijanske državne zaklaidoice ia bodo izmenjane s papirji konsolidirane petodstotne italijanske državne rente in sicer po ključu 40 lir italijanske rente za vsakih 100 kron v papirju ali srebru in 115 lir za vsakih 100 kron v zlatu. Izmenjali se bodo sledeči vrednostni papirji: 1. Enotna konvertirana renta 4% maj-november (Emheitliche kosnvertierte Rente); 2. Ista renta jamu*r-julij; 3. Enotna renta v papirju 4.20% februar-avgust (einheitliche Noten rente); 4. Enotna renta v srebru 4.20% april-oktober (einheitliche Silberrentel; 5. Avstrijska renta v zlatu 4% april-oktcber (oslerrei-chische Goldrente); 6. Avstrijska renta v kronah 4% marec-september (osterreichische Kronenrente); 7. Ista renta junij-december; 8. Investirana renta 3.50% februar-avgust (Sster-reichische Investitionsrente).Ti papirji se bodo morali za izmenjavo prepisati na posebne tiskovine, kjer bodo njih lastniki izjavili pod častno besedo, da so bili v času žigosanja in so še danes laet italijanskih državljanov. Sedaj s c bodo izmenjali papirji, ki so zapadli v roku od 1. avgusta 1920 do 1. januarja 1922. Natančnejše pojasnila daja tukajšnje finančno nadzorništvo. Izmenjava začasnih patentov za šoferje s spričevali nsposobljenja. Izvršujoč odredbo za plačanje državnih pristojbin do 31. marca 1922 naznanja civilni komisar tržaški, da morajo do označenega dne vsi šoferji oddati svoje začasne patente in dvigniti v zameno redna spričevala usposobljenja. Da se ne bo s tem predeč oviral promet z avtomobili, bodo šoferji predložili v sobi štev. 7 civilnega komisar ia ta nekolkovano prošnjo s provizoričnam patentom, sliko, knjižnico, kolek za 1 L in enega za 2 L. Te prošnje se bodo sprejemale vsak dan od io—12 po sledečem redu: Šoferji s priimkom z začetno črko A 22. t. m., oni z začetno črko B 23. t m., 24. t m, črka C, 25. črka D, 27. črki E in F, 1. marca črka G, 2. črke H, I in K, 3. črka L. 4. črka M, 6. črki N in O, 7. črka P, 8. črki Q in R, 9. črka S, vse Črke od T do Z, Po 10, marcu se bodo sprejemale prošnje zamudnikov. Akad. fer. društvo «Balkan». Za nocoj, v sredo, napovedano predavanje o glasbi se ne bo vršilo, ker je predavatelj zadržan. Vrdelski Sokol ima danes ob 20.30 izredno odborovo sejo. ♦ Vrdelski Sokol priredi na . pustno nedeljo in pustni torek v Narodnem domu pri Sv. Ivanu običajni pustni zabavi V nedeljo od 19. do 21, ure družinska zabava, pri kateri bo sode. loval «Svetoivanski pevski zbor» in popolni « Salonski orkester*. Od 21. do 2. ure zjutraj pa ples. V torek ravno tako od 21. ure do jutra ples. Pri plesu svira tudi popolni «Svetoivan-ski salonski orkester.» Maakain z zakrinkanim obrazom vstop ne bo dovoljen. Odbor. ♦ Vojaški ©bvezanci. Prosimo vse mlade-uide, ki bivajo v Trstu samem (mesto) in ki so vojaški obvezanci, da nam prijavijo ustno ali pismeno sledeče svoje podatke: Ime in priimek, rojstno leto, poklic in bivališče naslov). Obenem prosimo, da bi nam stariši prijavili sinove, ki so že nastopHi vojaško službovanje. Odsek pol. društva «Edraost» za Trst in okolico (ulica Sv. Frančiška 20. I.) Pevsko društvo -Zastava* v Lonjerju priredi v nedeljo, 26. t. m. veselico. Na sporedu veseloigra (trodejanka), deklamacije, petje in šaljiva pošta. Sodeluje narodna godba iz Borita. Natančnejši spored se objavi - pravočasno. Odbor. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman (73) »Dobro veste, gospod admiral*, je rekel, *da sem sam podpisal obsodbo radi nepokorščine. Toda pripominjam, da se je treba ozirati na olajševalne okolščine. On se je izneveril danemu povelju, da bi rešil moštvo in je napravil prav, kot ste sami dokazali, saj sie podobno ravnali v prid svojega lastnega moštva. Zato ne kaznujte tega prestopka, ki je vsekakor dvomljiv, s tako krutostjo in prepustite odločbo družbi s tem, da takoj odpošlje-le ujetnika domov, ko pristanemo v Indiji. Saj fe že dovolj kaznovan, da ste mu odvzeli poveljstvo in kar mu naložite še več bo bolj podobno maščevalnosti kot pa pravicoljubju. Poleg tega, kake sreče naj pričakujemo, če si postopimo izvršitev tako divjega dejanja in kako naj upamo na ugoden veter, če še mea nami ni spravlji^psti?« t Toda F ili po vf protiugovori niso žeU ntka-fcega sadu. Admiral mu je zapovedai, naj se vrne na svojo ladjo in bi ga gotovo oropal še njenega poveljstva, če bi mogel najti le kak povod. Toda to se ni zgodilo, čeprav je Filip vpoznal, da je od te ure dalje admiral njegov smrtni sovražnik. Komodoru so odvzeli verige, ga pripeljali v k a ju to, kjer so mu razglasili obsodbo. "Naj bo, admiral,* je rekel Avenhorn, «kajti predobro vem, da ne bo nič koristilo, će bi vas poskušal odvrniti od vašega sklepa. Toda zavedam se, da prejemam kazen n« zato, ker sem prelomil postaivo, ampak ker sem vas s svojim ravnanjem opozoril na dolžnost, do katere vas je kasneje privedla sfla razmer. Naj že bo kakor hoče in izpostavite me na tej črni skali, da poginem, da bodo moje kosti strohnele pod Icdenomrzlimi viharji, ki buče preko pustinja. Toda čujte moje besede, krvoločni in maščevalni ac&niral! Ne bom edini, ki bo tu strohnel in prorokujem vam, da bodo še nrnogi drugi deHH to usodo z menoj. Da, če se ne motim, admiral, boste tudi vi med tistimi, ki bodo ležali v moji bližini'* Admirai ni ničesar odvrnM, ampak je nemo namignil, naj ujetnika odstranijo. Nato se je posvetoval z ostalimi tremi kapitani. Ker so bile zadnje tri ladje vsfod počasne vožnfa •Leva* zadržane, je sklenil, naj se ladje ločijo in kakor hitro mogoče odpotujejo proti Indiji, obenem pa nai odstopijo «o nepotrebno zalogo živil ostalima večjima jađernicama, ki sta že v pomanjkanju. Ko so ujetnika odvedli je Filip s Krancem vred zapustil kaju to. Naš junak je napisal na listek par vrstic s sledečo vsebino: «Ce vaa izpostavijo, ne zapustite obale toliko časa, dokler bodo ladje te vidne,* m je poprosil Kracca nai ob ugodni priliki preda komodoru U listek, sam pa »e je vrnil na krov »voj« ladje, _ . . 4 . Ko so izvedeli marnarji «Dorta», kaka ka. zen je doletela njihovega starega poveljnika, so se vrni razljutili. Čutili so, da se je sam žrtvoval, da je rešH nje in godrnjali so nad admiralovo krutostjo. Dobro uro potem, ko se je Fifa'p vrnH na svojo ladjo, so ujetnika izpostavili na samotnem kraju in ga založili z živili za dva dni. Pustili so mu le obleko, ki jo je imel na sebi in tudi priprave za ogenj mu niso dovoliH. čoln se je spet odpeljal, toda ljudje' se niti po-sloviti niso smdlr od njega. Kakor je Filip pričakoval, se je z brodovjem zgodilo; kar so imele manjše ladje zaloge preveč, so jo morali oddati večjima, in ko je napočila imwS, so ae ločiti. T« prihjdfcnosti se ni smek> »zgubiti iz vidika. Filip je sicer vedel, tla ravna v nasprotju z zakoni, a se ai zmenil za to, kajti mislil Je, da ne bo za njegovo postopanje zvedel admiral, ker je bilo moštvo «Dovta» njem« in komodoreju zelo naklonjeno, Mornarju, ki mu je zaopal, je naročil naj naloži v Čoln nekaj pufik, precej streliva, več odej in podobnih stvari, kot tndi živil za dva ali tri meaece tn jih naj pripelje po noči na breg. Možje, ki so izvršili to naročilo, so našli komodoreja na bregu m ga oskrbeli s vsem potrebnim, nakar so se vrnili na svojo ladjo, ne da bi admiral le slutil o vsem tam. Kmalu nato je brodovje odjadralo od obal« v nasprotno smer. Drugega dne so se manjše ladje ločile in prejadrale do solnčnega zahoda še mnogo milj, nakar jih ni bik> več videti. (Da:iel. Iz triaSkega iivUenla Sleparija za 71006 lir. Včeraj je bil aretiran upravni ravnatelj pri spedicijski tvrdki Bar-bacmi v ulici S. Nicolo §t. II Henrik Bertolaz-zlf ker je osleparil omenjeno tvrdko za 70.000 lir. Sleparil je na ta način, da je polovico in-kasiranega denarja spravil v svoj žep, drugo polovico pa zabeležil v blagajniško knjigo. Slepariji je prišel na sled generalni ravnatelj. Ukradeno kolo. Vratar v šentjakobskem sedežu fašistov Ivan GiulianJ je ukradel nekemu De Palma iz ulice Scuole Nuove kolo, ki je vredno 600 lir. Policija zasleduje tatu, toda do-sedaj ni o njem ne duha ne sluha. Ukradeno perilo. Luciji Cebu, stanujoči v ulici S. Maurizio št. 11, so odnesli ive^nani tatovi za 150 lir pcnla, ki se je bilo sušilo čez neč na dvorišč':!. Tatvina brzojavnih žic. Brzojavni mojster Jakob Hrovatin z Opčrn je šel pred par dnevi po cesVi, ki vodi od Opčin na Trstenik. Tedaj je zapazil štiri neznance, ki so bili ravnokar splezali na vrh brzojavnega droga. Nato so začeli rezati žice. Eden izmed tatov je bil opazil brzojavnega mojstra. Tedaj je opozoril tovariše, nakar so vsi štirje splezali na varna tla in izginili mojstru izpred očL Hrovatin je šel pred včerajšnjim zopet po isti poti. Ko je prišel do brzojavnega droga št. 55, se je prepričal, da so bili tatovi prerezali in odnesli vse žice od omenjenega droga pa do droga, ki je zaznamovan s številko 65. Policija zasleduje predrzne tatove. Po stopnicah je padla včeraj zjutraj 42 letna Helena Vičičeva, stanujoča v ulici Concordia št. 42, in si zlomila piščal na nogi. Ženska je bala odpeljana v bolnišnico. Okraden trgovec. Trgovcu Petru Brusett'ju, stanujočemu na Škorklji št. 756, je bila včeraj ukradena na tramvaju, ki vozi na progi Bo-šket-Campo Marzio, listnica, v kateri se je nahajalo 140 lir v gotovim in dva čeka; prvi za 2000 lir, a drugi za 20.000 lir. Pozneje je bil aretiran Bruno Godina, stanujoč v ulici del Toro št. 4. Njega so namreč obdolžili, da je ukradel Irgcvcu listnico. Tatovi v masinlakturnem skladišču. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v manufakturno skladišče tvrdke Sebastiano Lapecorella v ulici S. Nicold št 10, prevrtali železno blagajno in odnesli iz nje 3000 mark. Vrhu tega so odnesli iz skladišča še za 10.000 lir tkanin. Aretiran rezpečevalec ponarejenega ^ denarja. Včeraj ?e bil aretiran v ulici Pozzo bian-co neki Peter Parovel, stanujoč v ulici Crosada št. 4, ker je svojeČasno razpečaval ponarejene bankovce. Vesti z Goriškega Z Ljubinja. Dne 14. februarja nas je posetil naš državni poslanec gosp. Šček. Vldjub nepričakovanemu prihodu so se možje, fantje in dekleta vdeležili lepega in zanimivega predavanja v obilnem Številu. Iz Devina. Bralno in pevsko društvo «Ladja > v Devinu priredi dne 26. t. m, v prostorih gospoda M, Plesa predpustno veselico e sledečim sporedom: 1. Pozdravni govor. 2. Da-moklefev meč, burka v enem dejanju. 3. Kje je meja? veseloigra v enem dejanu. 4. Krojač in čevljar, komičen dvospev s spremljevanjem glasovirja. Po veselici ples, šaljiva pošta, 2ef krošnjar, prosta zabava. — K obilni udeležbi ulje dno vabi _Odbor. NOVO ZGRAJENO tovarniško poslopje, v Mariboru, (Jugoslavija), pripravno za vsako podjetje, blizu železnice, sedaj uporabljano kot tovarna pohištva, evenluelno z novimi stroji za izdelovanje lesa, se proda. Pojasnila daje Karol Wesiak, Maribor viAleksandrova cesta 19. 252 STRUŽNIK, za egaliziranje (Egalisierdr«h-bank) malo rabljen, struina dolžina 2'6 m, in več drugih strojev, na prodaj. Naslov pod upravništvo. 222 HISA V BARKOVLJAH (Boved) s štirimi kuhinjami in sobami, vrtom pred hišo, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo. 306 SEMENA čebulčka, graha, istrskega česna in buč, se dobijo v via Commerciale Štev. 16, Peternel. 328 NOVE POSELJE L 70—, vzmeti 55.—. žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46 PRODAJALKA, izvežbana v manifakturni stroki, z dobrimi spričevali in referencami, zdrava, poštena, se sprejme v manifakturno trgovino, Vinko Šket, II. Bistrica. 332 UČENKA, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v manufakturno trgovino. Vinko Šket, 111. Bistrica. 333 TRGOVSKI POMOČNIK, poslovodja, 26 let star, vešč mešane stroke, želi s prvim majem premeniti mesto. Naslov pri upravni-štvu. - 335 SPALNICE, bukove, hrastove, jesenove, ma-hogonijeve, kuhinje z mramorom ali brez tega, stolice za gostHno ali vrt, iz trdega lesa po L 20.—. Skladišče Via Ldine 25. 338 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jtih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. 330 POZOR! Srebrne krone fn zlato po najvf*jib cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 1, Švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici. 28 B&rzita odrešita. Tečaji« Trst, dne 21. februarja 1922. Jadranski banka..............130 Cosulfch.....* * * Dalmatia Gerolimicb .............. Libera Triestlna •• »»••»•«••• Lloyd • • Lusslno ,,»»••»•••»••••• Martinolich Oceani* Prem uda Tripcovlch Antpelea................ Cement Dalmatia ............ Cement Spalata . ............ Tuja valuta na tržaškem trgu; Trst, dne 21. februarja 1922. . 265 . 190 . 1430 . 4281 . 1290 , 700 . 130 . 230 . 345 # 260 . 590 . 410 . 250 Živinorejci in zadruge! Prvovrstno seno (maggengo) po L 59.— in izvrstno zeleno deteljo-Iucerno (erba medica) po L 62.— franko vsak kolodvor Julijske Krajine dobavlja na vagone od 60 q naprej KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU VIA RAFFINERIA 7. (117) ogrske krone ...... avstrijsko-nemSIte krone . češkoslovaške krone • . dinarji leji.......... marke dolarji francoski franki • • • • Švicarski franki . . • • angleški funti papirnat! . angleški funti, zlati . . napoleoni....... Urarna In zlatarna FRAMCESCO BUDA Trat, Via Scalinata St. t sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 18 Kupuje srebrne krone« Pozor na naslovi Pozor na naslov t —. 2.95 3.10 —.37.--.42 36.75,— 37.50 26.—.— 27.— 14.75.— 16.— 8 SO.— 9.80 19.60— 19.35 182.—.— 188.75 386.—.—391.— 87.25— 87.60 101.50.—103.50 81.25 81.75 Mali oglasi s« računajo po 29 ttotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 »totink beseda. — Najmanjia pristojbina L 4'—. Kdor Išči službo, plača polovično ceno. VOZ, z dvema, zavorama, popolnoma nov, nosi natl 20 q, se proda. Ivan Mavri, Orehek p. Cekno. 340 SLUŽKINJO, ki se nekoliko razume tudi v kuhanju, sprejme takoj slovenska družina. Naslov pri upravniStvu. 342 ŠIVALNI STROJI «.Singer.> za čevljarje in domačo rabo, z mizico, novi in rabljeni, se prodajo po zmernih cenah. XX Settcmbre 52, vrata 10 (prej Acquedotto) 313 SVINEC, med, staro, težko železa po L 18 q kupuje Bratiich <5t Sniderssch, Trst, via. della Tesa 16. 47 STANOVANJE s tremi prostori, kuhinjo in rabljenim pohiiivofn* v okolici Sv. Ivana se išče. Pcnudfce po