Stev. 330
TRST, torek 29. novembra 1910
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
m
«■0	In prazaJM
<*»£*~-*tiae tt*r. aa predajaj« m 3 n**.jl ata*.) ▼ ■
i*fei-zarss.k ▼ Trata ia »utUct Gorici, Kna^t, » Potr«, V-stojai, Sukmai. Nakrattai. Sr. Lnc^i. Tolmiaa, AJdor-jAai, DoraSar** itd. Zactarel« tter. ?o ft mre. (M *•%.). tt&JUfcSI SE RAČUNAJO HA MILIMCTftK ▼ Nrskoiti 1
ttsiaaa. CEIVŠJ: Trjo*iaski ia obrtni og-laai pa 8 a*. «ua. «oBft»iea. ii», tetlasice, ogla« čenarmk mt«4«t pa rt. fr=. 2*	▼ okitio VnU 4o 5 vni 20 K, rsaka
•ntff.-Oj-«. vr-ifea S :>. k'kii ogiaai p« A	ke««4a. ajg-
f a itot, C^iHAe »-.r^jrraa Iaaaratai oddelak uprrv« iVuiMti'. — PU^uja e« izkljaftao 1« apraTt „Maoafci". bs P'a'JJivo In uiofljiva v Trsta.
d*»iie	tfcnatga
t** 2« Prims»r»k«.
F	ji
- NAROČNINA ZNAŠA -
late 24 K, pol lata 12 K, 3 mo«*oa • K; um braa Aupoalan« naroinin«, »« -aprara aa ozira, a« m »4<llato ta4aaje „SDIK 03T1" mm* : h mu tala Zrna s«	HO.
▼d dapiei n^j *a podaje na nradništvo liata. Nefranka-
mt pisma m rt »prajeruja ia	a« b« vraiaja
Karodctno, ogla«« la rckiaiazotj« j« poAi.j Ati aa apravo Uata.
URSDNIŠTVO: uHoa 6!«rgl9 Salfttt! ift Ularodtl tea) Isdajatati ia odjforarai aradnik 8TEFA* 00DIKA, Lastnik kMB.Horaij Ht.tA „Edinost". - Natisnila Tiskarna „EdinoeV ▼afeaaa zaternga z oioejanim poroštvom ▼ Trstu., aUca
.-•■ur .___ GKorgio Galatti štev. 18.
^•Sinc hnnUnRni rafun IL «41*652. TELEFON Si tt-57.
BRZOJfll/Nf: UE5TI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 28. Zbornica je v tre-Ijem čitanju vsprejela civilni pravdni red.
Sledila je debata o proračunskem pro-Tizoriju. Poročevalec je izjavil: Ker ne more ■ihče želeti, za preide dežela zopet v ex lex-stanje, za to priporoča, naj zbornica rspreime predlogo.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 28. Zbornica je nadaljevala razpravo o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Nacionalistična poslanca Gjorgjevič in Agatanović sta napadla radikalno vlado i* izjavila, da ima nje zgrešena trgovinska politika za naravno posledico sedanjo neugodno pogodbo.
Srbski prestolonaslednik Alesandef.
BELIGRAD 28. Ker je prestolonaslednik Aleksander do dobra okreval, zato je bilo z današnjim dnem vstavljeno Izdajanje feuletina.
Kralj Peter je podelil dunajskemu internistu prof. dr. Chvosteku red sv. Save II. razreda.
Turčija.
SOLUN 28. V Monastirju so nasprot-aiki srbske propagande zažgali poslopje tamošnjega srbskega kluba.
Brazilija.
RIO de jANEIRO 27. Vse uporne la-4ije so je včeraj udale. Dva od vlade določena častnika sta prevzela poveljstvo. Tu ▼lada popolen mir.
Revolucionarno gibanje v Meksiki.
MEKSIKO 28. Danes se je vršila pri Chiah aha bitka, pri kateri je 600 mož vladnih čet premagala 400 Maderovih pristašev. Revolucionarji so imeli 13 mrtvih ia več ranjenih. Na strani vladnih čet je bilo več ranjenih.
Otroritev romunskega parlamenta.
BUKAREŠT 28. Rom. agencija poroča: Danes je kralj s prestolnim govorom slovesno otvoril četrto redno zasedanje parlamenta. Ceremoniji so prisostvovali med drugimi: prestolonaslednik, princesinja Elizabeta in diplomatični zbor.
BUKAREŠT 28. (Rom. agen.) Zbornica in senat sta zopet izvohla dosedanja predsednika.
Programni govor grškega ministerskega predsednika.
ATENE 28. Ministerski predsednik Ve-nizelos je imel včeraj v Larisi svoj "programni govor, v katerem je opravičeval razpust narodne skupščine in je izjavil, da se bo bodoča narodna skupščina podrobno bavila z revizijo ustave in nujnimi zakonodajnimi deli. Ministerski predsednik je obširno opisal reforme v notranjem, ki jih namerava vlada in ki jih bo narekovala edino le skrb za blagor grškega naroda. Glede unanje politike je rekel ministerski predsednik:
Mi smo miroljubna vlada par excellence, ker potrebuje dežela miru za dolgo dobo, da se zopet dvigne. Naše vojaške odredbe nimajo torej nikakega ofenzivnega značaja. Vsakdo ve, s kakim navdušenjem je grški narod pozdravil obnovo ustave v Turčiji, kar je umevno z ozirom na interese, ki jih ima Grška s sosedno državo. To opravi-
PODLISTEK.
čuje tudi naše zanimanje za vse, kar se dogaja v Turčiji. Ako stremimo za tem, da odstranjamo nesporazumljenia s Turčijo in tudi z drugimi balkanskimi narodi, računamo za naše delovanje na simpatije civiliziranega sveta. Govor je bil vsprejet z dolgotrajnim odobravanjem in Venizelosu so prirejali živahne ovacije.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 28. Državni zbor je razpravljal o prvem posvetovanju glede spopolnitve nemških vodnih cest in povišanja stroškov za parobrodarstvo.
Angleški parlament odgodjen.
LONDON 28. Parlament je bil odgodjen s prestolnim govorom.
Kerč (Krim) 28. Od včeraj divja tukaj nenavadno močan vihar, ki onemogoča odhod parnikov. Pomoli in sosedne ulice so preplavljene. V Jenikale je vihar razdejal pomol.
Praga 28. Litografi tukajšnjih litogra-fičnih zavodov so pričeli danes štrajkati.
TržsSka podružnica „Glasbene Matice".
Kakor člen verige v slovenski organizaciji na tržaških tleh, in sicer na kulturnem polju, je poleg elementarne šole in trgovske šole, poleg dramatike in telovadbe, poleg jezikovnih tečajev in poučnih predavanj, zelo važna tudi pevska in glasbena šola. Slovenci na našem ozemlju, kakor povsod drugod, zelo ljubijo glasbo in petje. Dokaz temu mnogoštevilna pevska društva po Trstu in okolici in razni dobroobiskovani slovanski koncerti. A pomisliti je treba, da skoro vse to je le slučajno, instinktivno, je večji-del kopija drugih boljših izgledov; nič samoniklega, nič samosvojega, nič zistema-tičnega. Veliki zaklad narodnih pesmi in umetnih skladb, s katerimi se ponašamo mi Slovenci, katere so zbirali in ustvarjali posamezni požrtvovalni in vstrajni činitelji in talenti, se bo še le množil, razvijat in bo prinašal blagodejnega blagoslova, ako bomo imeli krepko, bistro in zistematično vzgojeno četo, ki bo znala to razumeti iz dna, ki bo znala to negovati, ki bo znala to povspeše-vati in spopolnjevati. V dosego tega cilja pa je treba šole, treba vzgoje, treba nav-duševanja, treba naraščaja, treba zistema.
V tem smislu deluje že dolgo vrsto let naša centralna „Glasbena Matica" v Ljubljani, in nje vspehi so direktno vsega občudovanja vredni. Koliko navdušenja je znala že izzvati ta inštitucija, koliko izvrstnih glasbenih in pevskih močij je vzgojila, koliko lepih narodnih in umetnih pesmi je že zbrala, koliko glasbenih talentov je povspe-ševala in bodrila! Kak lep zistem v izvajanju, pouku in glasbeni vzgoji je že razvila ! Ona je središče našega glasbenega in pevskega razvitka in njega gojiteljev v zadnjih desetletjih. In okoli tega središča so se polagoma kristalizirale druge podružnice z istim namenom in z isto smerjo, in med temi tudi tržaška podružnica „Glasbene Matice".
Pred dobrim letom komaj je bila ustanovljena, z letošnjo zimsko sezono je stopila še-le v drugo leto svojega delovanja; in že se je izkazala, kako je bila potrebna. Namen te nove tržaške inštitucije je v bit-stvu: vzdrževati glasbeno šolo, gojiti zbo-
rovo petje, prirejati koncerte, izdajati in razširjevati pesmi in skladbe, podpirati in bodriti pevce in skladatelje.
Za glasbeno šolo kakor glavno točko svojega delovanja se je tržaška podružnica Glasbene Matice zavzela takoj v prvem letu zelo resno. V to šolo, na kateri so poučevale lansko leto štiri učne moči, je zahajalo preko 30 gojencev. Javna produkcija na koncu šolskega leta je pokazala, kako resno delo se je gojilo med letom v šoli in kake lepe vspehe se je doseglo že niti v enem letu ... Letos, v drugem letu njenega obstanka, je vpisanih v društveni glasbeni šoli nič manj nego 62 gojencev za glasbeno teorijo, klavir in vijolino. Zato je društvo moralo pomnožiti tudi število učiteljev, tako, da poučuje letos na društveni šoli šest učiteljev, vsi dobrega glasbenega imena.
Glede druge točke društvenega delovanja — petje v zboru in prirejanje koncertov — je znano, da je društvo gojilo lansko leto možki in ženski zbor, ki sta poleg simpatične solistinje g.e M Costa-peraria in orkestra oba posamezno in skupno častno nastopila na prvem društvenem koncertu, ki je bil izredno dobro obiskan. Za letošnjo drugo sezono je načrtan sledeči vspored: 17. decembra t. I. bo prvi letošnji koncert, na katerem nastopijo: društveni mešani zbor, vojaški popolni orkester in — kar posebno razveseli naše občinstvo — dvorni operni pevec, bas-solist gosp. Betetto, katerega krasnemu, obsežnemu in impozantnemu glasu se oni, ki so ga pred leti tukaj slišali, niso mogli dovolj načuditi že svoj čas, ko se je ta naš imenitni pevec-rojak nahajal še-le v razvitku.
Nadalje namerava društvo prirediti januarja meseca pevski večer v proslavo 70-letnice očaka-skladatelja Jenka in slednjič početkom maja 1911 svoj glavni veliki koncert. Razun tega bosta koncem šolskega leta dve javni produkciji, na katerih nasto-pijo gojenci glasbene šole, da pokažejo svoj napredek v glasbenih naukih.
Zabeležiti je slednjič dejstvo, ki bo gotovo zanimalo glasbeno javnost, da je bila namreč izročena tržaški podružnici Glasbene Matice v last glasbena zapuščina našega ožjega rojaka in skladatelja Antona H a j-d r i h a, ki jo je dosedaj hranil skladateljev prijatelj in zaupnik, tukajšnji carinski nadzornik in skladatelj g. A. Kosovel. V tej zapuščini se nahaja, razun več rokopisov že izdanih Hajdrihovih skladb, tudi nekaj še neobelodanjenih solospevov in zborov (slednji del večjidel fragmentarično) ter izvirni, po Hajdrihu zloženi pevski uložki k znani psevdo-opereti „Čevljar baron". Ko j bo ta zapuščina kritično pregledana od strokovnjakov, izda tržaška podružnica „Glasbene Matice" še ne obelodanjene Haj-drihove skladbe.	erre.
Kiune in Žejsne v Istri.
(Klic po pomoči.)
Edino na Velkih Munah je preskrbljeno za pitno vodo; na Malih Munah samo de-1 loma in to brez državne in deželne pomoči; a v Žejanah prav nič.
Podpisano županstvo ne bo opisovalo znova te velike rane, ker je to v 10 letih večkrat storilo glede vseh vasi te občine, ne da bi bilo prejelo kako rešitev na vsa obširna poročila.
Hrepenenje.
Ljubavna zgodba.
Iduna je postala hipoma resna in nastala je mala pavza.
Gospa Mol je vstala s svojega sedeža in sela na malo zofo poleg Idune, ter jo
prijela za roko:
„Saj mi ne jemljete tega v zlo, ljuba
gospa, kaj ne da ne ?"
„O ne, gotovo ne!"... .
Ampak odslej se lduna ni mogla več otresti nekake zadrege.
Gospa Mol pa se je šalila z mladim zdravnikom. Dovtipi so frčali semintje, razna namigavanja, ki jih pa Iduna ni prav razumela ; imenovala sta razna imena, ki so bila lduni docela neznana; potem so sledili Še drugi različni zmenki, za katere se lduna ni več brigala.
In nad vsem tem čebljanjem, nad vso to čvekarijo je iežala mučna, napeta siti-▼acija.
Švigali so med obema pogledi, ki se jih Iduna nikakor ni mogla tolmačiti. Mari je bilo to skrivno spora zumljenje ? Ali je bilo morda nemo izpraševanje ?
Včasih je hušknilo preko zdravnikovega obraza nekaj prisiljenega; zdelo se je, da se dolgočasi.
Iduna je mislila potem, da ni zadostila svoji gospodinjski dolžnosti. Trudila se je krčevito, da bi se vplela v razgovor, ali nikakor se jej ni hotelo posrečiti...
„Mislim, da ne bi smeli gospod doktor Deltenovo več motiti!" je dejal konečno gospod Vran.
Gospa Mol se je dvignila.
„No, in sedaj pa morate tudi Vi mene enkrat obiskati, gospa. Zato določimo kar takoj dan, kadar je svoboden tudi doktor Vran... četrtek... petek...44
„Obžaljujem, ali jaz nisem ves teden niti en dan svobodna...
„Tako ?"
Zvenelo je kakor v razdražljivosti.
„Torej drugi teden, ponedeljek, torek ?..."
„Tedaj pa je meni nemožno. Ampak zakaj hočete, da bi bil obisk gospe Delten, odvisen od mene ?M
Gospa Mol je nervozno trgala na svojih rokavicah...
„No, ker nočem, da bi bila gospa
sama z menoj, in bi se utegnila dolgočasiti..."
„Saj imate vendar toliko drugih znancev !"
„No, pa saj res, dobro da ste me spomnili.44
Gospa Mol je objela Iduno, roke so se jej tresle, in kakor bi hotela to zakriti, se je poskusila šaliti:
„Uljudni pač niso ravno naši možki dandanes.44
Vran je pritegnil Idunino roko k svojim ustnam.
„Bodite Vi, milostljiveja v svoji sodbi in dovolite mi, da od časa do Časa obnovim svoj obisk!
„Prosim..." je dejala Iduna mehanično...
Bila je vesela, ko sta konečno vendarle odšla oba. Sicer ni razumela dobro niti sama tega svojega občutka, ali nekaka mržnja in strah je pričel vstajati v njej, strah pred novo stranjo življenja, ki jo še ne pozna...
Ko je ostala sama, je razmaknila za-grinjala in odprla okna na stežaj. Zunaj je bil mil, mehek zimski dan...
Ostala je nekoliko trenotkov ob oknu. Videla je, kako sta izstopila oba, doktor Vran in gospa Molova iz vežnih vrat.
A poleg pitne vode je potreba velika tudi vode za drugo rabo, posebno glede živinoreje: za napajanje živine. Potrebne bi bile odprte lokve po raznih krajih obširnih tamošnjih gozdov in pašnikov.
Ako bi napravili za sedaj vsaj po dve lokvi za vsako vas, bilo bi mnogo pomagano.
Poljedeljstva ne bo možno mnogo povzdigniti, ker niso tla za to. Edino, kar bi bilo priporočljivo, bilo bi to, da bi v korist živinoreje napravili še kolikor možno seno-žeti (ograd), kar pa je — kakor v uvodu dokazano, — 7elo drago in spojeno z največjim trudon. in požrtvovalnostjo. Morda bi dosegli uspeh, ako bi razpisali po kakih 10 državnih premij po 200 gld. za oral na novo izdelanih senožeti ali ograd.
Glede živinoreje priporoča to županstvo v I. vrsti da se dovoli koze vsaj dve na vsako hišo. Tega zakon ne zabranjuje. Zabranjuje to le prevelika tesnosrčnost gozdnih tehnikov. Ali v vseh treh vaseh je mnogo sveta, ki ni za druge — niti za pogozdovanje ne — nego za pašo koz. Že svet, ki ga je videti na fotografiji nad Munami, dokazuje to.
A kraji, ki naj bi jih odločili za pašo koz, so še desetkrat slabši. Kolika korist so bile nekdaj koze za Ćičarijo, kako zdrav« in tečna hrana je bilo nekdaj kozje mlekol 1 Kaki junaki so bili nekdaj tam, to bi potrdile naborne komisije, ki so poslovale t Podgradu pred 25 leti, ako bi sedaj po enakem poslu prišle tu sem in bi našle današnje slabiče, izrejene brez kozjega mleka — mnogokrat s strupenim žganjem.
Reja goved bi se dala povzdigniti. Zato bi trebalo v prvi vrsti skrbeti za klajo. Skrbeti bi trebalo tudi za dobro, mlečno krajem primerno pleme.
V	svrho naj bi visoka, c. kr. vlada vzdrževala tri bike, t. j. v vsaki vasi po enega.
Reja prešičev je v teh vaseh popolnem zanemarjena. Mogli bi poskusiti z uvede-njem jorkširkskih merjascev in svinj, za kar bi tudi trebalo izdatne popore. Ako bi dosegli, da bi one tri vasi prirejale doma vsai toliko prašičev, kolikor jih potrebujejo za-se, prihranjenih bi bilo na leto kakih 4000 gld. ki jih sedaj izdajejo za nakup prašičev prignanih s Hrvatskega, Štajerskega in Kranjskega. Poseben pomen bi imela taka reja tudi v slučajih kužnih bolezni, kakoršne so bile zadnja leta, ko uvažanje prašičev sploh ni bilo dovoljeno.
(Zvršetek pride.) Nezakonito stanje na Hrvatskem
Z jutršnjim dnem ugasne indemniteta hrvatske vlade in potem bo ban Tomašić moral vladati nezakonito. Dosedaj se je ban gibal vedno v mejah zakona. Pojutršnjim pa bo moral stopiti na nezakonito polje. In vidi se, da se že boji, kako bo opravičil ta svoj korak. Zato se je Še ob 11. uri obrnil na koalicijo s predlogom za spora-zum.In da do tega v zadnjem hipu ne pride, je več ko jasno in to ve prav dobro tudi Tomašić. A on se je kljubu temu obrnil na koalicijo s predlogom za skupno sejo. Zakaj ? Zato, da bi si mogel umiti roke, ter rekel pozneje: Jaz nisem kriv. Storil sem vse mogoče, da bi preprečil izvenzakonito stanje, a koalicija ni hotela.
V	resnici, spoštovanje, ki smo ga imeli pred Tomašičem, pada od dne do dne. On
Govorila je živahno in usiljevaje, on je skomignil parkrat z ramami. Potem je kar naenkrat obstal, privzdignil z ostro gesto svoj klobuk in zavil odločno v stransko ulico...
Gospa Molova je stala tam kakor zadeta od kapi...
Iduna je mogla spoznati njen obraz. Ležala je v njem zadrega kakor pri kakem otroku, ki ne ve kaj in kako bi. — To ni bila več ona gospa, ki se je še pred komaj pol ure norčevala, šalila in prezirljivo ironizirala...
Mimo nje je pridrdrala prazna droška. Gospa Mol je dala znak naj se ustavi. — Videti je bilo, da se je le s težavo privlekla preko ceste do droške; in ko je vstopila in zaloputnila vrata, je videla Iduna, da je njen obraz smrtno bled...
Iduna je zaprla okno in zopet potegnila zagrinjala skupaj...
Mari ni bilo morda lepše pri njej v tihi mračni sobici nego zunaj v svetu bede in trpljenja?...
Obšlo jo je tiho zadovoljstvo, zavedno čustvo tihega miru. Na mladega zdravnika ni več mislila, ali ta uboga gospa se jej je smilila... smiiila se jej je, a vendar ne bi mogla povedati zakaj...
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št, 330.
V Trstu, 29 novembra 1910
dela eno neumnost za drugo. Mož utegne biti poštenjak in dober človek, a je na vsak način slab državnik. Koalicija bi mu bila dala gotovo kratkotrajno indemniteto, da se je Tomašič obrnil nanjo o pravem času. A sedaj je vsekako že prepozno. Pod javnim mnenjem ga tudi ta najnovejši manever ne bo rešil.
* * *
ZAGREB 28. Ker dne 30. t. m. ugasi indemniteta deželne vlade, se je ban dr. Tomašič obrnil na hrvatsko-srbsko koalicijo s pismom, v katerem predlaga, naj bi se sklicalo skupno sejo koalicije. K tej seji da bi prišel tudi ban, da bi se doseglo sporazum v interesu mirnega razvoja hrvatske politike in da se prepreči nezakonito stanje.
Ćuje se, da bo pod uplivom radikalnih elementov koalicija to zahtevo bana Toma-šića bržkone odbila.
Dnevne novice.
Stranke v poslanski zbornici. Klub sedaj ujedinjenih Čehov bo štel 84 poslancev. Ti skupno z Jugoslovani in nekaterimi maloruskimi poslanci bodo tvorili slovansko unijo s 126 poslanci. Poljsko „Kolo" bo štelo 71, klub Malorusov 31 členov, kar bo tvorilo 229 narodnih Slovanov. — Njim nasproti bo stalo 96 nemških krščanskih socijalcev, 78 nemških liberalcev, in 20 Romanov (Italijanov in Romunov). Notri med temi narodnimi strankami ja 87 socijalnih demokratov, v katerih so zastopane ▼se narodnosti, razen Jugoslovanov. Le 6 poslancev je izven vsake organizacije. — Praška „Union" pravi, da se je stališče slovanskih strank ojačilo, ker utegne priti do sporazumljenja med Poljaki in Malorusi po ustanovitvi velikega češkega enotnega kluba.
Bivši ministerski predsednik baron Beck pa je izjavil v pogovoru z dopisnikom praške „Narodne politike", „da je sklep čeških poslancev iskreno pozdravljati in skoro da se pokažejo v državnem zboru posledice, kajti jednotno zastopstvo češkega naroda mora dovesti do ozdravljenja vse doslej pogubne politične situvacije.
Za nas pa te lepe nade zvene skoraj kakor krvava ironija vspričo žalostnega razsula v jugoslovanski državnozborski organizaciji.
Sienkiewicz o Tolstem. — Svetovno slavni poljski romanopisec Henrik Sien-kiewicz je povodom smrti genija in misleca v Jasni Poljani poslal vdovi grofici Tolstoj nastopno brzojavko: „Prosim Vas. visoko-rodna gospa grofinja, da vsprejmete izraz moje globoke boli in mojega sočutja. Velik genij in veliki mislec bo večno živel v spominu človeštva".
Dr. Kramdf ugledni češki politik, je praznoval te dni petdesetletnico svojega rojstva. Ob tej priliki mu je bil prirejen v Pragi, ko se je pripeljal z Dunaja, sijajen vsprejem.
Grob Jana Žižke, voditelja husitov, so baje našli pri prezidavanju neke kapele v Časlavi na Češkem. Na lice mesta se je podala posebna komisija, da stvar natančno preišče.
Domače vesti.
Opozarjamo čitatelje, da izide danes okoli 4. ure popoludne posebna izdaja „Edinosti*' s poročilom o razpravi proti onim „junakom", ki so dne 4. septembra ti. — o priliki izleta puljske NDO. — razbili kavarno „Minerva", „Zivnostensko", „Ustredno4, „Jadransko" in „Ljubljansko kreditno banko" ter „Trgovsko obrtno zadrugo4'.
Izredni občni zbor parobrodarskega društva „Dalmatia". — Ravnatelj „Jadranske banke" imenovan predsedni-
aikom. Sinoči od 5. do 8. se je vršil izredni občni zbor parobrodarskega društva „Dalmatia". Na dnevnem redu je bilo poročilo asanacijskega odseka, izvoljenega na zadnjem občnem zboru, vsprejetje nove pogodbe z vlado, sprememba pravil in volitev novega odbora. Občni zbor je odobril poročilo in predloge asanacijskega odbora in novo pogodbo z vlado na podlagi katere se zviša subvencija „Dalmatiji" za približno 250 000 K na leto proti tem, da ima vlada pravico imenovati predsednika in 2 člena upravnega sveta. Istotako je vsprejel občni zbor spremembo pravil, dogovorjeno z vlado, nakar je vladni zastopnik grof At-tems, svetnik na tukajŠni pomorski vladi, v imenu centralne vlade izjavil, da so vspre-jeta pravila odobrena.
Pred volitvijo je izjavil ravnatelj Jadranske banke" g. Antić v imenu doseda-■jega upravnega svetnika dr. Ferrucio Ciraadori-ja, ki se je pred volitvijo oddaljil iz dvorane, da ne sprejme eventuelne izvolitve v upravni svet, vsled česar je predlagal g. Antić, da se kakor zastopnika avstrijskega Lloyda izvoli dosedanjega upravnega svetnika vit. Josipa Tomicicha.
Občnemu zboru je prisostvoval tudi mi-nisterijelni svetnik v trgovinskem minister-stvu vit. Julij Boschan. Na podlagi novih pravil se je takoj vršila volitev novega u-pravnega sveta in nadzorstva. V upravni svet so bili izvoljeni od strani delničarjev sledeči gospodje: Ante Bogdanovič, veletr-
žes v Trstu, Manfred Cattich, brodovlastnik, dr. Edvard Grgič, odvetnik v Splitu, Negri Pio, brodovlastnik, Rismondo Alojzij, odvetnik, vitez Josip Tomičič, podravnatelj avstrijskega Lloyda in Anton Topič brodovlastnik.
Po volitvi upravnega sveta je ustal c. kr. svetnik grof Attems, ki je v imenu centralne vlade izjavil, da imenuje c. kr. trgovinsko ministerstvo predsednikom društva g. Maksa A n t i ć a, ravnatelja „Jadranske banke" in upravnima svetnikoma g. Hektorja Pollicha, brodovlastnika v Trstu in g. Ivana Katarinića kapitana c. in kr. mornarice v pokoju. Občni zbor je vsprejel ta imenovanja zadovoljstvom in pohvalo na znanje, čemur je dal izraza delničar g. dr. Martinis, ki je predlagal, da se izreče trgovinskemu ministru zahvalo občnega zbora na izrečenih imenovanjih, kateri predlog je bil enoglasno in z odobravanjem vsprejet. Novi predsednik g. Makso Antić se je zahvalil vladi in posebno trgovinskemu ministru dr. Weiss-kirchnerju, ministerijalnemu svetniku in referentu v trgovinsk. ministerstvu Weixg!onu, kakor tudi navzočnima svetnikoma vit. Juliju Boschanu in grofu Attemsu za dobrohotnost, ki so jo pokazali proti društvu „Dalmatia" in proti njegovi osebi tekom dolgotrajnih pogajanj za reorganizacijo „Dalmatie" ter je obljubil, da se bo skušal skazati hvaležnega na čestečem ga imenovanju s tem, da bo vestno in objektivno delal po svojih močeh v prospeh in pro-cvit „Dalmatie".
Nato so se vršile še volitve v nadzor-; stveni svet, v katerega so bili izvoljeni | kakor členi gg.: Adua Ante, D. Mikačić in' dr. Otokar Rybaf, in kakor namestnika gg.: Ante Dujmović in Luka Sinčić. — Na ta pomembni občni zbor parobrodarskega društva „Dalmatia", ki pomenja novo ero v razvoju istega, se še povrnemo.
Tipičen slučaj slovenskega odpadnika. Ozirom na notico, priobčeno pod tem naslovom v „Edinosti" štv. 124 nas prosi tam napadeni g. Anton F r a n z a, da ponatisnemo njegovo izjavo: da ona vest absolutno ne odgovarja resnici, marveč da je vse le sad razgrete domišljije dotičnega gospoda dopisnika.
Vsakemu svoje! Dne 21. novembra t. 1. je izšel na vodnem mestu „Edinosti" članek, ki govori o L. N. Tolstem. Članek je bil podpisan s šifro „F. P." Isti članek pa je dne 25. t. m. dobesedno ponatisnil „Učiteljski Tovariš" v svojem listku, kar sem po sprejemu lista pravkar opazil. Takrat pa je članek podpisan s „Ferdo Plemič". Ker ne maram, da bi me kdo samo sumničil drzne kraje, izjavljam, da nisem niti spisal, niti podpisal, niti od po-1 slal omenjenega članka ne v „Edinosta, ne v .Učit. Tovariša11. Šifra „F. P." mi sploh ni v navadi (rabim F. Pl.), pod njo se; skriva drug sotrudnik „Edinosti". Kako pa' je pod njegov članek prišlo v „Učit. Tovarišu" moje ime, to mi je največja uganka, ki jo uredništvo „Uč. T." morda Še najbolje razloži. V slednjem uredništvu je bržkone tiskarski škrat to pot zaplesal prav po amerikanski! Toliko v pojasnilo in da ne bo zamere.	.
TRST, dne 28. novembra 1910.
Ferdo Plemič, j
„Slovenec" in Tolstoj. „Slovenec" je o priliki smrti Tolstega spisal zelo dostojen članek, v katerem imenuje Tolstega velikega človeka. A poslanci S. L. S. se vzlic temu niso priključili manifestaciji slovanskih in drugih poslancev za umrlega velikana, češ, da je ta smešil parlamente. Na naše vprašanje, kaj misli o škandaloznem pisanju krš'ansko-socialne „Volkspresse", nam je „Slovenec" odgovoril, da se krščansko-socialna stranka ne strinja s tem psovanjem Tolstega in da tudi on („Slovenec") obsoja to pisavo. A glej, ravno isti dan se je zbornični predsednik Pattai branil pri otvoritvi državnega zbora omenjati smrti Tolstega in se pri tem skliceval na mnenje, ki vlada o Tolstem v krščankko-socialni stranki. „Slovenski klub" mu je sledil brezpogojno in se vzdržal vsake manifestacije. Vsled tega je moral tudi „Slovenec" obrniti plašč in predvčerajšnjim milostno priznava, da je bil velikan Tolstoj — 'nadarjen literat!! Nadarjenih literatov imamo na svetu celo vojsko, a Tolstih prav malo. To „Slovenec" dobro ve in zelo hvalevredno je od njega, da pripisuje Tolstemu še nekaj nadarjenosti.
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici so pred kratkim naslednje slovenske učiteljice napravile izpit usposobljenja za meščanske ali pa ljudske šole:
Za meščanske šole (l. skupino) sta naredili izpit Klavžar Zora in sestra Križanič.
—	Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so bile aprobirane: Arrigler Roza, Bogataj Vilma, Boštjančič Marija, Bratina Milena, Miklavič Olga, Pagon Alberta in sestra Zmazek Justina. — Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in z nemščino kot predmetom so bile aprobirane: Abram Lavoslava (z odliko), Baša Alojzija (z odliko), Drufovka Vida, Jericijo Marija, Mayer Valerija, PeršiČ Tereza (z odliko), Trampuš Alojzija, Vidic Valentina in Žagar Milena.
—	Za ljudske šole s slovenskim in nemškim jezikom so napravile izpit: Bizjak Frančiška, Fohn Hedvika, Mayer Julija, Nardin Marija, Podgoraik Ana, SenČar Zora, Treo Gabriela in Windler Marija. — S slovenskim in nem-
škim učnim jezikom ter z italijanščino kot predmetom sta bili aprobirani: Berbuč Gabriela in sestra Majce Regina (obe z odliko za nemški učni jezik).
Čuvajmo svoje! Prejeli smo: Pod tem naslovom je priobčila „Edinost" dne 23. t. m. članek, v katerem me posebno
venčka" dne 13. t. m. Zanimanje je bilo veliko in tudi udeležba je bila povoljna. Vendar smo opazili, da ni bilo marsikoga, ki bi mu bila dolžnost truditi se za napredek in procvit društva. To pa tem bolj, ker je bil namen plemenit: podpora našim društvenim Šolam. Veseličnemu odseku pa vsa čast — in hvala gospicam, ki so se toliko trudile. Hvala njim, ki so poklonili darila za srečolov! To so bili: Premrou,
zanima odstavek o^ izkopninah v neki jami v bližini Škocijana. Žalostno, toda resnično je to, žalostno, da se Slovenci ne zanimajo za taka podjetja in ne podpirajo onega, ki V. Godrič, D. Kariž, Perhavec, Moric, M. se zanima za to. Poznam moža, ki ves svoj Kariž, J. Premič, A. Mahovec, E. Grmek, svobodni čas porablja za iskanje starin ter E- Cink, R. Perše, F. Lumber, Mahne, P. rije kakor krt po našem kršnem Krasu, Morčun, M. Dobrila, M. Krešević, Kotnik, včasih cele tedne brez zaželjenega vspeha Prisrčna hvala vsem !
—	in vendar vstraja. Koliko večje veselje Odborova seja svetoivanske CM. pobi pa imel, ako bi se ga podpiralo, kakor družnice bo v četrtek 1. decembra ob 8. bi bilo potrebno. Zbral je skupaj že lepo uri in pol zvečer v „Nar. domu".
zbirko, ki so mu jo cenili na 2300 K. Za j Odlikovanje. Policijski kancelist polic.
en sam predmet mu je neki profesor iz ravnateljstva v Trstu. Josip Spiller je
Nemčije ponujal 300 mark in nešteto po-, dobil zlati zaslužni križec.
nudeb je že odklonil tržaškemu muzeju. —! Miklavž pride v svetoivanski „Nar.
Pred teden dmj sem govoril ž njim. Biljegom" v nedeljo 4. decembra ob 4. uri
prišel v Trst ocenit nekaj novo izkopanih pop. z narodnim kolekom kolekovane da-
predmetov. Vprašal sem ga, kako mu kaj rove naj se pošilja v otroški vrtec.
gT?. ~ Jn ?dS0V011 mije: Slabo; svoje Podporno društvo za slovenske
zelje, da bi izkopnine prešle v slovenske visokošolce v Gradcu ima občni zbor
roke, oziroma da bi jih zapustil Slovencem jutri v sredo, dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer
—	te želje ne bom mogel uresničiti. Vsled v čitalnici, Leonhardstrasse 3 (Zum grunen bolezni sem zašel v dolgove. V tej zadregi Auger) z običajnim vsporedom.. sem se obrnil do gotovih oseb za posojilo
300 kron ter jim v jamstvo ponudil zbirko. V moje začudenje sem dobil oagovor: „Saj )
Z Opčin. Ker je igra „Brat Sokol" >a veselici 20. t. m. občinstvu izredno ugajala,
to nima nobene vrednosti za nas...!" Tako j? na splošno željo ponove dne 4. decembra bom prisiljen to prodati, toda tako hitro se, Cene znizane Vstopnina 20 st otroci 10 vendar še ne udam*	jstotink. Sedeži I. vrste 30 st., druge vrste
To bi bil tako-le en primer in nočem!20 Začetek ob 4. uri in pol popoludne. navajati drugih, ki mi jih je imenovani za- — S t(? ponovitvijo igre dana je prilika tudi upal. Saj že gornji kaže prav tipično na-!°mm'. kate™ niso bih zadnjikrat na veselici, rodni ponos neke narodne kraške občine. Ker J? tud' ta č,stl dobiček namenjen za Ako bi se kdo zanimal ter hotel podpirati opensko Božićnico", se nadeja odbor tega neutrudnega moža, mu drage volje j obilne udeležbe.
dam potrebna pojasnila.	D i o n i s.	Škedenjska mladina priredi v nedeljo
Ljudsko štetje. Na shod pri „Starem decembra Ogrinčevo veseloigro v treh Matevžu" v Kolonji v nedeljo dopoludne! deianiih »v Ljubljano jo dajmo . Predstava so prišli zavedni domačini v precejšnjem ie v korist nabave telovadnega orodja novo
janiem dr. W i 1- ustanovljenega društva „Sokol" v bsednju.
Številu in so sledili izvajanjem f a n a z izrednim zanimanjem. Dokler je govornik razlagal pomen ljudskega štetja, so poslušalci z mejklici kazali, kako ume-vajo narodno-politično, socijalno in gospo-
Naknadna volitev V smislu §§ 181, 184 in 189 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 zadevajoči naknadno volitev udov v cenilne komisiji za osebno
darsko važnost tega čina. Ko jim je na to dohodarino se naznanja, da bodo volilni dr. Wilfan razlagal, kako se bo pri popi- ; listi cenilnega okraja Trst 1 a, ki obsega sovanju ravnati, so se oglašali razni govor- j v. in VI. mestni okraj in I. II. III. predniki — med njimi Vetrih, Rihter in Cevna — j mestni okraj, izvzemši katastralno občino in so navajali slučaje izza prejšnjih štetij, 1 Lonjer, izloženi davkoplačevalcem na ogled poučne tudi za to priložnost in so tudi od prj tukajšnji c. kr. davčni administraciji svoje strani dokazovali, kolikega pomena je, Corso št. 37, II nadstr., Štev. 20, od 3. do da vsi Slovenci prijavijo pravi svoj obče- j io decembra t. 1. ob delavnih v uradnih valni jezik — milo nam slovenščino.	j urah od 9 zjutraj do 2 popoludne in ob
Shod, ki je trajal črez 12. uro. je'nedeljah in praznih od 9 do 12 uri krasno vspel po velikem zanimanju poslu- predpoludne. — To radi eventuvalnih pri-šalcev in obrodi v naši Kolonji dober sad j tožb.
za prihodnje ljudsko štetje.	j Sokolov Miklavžev večer se bo vršil
Shod opravičenih posestnikov pri letos že prihodnjo soboto t. j. 3 decembra sv. Ivanu. Shoda, ki se je vršil minolo ne- v veliki dvorani „Nar. doma". Vspored ob-deljo, se je udeležilo dobro število opravi- sega pevske točke, ki jih bo proizvajalo čencev. Voljen je bil začasni odbor, ki ima pevsko društvo „Kolo", nadalje godbo na nalogo poiskati dokaze opravičenja. V od- lok; nastop Miklavžev s sijajnim spremstvom boru so gg.: Vatovec Josip, Afrič Andrej ter ples.
za Ferdeniče, Godina Ivan klepar in Godina! Radi lažjega poseta tega večera z Franjo sod. uradnik za Vrdelo in Miloš Ka- otroci, določen je začetek že na 8. in na-rauščič.	stop Miklavža na 9 uro. Darila, namenjena
Posestniki so dobili pojasnilo, kako so posetnikom, vsprejema vratarica „Narod, postala občinska posestva, v čem obstoja doma" in mora biti vsako darilo kolekovaao servitut ali služnost nerazdeljenih zemljišč, z narodnim kolkom.
kdo ima pravico do tega uživanja in kako bi se dalo priti do lastninske pravice. Na
Apel. Rešitev in okrepitev našega naroda je odvisna le od nas samih. Da pa to
shodu je imel predavanje tudi g. Fr. Jereb, dosežemo, moramo z vsemi svojimi močmi tajnik naše kmetijske družbe. Govornik je podpirati društva, ki so si nadela težko na-
primerjal laško „Agrario" z našo „Kmetijsko družbo" ter priporočal navzočim — kolikor so še posestniki vrtov in vinogradov — naj varujejo svojo posest in naj
logo reševanja našega naroda. Taki društvi sta Ciril-Metodova družba in pa So-kolstvo.
Pevsko društvo „Adrija", ki zna ceniti
marljivo obdelujejo ostalo jim zemljišče Naj en Družbe« in „Sokola", priredi v nese pridružijo kmetijski družbi ki za bore deIj 4 decembra t. 1. velik koncert v iz-dve kroni daja svojim udom izboren kme- k,. čnQ korjst CM podružnice v Barkovljah tijski list dvakrat na mesec. Omenil je tudi, j jn ^Sokolskega odseka" istotam. Blag nada se je našemu državnemu poslancu d.ru j men> ki ima prireditev, mora vspodbu-Rybaru posrečilo izposlovati pri minister- j jati vsakega. Zato apeliramo na slavno sterstvu, da je prišla tudi naša družba v 0bčinstV0f da se udeleži gori omenjene imenik avstrijskih kmetijskih družb. Družba prireditve v prijazni dvorani barkovljanskega daja svojim članom semena za vrtnino, | Narodnega doma" v kar največem številu* sadna drevesca in trte. Oprimimo se svoje." „ . , ^ , A slovenske družbe, da število nje članov na-! Predavanje o Tolstemu priredi danes rase in da bo tako zamogla tudi pri vladi i v torek „Čitalnica" pri sv. Jakobu v društve-izposlovati več" podpore. Slednjič smo go-jnih prostorih. Predava candjur. g. Joško vorili tudi o bodočem ljudskem štetju. i Požar. Začetek točno ob 8 uri zvečer.
N*^ <rloHaiiCfe>	j Vstop prost toliko članom kolikor nečlanom.
pjt^ern.rz ob 8. uri zve- \ ^^^^^agS^bM^!!
la^Tpomin'a tmrC° »tSTKE?	^^ ^ ^^
viča Tolstega. Igrali bodo njegovo veliko Podavanja. Odbor.
delo „Vstajenje". Pred predstavo slavnosten prolog in alegorična živa slika.
S to predstavo hoče naše gledališče
„Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju" je razdelilo me-; seca novembra med revne visokošolce
počastiti spomin nesmrtnega aposteljna miru 1075 K v nadi, da se oglasi večje število in ljubezni, največega in najplemenitejšega podpornikov, dobilo je pa letos samo 88 K. človeka, misleca in umetnika, pred katerim Veliko potrebnih prosilcev je moralo vsled se je klanjal in se klanja ves svet in kate- pomanjkanja sredstev odkloniti. Da bedo rega velika in učena dela so last vsega naših ubogih dijakov vsaj nekoliko olajšamo, človeštva.	j prosimo vse tiste, ki so prejeli položnice,
Gledališko vodstvo in režija skrbita, da a se do sedaj niso odzvali, kakor tudi bo ta predstava taka, kakoršne naše gleda-j druge rojake, da pošljejo vsaj malo pod-lišče ni še videlo. Gledališče bo razprodano poro temu prepotrebnemu društvu. Prosimo do zadnjega kotička. Nujno je svetovati zato , torej nujne pomoči!
vsem, da naj se začasno preskrbijo z vstop- j Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nicami, ki jih od četrtka dalje prodaja vratarica i nadrevident juž. žel. v p., Dunaj III. Reis-Nar. doma.	j nerstrasse 27.
• Trgovsko izobraževalno društvo. — j Koledar in vreme. — Danes: Saturnin Prejeli smo :	i muč. — Jutri: Andrej ap.
V dolžnost nam je, da podamo neko- j Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne liko pojasnila glede „damskega plesnega 4- 9 Cels. — Vreme včeraj; oblačno.
V Trstu, 29 novembra 1910.
„EDINOST" št. 330
Stran III
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura višja.
Tržaška mala kronika.
Umrl je Bruno Scopizzi, oni deček, ki ga je predvčevajšnjem povozil voz v ul. Tesa. Voznik („Piccolov* raznašalec) je bil aretiran.
Poskus samomora. Avgust Piutti, star 13 let, vratar hiše št. 11 v ul. S. Servolo, se je hotel obesiti v svoji vratarski lopi. — Žena ga je še pravočasno rešila.
Velika tatvina. Dne 17. t. m. je prišel iz Dalmacije v Trst lekarnar Maks Todres, stanujoč na Dunaju. Čim se je izkrcal s parnika, je potom postreščeka Ernesta Sbisa dal ponesti svoj kovčeg v hotel wAdriaa. — Ker je dotični postrešček imel še druge prtljage za isti hotel, je pustil kovčeg na vozičku in odložil poprej drugo prtljago. Kratki trenotek njegove odsotnosti so vpo-rabili tatovi, da so vkradli kovčeg, v katerem je bilo baje za 2000 Kron vrednosti.
Tatove so pozneje iztaknili, in izročil, deželni sodniji, kjer so bili tudi kaznovanii Vkradla sta namreč dva znana tržaška uzmoviča, Viktor Cante in Ivan Steska. — Včeraj pa so del vkradenih stvari našh v podstrešju neke hiše v ulici Valile. Štiri ženske, ki so trdile da so kupile ali pa našle ©ne stvari, so bile zaslišane.
Nadebuden mladič. 14 in pol letni mesarski vajenec Henrik Planek iz Trsta je v nedeljo vkradel ""*na „fondu Madonnina" nekemu gospodu mošnjo, v kateri je bilo 120 K. Na to je zbežal, a oškodovanec ga je Še pravočasno zagledal in tekel za njem. Hedar je pobalina končno ujel. Denar je tatič vrgel med begom strani. Neka služkinja ga je pozneje našla na smetišču in ga izrodit lastniku.
Nedeljski obiskovalci. Med odsotnostjo domačinov peka Josipa Calusa, sta-■ujočega v ul. Guardia št. 40, so v nedeljo popoludne pregledali stanovanje členi tvrd-ke Neznanec & Comp. in odnesli za 120 K blaga.
Justo Bujas, ki je bil aretiran radi izvrševanja prepovedane obrti izposojevanja ■a zastavne listke, je bil minoli teden izpuščen iz preiskovalnega zapora ter mu je sodišče dovolilo likvidacijo vseh zvršenih poslov. Ta likvidacija se vrši v ulici Istituto, 26. od 2.—6. pop. in sicer do 20. decembra.
Naše gledališče.
Ena joče, druga se smeje.
Komedija v 4 dejanjih. Spisala Dumanoir in Keranion.
Pridsinočnjim smo zopet imeli lep večer v našem dledališču. Dobro naštudirana fina salonska komedija nam je izredno ugajala. Nobene disonance ; skladno igranje je pripomoglo tudi tej igri do vspeha. — Salonske komedije so te&ke, ker treba uva-ževati konverzacijski ton. Vsaka sentenca, vsaka misel, mora priti do naravne veljave. Če take igre niso vestno naštudirane, lahko ne ugajajo in propadajo. Zato je dejstvo, da so naši igralci tudi predsinočnjim zadovoljivo rešili svojo nalogo, novim dokazom evolucije v smislu skladnega napredovanja.
Tudi občinstvu gre pohvala, da vedno bolj očitnim razumevanjem premija razvoj tadi take fine igre.
Kontakt med igralci in občinstvom je pri razvoju vsakega gledališča velikeda pomena. Občinstvo mora čutiti z igralci, potem še-le je možno dosezati dobre predstave.
Ta proces se pri nas hvalevredno vrši. Kakor že rečeno, tudi v nedeljo so bili igralci na svojem mestu
Gospa Dragutinovičeva v vlogi sme-jače se vdove je bila dobra, znala nam je nežnim čutom interpretirati globoko žalost nesrečne žene za izgubljenim soprogom.
Gospa Grmekova je bila elegantna jokajoča se vdova ; z rafiniranostjo elegantne, življenja željne dame je ustvarila svojo vlogo.
Gospod Dragutinović je igral notarja Bidauta. — Tudi v tej ulogi se je pokazal mojstra fine manire; njega elegantni nastop je izbujal v koničnih prizorih mnogo smeha.
G. Ljubic kakor Maurice Borel je bil zadovoljiv. ~— Ta mladi igralec vzbuja lepe nade. Gospića Železnikova nas je iznenadila. Dobro se je uživela v vlogo slepe matere. Ljubka gospica Mekindova bila je simpatična Laurence. Gg. Požar, Bratina Vavpotič in Ilić so se s svojimi manjšimi vlogami marmonično prilagodili skupnosti. Raznovrstnost repertoirja in sicer dobrega reportoirja, nam je dokaz, da naša intendanca stremi k čim možnemu spopolnjenju našega •dra.
Glede scenerij bi samo nekaj pripomnili. Priznavamo rade volje, da sedanja režija s skromnimi sceničnimi sredstvi, ki so jej na razpolago, dela vse, kar le more za scenično iluzijo. Toda čudežev ne more, delati tudi ona. Kombinacije treh štirih stilov z očevidnimi disonancami, bi se morale počasi odpravljati, ker kvarijo estetični čut V tem pogledu se bo morala uprava našega gledališča pač odločiti za nekoliko žrtev. — Tudi v tem oziru treba napredka.
Odllkouona pekarna in slaščičarna
/ zlvto kolajno in križam na mednarodni obrtni razstarl - t Londonu leta 1909 -
Acguedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
nazrania slavnemu trikrat H'
ob^inetvu, da ima
Gledališko vodstvo je res mislilo, da bo moralo samo enkrat vprizoriti igro „Ena se joče, druga se smeje".
a zdaj se je moralo vendarle odločiti za še enkratno vprizoritev te igre, ker je ob svoji premieri ugajala in ker mora posvetiti največjo pozorno st proslavni predstavi
„Vstajenj a".
V nedeljo popoludne točno ob 4. uri bo torej še enkrat in zadnjikrat predstava
„Ena se joče, druga se smeje".
Pričakovati je torej, vsaj splošno zanimanje kaže to, da bo popoludanska predstava te igre najboljše obiskana.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst". — Danes točno ob 8. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. — Sprejema se nove pevce in pevke. Jutri tamburaška vaja.
„Kmetijska družba za Trst in okolico" naznanja, da je V sredo dne 30. t. m. navadna odborova seja. Začetek točno ob 4. uri pop.
Gospodje družbeni odborniki in zaupniki so vljudno naprošeni da prineso saboj natančni seznam sadnega drevja kolikor
se ga je v posameznih okoliših od kme-	__ .„*.„
tovalcev naročilo	Tajništvo. AtlTOIl REPEHSEK, TrSt Ul. CetlllO 9
Odbor „Zveze jugoslovanskih železničarjev" vabi vse odbornike na izredno sejo, katera se vrši danes v torek, dne 29. t. m. ob 7. uri zvečer.
_ Odbor Z. J. Ž.
dan svež krnh.
Irodnislno je tudi di bro prea rhlj-na z VHokovr^tnimi biškotl n sfhn«' 7a daj. Im« razna fina *1na »n liker) ▼ buteljkah »■ fine desertne bombi.i<e. Sprejema naroČila za vsakovrstne C Tte. kri ka-e itd kakor tudi \>e predmete za speči. Ima tudi uajflmjšo mobo iz najbojjfiib mlinov	po <<ajui*ji ceni
Liujliit* ncetieiti na <Uxr — Fiipcrot« (UnLfl (||Af|f * Tvft ne t ajnemu ob/in-ftvu z rdliČn gp< štovanjem ViliAU JIilIIV « Hal
POHIŠTVO
SOLiDNO : in : ELEGANTNO
9V PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE IT ALI A
TRST - ViA MALCANTON - TRST
Edina slovenska
knjigoveznica
Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela *2T PO KONKURENČNIH CENAH.
DAROVL
—	Za „Sokola" na Prošeku je prejel odbor od izglednih darovalcev: Ivana Verša, ker se ni vdeležil zabave »Gosp. društva", 1 krono, v gostilni g. Dolenca nabrana 1 K. Skupaj 2 K. Od 2 bratov zaslužek, ker so prenosili leandre, 1 K. Od vesele trojice v gostilni „Delavskega društva" 4 K. Od bratov, zavednih vaščanov in gostov o priliki veselega ženitovanja 12 K. Vsega skupaj 19 kron. Hvala !
—	Za lonjersko CM. podružnico je daroval g. dr. J. Pertot svoj zaslužek pri lonjerskih bolnih otrocih — 44 ki on. Srčna hvala !
O priliki poroke nabralo se je pri veseli družbi za isto podružnico 7 K. — Srčna hvala vsem darovalcem ter iskrene častitke novoporočencema !
Književnost in umetnost
„Zvonček", list s podobami za slovensko mladino, 11. številka. Ta list, ki ima zelo zanimivo vsebino, pripravno za mladino, pripročamo najtopleje vsem družinam.
Dr. V. Korun : Spake satire, humoreske in drugo. V Ljubljani 1910. Ig. pl. Kleinmayr & Bamberg. O tej knjigi spregovorimo o priliki kaj več.
Lev. N. Tolstoj: Kazaki. Prevedel Josip Knaflič. Založil dnevnik „Edinost". — Najveći ruski pisatelj sedanje dobe, ki je ravnokar umrl, v tej knjigi z nedosežno realistiko opisuje življenje med kazaki. — Povest spada med najboljše Tolstojeve spise, zato jo toplo priporočamo.
Tri pripovesti grofa Tolstega. Izdal dnevnik „Edinost". Ta knjižica prinaša tri drobne povesti umrlega pisatelja, ki bodo gotovo vsakomur ugajale. Tudi to knjižnico priporočamo v nakupovanje.
Obe knjigi se dobivata v knjigarni Jos. Gorenjca v Trstu in po vseh knjigarnah na Slovenskem.
Vasti iz Goriške«
Nov poštni urad. Dne 1. decembra t. I. se otvori v Kaprivi (Capriva) (politični okraj Gradiška) nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kakor nabiralnica poštno-
H
31=E
TRATTORIA
„Air Antica Pompei"
Trst P.*zza Carlo Goldoni 4
Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno vino teran, istrsko, furlansko in belo. 3 elnfcldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi ia gurklmi jedili. — Za obilen oi isk se toplo priporoča
FRaNJO marijsšbk.

Hb
:L
Q. De Vecchi 8 L Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga' ovsa
klaje in otrobov.
SENO prre vrste po 7 K. Oves Ben po 17 K. Detelja po 7 50. Otprakl oye« po 19 S. Otrobi „V" po 15-60 K. — Po 100 kiiogramor
Da malo zn razprodajo
BC53I
Krojcčnlco zn civiliste In uoloKe
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacrmo (Corso) 6 II. n.
Priporoča -e 8'avnem občinstvu in voj^S vi. za v ako-vr-tna dela Blagn pr*a vrst*, delo solidno cene zmer e.
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu)
Priporoča svojo PEKARNO ln SLAŠČIČARNO
V«čkrat na dan srtč kruh in s aAcMce Z . oga moke vsake vrat* iz prvib mlinov. Likerji in vino v steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo
staro in dobroznano pekar o v ulici Marco Polio št. 6 (vogal Cuncordia)
katero vodi gcnpolar sam.
—ar
as

kinematograf ,^5ria"
Odprl se je v Skednja
Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernej^h načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: I. mesto 30 fin., otroci in vojaki 20 vin. D. mesto 20 m., otroci i a vojaki 10?.
f
I
na Dunaju.
G. /. SERRAVALLO
Trst.
V odgovor na Vaše cenjeno vprašanje usojam se naznaniti Vam, da sem rabila Vaše SERRA VALLO V O KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo), toliko doma kolikor pri mnogoštevilnih bolnicah ter da sem dosegla z istim izvrstne vspehe. DUNAJ, 15. oktobra 1907.
Dr. G. POSANNER.
ZAHVALA.
Podpisana se najtopleje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega sina in brata
Jožefu
spremili k večnemu počitku. Zahvaliti se moramo vsem sorodnikom, ki so poklonili vence in s tem počastili svojega bratranca in vnuka, vsem mladeničem, ki so spremili svojega prijatelja v prerani grob in mu poklonili krasni venec, dekletom, ki so v narodni noši spremile pokojnika v hladno zemljo, č. g. župniku, ki je ustregel naši želji, da je sprevod šel po sredi vasi. Posebno se zahvaljujemo cerkvenemu pev zboru, ki je pel žalostinke pred hišo, kjer so, predno so vzdignili krsto zapeli „Ločitev", da se je vsako navzoče oko solzilo, domači godbi za ganljive žalostinke, mladim možem, udom pogrebnega društva, ki so n sili svečnike društva, občin, možem, ker so vihrale obe občinski zastavi na pol droga v znak žalovanja, prijateljem in znancem iz Trsta, Kontovela, Prošeka in Nabrežine, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem. SV, KRIŽ, dne 28. XI. 1910.
Žalujoča družina MAGANJA.
Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst
»»
AlF Artigiano
%
44
Trst, via Arcata — Angolo via Sapone 9
izgotovljene obleke

za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo.
Trst - Via Arcata ■ Angolo via Sapone št. 9 - Trst
i
* * *
Y.
Na obroke! JAKOB DUBlNSKY Na obroke!
TRST — ulica deli' Olrao štev. 1, II. nadstropje — Trst
Tulila izbera izioio/M oblek za pspode is naifattiira blaga
MT ter moške in ženske suknje.
UGODNI pOG JI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Stran IV
„EDINOST" št. 330.
V Trstu, 29. novembra 1910
branilničnega urada. S poštnim omrežjem bo imel za sedaj zvezo po že obstoječi pes-pošti med poštnima uradoma Kormin in sv. Lovrenc.
, x Ali je dobro rezati trte po zimi ? — V hudem mrazu ni dobro rezati trt, ker lahko ob prerezi pozebejo. Ce ni hudega mraza, reže se vedno lahko do polovice decembra. Potem je boljše prenehati z režnjo.
x Za rezanje cepičev je najboljši čas meseca decembra in januarja. Cepiče je zvezati v snope, h katerim je privezati ime dotične vrste, a nato se morajo zagrebsti v moker pesek ali pa v zemljo. — Kdor misli torej rabiti cepiče, naj jih sedaj nabere.
x Da bo kuhano maslo dolgo časa
■kusno in dišeče. Ako hočemo večjo množino masla shraniti za dije časa, nalijmo j?, dokler je še gorko, v posodo, ter poča-kajmo, da se ohladi. Sedaj pa razpustimo v ponvi nekoliko sladkorja in vlijmo ga na vrh ir.asla. Nekoliko masla se sedaj raztaja od gorko'e sladkorja in napravi nekako skorjo, katere zrak ne more predreti. Sedaj te posoda dobro zapre in postavi na suho in hladno mesto, kjer obstoji varno za dolgo časa.
Kadar se maslo začne rabiti, odlušči se najprej na vrhu sladkorna skorja, ki je otrokom prava sladčica.
Ve&fc" Iz Istr®*
Razpisan je natečaj na mesto občinskega zdravnika za. zdravstveno okrožje Omišalj-Dobrinj-Sv. /ftiton Bogovič s sedežem v Malinski.
Nov okr. zdravnik. Zdravstveni kon-cepist pri okrajnem glavarstvu v Poreču dr. Jens Donauberger je imenovan okrajnim zdravnikom.
Gospodarstvo.
Podraženje kave. Na Dunaju so podražili cene kavi za 40 stotink pri kilogramu.
Letina za krompir ni bila slaba samo pri nas, ampak prihajajo tudi iz drugih krajev neugodna poročila Tako n. pr. so na Francoskem pridelali malo krompirja in ga bodo morali uvažati iz tujine. Izra-čunilo se je, da ne bo zadostoval niti ves pridelek iz Alžira, da bi se zadostilo veliki potrebi.
Trgatev v Italiji. — Po podatkih urada za kmečko statistiko, prideljenega italjan-skemu mimsterstvu za poljedelstvo, se je pričakovalo, da se pridela v Italiji 54 mi lijonov kvintalov grozdja. To bi bilo 45°/o manj nego v prejšnjem letu. Več nego 50% manj se je pride«alo v Umbriji, Kampaniji, v Ahrucib, v Markah, v Laciju, Puljah, Basilikati in Sardiniji. Nad 4o°/0 manj v Toakani in Kalabriji, nad 3o°/0 manj v Pijemontu, na Beneškem in v Emiliji. Nad 20% manj v Siciliji, Lombardiji in v Ligunji.
Propala banka. V Londonu je ustavila plačila „Trading Bank", ki je obstojala 25 let. Oškodovanci so mali obrtniki in delavci.
Razne vesti.
Velikanski požar v Newarku. Zgorelo 40 delavk. Berolinski „Morgenblatt" poroča iz Newarka: Zgorela je papirnica tvrdke Paperbox Company. Dekleta, ki so delala v prvih nadstropjih, so se rešila, dekleta v III. in v IV. nadstropju pa niso imela več proste poti. Dogajali so se grozni prizori. Dekleta so hotela skakati na tla. Požarna bramba je razpela mreže, a veliko deklet je poskakalo iz višine na cesto. V bolnišnico so odvedli 25 nevarno ranjenih deklic, 12 zgorelih deklic so dobili v tvornici. Pogrešajo 25 deklet. Zadnja poročila slove, da je zgorelo 40 delavk.
Zadnje brzojavne vesti.
PolitiŠko progonstvo v Ljubljani.
LJUBLJANA 28. Danes sta dobila Sla-voj Škerlj in Ignacij Siard obtožnico, v kateri državno pravdništvo obdolžuje
1.	Slavoj Škrla, da je s tem, da je pri občnem zboru vajenške skupine „Narodne delavske organizacije" v Ljubljani dne 31. VII. 1910. predlagal resolucijo, v kateri se pozdravlja kot mučenike svojega prepričanja člani narodne socijalistične stranke, ki so bili v Pragi obsojeni radi hudodelstva po §§ 9 in 222 k. z. — skušal opravičevati po zakonih prepovedena dejanja.
2.	Ni kot član odbora NDO in kot načelnik vajenške skupine omenjen, občnega zbora naznanila oblasti.
II. Ignacij Siard pa je s tem, da je po občnem zboru omenjeno resolucijo prebral in jo dal na glasovanje, pripomogel k izvršbi zločina.
Zakrivila sta s tem :
ad: I. 1. in II. Slavoj Škerlj in Ignacij Siard pregrešek zoper javni pokoj in red po § 305 k. z., Ignacij Siard tudi po §§ 5 in 239 k. z.
ad 2. Slavoj Škerlj prestopek po §§ 15 in 36 zak. z dne 15. II. 1867. št. 134 drž. zak., ter se naj kaznujeta oba po § 305 k. z., Škerlj tudi po § 267 k. z.
■B«sn ^	1AL1 OSLflJI	13
	MAT.I OGLASI se računajo po 4 stot. be««do. Mastnn tiskane besede se računajo * a krat več. Naj-manja pr s'.ojbina etane 40 sto-t!nk. Plača se talco; Ins. oddelku.	... —
IfminnunHetun trgovko korespondenco, ! !\f)jiyu vUUolv u, slo ven-»ko in nemško ste-j nografijo pedučuje strokovnjak. Ponudbe pod ,bo-! doĆnost" 7 a upravo tega lista.	1997
Trgovcem in obrtnikom,
majo časa dopisovati, pirati račune ali voditi pruvilno knjige. pomaga po eno ali več ur na teden trgovec-strokovnjak. JPor.udbe pod „Pomoč" na upravo teii*
1994
lisi a.
Pristni, dober brinjevec £
Lovra Šibenika v 5i?ki pri Ljubljani. 1681
Mala meblovana Santa Anastasio Stev.
20.
2013
Spritzer wein
m laenoje bel* itijinko Tino, U j« edino prlprana pHač* a ulntrtlslal Tu-Jani! in ai fonom. Prodajam tnđl » bateljkah prt itn o »I bo Opoilo i« Vi«a, Belo sladko ia Vira, istrsko in teran Priporočam tadi ivoj Utor desertnih in zdravilnih vin, tt* lik« rje, tganj* Id »irnpe. Zaloga „Asti »paaianti* po Ero a 3 a 4. Sladki refo#k p* K Izborao iganje po K. 8-40 butelje
SSSSS^SJT^ E. Jurcev, Acquedotto 9
UMETNI ZOBJE
Plcznbir&nj*
Izdiranje mb%v brez
Hočete se prepričat? **
obiščite velika sklad?*£a
MarijeSalami i
PontB delle Fabra 7
tvegal Torre&te!
Uli rti di haa-lt*
Kat. vd, Muiej
Trat, PiazM PDnterosso št 6 Trgorica jestvin in kol>nijal. Zalega hvsč, mila in čistila f prid družbe »v. Ciri a in Aletoda. Priporoča s« Ivan Bidovec
13461
vsake bolečine
Dr.J Cerrnak
zobozdva*r.ik
I V. Tuscher
; kanccsij. zebsi
%*rl;k isber fzgotovijj»fiib ol\<t o: »r« »r deflfeo težnji rs otroke Površniki, niočn* jno»- kakor tadi zroh t V Obkke za doni -b vi«-o De'avska oMtcks 1 i? Toden NopranočIjUi plal:t .pristal "F-	»pooJIallto a: b'aso tu- ia inozoujskik
* t* v aro [zarrtovliaio ar obleke p.-, meri po naiiiovejlj oii. tofno, eolidno in ei« »nuio po yit5oenpi»
i fljente in zastopnik £
za prodajo garantovanlh arečk, Iflfie velita ban-i ka z veliko provizijo In nagrado Hrvatske ali slove ske ponudbe naj ne pošlje o na i^ć-
! tfeue Fortune, Budapest, U. Borse,
POSTFACH 78.
- TEST -
»lio	C^»«rine 1 S. 11 *»
Dr*s\filo »o nov kefub pri vratniju Narodnega ritltlG OO doma, ulica Galatti 18.
2011
Glusepps BeldinanzI, mi
urar
GftAMJ-F0N1
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke
ulica Commerctale 5? Trst spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine,
hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Vie Madonna de! Mare št. 6
REZBARSKA DELAVNICA.
Poprave po jfcko nizkih cenak.
Bogomil Fmo
tirti mar f Sežsn
ima svojo
nooc proda-JUnico v o;
V TRSTU, Ulic* Virce*. BaliiP- 13
nasproti cerk%e t*v. Antona novega.
Vsftkcv. verižic po tov cenah.
B VELIKA SKLADIŠČA
00>LJA» «
na debelo ir drobno
PRAVE KONKURENČ. CENE
Signoria :: Montpress
lastni pridelek
Trst, ulica Up Foscolo 33, Telefon 11-37
so najboljši radi mičnega in melodijozn«i:a glasu in trpežaega stroja. NIZKE CENE. Bogat izbor slovenskih in brdskih
plošč. Na zftbtč-vo ceniki bitz-plači.0 Avtomoti - - za g- ai lne - -
MANUFAKTURNA TRGOVINA #
S Ignac Perlmutter, i rst §
SS Via ©stt*ri 4t. 7, I.
Velik izaor fzgot'»vIJenih moških oblek, g^ mannfaktur. in belega blag1«, preprog, ^ ^ zagriijal, srarnitnr. blag« zh
M0ŽKE iu
W	ŽENSKE : OBLEKE	#
^ Proti pibčilu Tako; in na obroka.
TRVDKA
Adolf: Moriš
skladišče oblek za moške In dečke Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFOi: it*V. 18-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne aH tedenske obtoke obleke in po vršnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
žzacsm

5rt>W-ow® milo |e prour * orno 2 imenom
Schich'
in ?: znamko „1 e I e n-.
Do 6. decembra 1910

za sv.
pohištvo na oMe.
:: HENRIK PREUER ::
Trst, a io& dan Lazzaro 22, Trst

TRST, uL 8er-, rlera uectbla I Sten 11, II!. ,1, I irdstr. mi. ^^^^
Oivofilgv m jMrtiJMM'
Čevljarska zadruga v Mirna pri Gorici naznanja, da je otvoriln v Trstn, v nliol Barriera veooh'a Štev. 38
prodajalno obuval
S3T LASTNEGA PRIDELKA
ZadrugR izdeluje vsakovrstna o'^uva'a od naj pri-preatejlega do najflnejiega ter »prejema tndl poprave.
Prip ročami ae to ej slavnemu občinstvu, da poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode nn. slavno obČ n«tvo tudi prepričano, da se ho z nagim; izdelki zelo zadovoljilo.	Oe>ao zelo cizce.
NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO

TRŽAjRI SLOUAHI
po razinb opravilih, imaio najlepSe in najprimernejše zbirališče v dohropr>znani	___
:: kavarni Universo ::
ki se naha a na trgu pre.) ,Naroda, dnmijui" 5t. 1, uprav nasproti res avracije „hlalkaa11. V kavarni so poleg izvrstne kave ua raipo!ai;o vsakovrstni likerji >n razni slovenski, nemški in laški časniki in vs: boljSe ilustrov. revi]e. Xa o ilen obink se priporoča FRANJO BOJC.
Najboljše in najcenej. gorivo
3riquettes m,Klara'
Izključna zaloga SiLVIO MALOSSI
Trst, ulica Golši štev. 3
TELEFON 18-89.
Prodaj, deiiliates
Trst, ulica Csserma Štev. 19. Prodajam prave kranjske ia dunajske klobase vedno tople in tako tudi sv njski kare. To-č'm vedno sveže Dreherjevo pivo, vipavsko vino, kraSki teran in opolo. Za mnogobrojen obisk se pripor« čam slavnemu občinstvu udani FKAN STEGU.
Pristni' dolenjski
IfiLtruiN 10-0».	— sms ^^	.	*
Cena: 4 stot. kilogram j ^ nu|XA|#
x dostaviJenjem franko._ |	U m II ■ ■ • KJ UM
n^^^f UvluuK
^tniLht'nf F. Vi D ALi, Trst via S Uzzaro 22
Prejemlje naročbe, poprave in čiSčenje vsakovrstnih kožuhov in.
Shranjuje kožnhoulne z Jamstvom zoper kakoršno si bodi Škodo

edino V ČEŠKI GOSTILNI v ulici Beluedere