The Oldest ' and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagei
glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo dru2be sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi,
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 48
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 10. MARCA — SATURDAY, MARCH 10, 1934
letnik (vol.) xliii
ADMINISTRATOR JOHNSON GROZI S KAZNIMI KRŠILCEM DOLOČB V KODEKSIH. — POZVAL JE INDU STRIJALCE, NAJ PROSTOVOLJNO SODELUJEJO Z VLADO IN SKRAJŠAJO URE TER ZVIŠAJO PLAČE— PUSTE NAJ DELAVSTVO, DA SE ORGANIZIRA, KJER SAMO ŽELI.
Washington, D. C. — Administrator Johnson misli nad vse resno v bodoče izvajati določbe v zakonu za preobnovo deželo. Izrazil je to v svojem govoru, ki ga je imel v sredo zvečer po zaključku kanference avtoritet kodeksov pred 1500 zbranimi delegati. Uporabil bo tudi kaz ni, ki so predvidene v zakonu proti tistim, ki bodo kršili kodekse. Izrazil se je, da je bil doslej vse preveč popustljiv in zagrozil, da to, kar se je do zdaj delalo v svrho izvajanja določb, ni nič proti temu, kar bo sledilo.
Poleg groženj pa je Johnson obranim industrijalcem tudi povdaril, da vlada ne namerava brezobzirno zahtevati od industrij kaj takega, kar bi jim ne bilo mogoče izvršiti. Upoštevala se bo vsaka panoga industrije posebej in se bodo da-ie olajšave, kjer se bo pokazalo, da v resnici nekaj ni mogo- ( če. Popolen uspeh pa se bo do i segel, ako se bodo industrijalci ] sami od sebe zavedali dolžnosti in sodelovali s cilji in nameni, < ki jih ima NRA. To velja tudi i glede znižanja delovnih ur in ! zvišanja plač. So nekatere in- ] dustrije, katerih obrat je tako j! malenkosten, da bi izvedba i preureditve plač in dela ne < imela nikakega posebnega ličinka na brezposelnost. So pa : druge industrije, ki s popolno lahkoto to izvedejo in ki bi s tem veliko vplivale na splošni položaj.
V svrho, da se lažje izvrši podrobno delo obnove, je Johnson razdelil industrijo na dve vrsti. Prva je težka industrija, druga pa tista, ki izdeluje blago v nakup odjemalcem. Z zastopniki obeh vrst je imel v četrtek ločeni konferenci, in sicer dopoldne z zastopniki težke industrije, popoldne pa je prišla druga skupina na vrsto.
opozoril je govornik zbra-lle industrijalce na nevarnost SlHV'k, ki preti deželi, in brez vsakega olepšavanja jim je po-yedal, da so oni sami povzro-' citelji tega, in sicer s tem, ker J vsiljujejo delavstvu svoje kom-Panijske unije. Pozval jih je, na.i se pokore zakonu in puste delavstvo, da se organizira, kjer samo želi.
NOV RED
V NEMČIJI
Po novem zakonu bo v Nemčiji
izrabljanje delavstva onemogočeno.
Berlin, Nemčija. — Z novim delavskim zakonom, ki pride v Nemčiji s 1. majem v veljavo, se bo, kakor upajo, odpravil ves problem spora med posameznimi razredi, kajti med celotnim prebivalstvom, med delavci in delodajalci, bo vladala takorekoč popolna enakost.
Komur se bo po novem zakonu podelila pravica, da ustanovi podjetje, se mu bo s tem dal naslov voditelja tega podjetja. N'kakor pa se mu ne bo dala pravica, da bi bil sarao-lasten despot in gospodar nad svojimi uslužbenci. Ako bi se v tem oziru kaj pregrešil, bo odgovoren posebnemu socijal-nemu častnemu sodišču, ki je prvo te vrste na celem svetu.
Borba med delavstvom in delodajalci se bo v naprej onemogočila na ta način, da se delodajalci takorekoč sploh odpravijo. V trgovini in industriji so samo voditelji in uslužbenci. Razmerja med njimi ne bodo več določale pisane pogodbe in podobno, marveč podlago za to razmerje bo tvorila ideja zvestobe drugega do drugega. Delodajalec, oziroma voditelj ima nalogo, skrbeti po svojih najboljših močeh, popolnoma nesebično, za svoje uslužbence v enaki meri, kakor skrbi sam za svoje interese. Nasprotno pa so uslužbenci dolžni mu povra-čati z enako zvestobo.
Gornje velja v manjših pod-
DOUMERGUE PRED FRANCOSKO ZBORNICO
KRIŽEM SVETA
t« Jisg©slavife.
Washington, D. C. — V ŽALOIGRA DVAINSEDEMDESETLETNEGA ČEVLJARSKE-
701etni francoski min. predsednik Doumergue, ki je po ne davnih nemirih v Parizu pristal na to, da sprejme vodstvo vlade. Slika ga kaže, ko čita zbornici proglas riove vlade.
PREUREDBA ZRAČNE POŠTE
Na novo se bodo oddale pogodbe privatnim družbam.
Washington, d.C. — Promet z zračno pošto se bo oddal ponovno privatnim družbam, toda pod popolnoma drugačnimi okoliščinami, kakor so vladale prej. Po načrtu predsednika se bodo oddale pogodbe samo za tri leta, in sicer najnižjemu ponudniku. Tekom prvih šest mesecev pa bo vlada imela pravico, da prekliče pogodbe, ako bi se izkazalo, da družba ni sposobna. Tozadevni predlog se bo tekom par dni predložil kongresu.
jetih, kjer delodajalec neposredno občuje z uslužbenci. V velikih podjetjih pa pridejo poleg obeh v poštev posredovalci med obema skupinama. To posredovalno delo bodo izvrševali posebni odbori, sestavljeni iz delavstva. Ti uradi ne bodo imeli toliko namena, dai bi ščitili interese delavstva, marveč, to bo nekakšen posvetovalni odbor, ki bo dajal delodajalcu nasvete. Sebični interesi bodo v naprej popolnoma izključeni: Za voditelje in za delavstvo bo obstal eden in isti interes, namreč podjete, ki oba skupaj preskrbuje z delom in z življenjem in oba dobita enak delež iz njega. Izrabljanje delavstva se torej s tem konča.
-o--
za mačko poskrbel najprej
Rockford, 111. — 551etni Ward Bricknell je sklenil izvršiti samoumor. Imel pa je mačko, ki je bila njegova ljubljenka in težko mu je bilo ob misli, da bi morala živeti brez njega. Problem je rešil na ta način, da je ubil najprej mačko in nato samemu sebi pognal kroglo v glavo.
USODA MIROVNIH POGODB
IN
l
ločitev politike vladnih služb
Washington, D. C. — Pred sednik Roosevelt vztraja na ^m, da se morajo vsi tisti, ki llT1ajo kako važno vladno me-in so obenem vplivne oseb-n°sti v demokratski stranki, °dpovedati ali prvi ali drugi Poziciji, da se na ta način pre-Preči korupcija. Vsled te zahteve je moralo že par odbornikov demokratske stranke podati svojo resignacijo. Med zadnjimi je Mrs. N. T. Ross, ravnateljica vladne izdeloval-nice denarja in istočasno demokratska narodna odbornica iz Wyominga. Na zahtevo predsednika je morala podati
resignacij" -■:< svojo politično službo.
-o--
miš povzročila temo v mestu
Princeton, 111. — Neka miš je dala povod, da je bilo tukajšnje mesto v sredo ponoči skozi več ur v temi. Plačala pa je to s svojim življenjem. Neki inženir jo je našel mrtvo pri glavni izmenjalnici elektrarne. S prednjimi nogami je stala na enem stebričku izmenjevalnice, z zadnjimi pa na drugem, s čimer je povzročila kratek stik. Povzročila je s tem mestu škode $150, ceno za novo izmenje-valnico.
-o---
mrs. roosevelt na potovanju
St. Thomas, Deviški otoki.— Navdušen sprejem je doživela Mrs. Roosevelt, žena predsednika, ko je prispela v sredo na tukajšnje otočje s svojimi spremljevalci z aeroplanom. Celotno je znašala daljava poleta od Floride do tukaj 1258 milj, za kar se je potrebovalo ,13 ,ut in pol, z vmesnim postankom v San Juan.
širite amer. slovenca;
Nemčija jih lahke brez vsake ovire krši.
Bruselj, Belgija. — V sredo je imel belgijski min. predsednik v senatu govor, ki se je nanašal na Nemčijo. Iz govora je zvenela domneva, da so mirovne pogodbe "mrtve." V slučaj^', da se začne Nemčija obo-roževati, bi se moglo nastopiti proti njej le na dva načina. Prvi je ta, da Liga narodov uvede svojo preiskavo. V to svrho pa ne bo dobila podpore od Anglije in Italije. Drugi način pa bi bila vojna. Na ta način pa nihče ne misli. Nemčija bo torej brez ovire lahko kršila mirovne pogodbe.
---o-—
dvoboj s škarjami in britvijo Central City, Ky. — V stanovanju 561etnega Alvin A. Fergusona so našli v sredo zjutraj mrtvega njega in njegovo 501etno gospodinjo, Mrs. L. Posser. Okoliščine so pokazale, da sta morala imeti strahovit boj na življenje in smit, pri katerem sta drug drugega uničila. On je imel v roki britev, ona pa škarje.
-o——
sredo zjutraj so odkrili, da je ponoči nekdo vdrl v urad za-kladniškega tajništva. Njegov plen pa je bil skupno samo $75. Vzel je sicer tudi deset drogov,
0	katerih je mislil, da so zlati, a so bili samo vzorec iz ničvredne kovine.
—	Juarez, Mehika. — V sredo je bil tukaj aretiran katoliški duhovnik Rev. S. Uran-ga, češ, da je kršil državno u-stavo, ki prepoveduje, da bi smel duhovnik kritizirati federalne zakone. Duhovnik je baje obsojal sistem, da se v ljudskih šolah poučujejo deklice skupaj z dečki.
—	Belgrad, Jugoslavija. — Grof I. Tolstoj, vnuk znanega ruskega pisatelja, je bil v torek zvečer vržen z zborovanja, ki so ga priredili ruski emigranti, in sicer vsled tega, ker je bil nasproten predlogu, da bi emigranti pomagali Japonski v slučaju nje vojne s sovjeti.
—	London, Anglija."— Senzacionalen rop zlata se je izvršil na neki ladji, ki je prevažala zlato iz južne Afrike v Anglijo. Roparji so odprli zaboje, pobrali zlato in v zaboje položili namesto njega cement in pesek v enaki teži. Plen znaša $32,500.
-o--
TOUHYJEV GANGSTER
PRED POROTO Chicago, 111. —- . Dočim je pred dvema tednoma izrekla porota nad Touhyjem in dvema drugima pristašema zaporno kazen 99 let. za vsakega, se je j pa v sredo pričela porotna ob- j ravnava proti četrtemu članu te tolpe, Basilu Banghart, kate-! rega je ujela policija v Balti-more in je bil prepeljan v Chicago. Obdolžba .proti njemu je ista, kakor je bila proti Touhy ju, namreč ugrabitev, ki se je izvršila lani nad špekulatorjem Factor jem in izsiljevanje od-
1	kupnine iz njega.
-n-
GA MOJSTRA, KI SE RADI ČEVLJARSKE KRIZE NI MOGEL VEČ PREŽIVLJATI. — KAKO JE S SLOVENSKIMI VINOGRADNIKI. — SMRTNA KOSA, RAZNE NEZGODE IN DRUGO.
plo, ličevino in kolje, tega ne vemo. Vino kolikor ga je bilo, je do malega vse prodano, tuintam ga ima še kdo par polovnjakov, res, visoko nam je letos ljubi Bog obesil ročko.
ženski šerif bo odstavljen
Crown Point, Ind. — Oblasti so na delu, da spravijo iz urada šerifinjo tukajšnjega okraja, Mrs. Lillian Holley, in sicer pod obdolžbo zanemarjanja dolžnosti, ki je imela za posledico, da je prosluli bandit Dil linger na tako smešni način ušel iz ječe. Dokaze dobivajo oblasti tudi, da pobeg se ni iz-vr&il kar tako, marveč je bil ves načrt zanj izdelan prej. — Dva uradnika kaznilnice sta že aretirana v zvezi s tem.
-o-
TRMASTA MULA JIM DALA OPRAVITI
Chicago, 111. — Iz hleva družbe W. P. Sheppard Cartage Co., 1412 Altgeld St., je v do ušla nek^ mula. Hotela jt. nato pokazati vso svojo lr-»t.asto naravo in postavila se je Vri progo cest-ie železnice na ("Vitland in Elston. Stala je ta;rkaj kako- zid in ne prošnje ne grožnje je niso premaknile. Po dolgem brezuspešnem prizadevanju, da bi j < spravil s proge, je sprevodnineke cestno kare poklical na p >moč polnijo, Prišel je policijski avto in domenili so se, da bo cestna kara porinila žival od zadaj, .».vto pa istočasno od strani. Mula je bila pripravljena za ta napad. Pričela je ljuto brcati na vse strani in razbila šipe na kari in luči na avtomobil,it. Colc pol ure so imeli nato še opravka z njo, predno so jo s pomočjo vrvi odvlekli proč.
-o-
"Dokler imamo svoj list, smo mQČni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—
Izboljšal NRA na novi poti - NaziJsKf socijalni zakon
Žrtev sedar.js krize
Ljubljana 15, febr. — Med stanove, ki največ v sedanji krizi trpe, je zašel brez lastne krivde v zadnjih letih stan čevljarskih obrtnikov. V Ljubljani zadnje čase skoraj ni samostojnega čevljarskega rokodelca, ki bi se mogel preživljati z lastnim ročnim delom. Čevljarskih mojstrov in čevljarskega delavstva se po-lašča obup. Enega teh obupancev so včeraj potegnili mrtvega iz Save v bližini Štirnovega kopališča. Bil je to v Ljubljani zelo znani 72 let stari čevljarski mojster Jože Breskvar iz Fugnerje-ve ulice 10.
Breskvar ju je na stara leta pričel pešati vid. Cimdalje bolj je bil onemogel za delo, h čemur (se je pridružila še splošna kriza !čevljarske obrti. Zaslužka stari obubožani obrtnik, ki jejjil svoj Čas med prebivalstvom precej priljubljen, ni imel. Vse to ga je silno potrlo, da se je odločil za samoumor. Včeraj dopoldne! so ga še videli piti črno kavo pri Prešernu. Okoli poldne pa so ga j že našli utopljenega V Savi. Vče-1 raj je prejel načelnik Čevljarske zadruge g. Jernej Perdan na Vidovdanski cesti daljše pismo, v katerem Breskvar pojasnjuje, zakaj se je odločil za ta korak.
Breskvar zadnje čase ni mogel plačevati najemnine ter je bil de-ložiran. Vse svoje orodje in blago, kolikor mu ga je ostalo, je dal spraviti pri Perdanu. V pismu prosi Breskvar Perdana, naj izplača njegovi sestri znesek 300 Din, orodje pa naj si obdrži. To pismo je sedaj Perdan izročil ljubljanski policiji.
-o——
Beda vinogradnikov
Svetinje, sredi febr.'— Letošnja zima je kaj neprijetna, sneg je zgodaj zapadel, za živino si ljudje niso imeli časa spraviti listja; dokler je bilo listje na drevju, je deževalo, ko je začelo listje odpadati, je pa že začelo snežiti, in uboga živina trpi; le redkokateri kmet je dobil dovolj listja. — Pa tudi za ubogo ljudstvo je hudo, od trgatve sem no-benega zaslužka; druge zime so ljudje nosili zemljo na sepe, letos je sneg previsok, pa ni mogoče; tudi rigolati bi bilo treba, že marsikak vinograd, pa kako, saj ni denarja za najpotrebnejše reči, kdo more misliti na obnovo gorice; radi tega hudo trpi naš viničar, ker nima že od srede oktobra več dela in zaslužka. Pa tudi vinogradnik ne more biti vesel; v letih 1929 — 1932 so začele cene vinu padati, in če smo še kaj pridelali, ni od stroškov dosti ostalo, ker je cena bila smešno nizka, preteklo jesen pa marsikateremu vinogradniku ni bilo treba pred trgatvijo pripravljati stiskalnice; poleti ni imel denarja za galico in žveplo, v jeseni ga ni bilo treba za brače in prešaje. Stroškov za delo pre-teklega leta nismo krili, kako bomo delali naprej, kako plačali (davke, kako kupovati galico, žve-
Kokoli je našla
Nekemu trgovcu v Mariboru sta prinesla dva moška v nakup 16 kokoši. Ravno so se dogovarjali glede cene, ko je vstopila v trgovino kmetica, ki presenečenja kar zazijala, ko je videla kokoške, ki so bile prejšnjega večera še njena last in so ji bile ponoči ukradene iz kurnika. Pristopila sta dva policaja in odgnala oba možaka na policijo, kjer so ju pri izpraševanju vesti spoznali za že dolgo iskana in nevarna kurja tatova. Zenica je pa vesela odnesla kokoši domov.
--P-:-- :
Promocija
Na graški univerzi je 10 febr. promo viral za doktorja vsega zdravilstva Lojze Toplak iz Sv. Urbana pri Ptuju.
-o-
Sreča v nesreči
Posestnik Alojzij Mežan iz Korenike pri Trebnjem in njegova dva hlapca so vozili vsak s parom konj na saneh sveže bukove hlode na žago Ivana Bana. Pot je šla preko železniškega tira, kjer je že kopno in konji kljub poganjanju niso mogli težkega tovora premakniti. Po tiru je pa prav tedaj pripeljal mešani vlak, ki je zadel v sani, da so se razbile, hlode je pa razmetalo na vse strani. Konjema in vozniku se pa k sreči ni ničesar zgodilo.
-o-
Smrtna kosa V Trstu je umrla Ivana Osami, mati profesorja Josipa Osa-ne. Umrla je bila velika dobrot-|iiica slovenskih dijakov v Trstu lin je dočakala starost 80 let. — V Ljubljani je umrl Anton . Valjavec, posestnik in gostilničar. — V Mariboru na Teznu je umrl Ignač Šugman, posestnik star 58 let.
-o-
Nesreča v gozdu Posestnikov sin Boštjan Fa-kin iz Stoperc je za občinski kuluk pomagal v gozdu pri podiranju drevja. Po nesreči je padel nanj ogromen hrast in ga pod seboj pokopal. S polomljenimi udi in hudimi notranjimi poškodbami so tovariši Fakina izvlekli izpod drevesa in ga oddali v ptujsko bolnico.
-o-
Namesto denarja jedilno orodje
Beograclska kovnica denarja je za nekaj let brez skrbi, da ji ne bo treba kovati denarja. Da pa ne bodo delavci odpuščeni, so začeli izdelovati srebrni jedilni pribor. Ko bodo novi stroji uvedeni, bodo napravili lahko na dan do 500 garnitur tega jedilnega pribora.
-o-
I jIRITE "AMER. SLOVENCA"!
Rtran S
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 10. marca 1934
RrfEv
ut ■» I
Wl 00 ©u» PART
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko t tednu je čai do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Švica med hitlerizmom in fašizmom
sta Svizzero",-si obetajo njegovi somišljeniki skorajšnjo zmago v kantonaki in občinski upravi.
Podobne so razmere v ostalih kantonih z italijanskim prebivalstvom. Posebno živahna pa je fašistična propaganda v švicarskih kolonijah v Italiji, kjer je organizacija v Milanu dosegla tako1 stopnjo, da je bila bernska vlada primorana poseči vmes potoni svojega diplomatskega zastopstva.
Še mnogo nevšečnejše so postale razmere v nemškem delu Švice. IlitlerjevSke metode so še mnogo brezobzirnejše od italijanskih in omejitve mednarodnega prava za nje ne veljajo. Že opetovano je prišlo clo obmejnih incidentov, ki so se morali reševati z diplomatskimi koraki. Ob mejah se na nemški strani stalno vršijo zborovanja hitlerjevskih napadalnih, oddelkov, h katerim skušajo pritegniti udeležence iz Švice. Hitlerjevski tisk se poslužuje v švici enakih metod, kakor so znane iz Avstrije, v Nemčiji sami pa snuje emigrant Fischer "švicarsko legijo" po vzorcu Habichtove "avstrijske legije". Nedavno je v Berlinu nastopila že uniformirana švicarska hitlerjevska četa, kar je povzročilo v Bernu nemalo razburjenje. V hitlerjevskih krogih se javno govori, da bo prišlo do inkorporacije nemške Švice v "tretje cesarstvo" čim prej. Pridobitvi Švice pripisujejo zlasti nemški vojaški krogi največji pomen za morebitne strategične operacije v slučaju konflikta s Francijo. Mednarodno garantirana švicarska nevtralnost v hitlerjevskih krogih nikogar ne moti.
Naravno je, da povzroča situacija na severu in na jugu ne le vladi, temveč vsem patriotskim krogom velike skrbi. Ni torej čudno, če se na merodajnih mestih prav resno misli na obrambo švicarske neodvisnosti, svobode in integritete.
Pred vsem je veljala skrb ojačenju oborožene obrambe. Zvezni svet je votiral sto milijonov frankov za novo oboroženje infanterije in artilerlje in izvedla se je smotrena reorganizacija obmejne službe. Švica je odločena braniti svoje meje in svojo nevtralnost pred vsem z lastnimi silami. Ne zanemarja pa tudi notranjega državnega reda in domače varnosti. Zvezni svet je prišel do spoznanja, da zdaj veljavne državne in kan-tonske kazenskopravne sankcije v današnjih izrednih razmerah več ne zadoščajo. Pripravil se je vsled tega nov zakon o zaščiti javnega reda, ki bo meseca marca izglasovan s plebiscitom. Zakon predvideva kazensko zasledovanje vsakega kale-nja javnega reda in miru, izpodkopavanja vojaške discipline, nabiranja orožja in municije, pa tudi zasnove in napeljevanja k takim deliktom.
Predloženi zakonski načrt je najboljše znamenje, kako resna postaja situacija Švice, kajti njene iskrene demokratske tradicije ne bi dopuščale izjemnih zakonov in ukrepov, ako bi jih imperativno ne zahtevala nevarnost za svobodo in integriteto. — Tudi Švica je tedaj občutno prizadeta po novih pokre-tih, ki pretresajo Evropo in so že zdaj marsikje spremenili njeno lice. Za iskrene prijatelje ohranitve miru in konstruktivne konsolidacije ni baš dobra tolažba.
reč v Ely, Minn., leta 1895. —: Njegov oče je bil doma iz Kranjske, mati pa nekje s Primorskega. Službo policista je nastopil v West Allisu 1. 1921. Povspel se je do sarženta in s svojo vestnostjo v službi prikupil se pri vseh svojih predstojnikih, kakor tudi med svojimi stanovskimi tovariši. Mr. Cos-tello je poročen in živi s svojo soprogo in sinčkom na 20 IG S. 78th St. Njegova soproga je bila tudi rojena na Ely, Minn., vendar ona kakor tudi on, oba govorita gladko slovensko, ker sta bila tako vzgojena. Stari si Mrs. Kastelic so iz Dobrega polja na Dolenjskem. — Poleg šefa Kastelica sta sedaj v \vest-alliškem policijskem štabu še dva Slovenca, in sicer Joe Ma-lenšek in Frank Rupnik.
Še ena novost je na West Allisu, ki je dobro, da jo zapišemo, in ta je, da se bo pri prihodnjih primarnih volitvah potegoval za nominaejo kot kan. didat za westalliski šolski odbor sin westalliskega policijskega komisarja, Mr. Joe? Glo-jek. Rojakom menda ni treba posebej priporočati, da glasujejo za svojega rojaka, saj |to jim bo gotovo narekoval narodni čut. — Štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Ig. Gorenc na W. Madison St., in jim pustila krepkega dečka. Častitamo. — V bolnico in sicer v Muirdale sana-torij se je moral podati sin rojaka Mr. Math Puglja na West Mineral St. Mlademu Fred Puglju želimo, da čimprej o-kreva in se zdrav povrne zopet domov.	Poročevalec.
Zadnja leta so za staro Evropo prav nemirna doba. Skoro povsod, kamor pogledamo, vre. Da, niti najbolj konzervativne trdnjave niso varne pred viharnimi valovi, za to je zgovorna priča Švica. Državica z ustavo preizkušeno v stoletjih, stara demokracija, ki druži pod skupno streho tri narode in ne pozna jezikovnih in narodnostnih problemov, je znala še najdalje čuvati svojo historično idilo. Sredi burnih valov svetovne vojne se je ohranila v svoji nevtralnosti, kakor otoček blaženih in je izšla iz krvave katastrofe, ki je celi Evropi vsekala globoke rane, skoro neprizadeta. V gospodarskem in finančnem pogledu celo ojačena Švica je vsekakor najmanj občutila posledice uničevanja vrednot in vse bridkosti in težave, ki smo jih navajeni imenovati s kolektivnim imenom "kriza", so ji ostale skoro povsem prihranjene.
Toda česar ni premogla kruta vojna, to so prinesle njene posledice. In danes je tudi Švica prisiljena k samoobrambi. Finančne težkoČe so napotile zvezni svet, da je pripravil nov, posebno strog zakon o bankah in hranilnih zavodih, ki bo v najkrajšem času sprejet.
Še večje skrbi povzročajo Švici politični vplivi ki prihajajo od zunaj. Po svojem geografskem položaju je Švica klin med Hitlerjevo Nemčijo iivfašistično Italijo. Eno kakor drugo
revolucionarno gibanje razodeva ekspanzivne tendence in se ne ustavlja ob državnih mejah, kar je v švicarskem primeru tem epasnejše, ker je nje domače prebivalstvo ob severni kakor ob južni meji po narodnosti in jeziku sorodno s sosedi. Tako je postalo mogoče, da je nemški in italijanski avtokratski in proti" demokratski pokret našel pot v Švico samo in ne pomenja samo ogrožanja stoletnega notranjega reda in sožitja, marveč v svojih kensekvencah tudi opasnost za državo samo.
Vplivi inozemskih idej so se v švicarskem političnem življenju najprej pojavili v takozvanih "frontah", ki so usmerile svoje prizadevanje na premembo Zvezne ustave v smeri vodi-toljske . avlokracije, pa tudi na omejitev kantonskih svoboščin, Toda to notranje gibanje, ki so ga, kakor se zdi, stare, utrjene organizacije historičnih strank kolikor toliko obvladale, je bilo Šele začetek. Danes so fronte stopile v ozadje in začela se je očitna propaganda na jugu za fašizem, na severu pa za Hitlerjevo tretje cesarstvo.
Mussolini je sicer svoj čas slovesno naglasil, da italijanski fašizem ni eksportno blago, toda v pogledu na Švico ta izjava ni našla potrjen j a v realnih dejstvih. V tesinskem kantonu1, ka-tega prebivalstvo je italijanske narodnosti, se je fašistična organizacija močno utrdila in njena propaganda ne razpolaga samo s tiskom in z armado agitatorjev, nego tudi z znatnimi gmotnimi sredstvi, katerih izvora ni iskati samo v domačih kantonskih mejah. Posledica je stalno vznemirjenje prebivalstva. k je dovedlo že do hrupnih demonstracij in do uličnih bojev, :. ;kor sicer na švicarskih"tleh niso v navadi. Kantonske obla-•ti so morale seči po izredno strogih ukrepih, da so vsaj začasno ohranile red. Toda videti ni, da bi se bilo gibanje zausta-ilo ;baš nasprotno, če smemo verjeti glavnemu organu "Fasci-
KAKO SLOVENCI NAPREDUJEJO
West Allis, Wis.
Slovenci v Milwaukee, ozir. na West Allisu, smo zopet za eno stopinjo napredovali. To pa tako-le: Umrl je namreč westalliski policijski šef Samuel A. Minturn, ki je celih 21 let zavzemal svoje odlično mesto kot policijski šef. Po njegovi smrti je zavladalo na West Allisu kakor tudi v Milwaukee veliko zanimanje," zlasti v policijskih krogih, kdo mu bo naslednik. Westalliški Slovenci so upali v svojih srcih in si žeteli, da bi njegovo mesto zasedel Slovenec Kastelic, sedaj Co-stello, vendar ni bilo veliko u-panja, dasi je bila vse splošna tiha želja. Kar z nekako nestrpnostjo je vse pričakovalo izida seje westalliških policijskih komisarjev, ki se je vršila v torek, na kateri se je imel izbrati novi policijski šef za mesto West Allis, ki ni ravno maj-
la tudi srečno operacijo. Želim vsem skorajšnjega zdravja.
Na New York Central železnici v Collinwoodu je bil ubit rojak Frank Počkar, star 49 let, stanujoč na 1298 E. 168th Street.
Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem tega lista.
Joseph Poznič.
-o--
NAZNANILO IN VABILO Sheboygan, Wis.
Prošene so članice društva Kraljica Majnika, da se udeležijo društvene spovedi v soboto, 10. marca, popoldne in zvečer. — Skupno sv. obhajilo bo drugi dan v nedeljo med sveto mašo ob 8. uri. Torej ste pri., jazno vabljene, da pridete kolikor mogoče v velikem številu.
Naš začasni g. župnik Father Ardas prosijo, da bi v kolikor velikem številu mogoče opravile sv. spoved v soboto popoldne od 3. ure naprej. Tu-ii to so priporočali g. župnik, da bi članice društva Kršč. žena in mater (ker jih je veliko, ki spadajo k dr. Kraljica Majnika) šle k sv. obrajilu tudi v ponedeljek in^torek, kakor jih vežejo dolžnosti Materinega društva, da darujejo sv. obhajilo za pokojni društveni članici Mrs. A. Krasek in Mrs. C. Sheck. Ako vam pa ni mogoče sedaj opraviti pa odložite na pozneje, kakor vam čas bolj dopušča.
V nedeljo zvečer 18. marca bomo imeli v naši cerkveni dvorani program v slovenskem in hrvatskem jeziku, katerega priredi dramatični klub Finžgar. Čisti prebitek se bo delil za cerkev in klub. Društva, ki so vključena v Federativnem klubu, so nam iz dobre volje obljubila sodelovati pri tem programu, zato smo jim mi o priliki pripravljeni storiti proti-uslugo. Program bo sledeči: Ena igra v slovenskem in ena v hrvatskem jeziku, dalje petje, deklamacija, igranje na pia. no, top dance in igranje hrvatske tamburice. Torej vidite, da bo program zelo zanimiv in poln lepega užitka. Zato se poživlja slovenski in hrvatski narod v Sheboyganu in okolici, da istega poseti v polnem številu. Nobenemu ne bo žal tistih 25c vstopnine. To bo prvič v zgodovini naše fare, da bomo imeli program v obeh jezikih, ker jc že tudi skrajni čas, da se združimo ter delujemo v prijateljskem krogu. — Torej ste še enkrat vsi prijazno vabljeni, da se udeležite tega lepega programa. Fara kakor tudi klub vam hočeta biti hvaležna
J. M., poročevalka.
-o-
POŽAR V ARGO
Argo, 111.
Pri uglednem rojaku in tr. govcu Lojzetu Jalovqu na 76th Ave. cor. 61st St., ki je znan po celi okolici in celo v oddaljenejše kraje, se je dne 5. marca ob 2. uri popoldne pojavil o>-genj in sicer se je vnelo v drugem nadstropju. Kakor se čuje. je ogenj nastal od peči. Ognje-
V šoli. — Učitelj: Tako, o-troci, zdaj greste na počitnice. Želim vam, da bi se odpočili in prišli nazaj pametnejši, kakor ste bili.
Ves razred na en glas: Hvala, gospod učitelj, enako.
Statist. — Hčerka čita oglase in pravi: Mamica, tu stoji, da sprejema gledališče statiste. Kaj pa je to, statist?
—	To je človek, ki stoji in hodi okrog, govoriti pa ne sme.
—	Cuj, mamica, ali bi ne bilo to nekaj za našega papana?'
Pojasnilo. — Možiček, prej si jemal vedno manjši kos mesa, da je ostal meni večji, zdaj je pa narobe. Zdi se mi, da me ne ljubiš več.
—	To pa ni res, ženica. Zdaj jemljem večji kos mesa zato, ker si v kuharski stroki zelo napredovala.
*	* sls
Sumljiv zdravnik. — Zdravnik: Gospod, odločno vam moram prepovedati piti, kaditi in preveč jesti.
Pacijent: Kar priznajte, gospod doktor, da je bila moja
žena pri vas.
*	:]! •!•
Zanesljivo sredstvo. — Možiček, žal ti moram sporočiti, da je moral moj oče napovedati konkurz.
—	Vidiš, saj sem ti vedno pravil, da bo tvoj oče našel sredstvo, da naju loči.
'i' sjs
Pogosto. — Že pogosto sem bila vprašana, ali se nočem o-možiti.
—	Kdo te je pa tako pogosto vprašal ?
—	Starši.
if' =•; ■ ■ '•••■■■■"'•■**•»■
Raztresen komisar. — Meščan: Gospod komisar, povedati vam moram, da sem našel davi v kleti na koščke razseka-no ženo.
Komisar: Že dobro. Pridite čez leto dni in če se do takrat nihče ne javi, jo lahko obdr-. žite.
* -i: *
Se hujše. — Moja žena je nezanesljiva kakor vreme.
—	To še nič ni. Moja je pa nezanesljiva, kakor vremenska napoved.
gasci so takoj 'prišli in začeli Igasiti. Gospod in gospa Jalovec sta pa vsa obupana okoli hodila in jokala. To pa še ni bilo dovolj. Ogenj se je pojavil spet okolu šeste ure istega večera in potem še enkrat bolj pozno, zvečer. Tako je sedaj uničeno celo drugo nadstropje in tudi spodaj, kjer je bila gro-cerija, je vse pomandrano in uničeno. Ljudje so se rešili. Škoda še ni precenjena.
Poročevalec.
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(22)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Življenje, skozi katerega je Sel doslej Tarzan ga jfe naučilo, da je znal hitro -misliti ih delati nečr<%\ Takoj je spoznal, da v vsej tej divji družbi ni imel nobenega prijatelja. Mislil pa je, kaj če bi ;;daj le pridobil Targ-aša, ki zdaj nujno rabi pomoči. Proti poglavarju se ni noben drugi drznil braniti Targaša. Zdaj je naglo nastopil Tarzan, še predno ga je mogel kdo ustaviti.
"Kregah, Targaš!"" je zaklical, kar pomeni: "čuvaj se!" Zdaj je planil od zadaj na Mwalata in ga s svojo močno roko zadržal, da ta ni mogel zadati usodnega udarca Targašu. Ko se je slednji zavedel in ozrl na prizor je videl čudni prizor. Tarzan je držal Mwalata, ga sunkoma potegnil s tako silo nazaj, da je spodletel v tem ga je ujel in vrgel visoko preko sebe na tla, da se je Mwalat osramočen zavalil po travi.
Tarzan je v tem momentu že planil na stran Targaša in zrl na vso sovražno družbo, ki je bila za trenutek vsa presenečena nad dogodkom, ki se je dogodil. Mwalat se je razkačen pobiral. "Kaj boš ostal tukaj in se boril?" je vprašal Tarzan Targaša. "T' bodo nas pobili. Ko bi ti ne bil žilak in bi znal bežati po drevju bi bežala, tako pa morava ostati in se biti," reče Targaš.
"Vodi me in beži," reče Tarzan, "ni je goril-ske poti, po kateri bi jaz ne znal potovati." — "Pojdiva torej," je zašepetal Targaš in planil je na drevo in za njim liki leteči sokol Tarzan. Zarjuli so gorilski samci na tleh in se spustili na lov za beguncema, toda hitela sta s tako brzino, da jih zasledujoči gorilski samci niso mogli dohajati. Kmalu sta izginila izgred njunih oči. Kaj sledi temu?
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako Je poleg Vašega imena številka 3—34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIK ANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, IU.
Priloženo vam pošiljam svoto $................. za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca".
Ima
Naslov
Meato
AMERIKANSKI SDOVENEC
*rv* in m j starejši slovt%*M The first and the Oldest Slovene j list v Ameriki,	Newspaper in Atneri««.
Ustanovljen leta UMI.	Established 1891,
uhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-lalikov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
Izdaia in tiska!	Published by:
tDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO,
Naslov uredništva in uprave!	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 55.44	Phone: CANAL 5544
Naročnini:	Subscription:.
£a celo leto______$5.00	For one year----$5.00
U pol leta____2.50	For half a year--2.50
La, četrt leta________1.50	For three months----1.50
Za Chicago. Kanado In Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto _u___~_$6.00	For one year____$6.00
Z* pol leta ________ 3.00	For hali a year............... 3.00
1» četrt leta ________i___1.75	For three months--1.75
h no, in menda ne bomo preveč povedali, če rečemo, da šteje za polovico Ljubljane samih Slovencev. Pa so se upi Sloven- i cev uresničili. Pozno zvečer v torek po omenjeni seji, je slo- j venski policijski komisar Mr. i Fred Glojek v West Allisu izdal veselo vest, da je izvoljen za novega policijskega šefa slovenski roak Tom Costello. — Lahko se sedaj Westalličar.i postavijo, da imajo prvega policijskega šefa Slovenca v večjem mestu. To je nekako krona našemu slovenskemu narodu, ki je navadno tako skromen povsod, zlasti glede višjih mest, katere navadno zavzemajo od-ličnjaki drugih narodnosti, medtem ko se moramo Slovenci zadovoljevati z manjšimi drobtinami, katere nam le po milosti dajejo drugi. Ponosni smo na rojaka Costello i mi Milwaucani in m(u častitamo.
Rojak Costello (Kastelic) š^1 nima 40 let. Rojen je bil nam-
TO IN ONO IZ CLEVELANDA Cleveland, O.
Upal sem, da bo ostal moj obisk v Chicagi tajen, pa je u-rednik A. S. objavil v listu, da sem se pri njem oglasil in prinesel nove naročnike.
Sedaj se pa jaz prav lepo zahvaljujem Chicažanom za prijazen sprejem in postrežbo.-— Hvala vam vsem in o priliki se še vidimo!
Med drugim sem obiskal tudi Mr. Račiča, s katerim sva kramljala prav po domače, ali če hočete, sva se "pominala", kakor pravijo tamkaj, kjer je Mr. Račič doma. Svetoval bi pa [vsakemu, kateri hoče obiskati Mr. Račiča, naj si zapomni njegovo hišno številko, da ne bj na slepo iskal naokoli oglov, ali :celo dalj, tamkaj okrog, kjer čistijo poulične kare. V drugič (bom bolj previden. Mrs. Toma-žili je telefonirala Mr. Račiču, 'da sem na potu k njemu na o-bisk; tam'so me pričakovali ,dočim sem jaz slepomišil okros-in iskal njih stanovanja. O ti presneta chicaška vas, kako si dolga in široka, to pa že ni bi lo več spas. Še enkrat hvala (vsem skupaj.
1 Mrs. Ana Božič na E. 161?t St. je srečno prestala težko o-jperacijo in se zdaj zdravi v domači oskrbi.— Mrs. Marv Gre
t
goreč iz Trafalgar Ave. se nahaja tudi v bolnici in je presta-

VELIKA NOC
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljtc.............$ S.73
Ž« $10.00 pošljite............$10.85
Za $13.00 pošljite..........$16.00
7.a $25.00 pošljite............$26.00
Za $40.00 pošljite............$41.25
Dinarji
Vsa pisma in pošiljatre naslovite na
JOHN JERICH
(V pisarni Amerika-nskega Slovenca)
CHICAGO, ILLINOIS
1849 W. CERMAK RD.
P [Sob ota,r10niarca'{1934j
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
stran
Slovenska Ženska Zveza.
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927.
GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin.
Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111.
Blagajničarka: Mrs. Mary Toniazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina ie samo 25c mesečno.
Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
"Z AR J A"
Urednica: Mrs. Albina Novak, O036 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 6036 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
PRIPRAVLJAJO SE NA PRIHAJAJOČO SEZONO
KAMPANJA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Kampanja za pridobivanje novih članic, ki se je pričela dne 1. decembra 1933 in bc trajala do 1. junija 1934, je v polnem razmahu. Da se pospeši in olajša agitacijo, je glavni odbor na svoji polletni seji sklenil, da se zniža pristopnina za mesece marec, april in maj iz 75 na 25 centov, kar bo vsekakor olajšalo agitacijo. V tej kampanji so določene tudi nagrade,ki jih bodo prejele one članice, ki bodo dobile največ novih. Nagrade so sledeče:
Članstvo: Prva nagrada zlat prstan z Zvezinim znakom in slika agitatorice v Zarji.
Druga nagrada $5 v gotovini.
Tretja nagrada $2.50 v gotovini.
Splošna nagrada: Vsaka članica, ki pridobi pet ali več novih članic, dobi zlato broško z Zvezinim znakom.
Podružnice: Podružnica, ki pridobi največ novih članic, dobi kot častno nagrado zlato spominsko knjigo, ki se nahaja sedaj pri podružnici št. 12 v Milwaukee, Wis.
Draga in tretja nagrada podružnicam je Zvezni carter.
Tekom te kampanje se ne more dovolj poudariti važnost mladega članstva, ki naj bo nova brst življenja naše organizacije. Me, starejše članice, ki smo s trudom in žrtvami zgradile svojo lepo in ponosno stavbo, SŽZ., moramo gledati, da
BiH Terry, vodja baseball skupine New \ crk Giants, ki je lani cdnes'a pivenstvo, se vidi na sliki, ko s svojimi možmi dela načrte za letošnje sezono. Slika je bila vzeta v Miami, Fla.
jo zapustimo kot dragoceno dediščino svojim hčerkam, ki bodo nadaljevale z delom tam. kjer bomo me prenehale. Me smo od danes do jutri, v mladini pa je zdravje in moč, in samo če njo zainteresiramo za našo dično organizacijo, moremo biti prepričane, da sta tudi v bodočnosti zagotovljeni njena rast in procvit. V bodočih generacijah se bo najbrž poslovalo v angleščini, pa nič zato: duh, ki bo vel še v poznih generacijah iz SZZ., bo duh slovenskega dekleta, žene in matere, če bomo svoj naraščaj prav odgojile ter mu vcepile v srca ljubezen do našega naroda in naše slovenske besede!
Narodna dolžnost naših čla-nic-mater je, da vpišejo svoje hčerke v našo organizacijo, a-gitatorice pa naj posvečajo velik del svoje pozornosti naši ženski mladini, ki še ni včlanjena v naših vrstah ! Ce to pritegnemo v naš krog, potem nam je še za dolgo dobo zajamčen naš narodni obstoj, brez slovenske zavednosti našega ženstva pa je naš narod v do-glednem času posvečen svoji narodni smrti!
S tem vidikom pred očmi, pojdimo v sedanji kampanji krepko na delo ter pridobimo naši Zvezi čim več novega članstva, ki bo vplivalo kakor oživljajoč sok na deblo naše SŽZ.!
Uredništvo Zarje.
Pojdimo brez izjeme, vse za novimi članicami s trdnim zaupanjem, da bo letošnja kampanja največja in najuspešnejša izmed vseh dosedanjih kampanj SŽZ.!
Josepiiine Erjavec,
1. gl. nadzornica SZZ.
RAZNO
HUDIČ IN TATOVI
V majhnem mestu južne Italije je potrkal zvečer dimnikar na vrata nekega kmeta in ga prosil za prenočišče, ker si j2 bil poškodoval nogo in ni mogel naprej. Kmet je malo okleval pred neznanim možem, končno m.ir je ponudil ležišče v skednju, ker v sobi ni imel prostora. Dimnikar je od utrujenosti zaspal črn, kakršen je bil. Proti polnoči ga je zbudil neki ropot in je videl tri moške, ki so vlekli polne vreče žita iz kmetove shrambe proti vozu na cesti. Takoj je razumel, da možje kradejo. Povzpel se je na tram pod krovom in ko so se tatovi vrnili, jim je zavpil z grmečim glasom: "Nikar so tako ne žurite, hudič pride tako in tako po vas." Preplašeni možje so posvetili proti njemu, ko so zagledali črnega moža, pa so jo ucvrli, kar so jih nesle noge, v noč. Se konja in voz so ostavili na cesti. Tako je bilo praznoverje enkrat v korist. --o-
povsem drugačen, kakor rt,a.
1 vadnega čitatelja. Par minut potem so izrezki izginili v razne mape, kjer čakajo uporabe.
Prav tega čitatelja potem med dnevom srečujemo globoko zamišljenega. Njegov duh predeluje, kar je zjutraj čital. In če ga slučajno zvečer sre- ( čamo, ga dobimo navadno v krogu pazljivih poslušalcev. Prostodušen, jasen pripovedovalec je to; njegov govor je učinkovit. Tu in tam stavi kateri izmed poslušalcev vpraša-, nje, ki si ga vsi žele, da bi ve- j deli nanj odgovoriti. Odgovar- . ja zopet prostodušno in jasno i ter omeni mimogrede kako dejstvo, ki nam je pri pregledovanju dnevnika padlo v oči, i pa smo ga kot nepomembn • i prezrli, dočim nam iz njego- | vih ust teče jasna razlaga pomembnega dogodka. "To je duhovit človek," ugotovimo nehote.
Kaj pa ga dviga do te časti ? Samo zmožnost , časOpis o porabljati za to, kar je: list-svetovne zgodovine. Le če v tem, včasih slabo pisanem kosu papirja iščemo zgodovino, se naučimo zgodovinsko misliti. Ce pa iščemo samo novice iz družabnega življenja, iz finančnih krogov, iz športa,potem si sicer prilastimo način govorjenja, kakor ga dan, ali btrza, ali stadion zahtevajo, a misliti se ne naučimo.
"Razumem. Priporočate torej časopis kot učno knjigo."
"Prav. Saj imamo prav malo šolskih knjig, ki bi se ukvarjale s tako mnogimi dogodki svetovnega pomena, kakor od 1914 dan za dnem izhajajoči dnevniki. Nikoli prej v zgodovini se niso odigravale politični drame tako velikega pomena. Za Evropo, ki se trudi, da bi
se spravilo zopet v ravnovesje, nam daje Azija daleč vidne na. uke. Med tem časom pa potrebe vseh vrst spravljajo Amerik) v ospredje, ki se ga je dolgo ogibala. Prejšnji časi so rabili dobe celih generacij za izpre-membe, ki jih zdaj v enem letu doživljamo! Da, časopis je po vsebini bogatejši kot marsikatera učna knjiga, to so vedeli tudi že marljivi čitatelji časopisja Dostojevskij, Ibsen i. dr. Vsak je s slepoto udarjen, ki ne opazi, da je, če določuje višina našega mišljenja Širino našega duševnega obzorja, ob [čitanju časopisja najlepša priložnost, da si svoje obzorje razširimo. (Iz knjige: Dimnet-JSchweiger "Die I'unst des Den-kens).
-o-
— Pariz, Francija. — Zamotani slučaj Siaviskija je skoraj zahteval še eno smrtno žrtev. Izvršiti je namreč nameraval samoumor pom. drž', pravnik H. Hurlaux, ki je bil odstav-len, ker se je dokazalo, da je svoječasno tudi on stal v zvezi ! s Staviskijem.
ZDRAVSTVO
Piše: Uudclf P. Zaletel, M. J).
KAMPANIJA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE!
SŽZ. nastopa že tretji mesec kampanje. Med tem časom se je vpisalo v našo organizacijo že lepo število novih članic. Takoj od začetka kampanje so šle naše pridne članice na delo za novimi.
Vendar, še večje število članic je pa odlašalo in čakalo izida seje gl. odbora, ki se je vršila dne 10. in 11. januarja, katera je imela nalogo določiti nagrade za one, katere so se trudile pri tej naši kampanji.
Ker dosedaj še ni bilo objav-Ijeno na tem mestu o nagradah, rate rih bodo deležne naše čla-lllce kot častno priznanje za sv°je delo in agitacijo v seda n.ii kampanji, hočem jaz podati na kratko poročilo in sicer: ^rva najbolj agilna članica, katera bo pridobila največ novih članic, prejme zlat prstan 2 znakom SŽZ., dalje se njena slika priobči v Zarji, da jo vse članice vidijo in spoznajo sesti "o, ki se je izmed vseh članic najbolj trudila in žrtvovala pri nabiranj.ir novih. Katera bo neki ta? Druga nagrada je $5.00, tretja pa 2.50. Dalje dobi nagrado vsaka članica, ki dobi Vsaj pet novih članic, in sicer c'°bi zlato zaponko (broško), zaponko ste lahko že vide-Pri nekaterih članicah, katere go se v prejšnjih kampanjah toliko odlikovale, da so jo dobile. Tako zaponko, upam, da prejme več naših članic, ker gotovo ima še vsaka naša članica vsaj še pet prijateljic in znank, katere še niso pristopile v našo organizacijo, in čeravno *te jih mogoče že poprej skuhale pridobiti, vendar pojdite še to pot enkrat do njih in jim
razložite o naši SŽZ., in boste videle, da sedaj vaša pot ne bo zaman.
Tudi za novo pristople članice je popust, in sicer namesto 75c pristopnine, kakor je bila dosedaj, bo za mesec marc, april in maj znižana pristopnina na 25 centov. Tako, vidite, da se je oziralo tudi na nove, da lahko brez ugovora pristopijo, ker take male pristopnine še ni bilo dosedaj. Sedaj pridejo na vrsto nagrade za podružnice. — Prve nagrade, one slavne knjige bo deležna le ona podružnica, katera si pridobi med to kampanjo največ članic. Druga in tretja nagrada je charter ali $5.00. Kakor vidite iz teh podatkov, so naše nagra de za sedanjo kampanjo v resnici zelo lepe in zapeljive. Oziralo se je na glavni seji ne le samo na velike naselbine, kjei imajo še veliko polja za obdelovati, temveč tudi za male naselbine, da bodo tudi one lahko dosegle katero izmed teh nagrad.
Sedaj pa kar na delo, drage sestre! Ne odlašajte več, ker je še mnogo Slovenk in Slovank, ki bi gotovo pristopile v našo sredo, ako bi jih le kdo vprašal; vedno se dobi še katera, ki je že davno mislila pristopit!, toda visoka pristopnina je bila vzrok, da ni. Toda sedaj je za vse omiljeno. Večje naselbine bodo gotovo tekmovale med sa bo, da si pridobijo prvenstvo. Tudi ve, matere, katere imat? hčerke, dajte jih vpisati v Zvezo, kajti naša bodočnost je v mladini, in tam, kjer je mladina aktivna, se doseže mnogo uspeha.
KAKO NAJ BEREMO LISTE
Nekateri ljudje ravnajo s časopisom pretirano spoštljivo j'.i čitajo vsak zlog kakor razodetje. — Drugi menijo: Nikoli ni nič važnega v časopisu, izguba časa je, če ga čitam. — Tretja skupina čitateljev — njih število je čisto neznatno — pa sedi z rdečim svinčnikom in s škarjami oborožena pred kupom časopisov, s katerimi resnično prav čudno ravna. Polovico časopisnih pol odrinejo v stran, ostalo hitro, a vendar natančna pregledajo, pri tem pa roka z rdečilom zdaj tu zdaj tam napravi svoj znak. Potem pa stopijo škarje v akcijo. V najkrajšem času je že mogoče kar lep kupček izrezkov pobrati z mize. dočim preostali papir strči v kot, kjer počaka, da ga služkinja odnes? v kuhinjo. Zdaj šele čitatelj. začne prav citati. Počasi in j zamišljeno pregleduje izrezke. J Izraz v obrazu mu je pri tem
Katoliški Slovenci, oglašajte svoj« prireditve v "Amerikao-
.Uem Slovencu"!
Dr, Rudolf Zaletel
SLOVENSKI ZDRAVNIK
z univerz v Pragi in 1'adovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana, Kuba, in z bolnico za kožne bolezni in raka v 1'hiladclphiji. Posvetovanje in diagnoza. — Zdravljenje akutnih in kroničnih bukvni.
Uradne ure v mestu od 1 — 4 ure popoldne. 10 West Jackson Blvd. corner State and Jackson, 3. nadstropje. Tel. v URADU: WEBSTER 4605 Stanovanje: Od 10 — 12 zjutraj, zvečer od 6 do 8. 4830 W. Cermak Ro., Cicero. 111.	Tel. Cicero 66
OR. H. M. mum
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
Kakovost	Točnost
Poitenost
A. F. WARHANIK
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let.
2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _
KRANJSKO-SLOVENSKO PODPORNO IN ZABAVNO
DriisfT©
TRIGLAV
KANSAS CITY, KANSAS
Društvo "Triglav" plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, $200. posmrtnine, za samo 75c. udnine na mesec.
V društvo se sprejemajo Slovenci in Slovenke od 16. do 45. leta.
Rojaki pristopajte v to društvo in se zavarujte za slučaj bolezni in nezgode!
-*_________j____*.-==
Za	$ 2.70................ 100 Din
Za	$ 5.00.................. 200 Din
Za	$10.00...................... 400 Din
Za	$12.25..................... 500 Din
Za	$24.00......................1000 Din
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Žefran
1941 W. CERMAK RD.. CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago no<* iti dan!
— Najboljši autoniobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
ŽELODČNA' POMOČ BREZ VSAKE NEUGODNOSTI
"Riverside! Tli.. Feb. 2. — laz sem rabila različne kroglive in tablete proti zaprtnici in imela sem vedno bolečine zatem. Moja teta mi je rekla naj jemljem
TRINERJEVO GRENKO VINO
in resnično, to Čudovito zdravilo deluje vrez vsake neugodnosti. Miss Mildred Veles." Trinerjevo grenko vino je milo in odvajalno, nikdar ne nagaja obi-stim. Skozi 44 let je miljone trpečih našlo najboljše zdravilo proti zaprtitiei, nemirnem spancu. V vseh boljših le-slabemu apetitn, plinom glavobolu in karnah. Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.)
O GLAVOBOLU
Veliko je ljudi, ki trpijo leta in leta na glavobolu. Poznamc več vzrokov glavobola ; najbolj važni so sledeči:
1.	Prenapetost živcev ali nci-i voziteta. Živci postanejo premi -1 peti vsled prenapornega dušev-1 nega dela, n. pr. pri ljudeh, kii si služijo kruh s rtalnim študi-1 ranjeni, vsled skrbi ali tarnanja, histeričnih emocijah itd., kar končno m . e povzročiti glavobol. Pri otrocih, ki so to-1 gotni, radi zbolijo na glavobo j lu. Matere si pomagajo s tem, i da spravijo otroke za par ur v posteljo. Po večurnem spancu se otroci prebudijo in se počutijo popolnoma zdravi. V n niči ja vzrok prenehanja glavobola le pomirjanje živcev za časa spanja.
Glavobol se večkrat pojav' vsled čitanja knjig pri slabotni svetlobi, n. pr. v mraku, ali pa malega tiska. Glavobol sej pojavi radi prenapetosti in u-trudljivosti vidnega živca (op-1 tic nerve). Take vrste glavobol ne potrebuje posebnih zdravil, ampak le nekaj ur od- j mora, da se vidni živec odpo-, čije.
2.	Prehlad v glavi (coryza) večkrat povzroči glavobol. — Vzrok temu je akutno vnetje sluzne kožice (njucous membrane), ki pokriva notranje dele nosa. Posledica vnetja je o-teklina (vedema) sluzne kožice in končno zoženje nosnega kanala, kar ovira normalno ventilacijo vdihavanega zraka Te vrste' glavobol je navadno j v zvezi s katarjem v nosu in grlu. Bolniki trpijo v začetku na stalnem kihanju, pozneje pa se izceja iz nosa še rumenkasta slinasta mokrina ali mucus.
Vsled vnetja se nosni kanal kmalu popolnoma zamaši, kav otežkočuje, včasih pa popolnoma onemogoči dihanje skozi nos.
Nosni kanal so lahko zamaši vsled rasti nosnih polipov (nasal polypes). Ti tumorji se pojavijo v eni nosni votlini ali pa v obeh. Včasih se temu pridruži še zvita osrednja nosna kost (deviated nasal septum), vsled Česar nosni kanal popolnoma zgine. Te vrste glavobol je zelo pogost. Edine medicine za to so: operacija.
3.	Glavobol se večkrat pojavi pri ljudeh, ki imajo bolečine v želodcu ali pa na kakem drugem delu črevesnega kanala, na pr. slabo delovanje žolčne-ga mehurja, kronično vnetje slepiča in debelega črevesa. — Zadnji omenjeni vzroki so glavni povod zaprtja ali kon-stipacije.
Čitateljem A. S. je gotovo znano, da zaprtje večkrat povzroči glavobol. Prašek za či stenje črevesnega kanala večkrat hitro odpravi glavobol.
4.	Infekcija v ustih in pa slabi zobje so- tudi lahko vzrok glavobola, in siccr le v tem smislu', ker ovirajo normalno prebavo hrane ter končno sode lujejo pri razvoju zaprtja.
Iz zgoraj omenjenih slučajev bo 'čitatelj em A. S. jasnp, da poznamo mnrgo bolezni, ki so v zvezi z glavobolom. Da pa odpravimo glavobol, je treba, da naj preje najdemo njegov vzrok; kajti le na t;yfiačin pam bo mogoče stalna odpraviti glavobol.
Sobota, 10. marca 1934
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 4
PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE
STAVISKEGA
ZGODOVINSKA POVEST
Dr. O. I.:
KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA".
Varujte vaše oci
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše o£i preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči —
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
ki jih priporočamo za
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
KARTE ZA TJA IN NAZAJ V III. RAZREDU $ 1 02 50
Od NEW YORKA do LJUBLJANE in nazaj .
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Breme ali Hamburga. Tudi redna odplutja z dobro znanimi kabinskimi parniki.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
mmm 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. mmm* CHICAGO, ILL.
Plošča štev. 23005 "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" — 1. in 2. del. — Rekordirali "Adrija" pevci.	\>SS
Stane 75c.	N
Plošča štev. 23008 "POD DVOJNIM ORLOM" — "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici.
Stane 75c.
Plošča štev. 25130
VELIKONOČNA" — 1. in 2. del, moški in ženskli glasovi.
Stane 75c,
1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS
Amerikanski Slovenec
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
Črni križ pri Hrastovcu
Povestne knjige
Manjkajo pa mu sredstva za to, vsled česar prosi, da bi ga graščina podpirala. Skliceval se je na različne čudeže, ki so se že zgodili ,iz česar je videti, da so vse prikazni, ki jih ima, resnične in da je volja božja, da nastane v Radehovi večje svetišče.
"Kapelico ste vendar že postavili, saj to zadostuje za enkrat," pravi oskrbnik, "saj ni toliko pristašev, da ne bi našli prostora."
"O pač, gospod oskrbnik," se razvzname Šef ter zamahne z desno roko, "vedno več se jih oglaša od vseh strani, da, celo iz trga so prišli in izjavili, da se zanimajo za to družbo."
"Kaj praviš," meni oskrbnik in se dela zelo radovednega, "kaj takega ni mogoče, ko vendar velja trg Sv. Lenarta za celo katoliškega."
"Saj nismo zopet katoliško vero," reče hlastno Šef, "mi le hočemo, da se svet spokori in tako odvrnemo nesrečo, ki bi nas drugače zadele."
"A tako, tako," reče mirno oskrbnik, "kaj pa poreče k temu gospod Morenus, ki še ni dolgo v trgu?"
"O gospod oskrbnik," odvrne Šef ves raz-vnet, "novi gospod župnik je mož na pravem mestu."
"To je naravno," odvrne odskrbnik, "kot katoliški duhovnik mora zastopati z vso vnemo resnice, ki jih uči katoliška vera, posebno v sedanjih časih mora biti previden, da se ne začnejo razširjati krivi nauki po njegovi župniji.
In oskrbnik pogleda prodirajoče Kolomana Šefa, kakor bi hotel gledati v njegovo dušo, češ, povej mi vso resnicp.
Vodja skakacev se je dal pod vplivom teh besed zapeljati, da je pojasnil vse. Povedal je, da g$t je dal župnik klicati v župnišče, kjer sta se v čisto posebni sobi pogovarjala o sekti ska-kačev. Župnik se je zelo zanimal za celo stremljenje te družbe in izrazil celo svojo zadovolj-nost nad tem, da se je postavila kapelica na čast božjemu grobu.
"Tedaj gospod župnik nima nič proti vašemu ravnanju, praša oskrbnik navidezno malomarno.
"O, nikakor, gospod oskrbnik, "on je še celo obljubil, da pride prvo mlado soboto, ko imamo našo službo božjo, pogledat, da se prouči o vsem tem, kar mi počenjamo."
"Tedaj prvo mlado soboto imate shod, bržkone zvečer, kaj ne?"
"Da, da, kakor se stori mrak, pridite tudi vi, gospod oskrbnik."
"Bom videl, kako bom shajal s časom, za sedaj ti samo obljubim, da bom preskrbel nekaj za zgradbo cerkve, seve, moraš molčati, ker graščakinja o tem ne sme ničesar vedeti."
"Bodite prepričani, milostljivi gospod, da molčim, ker vem, da je graščakinja nasprotnica našega gibanja."
S tem je bil celi pogovor končan, zadovoljna sta bila oba, Šef, ker je dobil zagotovilo pomoči, in oskrbnik Trenak, ker je zvedel za mišljenje župnika Morenusa. In to mu je prišlo prav, kajti sedaj ima sredstvo v rokah, da nastopi proti onemu, ki je omogočil poroko mladega graščaka z Agato, za katero se je on trudil zastonj.
Zadovoljno si je mencal roke, ko je Šef zapustil sobo in še dolgo je hodil po sobi gor in dol ter klepal načrte,*kako se maščuje nad župnikom. In svest si je bil, da se mu to posreči, saj je vedel, da mu stoji ob strani graščakinja, ki še o vsem tem nič ne ve, a pride za to čas in mogoče med tem še zve kaj več.
Koloman Šef je v svoji navdušenosti za raz-
Tri plošče
Velikonoč
VIKTOR \
COLUMBIA
Knjigarna
širjanje sekte skakačev glede župnika Morenusa povedal res vse, kakor je tudi mislil. —
Župnik Morenus se je kmalu uživel v nove razmere. Ker je bil. mož svobodnega mišljenja, tudi ni delal razlike med ljudmi, če so bili drugega verskega mišljenja. Zato ni našel pomislekov, da ne bi obiskal trškega sodnika in njegove žene Elizabete. Mudil se je prvokrat dalje časa v tej hiši in ponavljal svoje obiske vsak teden.
Da to ni ostalo prikrito drugim tržanom, je razumljivo, saj v tako malem trgu so zvedeli kmalu vsi, kaj ta ali oni dela in kam hodi, saj zvečer je že vedela vsaka gospodinja, kaj je njena soseda opoldne skuhala in katerega soseda je popoldne obirala, ko je zbirala zelen j ad na svojem vrtu.
Posebno pobožni Katarini Nuernberger se je kadilo to pod nos. Da se upa katoliški župnik sploh v protestantovsko hišo in se tam celo dalje mudi, ji je bilo nekaj popolnoma nerazumljivega.
Imela pa je ženska navado, da si je takoj, ko je prišla iz cerkve, dala prinesti iz kleti v ročki dobrega vina, katerega si je vlivala v mali pis-kerček, prigriznila kos belega kruha in obirala vse sosedinje in sosede po vrsti.. In gorje, če je slišala, da je. bil župnik zopet pri trškem sodniku Pernhardu na obisku.
Tedaj se ji je pordečil obraz kakor puranu in posamezne, že malo sive brke pod nosom in na dobro rejeni bradi so se postavile po koncu, še en krepek požirek iz piskerčka, ali celo dva, in nato se je vlila ploha iz širokih ust ter Sodoma in Gomora črez župnika, ki je zgubil v njenih očeh vso spoštovanje, češ, nič ni boljši kakor najslabši protestant.
"K nam ne pride, ta ošabnež, saj bi mu tudi postregla, komaj enkrat je bil, a še tedaj se je držal, kakor bi bila vsaka jed prismojena in vino prekislo, tam pri tistemu luterancu pa pije tisto kislico iz Porčiča, mojega vina iz Zavrha in Viničke gore pa še ne poskusi, naj ga bes plentaj, to ni naš župnik, naj gre med tiste kri-voverce."
In zopet je dvignila piskerček, napravila krepek požirek ter nadaljevala, obrnivši se k svojemu možu Cahariju, ki je prišel iz druge sobe ter miril svojo ženo:
"Ti si cerkveni ključar, ti moraš napraviti red, kaj takega naša župnija ne more in ne sme trpeti ,to je pohujšanje, pri škofu ga zatoži, da odstavi tega predikanta, drugače nisi moj mož, ali si razumel?"
Udarila je z roko po mizi s tako silo, da je piskerček z vinom vred odskočil in se prevrgel, pri čemur se je razlil ostanek vina po tleh.
"Nikar ne bodi tako huda, ljuba Katarina," jo miri mož, "saj do sedaj še ni storil nič nepravilnega naš župnik; seve, prav ni, da gre večkrat h trškemu sodniku, a drugače še nisem nič hudega zapazil."
"O vi moški vedno držite skupaj, le zagovarjaj ga, ti ,tudi nič ne boš videl in čutil, dokler te ne bo kdo s kolom udaril po glavi, potem pa je že prepozno, protestantovsko seme bo šlo sedaj v klasje."
"Mislim, da še ni tako nevarno," miri Caha-rija svojo ženo, "sicer pa bom strogo pazil, če bi bilo župnikovo ravnanje sumljivo."
S tem se poslovi od svoje žene ,češ, da ima nujne posle pri trškem sodniku. V resnici pa mu je bilo na tem, da pride iz območja gibčnega jezika svoje žene, ki je v tem položaju posegala v delokrog, ki je prisojal edino le njemu. — (Dalje prih.)
KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c
KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani .....................................$1.00
KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten roman iz življenja Krištofa Kolumba ................................................ 65c
KRIVDA, Fr. Bevk. brošura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. 50c
KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 60c
KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................ 35c
LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c
MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. 65c
MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej............ 90c
MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev, ............ 65c
MARIJA KOŽUHOVA, L. He-
mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani .......................................$1.00
MIMO CILJEV, M. Pugelj. Trdovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zanešeni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — l.abud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ............$1.00
MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00
MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani .........L...................................... 45c
MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ......................................:.. 75c
MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdovezana 192 strani ................................$1.00
MOŽ V SIVI SUKNJI, B, Orczy. MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00
MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani ................................$1.00
Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse sozi napet in zanimiv ............................................ 85c
MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c
NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče:
4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c
8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega
življenja ........................................... 45c
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .............................................. 30c
21.	snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c
39.	snopič: Solnce in senca. Tos. Bedenek. Goreniska povest........ 30c
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ................................ 30c
43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrska drama............ 30c
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .............................................. 30c
58.	snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj. Povest slovenskega viso-košolca ............................................ 30c
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože............ 30c
60.	snopič: Emanek, lovčev sin.....
Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .	....................... 30c
NA KRVAVIH POLJANAH, J.
Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva povest izmed vojnih dni in trpljenja in strahote iz bojnih pohodov ...........................................$1.50
NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja .......................... 75c
NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem .................................... 75c
NA RAZLIČNIH POTIH, F.
Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 35c
NARODNE PRIPOVEDKE, 1.
zvezek. Dominikus ...................... 35c
NARODNE PRIPOVEDKE, 4.
zvezek. Dominikus ...................... 40c
NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ............................................ 35c
NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ............................ 35c
NA SINJEM POLJU, trdo vezana knjiga ........................................$1.25
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
NAŠA ANČKA, animiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c
NA PRERIJI, J. F. Cooper. Povest iz življenja ameriških pijo-
nirjev ................................................ 30c
NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih nove! v eni	80c
NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c
NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................. 50c
NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c
NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c
NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja......................................... 30c
NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 z 183 strani ....................................$1.25
NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjiga, spisal Miran Jarc, str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce .................................... 40c
OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25
OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00
OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c
OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00
OČE BUDI TVOJA VOLJA,
Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ............................................ 50c
OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c
ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c
OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš. 237 str..................... 85c
OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c
ONKRAJ PRAGOZDA, J. O.
Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c
(Dalje prih.)
Naročilom za knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku.
(Dalje.)
V najboljšem primeru zapravi vse, kar ima pri sebi. A to ni baš tnalo, to je stodolarski bankovec, a takrat je stal dolar zelo visoko. Lastnik bara je poslušal te pogovore in prav nič se ni čudil, ko je slišal, da drugi gospod miren in trezen, svetuje gospodični, naj zahteva pri plačevanju računa od lastnika bara ček namestil drobiža.
Gospodična se strinja s tem in Stavisky gre sam k lastniku bara uredit zadevo. Gospodična razburjeno kaže na svojega vinjenega prijatelja in prosi lastnika bara, naj ji omogoči pametno rešiti Rumunov denar. Lastnik bara, ki je vse od začetka o-pazoval, je seveda pripravljen storiti ji to uslugo .Račun je tako velik, da ostane od 100 dolarjev 600 frankov — zakaj bi tako dobrim gostom ne ustregel, nik bara potegne iz žepa čekovno knjižico in napiše nakazilo za 600 frankov. Tisti hip se zdrami V gospodični instinkt opreznosti, ki se z njim v denarnih zadevah odlikuje vse Francozinje.
—	Upam pa, pripomni smeje — da imate v banki kritje.
—	oOkrat toliko, madame,— se zasmeje prijazno lastnik bara; — kar poglejte na mojo zadnjo beležko, tam stoji 48 tisoč frankov.
Gospodična se veselo oprosti, lastnik bara veselo spravi knjižico in pomaga družbi spraviti pijanega Popovicija v avto. No in naslednjega dne — naslednjega dne mu naenkrat telefonirajo iz banke, da se hočejo za vsak slučaj prepričati, ali res misli do zadnjega franka dvigniti svojo vlogo v banki čekom, ki je bil baš predložen pri blagajni. Lastnik bara ne razume, toda. banka ga zagotavlja, da ji je bil baš predložen ček z njegovim podpisom, glaseč se na 48,000 frankov.
Previdnost banke se je dobro obnesla. Dočim je donosilec čeka čakal na formalno ureditev izplačila, so se pojavili v banki detektivi, ki so fanta aretirali, Na komisarijatu so spoznali v j njem Rumuna Popovicija, zelo čilega in razboritega, brez vsakega sledu o kakršnikoli prejšnji pijanosti. Nagla preiskava policije ni mogla zgrešiti cilja: kmalu je bil aretiran tudi Stavisky in oba so izročili sodišču.
Oba sta tajila vsako krivdo in nikakor nista znala pojasniti, kako se je zgodilo, da je b.:l ček a 600 frankov čez noč "umit" in prepisan baš na maksimalni možni znesek, kakor ga je bil lastnik bara prejšnji dan priznal. Treba je bilo najti nujno prijateljico kot pričo. Oba sta izjavila, da ničesar ne vesta o nji in tudi policija je ni našla. In dočim se je tako sodno postopanje zavlačevalo, je sodnik ugotovil, da se je v sodnih aktih spravljeni ček kot corpus delicti iz aktov izgubil, prigoda, ki se je, kakor vemo, Staviskemu od časa do časa Ipripetila. Policisti, ki so bili takrat na sodišču kot priče, so j pripovedovali, kako je Stavi-
sky trdovratno zanikal vsako krivdo, kako je bil ogorčen in kako je sam napenjal vse sile, da bi se ček našel. Neprestano je predlagal, kje naj bi ga iskali in koga zaslišali, nazadnje je pa naravnost obdolžil policijo, da je nalašč napravila vse tako, da bi ga spravila v ječo. Po nekolikih ogorčenih nastopih in divjih grožnjah Staviskega se je obravnava končala zelo krotko: Stavisky je bil osvobojen, Popovici pa obsojen na nekaj dni zapora.
Take so bile afere, ki je takrat še vedno, kakor iz recidi-ve, nastopal v njih. Gospodična Mineno je kazala pri njih angelsko potrpežljivost in uda nost. Stavisky je čutil, da z njo ne more ravnati, kakor s tolikimi drugimi. In res, ko je napočila ura ločitve, je Stavisky za svojo ljubico poskrbel. Našel je za njo enega svojih najzve-'stejših pajdašev in naročil mu je, naj vzame Mineno k sebi. Ta mož je bil slučajno oženjen, toda Stavisky pri gotovih akcijah ni trpel odpora. Mož se je moral od svoje žene ločiti in si ustanoviti novo domačijo z Mineno. Pri tem pa ni odrezal sla bo-. Stavisky je skrbel, da se jima ni zgodilo slabo, a Mineno je bila tako udano bitje, da se je umetno ustvarjeno domače ognjišče več let razvijalo zelo srečno. Treba je samo še pripomniti, kdo je to bil. Ta najzvestejši in najudanejši pristaš lepega Alexandra se je pisal Tissier, Gustav Tissier, to je tisti Tissier, ki ga je postavil Stavisky za ravnatelja zastavljalnice v Bayonne.
Mož je .živel tam tako pošteno in skromno, da so ba-yonnski meščani šele po njegovi aretaciji zvedeli, da tiha gospa Tissierova, ki so jo poznali, ni njegova prava žena, temveč Mineno. In da bo slika te epizodne dvojice in njune neverjetne udanosti mojstru sleparij popolna, naj še omenimo, da je Tissier pred odhodom iv zapor svoji laži-ženi naročil, naj izroči izvesten zavojček A-lexandru. Mineno pa tega ni mogla storiti, ker je nastalo v Bayonne proti nji strahovito o-gorčenje.
(Dalje prih.)