645. ste?. V Ljubljani, četrtek dne 9. oktobra 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. DAN“ Izhaja vsak dan — tndi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkib pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno g 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. —• Za Inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina se « pošilja upravništvu. m ::: Telefon številka 118. :» NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. » Uredništvo In upravnlštvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6, Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po> n pust — Za odgovor je priložiti znamko, ut »j Telefon številka 118. t« Iskre tliio Na Balkanu se ponavljajo krvavi plameni. Še preden je končala srbska armada v Albaniji svoje delo. preden se je bil ustanovil tam doli potreben mir, se napoveduje nova zarja krvi, nova groza smrti. Ni dovolj, da mori na bojišču kolera, da še žehti nasičena zemlja po krvavih truplih; četrtikrat sega kruta starka s svojo smrtonosno roko med narode, ki so si želeli svobode, da izpopolnijo ž njo njihov pravilen razvoj. Ni jim bilo dano. da bi se bili oddahnili po utrudljivem naporu; še ležijo po bojnih njivah kosi granat, še spijo ugrabljeni topovi po zasekah. ko se iznova postavljajo na meje strojne puške in se pripravljajo bombe. Vstaja četrti bojni ples. Ples neudušljive zavisti, ples neizvedljivih pretenzij, ples nedovoljene grabežljivosti. Grčija m Turška. Dvignila bi se rada potlačena moč. Premagani iščejo maščevanja. Od takih strani ni pričakovati usmiljenih poravnav; zlomljeni tilnik bi se hotel ponovno dvigniti, da uzre Se enkrat zahajajoči polumesec. Zadnjikrat. Svoj glas bi rada povzdignila Turčija, preden zapusti evropsko ozemlje. Obhajamo obletnico prvih zmag. Dne 8. oktobra 1912 se je začel nemir. ki mu še danes ni konca. Turčija Je bila popolnoma poražena in izgubila je zaupanje v celi Evropi. Potekali so se zanio le nekateri Nemci, ki niso privoščili po prostosti hrepenečim zmage — zato — ker so biti Slo- Vanj Razen ljubiteljev von Ooltz paše *e je oglasil v prilog Turkom še ne-kdo. Bil je to francoski pisatelj Pierre Lottis. Izdal je v obrambo propale Turčije celo knjigo in utemeljeval v nji svoje razloge, zaradi katerih brani »stiskano« dTŽavo. Zato pa ga n* Pozabila Turčija. Ko ie prišel v Odrin še potem, ko je to. s krvjo zavzeto mesto bilo vrnjeno turški posadki brez brambe in pripomb, so ga svečano sprejeli. Priredili so mu serijo-zen sprejem in slavnosten banket. — Danes stoje pred durmi novi dogodki. Vrata se odpirajo novi vojni. V žrjavici zakopano oglje pričenja znova žareti. Nevarno je. če se približa goreča luč sodu, ki je nabit s smodnik om. Na Balkanu se zopet oglaša kon fBkt med živimi mrliči in nastopajočo generacijo. Odškodnino je zahtevala Bolgarija, pa jo je tudi izgubila; vsle<] neprevidnosti. Odškodnino ie dobila Srbija in se bori zanio še danes; nebogljeno albansko dete bo umrlo vsled mraza In gladu. Grška ie hotela urediti meje. Tedaj se ie spomnila Turčija, da bi lahko dobila zopet v svoiio last Egejske otoke. Zaraditega turški diplomati ropotajo. Mogoče ni več daleč čas, ko bomo morali z resnostjo zreti v obličje novemu dogodku. Vrhuteg ase razburjajo tudi na Daljnem Vztoku. Kaj vse ima na ramenih prihodnjost. Brez ugibanja: da postane Balkan še središče svetovne vojne . . . Nabrežina. Trgatev in drugo. Minoli teden sem se odzval povabilu na trgatev, kjer sem ostal več dni. Grozdja bode na obilico. Ljudje ne pomnijo enake trgatve že celo desetletje. Posebno ob morju, je trta zelo obrodila. Le na polju je grozdje vsled dolgega deževja nekoliko ognilo, drugo je ostalo zeleno. No, to pa menda nima pomena, to grozdje stiskajo posebe. Ostalo pa bo dalo izborno kapljico. Vsled toče. katera e uničila vipavsko letino, bode cena nabrežinskemu vinu izvanredno visoka. Kmetje so zelo veseli obilnega pridelka. Ze sedaj se razgovarjajo med seboj, po kaki ceni ga bodo prodali. — Tudi o politiki se mnogo razgovarjajo. Sešel sem se s prijateljem, s katerim sem se dolgo pogovarjal. Imel sem priliko izvedeti marsikaj, posebno glede odnošajev med strankami. Med pogovorom sva prišla tudi do točke: Izobrazba. — Obstoja še pevsko društvo »Nabrežina«? — ga vprašam. — Ne! Stari pevci so se razšli, naraščaja pa ni bilo — mi odgovori. — In sedaj? — Pred letom dni, je nestrankarska »Javna ljud. knjižnica« ustanovila svoj pevski odsek, in v zadnjem času, se je tudi socialnodemo-kratična »Vzajemnost« pobrigala za to. — Toraj sedaj obstojata dve pevski društvi? — Da prijatelj, resnično obstojava dve, in slednje si prizadeva pridobiti najbolje pevce» Javne ljudske knjižnice«. To pa na naiinfamnejši način. Člani »Vzajemnosti«, jih obrekujejo in Še celo grozijo jim. Žal mi je. da se nahajamo v tako izobraženi Nabrežini. — Kaj pa druga društva? — Godbeno, katero se je pred časom razšlo, se je zopet ustanovilo. Dramatični odsek pa bode menda tudi letos deloval, pod okriljem »Javne ljudske knjižnice«. Najnovejši korak pa je ta, da je »Javna ljudska knjižnica« odprla čitalnico. — Kaj vam nudi pa tam? — ga zopet vprašam. — Tam dobimo večernega razvedrila: čitamo knjige in razne časopise. — Ste li naročeni tudi na »Dan«? — Da tudi na »Dan«. — Ali vam ugaja? — Gotovo nam ugaja, posebno ker je neodvisen dnevnik. — Koliko iztisov pa se proda v Nabrežini? — Ne vem! Gotovo pa se bode razširil, ker mislim, da marsikomu odpira oči. Posebno tem nabrežin-skim socialno-demokratičnim trobentačem. katerih mnenje je, da slovenskega jezika sploh ni treba govoriti. — Nadalje sem govoril z delavci, o raznih političnih vprašanjih. Iz teh pogovorov sem do dobra spoznal žalostne posledice mednarodne socialne demokracije. Dan mi je bil odgovor: »Kaj slovenščina, s slo- venščino ne prideš nikamor.« — Gotovo ne, — sem jim odgovoril — ako bodem ubral vaše poti. Vi dokazujete dovolj, da je narodnost nam deveta briga, pri vsem tem, ko se imenujete jugoslovanske sociatne-demokrate. Za vzgled naj vam bodo italijanski socialisti. Oni so pravi italijanski nacionalisti. Borijo se za svoje pravice, napram kapitalizmu in to v internacionalni armadi. a veliko ljubši jim je boj njihovih narodnih pravic. VI pa delate ravno nasprotno. Hočete, da naš narod ostane teptan še nadalje, kot je bil In ie še dandanes. Dokazal sem jim tudi druge krivice, katere se jim godijo s strani socialne demokracije in obenem jim priporočal dnevnik »Dan«. — Nekateri so bili skoro prepričani, drugi pa niso hoteli umeti. Šel sem proti stanovanju počasi, zamišljeno; črna misel mi je morila dušo: Moj narod je —- proklet! — Drugi dan sem odhajal še vedno premišljujoč dogodke prejšnjega dne. No sai je vendar čas, sem si mislil, da se v narodnem oziru pobrigajo merodajni faktorji. Dospel sem na postajo še vedno istih misli. Predno pa sem se odpeljal, privozi na postajo vlak, z dolgo vrsto vozov, obloženih s kamenjem in hruščem. Zelo začudeno sem gledal, tako velike kupe kamenja. Vprašal sem v bližini stoječega moža: Kaj pa to? Od kod prihaja? — To ie kamenje iz kamenolo-ma »Cava Romana«, namenjeno za železnico. — Kako to? Saj vendar pred leti, pomnim še jaz, je zalagalo železnico domače podjetje. — Da, resnica ali sedaj je sklenila železnica pogodbo z rimskim kamnolomom in to tudi pod ceno. Domače podjetje pa je uničeno Ali ste bili vi gospod kedai v »Lavi Romani«? — vpraša me nadalje. — Da, ampak pred Časom — mu odgovorim. — Bi morali sedaj, si ogledati to podjetje. Tam bi videli velikanske naprave. Povsod so sami stroji. Ni eden kamen, niti najmanjši kos kamena se ne zavrže. Kar se ne porabi. zmelje stroj in vse gre v delo. — Saj pravim, to podjetje bode uničilo vso malo obrt. In ni dovolj pravi nadalje, tudi domačine izganja, pri tem ko importira drugorodce. Ako bode šlo tako naprej, ne vem kam bomo prišli. — Kam pa gredo odslovljeni delavci? — Po svetu. — Wildi posnema bržkone dosedanji sistem tržaškega magistrata — mu pristavim. On pa mi je odgovoril nekako v skrbi: Kdo zna! Le to vemo, da se niam godi krivica. Kaj bo v prihodnje, ne vem ... — Hvala! Na svidenje! Odrdral je vlak, jaz pa sem se zatopil v misli. Ali bi ne bilo mogoče preprečiti vse to? Vlak se je ustavil na postaji v. Trstu in jaz sem pristavil nekako nehote mojim mislim: S trebuhom, za kruhom... Stoletnica francoskih bojev na Slovenskem. Nugentov napad le bil velikega pomena. Francozi so se morali umakniti na Herpelje nazaj — tam jih ie Nu-gent ponoči napadel, 500 je bilo vje-tih, drugi so se s težavo rešili v Trst. S tem je bila pot od juga proti Ljubljani prebita. Boji Pri Trzinu. Med tem pa ie pretila nova nevarnost od Celja. General Felseis je prodiral proti Kamniku in ie pred 8. sept. zasedel mesto. Podkrali Evgen je zapazil nevarnost in je zapovedal generalu Belottiju. d^i naj zavaruje most črez Savo pri Črnučah in naj brani savski breg do Zaloga. Belotti je 8. sept. odšel iz Kranja in ie šel na levem bregu Save proti Črnučam. To pa ie bila usodna napaka, kajti general je vedel, da so Avstrijci že v Kamniku in da se pripravljajo za nadaljno pot proti Savi. Ako bi bil šel general previdno na desnem bregu Save navzdol, bi bil lahko izpolnil podkraljev ukaz — tako pa je šel v svojo pogubo. Avstrijci so stali že v Dobu in v Soteski ter so zasedli breg Bistrice. Ob 2. pop. so zadele prve čete generala Belottiia na avstrijsko stražo pri vasi Moste. Po kratkem boju so se morali Francozi umakniti. Belotti je šel proti Mengšu. Med tem pa je Felseis poslal novih čet. da zavarujejo prehod pri Črnučah. ako bi dobili Francozi pomoč od Ljubljane. V Mengšu se je razvnel hud boi, po katerem so se morali Francozi umakniti na Trzin. Toda med tem ie avstrijska straža že zasedla Trzin. Tako so prišli Francozi med dva ognja. General Belotti se ie hotel rešiti proti Mengšu; nastal ie boj na bajonet. Francozi so bili odbiti in ni jim kazalo nič drugega, nego rešiti se na Črnuče in od tam v Ljubljano. Obdani so bili od vseh strani. BorilLso se na gričih, ki se vlečejo med Trzinom m Črnučami — nazadnje je general Belotti spoznal, da je izgubljen in Se, je udal. Bil je ranjen z bajonetom v nogo. Z njim ie bilo ujetih 650 mož, med temi nekaj konjenikov. 20 oficirjev, generalov tajnik, vojni komisar. dve zastavi, dva topova in 3 vozovi municije. Avstrijci so Imeli le par mrtvih in 14 ranjenih. Francozov pa je padlo 55, in 200 je bilo ranjenih. Drugi so pobegnili v gore in lesove. Belottijeva brigada je bila uničena, pot čez Savo odprta. Podkralj spremeni načrt. Podkralj le torej slišal same žalostne vesti. Gen. Pino. ki je šel proti Nugentu, ni nič opravil. Belotti je bil uničen — z Dolenjskega ie pretila vedno večja nevarnost. Najbolj se je bal podkrali za Trst in za ilirsko glavno mesto Ljubljana. Zato ie sklenil pustiti na severu ob Dravi in Savi male posadke in se z vso silo vreči proti Nugentu. ki je prodiral na Notranjskem. Gen. Verdier ie dobil ukaz braniti Dravo. Imel je svoje posadke v Rožeku. v Beljaku in v Laksenburgu. Gen. Guesnel je imel braniti Savo, posebno prelaz Lju-beli. Divizija Marcoouet ie zasedla Ljubljano in je imela nalogo braniti savski most pri Črnučah in zavarovati Savo do Zaloga. To je bil po-ložai dne 10. septembra. Podkrali ie prestavil svoj glavni stan (dne 11. spet.) v Ljubljano. Od tu ie poslal divizijo Palombini na Notranjsko, da ustavi Nugenta na njegovi poti. Pri Logatcu so se združile francoske čete. da skupno udarijo na Nugenta. Ako Pa ie hotel Nugenta uničiti ie moral podkrali paziti. da ne dobi Nugent z Dolenjskega od Radivoieviča pomoči, zato je poslal 4 bataljone italijanske garde LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Pa zahtevaj vsaj pomočnika.., če tli tudi zniža plačo. To vsaj ni nemogoče.« »No... saj ne pravim, da ne. Pa kdaj odhajate?« »Čez štirinajst dni.« »Potem se kar začni polagoma pripravljati. Ali imaš vse, česar potrebuješ? Ako ti manjka česa ...« »Ničesar mi ne manjka. Na dan mojega odhoda bo treba spraviti moj kovčeg na kolodvor... a to bo tudi vse.« ’ »Ne, Gilberta,« Je dejal on, »to še ni vse.« »Kaj pride še?« je prašala ona osuplo. »Nekaj, kar ti moram povedati... zakaj poslednja volja tvoje matere zahteva to: prosila me je. da naj ti razodenem, ko pride pravi trenotek. In človek v mojih letih ne jemlje slovesa, ne da bi mislil na to, da Je to slovo nemara poslednje.« »Oh, oče ... oče!...« »Najprej jo treba, da nekaj poizvem. Preden odideš, bo to storjeno. In potem... da, potem ti povem reči, ki te bodo zanimale m ki Jih moraš vedeti dete moie« XXXVIII. Čitateljica. Drugi dan zjutraj, ko je Gilberta odšla, da ponese Ivonj tako željno pričakovani odgovor, je stopil Flore-stan malo da ne takoj za deklico na stopnice. Toda dočim je hitela ona proti dvorcu Rošegijskih, se je napotil on v Busijskc ulico: šel je k Arsenu Pa-sturetu. Med tem je stopila v Varenski ulici Gilberta v salonček v drugem nadstropju, a Ivona ji je planila nasproti: »Da — kaj ne! Saj vam čitam že v očeh!« In ko se je Gilberta nasmehnila tej nestrpnosti, je zaklicala črnolaska: »Mamica! Stara mamica! Pripravljena je... velja, je že gotovo!« Vdova, ki se — nedvomno iz diskretnosti — še ni bila pokazala, je stopila v salon. »Ah, dete moje, vsa vesela sem, da hočete postati nekoliko moja. Kdaj hočete nastopiti svoje novo mesto?« »Kadar izvolite, gospa markiza. Mislila sem ,da se vam dam na razpolago. kadar pojdete na deželo...« »Seveda, prej imate še urediti to in ono. Kaj pravi torej vaš stari oče?« »Ravno on me je odločil. Priznati vam moram,« je dejala z usmevom, »da — ako bi bil pokazal *on le najmanjšo nejevoljo... Toda narobe: nasvetoval mi le prav živahno, naj sprejmem to, kar sem želela jaz na tihem od dna srca.« Pokazal se ie modrega in umnega. ko vam je svetoval tako. Zdaj, gospodična Gilberta, boste član naše rodbine; in Rošegijski kakor d’ Or-moaški se ne ločujejo radi od njih, ki so jih pozvali, naj žive njihovo življenje. Reči hočem, dete moje, da ne pojdete več od nas. ako ne bo vaša lastna volja ... in želja moja je, da se to ne zgodi nikoli.« »Tudi jaz želim to prav iskreno, gospa markiza.« »In še le jaz!« je vzkliknila Ivona. »Toda obvestiti moram papana in mamo — zakaj tudi ona čakata nestrpno.« Stekla je iz salona in pustila Gil-berto samo z vdovo, ki se je spustila v naslanjač: »Opozoriti vas moram, dete moje, da ne bom vedno prav posebno smejoče volje. Stari ljudje imamo toliko vzroka, da smo tu pa tam če-merikavi... posebno, kadar se spominjamo ...« Zadušila je vzdih; zato pa je pogledala Gilberto tako nežno, da je prešinila deklico skrivnostna mehkoba: »Pravim vam to, dete moje. da ne boste smatrali za nezadovoljstvo, kar bo samo slaba volja ... Velike pa moje zahteve ne bodo... Zjutraj, ko pride pošta, mi boste črtali par ur. Jaz sama ne čitam rada. Brez naočnikov ne morem, a naočniki me utrudijo, Potem bo treba pisati moja pisma ... Pri tem boste vi moje oko in moja roka, zakaj moji prsti so revmatični in ne morejo dolgo držati peresnika. Nato se vam bo brigati samo še za Ivono; vadili jo boste na klavirju... Saj napreduje; kar veselje me ima, ko opažam vsak dan, kako ugodno se izpreminja njena igra pod vašim izvrstnim vodstvom ... Poleg tega se boste izprehajali čim največ mogoče. Ivona ima o tem posebne misli. Ona hoče, da si okrepite zdravje pri nas na deželi. In tako počakamo večerje... Po večerji sledi rodbinsko življenje, ki se ga udeležite tudi vi. Drugega vam nimam povedati.« »Ali... to je cel program... pozemeljskega paradiža...« »Ali si ne želite nobene izpre-membe? ...« »Prav nobene...« Prekinila se je in pomolčala: »Samo nekal sem hotela vprašati. Opoldne, ob uri kosila, dobim svojega starega očeta najlaglje doma. In ker md je dala gospodična Ivona upanje, da vam ne bo nevšeč-no, ako ga posetim prav pogostoma.« »Ob takšnih dnevih, dete moje, opraviva pošto malo prej, tako da se popeljete lahko z vlakom, ki odhaja ob desetih.« »Samo da je to... potem pojde vse kakor po nitki! Priznati moram, gospa markiza, da je bHa to moja edina skrb...« »Obiščite svojega starega očeta, kolikorkrat boste hoteli. Pojdite k njemu vsak dan, ako vas veseli. To se pač razume, da ne bom jemala ubogemu možu njegovega najboljše- ' ga... njegovega poslednjega veselja. Le hodite k njemu .. In, da zape-čitava najin dogovor, dajte mi svoje čelo« Gilberta se je sklonila. In ko je pritisnila stara žena svoje vele ustnice na njene plave lase. je prešinilo obe mogočno čuvstvo, ki si nista mogli razložiti njegovega pomena. Prišel je bil poslednji večer, ki ga je imela Gilberta še preživeti v ulici Ešikjč. Ze je bila pripravljena v sobi s papirnimi venci vsa njena mala prtljaga. Zvežnji in kovčki z zadrgnjenimi jermeni so dajali skromnemu domovanju izraz otožne ločitve. Pred nekaj dnevi se je bil Flo-restan — s pomočjo dogovora s Kazimirjem, kateremu je odstopil del svoje plače — pogodil z Burginjo-nom tako, da je imel večere proste. In tisti večer ie sedel v svoj stari naslanjač ter pokazal Gilberti stol. »Sedi. dete moje, zakaj najinega pogovora ne bo konec tako naglo.« Deklica je ubogala, vsa prevzeta od slovesnosti trenotka, ki se je risala v svečanih gubah na obrazu starega dobričine. On pa je povzel? (Dalje.) in oddelek baterije proti Šmariji. da skuša od tod Avstrijce vreči nazaj proti Višnji Gori in zabraniti prehod na Notranjsko. Boj pri šmariji. Vas šmarijb je zasedel že 12. septembra obrst Teodor Milutinovič pl. Vitovski, komandant gradli-škega graničarskega regimenta št. 8. Po višavah okoli vasi ie postavit 6 kompanij svojega regimenta in dva eskadrona huzariev. Dne 13. septembra zjutraj je prišla Po cesti od Ljubljane močna francoska kolona. Milutinovič ie postavil svoie čete na vrhovih ob robu ljubljanskega barja. Skrajno levo krilo je tvoril stotnik Martinj, ki ie zasedel Ormišče. na desnem krilu ie bil stotnik Niksič. ki je zasedel gozde v Vrhovki. Nekaj graničarjev je zasedlo Škofljico, vse drago je bilo skrito za vrhovi. Ravno pred začetkom bitke ie dobil obrst Milutinovič ferečHo dobiti za to potrebnih koncepti. Tudi danes, ko je stvar že ugodeno rešena za občino Maribor, se pogaja graška občina z mariborsko za kouporabo. — Čim se vsi projekti iz-Vedejo, nastane v neposredni bližini Maribora elektrarna, ki bo dajala 120.000 konj&kih jil, ža dobavo teh sU se bo vporabilo na seKundo 200 kubičnih metrov vode. jftarlbor. (»Žetev«.) Prva igra letošnje sezone se je vrlo dobro obnesla. Že dolgo vrsto sezon — od »Valenske svatbe« sem, nismo imeli kaj toli dovršenega. Režiser g. Pajn-hart le dobro izbral potrebne moči. Požar P. je bil prav izboren. Samo tu in tam bi bil lahko morda za spoznanje manj živahen; posebno v I. dej. Pokazal pa se je mojstra v II. in III. dej. Notar Vesel je bil izborno kopiran, a ie včasih svoje »akte« dal preveč — nam na ogled. Previdnost! Požar sin je imel z masko mnogo smole in bi prihodnje prosili, da brivec ne ravna toli samostojno. Nastop je pa bil prav dober. Milavca smo zlasti v mimiki občudovali. Zdenka in Lavrič sta pa žela itak pohvale dovolj. Le tako naprej! Požarjeva in Lavričevka sta bili dobri, a pri poslednji bi si bili želeli nekoliko več priprostosti v kostumu, če konečno še pohvalimo g. W., predsednika in našega mesarja ter ostale, smo pač zadostili naši nalogi. — Godba je tokrat izostala. Zdi se nam. da je pri dramah to umestno. Obisk ie bil srednji. Prihodnja predstava »Naš župnik« dne 19. t. m. — Slišali smo tudi. da v bodoče izostane par prav dobrih moči, ki so že sodelovale — če ravno ne v partijah — nekaj časa, a to radi netaknosti par oseb. Kako se bo igral n. pr. »Quo vadiš?« a. Dnevni pregled. »Slovenec« popravlja. Bolgarski poslanec Pejev Je pohvalil »Slovenca« — to smo že omenili — in zato se miu »Slovenec« revamžira. Gosp. Pejev namreč ne ve, da živijo Slovenci tudi na Koroškem, ker pravi, (doslovno); »Slovencife iz Kransko, štaiersiko, Goričko i Primorie.« »Slovenec« je ta stavek citiral, ali ker je hotel svojim čitateljem zatajiti, da njegov »slovanski prijatelj« Pejev ne zna, da živijo Slovenci tudi na Koroškem, je stavek kratkomalo dopolnil in ga priobčil tako-le; »Slovenci iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Goriškega in Primorskega.« To ni prav, kakor niti to ni prav, da gosp. Pejev ne ve, da Slovenci tudi živijo na Koroškem. Zanimivo je pri tem tudi še to, da Slovence tako slabo pozna na Bolgatskem mož, ki velja za nekakega poznavalca Slovencev. Drugi Bolgari menda sploh ne vedo, da sploh obstojamo. o. Za albanske razbojnike se poteguje v uvodniku »Neue Freie Presse« ki pretaka grenke solze, češ, da bodo Srbi preveč strogi z njimi, potem pa priporoča srbski vladi, da bi z njimi postopali milo in da bi lahko dala onim Arnavtom. ki živijo na srbskem ozemlju nekako avtonomijo. Ta je pa lepa. Srbija naj da avtonomijo majhnemu Številu Arnavtov, ki živijo na njenem ozemlju raztreseni, Avstrija pa noče dati avtonomije nam. Slovencem. ki ne sarmo da živimo kompaktno in da nas le okolu pol drugega milijona, temveč smo tudi kulturen narod, med tern ko so and Amavti navadni roparji, med katerimi sploh ni ljudi, ki bi znali čitati ali pisati. Naj se torej obrne »Neue Freie Presse« na avstrijsko vlado, ki naj da srbski vladi dober zgled. Dokler bodo pa avstrijske vlade preganjale in zatirale Slovence, Hrvate in Srbe, se prav čudno čitajo oni nasveti v »Neue Freie Presse« na naslov srbske vlade. četrta albanska prestolnica. Is-mail Kemal, predsednik začasne albanske vlade, rezidira v Valonu Esad Toptani se je z Ismail Ketnalom skregal in je proglasil za albansko prestolnico Drač, Skader je tudi nekaka prestolnica, sedaj se je pa spomnil neki Arnavt iz Tirane, da bi se morala prestolnica pravzaprav prenesti v Tirano. Svoje državne uprave Albanija torej še nima, zato pa ima kar štiri prestolnice in ker je tam še več mestec in vasic (Llba-san. Kroja, Lješ itd. itd.), bo v Albaniji kmalu več prestolnic, kot v celi Evropi skupaj. Razun tega bo treba Imenovati za Albanijo ob enem kar tri kralje (pa ne one. ki so šli v Betlehem), ker se delijo Albanci na tri vere in katoličani hočejo na vsak način, da bodi kralj katoličan, muslimani zahtevajo muslimana, pravoslavni pa menda tudi pravoslavnega kralja. Najbolje bo, ako bo katoliški kradi rezidiral v Skadru, muslimanski v Draču, pravoslavni pa v Valoni. Druge albanske vasi bodo sicer prikrajšane, ali morda bodo vseeno zadostovale samo tri prestolnice in samo trije kralji. Operetska država ta Albanija, ali Evropa tega še vedno ne uvideva, ona misli, da ji bo mogoče ustvariti albansko državo. To bo Evropa enkrat razočarana. , w o* Sodba Nemcev o Albancih. »Ta» gespost« izreka o Isu BolJetinacu sum ln pravi, da Je to niajbrže srbski agent, ki ščuje Albance, da gredo Srbom pod mi, Mo pa fctemci m repe predstave o albanski vladi, ko sumniči, da je član vlade Isa Bolje-tinac lahko vojni minister, ob enem pa srbski agent. Ali zasluži potem ta narod svojo državo? Zakaj se Avstrija tako poteguje za Albance? Rar-di njihove kulture nafbrže.! Kongres »Svobodne Misli« se Je otvoril 4. oktobra v Lisaboni na lisa-bonskem magistratu. Kongres ni samo sestanek, na katerem bi se razpravljalo o zadevah »Svobodne Misli«, temveč to je nekakšno mednarodno zborovanje, sklicano od mlade republike ob priliki triletnega praznovanja odstranjemja monarhije. Portugalska vlada hoče slišati mnenje kongresa o svojem zakonu, s katerim Je dosežena ločitev cerkve od države in želi predlogov na morebitno modifikacijo; dalje želi nasveta, kako izvesti racionalistično vzgojo, skladajočo se v »Svobodna Misli«. To vprašanje ima za republiko, kateri je monarhija in cerkev zapustila 60 odstotkov analfabetov, veliko važnost. Ker je pa potreba, da bi republika dobila globoke korenine v najširših vrstah naroda, kar je brez temeljitih socialnih reform nemogoče za to se na kongresu obravnava tudi vprašanje: »Svobodna Misel« in socialno vprašanje. Vodilno mesto pri prireditvi kongresa ima sama portugalska vlada, posebno predsednlik ministrskega sveta A. Costa. Za češko »Svobodno misel« sta odposlana na kogres dr. Th. Bartošek in Slov-ski, Mlinar s Klavar. Dr. Bartošek zastopa tudi slovensko akcijo »Svobodne Misli.« pittrelch je dobil včeraj v »SI. Narodu« odgovor, kakoršnega zasluži in dobro pripominja »Sl. Narod«, da je sedaj naloga slovenskih klerikalnih poslancev, da nastopijo proti Pittreichu z vso odločnostjo in z vso brezobzirnostjo. Vsi napredni elementi bodo na njihovi strani. Vedno besnejšl postaja boj Italijanov nasproti slovenskemu življu v Trstu in na Primorskem sploh. Do-sedaj je imelo pred tem bojem, ki se povspenja čestokrat do najgnusnejše višine, mir vsaj naše gledališče, naš kulturni hram. Toda od zanaprej bo drugače. Italijanom razvoj našega gledališča ni posebno všeč; oni dobro vedo. da gledališče narod kulturno dviga, zato nam ga ravno tako malo privoščijo, kakor m pr. šole. Zlasti pa jih peče, ker uprizarja naše gledališče tudi boljša svetovna literarna dela in se v tem oziru že nekako kosa z italijanskim odrom. Da je to resnica, to nam potrluje nedeljska prepoved opere »Metuljček« (Buterfly). — To kar se le s to prepovedjo izvršilo, ie nezaslišana krivica. je velik kulturen škandal. Do danes je bila kultura mednarodna, in bo tudi zanaprej, toda ne za vse kajti Italijani je Slovencem iz narodnega sovraštva ne bodo privoščili. Toda s tem postopanjem si Italijani v kulturnem svetu ne bodo pridobili bogve kaike stave, nasprotno, res kulturni narodi bodo iz tega spoznali italijansko kulturo, imeli bodo priliko videti, kaiko se italijanski narod vedno bolj pogreza v nižine plitvosti in barbarstva. V nas Slovencih pa so si s tem činom pridobili še ve-likov ečjega nasprotnika, ki se bo bojeval do skrajnosti proti tej italijanski pa-kaži — boljšega izraza ne zaslužijo — katera nas misli s takimi sredstvi zadrževati v našem kulturnem napredovanju. Boj proti takemu sistemu, pomeni boj za pravico m kulturo. Kie |e bil deželni zdravstveni svet? Poročali smo. da je končno tudi »Slovenec« priznal, da je bila zamaknjena Johanca v Vodicah navadna sleparka. Skoraj leto dni j je trajalo sleparstvo v Vodiškem farov-žu s telečjo krvjo. Listi »Dan«, »Sava«, »Slovenski Narod« in drugi časopisi so prinašali več mesecev pozive, naj se stori tej svinjariji in oslariji konec, a je bilo vse zaman. Na tisoče ljudi] ie romalo v Vodice gledat sleparko, zvedelo se ie nešteto dokazov, da se uganja v vodlškem farov-žu nečuveno Izkoriščanje kmetlške tercllalske zabitosti, vse ie kazalo na ta škandal XX. stoletja na Kranjskem, a »Slovenec« je molčal, kne-zoškof dr. Jeglič pa ie ta škandal dopuščal mirno dalje. Da, še več, podpiral ga je. in Johanca je ^ povedala, da ji je Škof kupil nove srajce. Mi nismo imeli o inteligenci našega škofa nikoli posebnega mnenja im če je razširjal knjige o čudežu v Lurdu, je naravno, da Je verjel tudi v čudež v Vodicah. Doktorski škof in vrhovni glavar katoliške cerkve na Kranjskem, je bil za norca kmetiške sle-parke! Knezoškof dr. Jeglič je postal žrtev špekulantskega Vodiškega faj-moštra! Zdaj pričakujemo le še pastirski list, v katerem prizna naš Bonaventura svojo nesmrtno blamažo. Ce tak škof, ki blamira vso katoliško cerkev ne spada v penzijon, potem ne vemo, kdo nal takemu pastirju še kaj veruje. Toda nas zanima predvsem stališče naše vlade glede tega kulturnega škandala. Citali in »ihteli m d* ie biU Mlsah mio* vano c. kr.- okrajni glavar iz Kamnika In c. kr. orožništvo je imelo v Vodicah službo dan na dan. Uradnih poročil ie dobila torej naša c. kr. deželna vlada o dogodkih v Vodicah dovolj. Kaj je ukrenila naša vlada? Ali je na vse le molčala? Ali ni črtala kaj počno tercijalke z vodo, v kateri so se prale Johaničine srajce in krvave rjuhe? Pri naši vladi prevohajo in prešnofajo po listih vsako besedico. Ali baš poročil o Vodiških higi-Jeničnih škandalih, vrednih najtemnejše Rusije, niso črtali ? AH se c. kr. deželni zdravstveni svet ni nič bal, da se prične po Kranjskem epidemija vsled manipulacije z gnilo telečjo krvjo? Kaj ie ukrenil ta naj višji zdravstveni svet na Kranjskem v varstvo zdravja oseb. ki so občevali v vodlškem farovžu? Ničesar? Naše mnenje je, da je ves srednjeveški škandal velika sramota za vso kranjsko deželo, zlasti pa za našega škofa in za naše oficijalne zdravstvene oblasti. Dobro bi bilo vprašati ekscelenco barona Schwarza: Ali Vam je znano, kdo je pospeševal sleparije v Vodicah ln kdo se Je z njimi izkoriščal? Ali Vam je znano, da Je imelo uradnih opravkov v Vodicah kamniško glavarstvo in c. kr. orožništvo? Kakšna so uradna poročila o tem? Kai je počela nad vsem tem Javno opisovanim škandalom c. kr. deželna vlada in spedijalno c. kr. deželni zdravstveni svet? Kdo Je odgovoren za to osramočenje kranjske dežele? Kaj misli gospod baron ukreniti, da se krivci sleparije in zanikarni urade niki primemo kaznujejo? Glede služb v Srbiji opozarjamo na današnjojzjavo »Slov. kluba«: Glede žensk velja to, kar je bilo v »Dnevu«. Službe so za služkinje, hl-šine. kuharice in postrežnice. Ker se je več žensk obrnilo na naše uredništvo* n na »Splošno slov. žensko društvo« — povdarjamo še enkrat, da niti mi, niti »Splošno slov. žensko društvo« ne posredujemo, pač pa dobe poštena dekleta pri nas navodila za pot. Gorečnost brnske policije. Smo mislili, da imamo samo tu doli na jugu pazljivo policijo, pa jo imajo tudi v Brnu. Pri zadnjih demonstracijah, ki so jih priredili Čehi proti nemškemu »bonbontagu«. Je policija aretirala poslanca Stranskega in cesarjevega namestnika barona Bley-lebna. Seveda sta bila oba kmalu izpuščena. če bodo policaji dobili odlikovanje, tega se ne ve. Iz vlaka je padel. Dne 2. t. m. je padel iz osebnega vlaka med postajama Logatec - Verd iz voza tretjega razreda ob 10. uri 45 minut ponoči na Dunaj pristojni mašinist avstrijske mornarice Franc Dirimger. ki je bil na potu v svojo domovino. Dirin-ger je padel iz voza na železniški nasip skoro pet metrov globoko in se je onesvesti!. Drugo jutro ga je pa na mestu nesreče našlo osobje nekega tovornega vlaka. Dkingerja so prepeljali na postajo Verd, kjer se ie čez nekaj časa zavedel. Ponesrečenec pa ni mogel povedati, na kak način se je pripetila nesreča. Njegove poškodbe so težke. Poleg notranjih poškodb si je Diringer zlomil eno roko in eno nogo. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico v Ljubljani. Fantovski pretep. Pred nekaj dnevi je prišlo več fantov iz Vogelj v vas Voklo pri Kranju. Zavih so v gostilno, kajpada. Tam so ostali pozno v noč. Pijače seveda ni manjkalo. V gostilni pa so bili domači fantje, s katerimi so se hoteli prepirati. No, do prepira pa le ni prišlo, ker so bili domači fantje moški in se niso zmenili za privandrance. To pa je poslednje raztogotJilo. Okrog enajste ure ponoči so se dvignili in odšli iz gostilne. Vendar pa so ostali v vasi in se niso napotili domov, ampak so začeli na vasi razgrajati. Slednjič pa je tudi domačim fantom zavrela kri in sklenili so. da poženo grdavš. od koder je prišla. S skupnimi močmi, oboroženi s koli in z vsakovrstnim orožjem so po bridkem boju pognali sovražnika v beg. Na obeh straneh je bilo precel ranjencev in dia le dobila bitka svoje pravo ime, je bil tudi eden izmed fantov ustreljen v desno stegno. Nevarna grožnja. Pri stavbi mostu v Lučnah je orožništyo aretiralo tam zaposlenega delavca Franceta Slamnika, ker je hotel svojega tovariša ubiti s sekiro, ki pa miu jo je tretji delavec še pravočasno izpulil iz rok. Slamnika ie orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v škofjii Loki. Raz šest metrov visoko streho je padel te dni 45letm tesarski pomočnik Pečar Franc in se le smrtno nevarno pobil. Nahaja se sedal v deželni bolnišnici v Ljubljani. Če »e človek preveč napije je hudo. To Je poskusil 471etni poljski dninar Torkar Peter iz Zgornjih Pirnič V soboto se ga je preveč rnasr-kal, padel ie na obraz in se na več krajih poškodoval. Nesreča Pri streljanju s patrono. Bežok Peter, 181etnd posestnikov sin je streljal te dni 8 patronamd ln se je .jiMLaad MLtem M je moral iskati v deželni boferilnld vi Ljubljano. Mesto Nome v A laski porušH po« tres. — iso hiš se podrlo. Mesto NoJ me v Alaski je porušil potres: 15(J hiš Je potres podri. Veliko hiš j© takq poškodovanih, da Jih bodo mor alf podreti. Škodo cenijo na 1,500.000 dolarjev. Postrežnlca podedovala 1 milijon 500.000 mark. Neka stara dama w Wiesbadenu je volila svoji večletni postrežnici, ženi mizarskega pomoči mika Diebnerja, 1,500.000 mark. Svojemu bratu je volila 300.000 mark. Tvornica sladkorja pogorula (2,000.000 K škode.) Dne 7. t. m. dopoldne je pričel goreti mlin za sladkor im sladkorna rafinerija tvrdk« Michales & Komp. v Schulanu. Po-, žar se je strašno hitro razširil. Tvornica ie popolnoma uničena. Sladkob in skladišče so rešili. Škode je dv«f milijona kron. Morilec Spencer — priznal 20 umorov. Iz Newyorka poročajo, da je v 14urnem zaslišanju morilec Hem, ry Spencer popolnoma hladnokrvno priznal 18 umorov in dva umora policistov. Izjavil Je. da je bil štirikraf poročen in da je vse svoje žene umo-rtL Policija v Filadelfiji je menda do« gnala, da je pravo ime morilca Oood. Zločinec je svojo izpoved končal z besedami: sedaj sem pa preutrujen, da bi se še nadalje spominjal storje-, nih dogodkov. Moram se naspati. Ko sč bom izpočil, vam bom mogel mo* rebiti še kaj več povedati.« Ljubljana. — Izborno krtači inženir ph šuklje klerikalne elektrizirance. Td bo Pa zopet bevskanje na klerikalni strani. Kot nerodne dijake tako jih obdela in jih hvali radi humorja, kf ga resni strokovnjak dovoli najde v »električnih« poročilih deželnega odbornika Lampeta. Naposled je pa cela stvar silno resna, kajti iz pojasnil gospoda inženirja izhaja, da bd kad žar in delavec na Gorenjskenl elektriko Krekovih »fantov« mnoge, dražje plačeval, kot plačuje električno luč Ljubljančan. — Pri od.: ii električnega toka pa delajo klerikalci tudi z nasiljem. Pl. Šuklje pravi: Bilo nas le dokaj prič. ko 3e g. kolega Sernec grozil državnem inženirju: »Če ne kupite za vašo tovarno deželne elektrike po ceni, ki jo zahtevamo, pošljemo politika na Dunaj vministrstvo in preskrbel vam bo poleg naše elektrike še posebno dolg nos.« — Piskala bosta tako Jožet Gostinčar, kakor Janes Krek, katera jej tožila Kamila Theimer vsled žaljivk v »Slovencu«, ker sta pa oba drž, poslanca, se bo cela zadeva pretresala v parlamentu, ki ju bo sodišču tudi izročil četudi »fanta« drugačtf mislita. — Finančna prokuratura v Ljubljani iizzliva Slovence, ker jim pošilja tudi takrat, kadar hoče izvleči iz njihovih žepov denar, nemške pozive. Te dni smo omenili, da ie c. kr, sodišče ljubljansko poslalo slovenskemu žurnalistu nemški spis financ čne prokurature s svojim nemškimi1 sklepom. Zurnalist je vrnil spis so-’ dišču. ki mu je sedai zopet dopo*', lalo spis z naslednjo opombo: »— saj vrača spis s pripombo, da ni naloga sodišča strankam pošiljati prestava došlih vlog. ter da' se morajo po obstoječih predpisih sodni sklepi V istem jeziku izdati, v katerem se je stavil predlog.« To je res in mi niti dolžili nismo sodišča, da ie ono kršilo narodno ravnopravnost. pač pa iziva finanč. prokuratura. ker vlaga pri sodišču svoie vloge, namenjene Slovencem, v nemškem jeziku. In ako ta čudni urad tako dela nasprotf človeku, za katerega lahko zanaprej ve. da bo smatral to za izzivanje,; potem ie jasno, da so vse vloge finančne prokurature pri sodišču iz-, ključno nemške In to jo škandal, ki se ne bi smel trpeti. o. — Laško-nemškj krožek ie n* zadnjem pomenku določil ponedeljek in četrtek (od pol 8. do pol 9.) zal drugi tečaj, sredo in petek (od pol 7. do pol 9.) za prvega, vendar tako, da člani enega oddelka lahko obiskujejo drugega. Članarina, ki j« prejkotne. ostane enaka lanski. s4 določi šele na občnem zboru prihodnji teden. . ,,, .. . . — Selo Pfl Ljubljani. Klerikalci, kadar Uh je sram svojih umazaniji dejani, začenjalo s popravki in se. sklicujejo na 8 19. tiskovnega zakona. To ni res in to je res. To bi bik} vse lepo. ko bi le kal pomagalo. 'T ' prednjaki jim stopajo na prste jih boli. da si ne upajo počenjati, bi sami hoteli. S pomočjo »lavno de želne vlade, deželnega odbora zloglasnega klerikalnega župana ražma ne prldelo nikamor napreL Vsako brutalno umazanost porabijo nasproti svojemu političnemu nasprotniku. Kadar se Jih pa zadeni prav v živo. takrat pa zacvilijo kak kor poparjen pes. Tako čltamo oSl nedelie sem v »Pnevju kat dva P0- 'pravka iz Most. S tem so dokazali, da smo te zvite klerikalne ptiče zadeli v pravo stran. Boje se resnice .kakor hudič križa. Da so kranjski -klerikalci sami lopovi, kakšnih ni na .svetu, ie povedala tudi Kamila Thei-merjeva in je označila prostor za nje. Tudi klerikalna piškotarica O-‘rehkova hoče biti na podlagi 8 19 ti-skovnega zakona popolnoma nedolžna. Ce se ona v javnem sramuje Oražma. je za čas to popolnoma irelevantno. Da pa Orehkovka počenja stvari, ki za ženo krščanskega iniš-iljeiija segajo daleč čez mejo, to pa ■ni lepo. Nobena žena v ceh moščan-ski občini še ni storila tako nezaslišane grdobije, da bi svojo so vrstnico opljuvala samo zaradi tega. ker le svoje poblastilo izročila nekemu naprednjaku. Ime in priče na razpolago. Dalje le napredne kandidate zmerjala, da niso nič boljši kakor .»pasje fige« in za to svojo obdolžitev Je dobila primerno plačilo. Kazenski sodnik jo je ob enem tudi primerno podučil in rekel, da ie aigitacila delo tistih, ki so za to sposobni, ne pa za žensko, ki ne zna brzdati svojega jezička. Komai ie Orehkovka stopila iz sodnijske dvorane, je bahaje metala na Slovenskem trgu dvajset-kronske bankovce po tleh in ko je eden izmed navzočih pobral bankovec, je omenila, da so to denarji, nabrani za revne moščanske otroke, da je bog najprvo ustvaril sebi brado itd. in takoj je najela izvoščeka in se odpeljala po lepih ljubljanskih ulicah ter z večjo družbo dospela pozneje v Moste. Ali žilica ii še ni dala miru. Ostalo ii ie še nekaj drobiža. Zato se je lotila Antona Suhadolca in ga s pomočjo drugih klerikalcev sodnijsko preganjala. Tako izgleda stvar z Orehkovim drobižem. ki ga ona brez nabiralne pole in drugih pobotnic nabira od soseda flo soseda popolnoma sama. Ta nabrani denar ni pod nobenim drugim nadzorstvom kakor pod nadzorstvom Orehkovke same. Tako izgleda klerikalna piškotarca Orehkovka in njeni popravki. Sedaj naj nas toži In mi ji bodem® do pičice dokazali, kar smo pisali. In mi bi bili prav veseli, da bi prišle te klerikalne umazanosti na dan. ki se godijo dan za dnem v Mostah. — Naposled pa poživljamo Orehkovo. da imenuje z imenom one liberalne rodbine, ki so bile podpirane od Orehkovke. — Odborova seia »Matice Slovenske« bo v četrtek, dne 9. oktobra 1913 ob šesti uri zvečer. — Glasbena Matica. Pouk petja mladine v šoli »Glasbene Matice« Se je pričel. V 6 oddelkih bo dobivat-lo nad 200 mladih pevskih grl pouk pa tej šoli. Metodika začetnega pouka v petlu mladine je težka. Veliko je učitljev. ko so skušali po raznih šolah, mestih in deželah zbolišati pouk elementarnega petja mladine. Eden najimenitnejših, ki uspešno floseza višio stopnjo glabene izobrazbe pri elementarnem mladinskem petju, je profesor petja Maks Bottke iv Berolinu. Ta ie spisal več metodi-ških knjig za pouk petja na začetnih in srednjih stopnjah mladine in si po globokem razmišljanju ob veliki praksi izklesal metodo, ki sedal slovi kot najbolia moderna metoda pri pouku elementarnega petja. Maks Battke ie ustanovil v Berlinu razne tečaje, seminare za šolsko petie, predava Po raznih mestih v Nemčiji in Avstriji v svoii metodi, ki doseza med razn. drugimi metodami sedaj Priznano najboljše uspehe. Med avstrijskimi mesti se je njegova metoda upeljala na Dunaiu. v Pragi in v 'Gradcu. Letos ie priredil Maks Battke v Gradcu polmesečni tečaj predavanj, da ie kandidatom raztolmačil svojo metodo. Državno izprašana učiteljica petjia na šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani, gdč. Ivanka Hrastova, ki je že lani poučevala na Matični šoli z lepim uspehom petje Ijudskošolske mladine, se je udeležila tega tečaja z resno vnemo in veliko gočenostio. S to izvrstno učiteljsko močjo vpelje se letos na šoli »Glasbene Matice« metoda slavnega profesorja M. Battkega, od katerega ukrepa pričakuje šola še lepših uspehov in tako stopa pouk v šoli »Glas. Matice« vsporedno z modernimi pridobitvami pedagogike. — Tečaja za Izučenie slovanskih jezikov le sklenil prirediti »Slovanski klub« v Ljubljani in sicer se priredi: 1. Ruski tečaj za otroke. 2. Srbsko - hrvaški tečaj in 3 češki tečaj. Pouk v teh kurzih se prične začetkoma meseca novembra proti mesečni učnini po 1 K za osebo. Pismene priglasitve sprejema »Slovanski klub«, osebne prijave pa sprejemata društvena tajnika Rasto Pu-stoslemšek vsak dan od 2.-3. popoldne v uredništvu »Slov. Naroda« in dr. Iv. Lah-vsaki dan od 11.-12. opoldne v uredništvu »Dneva«. Pričetek pouka se pravočasno naznani Po listih. — Izjava »Slovanskega kluba« v Ljubljani. Z ozirom na to, da je med1 onimi, ki so odšH na Balkan, nekaj takih, ki niso v čast sloven- skemu namenu, izjavlja »Slovanski klub«, da le teh ni priporočal in da zanje tudi ne sprejema nobene odgovornosti. Nadalje izjavlja odbor »Slovansega kluba«, da poskrbi za to. da ne dobi nihče na Balkanu službe in zaslužka, ki se ne izkaže s posebnim priporočilom »Slovanskega kluba«. Zato resno svarimo vsakogar. naj na slepo srečo ne odhaja na Balkan, predvsem pa ne preje, dokler si ni preskrbel potrebnih priporočilnih pisem in dokler si ni v naprej zagotovil vsaj kak skromen zaslužek. Naj vsakdo uvažuje, da tudi na Balkanu ne lete človeku v usta pečene piške in da ie tudi tam treba delati in se truditi, ako se hoče živeti! — Odbor »Slovanskega kluba« v Ljubljani. — VI. vsesokolskj zlet v Pragi 1912 v slikah — danes v četrtek zadnje predavanje. Sokolskega sprevoda iz Vinogradov na staro mesto se je udeležilo 30.000 Sokolov v kroju, trajal je od pol 10. ure do tri četrt na 12. uro. Slika iz izprevoda: češka društva v tujini, maloruski Sokoli, Družine iz Galicije, Ruska godba, Amerikanci. Slovenci, slovanski delegati. prapori pred mestno hišo, starosta dr. Scheiiner pozdravlja itd. — Zbrane ruske telovadke na orodju. Telovadni nastop 158 ruskih dijakov iz harhovskega okrožja, skupine iz različnih ruskih pokrajin (Petrograd, Jekaterinoslav, Moskva, ruske So-kolice. — Nastop Srbov. Bolgarov (bolgarski plesi). — Dosedanji obisk svedoči o vsestranskem zanimanja za krasne slike in predavanja. Marsikomu Je žal, da je zamudil slike iz prvega predavanja. Prva tri predavanja Je obiskalo skupno okrog 1900 oseb. Začetek točno ob četrt na 9. Dame naj izvolijo priti malo preje, ker je le 100 sedežev na razpolago. — Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola ima danes ob 9. uri zvečer razgovor zaradi nedeljskega izprevoda pri Tratniku. — Resnica ali šala. Prejeli smo dopisnico iz Trsta: Jako zvite stražnike ima mesto Ljubljana. Iščejo vlomilce, a jih večkrat srečujejo. Ne imenujem nobenega, razun zvitorepca Johana Toplikarja. Ne govore ljudje zastonj, da on na eno stran gleda, na drugo pa ne vidi. To sta se spodaj podpisana saiflh prepričala, ker ie šel mimo njih. ne da bi Ju videl. Išče ju zaradi vloma v kamniških pisarnah. Ivan Pavlič in Leopold Jereb. Tudi lopovi imajo s.voj humor. — Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani je priredilo 7. t. m. svoj IV. prijateljski sestanek, kateri je bil povoljno obiskan. Iz različnih debat se je posnelo, kako prepotrebna ie organizacija za uradnike denarnih zavodov, žal pa. da se ti uradniki pomena organizacije ne zavedajo tako. kakor bi bilo želeti, kar se ie na sestanku splošno povdarja-lo. Na sestanku se ie pogrešalo zlasti starejših tovarišev, kateri nasveti bi bili v marsikaterem oziru jako potrebni. Tovariši, potrebo organizacije so že spoznali različni drugi višji in nižji stanovi ter se imajo izboljšanju svojega gmotnega položaja organizaciji zahvaliti! Bodite uverjeni, da more organizacija koristiti tudi vam. Zato pa tovarši. ki niste še čla-. ni našega društva, izpolnite svojo stanovsko dolžnost ter pristopite k društvu, katero edino vam more vsaki čas koristiti, čim močnejša je organizacija, tem sigurnejši so uspehi! — »Slovan«, 11. številka, prinaša sledečo vsebino: Josip Koza-rac: Mrtvi kapitali. Prostoslav Kre-tanov: Spomini na Jos. Cimpermana. S. Ml.: Beračem. O. K.: Sreča. Milan Plut: Po macedonskem bojišču. Kremenova: V tolminski vasi za našega preporoda. A. Z. Giden: Iz spominske knjige naših bratov. O. K.: Jesenske sanje. Dragotin Kette Josipu Aleksandrovu. (Pismo.) t Emil Hojak: Greh. Listek. (Kritika o Aškerčevi »Čitanki« in drugo.) — »Zvonček«. Vinotok (10): Kraljevič Marko (Fran 2gur). Alenka in Darko. (Pravljica. Rada Me-jovšeka.) Jesenska (Tone Rakovčan). Verstvo starih Slovanov (Josip Stare). Večerna (Tone Rakov-čan). Kralj Matjaž (Tone Rakovčan). S Šmarne gore (Cvetomirski). Sonet (Davorinov). Povest o vijolici (Tone Rakovčan). Jutranja in večerna zarja (Ivo Trošt). Jesen (Jan Reginov). Poslednja pesem (Davorinov). — Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doropoljskega. Slike: Vinotok (Erbežnik). Oh, poln težav je in brikosti že sam začetek učenosti (Gaspari). Ali se posreči (?). Prva umetnost (Gaspari). — Številka je bogata poezije in proze. V ko-tičkovih risbah srečujemo naše malčke. pa tudi risbe, ki kažejo vztrajnost jjudskošolskih učencevv Ponavljamo željo, da bi ne bilo družine brez te čiste hrane dovzetni otrobi duši. . .. — Vznemirjenje pod Rožnikom. Odkar so se zgodil oni napadi pod Rožnikom, je zavladal tam pravi strah. Skoraj vile so sedaj zaprte tudi po dnevu, da ne bi prišli kaki tatovi, ali celo ubijalci. Ta strah je, seveda, več ali manj neosnovan. ker oni napadi so se izvršili slučajno in izjemoma. ali policija bi vendar lahko posvečala malo več pozornosti onemu kraju, kjer je policijski stražnik še vedno prav redka prikazen in da ni stražnikov od zavoda za straženje in zaklepanje, ne bi bilo po noči skoraj nobenega nadzorstva. Pisec teh vrstic že tretji mesec hodi pod Rožnik domov vsak dan okolo polnoči in ves ta čas je srečal samo enkrat policijskega stražnika, navadno pa na celi poti od železniške proge do doma ne sreča niti žive duše. Policija posveča onemu kraju odločno premalo pozornosti, da, naravnost zanemarja ga. To pa ni prav. n. — Na rob trotoarja ie stopil in si desno nogo v Členku nalomil Buli Franc. 281etni trgovski pomočnik iz Ljubljane. Pomoči ie moral iskati v deželni bolnišnici, — Film »Njegova komorna strežnica« zbuja mnogo smeha in splošno dopada. Zanimivo je, kako se žena oblači, da svojega lahkoživega moža trajno naveže nase. Predvaja se danes zadnjič. Jutri velika senzacija »2ivi mrtvec« po romanu Leva Tolstoja. V torek »Protea«, detektivska komedija prve vrste. — Loterijske številke. Trst: 23, 14. 89, 76. 21. Film „Živi mrtvec", po znamenitem romanu Leva Tolstega, se bode predvajal 4 dni, t j. v petek 10, soboto 11., v nedeljo 12, in v pondeljek 13. okt. v Kino-,Ideal“. Predstave vsaki dan ob 4., •/26., 7.,