Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 2t> K — h pol leta „ 13 „ — „ četi t „ „ d ., 50 ,, mesec ,, 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ četrt „ „ 3,-„ mesec „ 1 „ 70 „
Za pošiljanje na tlom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravrštvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarji ve ulice št. 2.
Rokopisi se ne viačajo, nefrankova: a pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah št. 2. I., 17.
12haia vsak dan. izv zernši
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 10.
V Ljubljani, soboto 13. januvarja 1900.
Letnik XXVIII.
Oče in sin.
»Klerikalize/n na Slovenskem postopa od dno do dne besneje in rabi vsa mogoča in nemo goča sredstva, da bi si ohranil svojo napredku in ljudstvu sovražno moč. Klerikalna društva rastejo po deželi kakor gobo po dežju, s pre davanji o najbedastejših predmetih so slepi ljudi, »katoliško« časopisje sramoti duševno neodvisne učitelje, škof zida vzgojevališča za klerikalni pomladek, cerkvene oblasti stopajo
v	boj pro'i svobodomiselni literaturi in po vseh kotih delujejo misijom v prid socijal-nomu in političnemu kleriiializmu. Strupena strast preganja vse in vsakogar, kdor ne trobi v klerikalni rog . . .« hi tako gre dalje ta motoz grdih psovanj. Vsak izmed naših čitateljev bo gotovo dejal: To jo pisal »Narod«, ne, tako pišo »Učiteljski Tovariš«, glasilo avstrijskega jugoslovanskega ufiteljstva. Sin je verna podoba svojega očeta. Isti nizki nivo, isti način psovanja, isto potvarjanjo resnico tu kakor tam. Oče ni nič starega pozabil, sin se ni nič novega naučil. To jo napredek, to svoboda, to liberalizem! — V zmes tega psovkobrodja so ne spuščamo, to pa bi pač radi vedeli, kedo je učitelje v zadnjem času grje napadal, mi ali
vi	liberalni učitelji sami ? No pozabite na svojo sramotno, poštenih tovarišev nevredno gonjo proti učiteljem možem povodom duhovnih vaj za učitelje. Pribijemo tudi jeden-krat za vselej, da se tudi »Učit. tovariš«, ki v isti številki pravi, da vse slovensko uči-teljstvo poučuje v pravem katoliškem duhu, zaganja v misijone, torej v strogo cerkveno zadevo. Ne vemo, ako res vse slov. učitelj-stvo poučuje v pravem, katoliškem duhu, nasprotno pa ta napad na misijone dokazuje, da »Učit. tovariš« ne poučuje v pravem, katoliškem duhu.
»Učiteljski tovariš« piše tudi v 1. številki :
»Pa recimo, da jo morda kje učitelj, kateri bi bil toliko nespameten, da bi učil proti veri. Tedaj imate vi kot varuhi verskih naukov dolžnost in pravico naznaniti dotičnika merodajnim oblastvom. Storite v
vsakem slučaju to, in mi vam teg<* ne bomo šteli v zlo. Nikakor pa ni krščansko, ščuvati narod proti šoli in učiteljstvu in nas natol-cevati, da vzgajamo mladino v proti verskem duhu, no da bi navedli lakt«.
Tudi mi so danes poslužimo to pravice in dolžnosti, katero daje »Učit. tovariš«. On j« nupal v tej številki misijone, pri katerih so nekako krislalizuje vse versko mišljenje in življenje, za to ga naznanjamo na|inero-dajnejši oblasti, njegovi vesti in njegovi razsodnosti. S tem smo v tem pogledu dognali svojo dolžnost.
Lo jedno bi še opomnili. Ako »Učit. tovariš« nič no inisli ali na vse pozabi, nikar naj ne bo tega mnenja, da tudi mi nič 110 mislimo a!i da na vso pozabimo. Imenovani list pravi, dokazujoč potrebo, da naj učitelj deluje pod načeli svobode in napredka tudi zunaj šole, vziasti pri gospodarskih in de narnih zavodih, »da se bo to učitelju gotovo očitalo od oni; strani, kateri bo s svojim naraščajočim vplivom na poli«. Temu nasproti bi »Učit. tovariša« vendar le vprašali: Kedaj in kje smo učiteljem to očitali, da bi smel iz tega sklepati tudi zanaprej? Kedo je napadal, najgrje napadal učitelje, ker delujejo zunaj šole na gospodarsk« m polju. Ali »Slovenec« ali »Narod« ? Ah ni uprav nečuveno »Narod« blatil take učitelji; po svojih predalih? Spomnite so na Dobrepoije, Bohinj itd.!
Obžalujemo, da moramo po vsem tem »Učit. tovariša« postaviti v isto vrsto z »Narodom«, ter le želimo, da bi se nam v prihodnjih številkah zopet ne kazal jednako veri nasproten in proti resnici zaslepljen.
„Crimen laesae majestatis".
S Koroškega, 10. jan.
Zopet so globoko »užaljeni«! In sicer so se našle v skupnem užaljenju nomško-Scho-nererjanske „Freie Stimmen" in „Kr-ščansko nemška" — „K U rn t n e r Zei tu ng." To pot jih pa nismo t liko užalili — vsaj neposredno ne, — Slovenci, marveč skromna, plava knjižica z znanim nemškim naslovom : „Persona!stand der Siicular und Re-
gular- Geistlichkeit, der Diocese Gurk in Kiirnten im Jahre 1900 "
Doslej so je za to delce, ki provzroča onemu, ki je mora sostavljati. dokaj truda, zmenil malokdo. Duhovnik je pač z zanimanjem vzame v roko, da pogleda, koliko bo je po letih pomaknil »više«, t. j. bližje groba, koliko tovarišev pred njim mu je naredilo prostora v star> stni tabeli itd. Drugače pa se za to knjigo zanima morebiti le še kak trgovec, da izve naslovov, na katere pošilja svojo — cenike.
Letos pa je vse drugače ! Imenovana knjižica je postala nakrat politična — »K ti n s 11 i c h e Slavisierung !« vskli-kajo »Freie Stimmen« ob pogledu na njo in tudi gospodo pri »K. Z.« je spreletela kurja polt, ko jo prelistala knjigo, da kliče slovenski duhovščini prav gromovit »Quos ego!« — Kaj se je tako hudega zgodilo? Bodeli res šematizem letos »poslovenil« vse koroško Nemce, Schonererjeve in krščanske? Ničesar tega! Izšel je v isti obliki, prav z isto vsebino, kakor že več let doslej. — in vendar letos toliko hrupa in vznemirjenja !
Šematizem navaia pok g nemških im' n župnij, a no pri vseh. tudi slovenska imena in pove, se li v posameznih farah v cerkvi propoveduje nemški ali slovenski, ali oboje. In ta nedolžna slovenska imena, za katera se itak nihče ne zmeni, sedaj toli razburjajo duhove! »Freie Stimmen« pišejo kakor navadno nesramno. S temi ljudmi je sploh vsak razgovor nemogoč. Nihče s<; prejšnja leta ni zmenil za šematizem in slovenska krajevna imena, nakrat pa je postal „eine muthvvillige Herausforderung der Deutschen« in celo gibanje »Los von Rom« ima baje v tem svoj uzrok.
S pisarijo Dobernikovega lista bi se pa sploh ne pečali, ko bi to pisarenje ne imelo prav čudnih p< sledic ! Za »Freie Stimmen« se je oglasila namreč tudi „Karntner Zei tu n g" , a no za to, da bi šmoku iz stolnih ulic kratkomalo povedala, da ga šematizem, namenjen itak le duhovščini, prav nič ne briga; — ne, prav veselo caplja za
njim in skuša klofuti, katero so hotele dati »Freie Stimmen" katoliški duhovščini, dodati šo drugo, namenjeno posebej nam Slovence m.
Imenov ani list pravi, da niu »novotarije« v šematizmu ne ugajajo, ker nikakor niso po tem, „die national erregten Gemiither zu besclnv.chtigen". Res čudno! Doslej nihče ni bil „razburjen", v šematizmu se letos prav nič novega ni vpeljalo in vendar toliko — »razburjenja« na vseh straneh ' »K. Z << hočo, naj so dodatki zanaprej opuste, ter nadaljuje uprav klasično: »denn sonst luinnte es gesehehen, dass sich auch ein Theil der deutsehen Geistlichkeit Kiirntens gegenttber dem Schornatismus auf jenen Standpunkt stelit. auf \velchen sich bereits ein slovenischer Theil gegenuber der • Kiirnt-ner Zeitung« gestellt bat und denselben seit l.J&nner 1900 auch durch Zuriicksi ndungder-selben, da dieselbe vielen zu .deutschnatio-nal' soi, praktiseh zum Ausdruck bringt. Man verstehe uns \vohl i"
No, „razburjenje" imenovanega lista naj je s tem pojasnjeno, vsaj za tiste, ki to ..razumejo". Navedeni stavki kažejo, da jo mnogo slovenskih duhovnikov opustilo „K. Z." in to iz uzrokov, kater,h tu no bodemo naštevali. Sploh je vsakogar prosta volja, ali hoče kak list naročiti ali ne ! Gospodje pri »K. Z.« mislijo pa drugače! Ker so slovenski duhovniki opustili njihov političen, Slovencem v zadnjem času povsem nasproten list, žugajo, da bodo nemški duhovniki opustili — šematizem ! Ali naj je to grožnja ? Kdo naj so je zboji? Zato jo vendar — pre-otročja in nesmiselna 1 Nam s tem gotovo ne bodo nagajali, ker nam je pač vse jodno, ali kak nemški duhovnik naročuje šemati zem ali ne; škode nimamo prav nobene, k večjemu jo bo imela nemška Jožefova tiskarna, tista, ki zalaga »Kiirntner Ztg.«
Tako je torej najnovejšo »razburjenje« združenih naših nasprotnikov. Vso kaže, v kako »srečnem« položaju smo koroški Slovenci !
L t
r
Vstopnice v uredništvo.
Zares izvrstna je misel, da bi moral vsak, kedor obišče urednika v uredništvu in ga tako moti pri delu, v kompenzacijo pri vstopu v uredništvo oddati rokopis Izvrstna je ta misel in naj je bil že on, v kojega glavi so je porodila, Japonec, kakor poroča sinoči »Slovenec«, ali pa, kar je tudi mogoče, kake druge, Evropi nekoliko bližje narodnosti. Uredniki so mučeniki žo po svojem poklicu. Prav posebne misli rojijo jim torej po glavah, kedar se jim vsede kedo v uredništvo in jim s praznim govorjenjem in šalami krade dragoceni čas, katerega bi ve liko bolje porabiti vedeli s tem, da bi, marljivi kot čebelice, zbirali gradivo za svoj list.
Prijatelj, kateremu sem tako-le modroval, mislil je, da glede vseh uredništev ne moro veljati primera s čebelico, da jo marveč pri marsikaterem bolj upravičena primera z rakom, ker ta ščiplje, seveda nikakor ne nevarno, in ima — škarje. Priznal pa je prijatelj sam, da so le redki listi, ki bi na tak način ščipali n. pr. cerkev, duhovne, papeža itd z izmišljenimi »zgodovinskimi«
pripovedkam, a še te zajemali iz »Grazer Tagblatta« in »Arboiter Zeitung«.
Toda k stvari !
Vsako uredništvo naj bi torej imelo pri vhodu velik nabiralnik za rokopise in avto matična naprava bi lo onemu odprla vrata, kateri hi v ta nabiralnik vrgel rokopis. Potem pa bi urednik pregledal in za list uredil te rokopise. Tako bi so povrnila izguba, katera zadene list, ako razni obiskovalci motijo urednika pri delu.
Zanimivo delo bi bilo pregledovanje ta kega nabiralnika. Ako bi n. pr. pregledali tak nabiralnik »Slov. Naroda«, dobili bi prav lahko v njem prispevke za omenjeni list, kakoršni so n. pr. ti le :
(Dr. Krek — Anglež.) Cenjeni »SI Narod« trdi sinoči, da je dr. Krek anarhist, in utemeljuje to s tem, da je dr. Krek — predaval o anarhizmu. To je zelo dobro, .laz vem tudi o dr. Kreku nekaj, kar ima isto vrednost, kot očitanje, da je anarhist. Porabite tudi to. Spominjam 8e dobro, in pred vsakim sodiščem, če treba, potrdim s prisego, da jo dr. Krek nekoč rabil angleški citat. Torej med tem, ko bo hrabri Buri borijo za svoj obstanek, ko krvave za sveto svoje pravice, za staro svojo pravdo na bojiščih, ko dajejo vsemu svetu najsijajnejši
vzgled do smrti zvestega domoljubja in ro-doljubja, — pa si upa dr. Krek govoriti angleško in tako kazati svoje simpatije z An gleži.
Dr. Krek, ki ga imajo nekateri za prijatelja trpečega ljudstva, pa govori angleški, torej jezik priznano največjih kapitalistov vsega sveta. In ta mož je poslanec pete ku rije! Pri tej priliki zatrjujemo, da veljaki naše stranko ne rabijo angleških citatov, o g. g. Josipu Turku in Prosencu so to lahko Bodnijsko dokaže. Slovenci, sedaj pa izbirajte !
(Dr. Krek zakrivil p r o t e s t a n tizom.) Ker je »Slov. Narod« priobčil že toliko zanimivega zgodovinskega gradiva zoper klerikalce in ker v zadnji čas prijema posebno dr. Kreka, dajem Vam v poljubno porabo sledeče vrste, katerih istinitost se dokaže lahko po zgodovini. Zgodovinsko dejstvo je, da je Luther prouzročil tako zvano reformacijo in protestantizem. Dr. Krek se takrat ni oglasil! To je zgodovinsko dejstvo, in veliko učenih zgodovinskih del sem prelistal, da bi našel ime dr. Kreka med onimi, ki so nasprotovali Luthru in branili katoli-čanstvo, — toda dr. Krekovega imena nisem našel. Dr. Krek je takrat molčal ! Qui tacet, consentira videtur, je stara resnica, in dr. Krek je takrat — molčal! Sedaj pa ima po-
gum, govoriti, sedaj pravi, da treba ljudstvu ohraniti vero.
(H a n d s o f f od mestno hiše!) V »Izvest|ih muzejskega društva« popisuje se star načrt za ljubljansko mestno hišo. V tem načrtu svetuje neznani stavbenik, da naj se v posvetovalnici mestno hiše ljubljanske nahajajo slike : Cicerona kot najboljšega govornika, Komoda, oblastnika v Ljubljani, Narza, ki je razrušeno Emono zopet pozidal, Virginija. ki je rešil čast svoje hčere. Tako pisanje je naravnost izzivanje vse naše stranke in prosim, da v »Slov. Narodu« povzdignete svoj glas, da zakličate klerikalcem svoj, v zadnjo m času tako priljubljeni Vam: »Hands < f'f!« Ciceron da je najboljši govornik v mostnej hiši?! Komod edini oblastnik v njej?! Narz da je zopet pozidal porušeno Emono?! Mi vemo za čisto druge može, kojih podobe bi sodile v mestno dvorano, da bi tam meščani občudovati mogli najboljšega govornika itd., itd. In pa Virginija nam kličejo v spomin ! Ali ni to zopet očitanje, da smo od naše stranke sodelovali pri ustanovitvi neko hiše v Ljubljani ? Za sedaj zadostuj to svarilo. Naj nas klerikalci no izzivajo v enomer! Posebno iz naših velmož naj so ne norčujejo nikari, ni očito, ni skrito !
Opozicijonalno poročilo hrvatske regnikolarne depu-tacije.
Iz Zagreba. 2. jan.
(Konec.)
Ogerska je naredila v zadnjih letih ogromen državni d )lg — vse za svoje investicije. na Hrvatsko so pri tem čisto pozabili. Leti 1894. je bila potreba za investicije in državni dolg na Ogerskem 337 milijonov, od tega so naložili Hrvatskej nič manje nego 21'7 mil., a da se ni na Hrvatskem niti za novčič investiralo. To je brez vsakega dvoma največa krivica, ki se mora storiti svojemu zavezniku. Iti vendar današnja sahorska večina v hrvatskem saboru na vse to molči, ali pa prav pohlevno prosi, da se preneha s takim zaračunavanjem. So li taki poslanci na svojem mestu, ki dopuščajo brez vsake, borbe, da se hr\atski narod na tako krivičen način gonobi ? Odločno zato govori dr. Frank, da Hrvatska nima deficita in da ga pri tolikih svojih do hodkih na noben način ne more imeti, ko bi Mažari pravično zaračunavali dohodke in pa državni dolg delali le zase, ne pa tudi za Hrvatsko, katera nima od tega nič diu-gega nego. da mora plačati obresti.
Seveda govori dr. Frank tudi o dohodkih Hrvatske, katere Mažari pobirajo le sami ter jih ne dele po zakonitem ključu s Hrvatsko. To krivico je omenila tudi večina v svojem poročilu, toda kako površno. Doktor Frank je pa tudi izračunal, koliko s tem Hrvatska gubi od svojih duhudkov. 70 mil. kron ima zdaj Hrvatska svojega dohodka, ko bi se vse po pravici računalo in delilo. Dohodki Hrvatske se dele na dva načina : na avtonomne in zajedniške stroške ; potem pa samo na zajedniške stroške. Prvi iznašajo v zadnjih letih poprek 46 mil., zadnji pa 24 mil. kron, vkup 70 mil. kron. Od prvih 4t> mil. se trosi 56% čistih dohodkov t. j. 215 mil., od zadnjih pa vseh 24 mil. tedaj 45 5 mil. kron za zajedniške zadeve. Hrvatska tedaj ne plača za zajedniške zadeve le 56 % nego 65%, a s stroški za manipulacijo celo 75% svojih dohodkov. Ogerska daje od svojib rednih dohodkov za zajedniške zadeve 8%, Avstrija 10%, Hrvatska pa 65—75% ! Jeli je sploh še mogoče pomisliti si bolj krivičnega zaračunavanja, nego je le to od mažarske strani ? In kako so mogli Hrvati trpeti tako dolgu to krivico in da se še zdaj niso vsi odločno vzdignili proti temu krivičnemu izsesavanju hrvatskega i;a-roda po svojem zavezniku. Ni propustil dr. Frank tudi drugih krivic omeniti v svojem poročilu. Temeljito govori o zanemarivanju gospodarstva, obrta, prometa, trgovine, posebno pomorske v celem obsegu Hrvatske, o propadanju nekdaj bogatih mest, o siromaštvu naroda, kar ima vse svoj vzrok v nesrečnej financijalnej nagodbi z Ogersko. Skrajni ie že čas, da se vsemu temu stori konec, a to je mogoče le tedaj, ko bode
Kadilo in kadilnice.
»Študija«.
Diši ti po kadili vse In sveti v zlati se!
S. Gregorčič.
Znati je treba ! Mi klerikalci ne znamo, zato je pa čisto prav, če nas prezira vsak, kdor ima čas. Pa poglejte gospodo tam v Narodni tiskarni! Ti znajo — delati reklamo : eden za vse in vsi za enega ! Človek se mora smejati, vsaj jaz sem se smejal, ko sem prebiral v 1. št. »Ljubljanskega Zvona« tisti drobni tisek tam zadaj . . . Tako je treba kaditi v »brutovski ljubezni« drug druzega, potlej ni hudir, da bi nas svet ne imel za velikane bodisi na slovstvenem polji ali pa tudi — na vaškem pašniku! Kadilnice je treba znati pošteno vihteti, kadilnice!
Poslušajte, kako zelo jih vihte naši na glavo padli »dekadenti«, »secesijonisti«, »rea-i listi«, »simbolisti«, »romanticisti«, »napred-j nisti« itd. v ti 1. številki »Ljublj. Zvona« • v tistem drobnem tisku tam zadaj.
Najprvo se seveda spodobi incenz možu-poglavarju, čegar vsemogočni prst gihlje vse stroje Narodne tiskarne — žive in mrtve. To je gospod Tavčar, »krepko izražena pesniška individualnost« . . . (kakor n. pr. sve-■ dočijo razno njegove »mokrocveteče rožce-
ves narod zahteval samostalne financije, kar edino more rešiti Hrvatsko gmotnega pogina. Poročilo je tudi posebno tiskano kot brošura ter se more dobiti v Zagrebu za 30 kr. komad.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. januvarija.
Sedanja avstrijska, kriza zanima menda Mažare mnogo bolj, nego naše avstrijske kroge, in z veliko nestrpnostjo pričakujejo njene rešitve. Mažarom je sicer popolno vse jedno, naj se zove novi avstrijski mož Korber ali Gautsch, s poslednjim bi bili po njih mnenju Cehi bolj zadovoljni, a boje se, da se v slučaju, ako ne pride do sprave v Avstriji, pokoplje delavnost parlamenta za večletno dobo. Kaj se potem zgodi z na-godbenimi zakoni, kaj s kvoto, se vprašujejo ogerski vladni krogi, kdo bo potem uravnal skupne zadeve, skupni proračun ? Ali se hočejo Avstrijci izneveriti tudi nagodbeni zvestobi? Take skrbi za ohranjenje državne skupnosti Mažari menda še niso pokazali. Seveda na to, kar tu pišejo, noben mažarski politik resno ne misli, pred očmi so jim marveč samo ogerske mastne koristi.
Sostava kabineta in stranke. Več nego štirinajst dnij je že preteklo, odkar je pl. Korber prejel nek, akoravno morda ne strogo oficijelen nalog, naj kakorkoli poskrbi za sostavo novega ministerstva, a še vedno je tam, kakor je bil v prvem pnčetku. Da, še nekam neugodneji je sedanji položaj, kakor v prvih dneh, kajti pl. Korber se je sedaj prepričal, da mu ne bo mogoče sostaviti uraaniško-koalicijskega ministerstva, ker nihče izmej sedanjih parlamentarcev ne sme, oziroma noče vstopiti v tak kabinet, ki bi imel samo nalog, vplivati po svojih parlamentarnih članih na stranke, da dovolijo vse »državne potrebe«. Sedaj poskuša Korber z uradniki, o katerih mu je znano, da po svojem političnem mišljenju pripadajo tej ali oni parlamentarni stranki. Toda tudi v tem oziru ni lahko njegovo delo, ker nobeden resen odločen pristaš ne more tudi kot uradnik vdinjati se v službo vlade, ki bi nasprotovala željam in zahtevam njegove stranke. Teh mislij je neki sekcijski načelnik Rezek kot čeh, ki se uda povabilu le tedaj, ako v to dovoli češka državnozborska delegacija. Še celo Poljaki so neki tega mnenja, vendar ker menda mej njimi ni moža, ki nebi rad ministroval, so jeli sedaj zatrjevati, da se morebitni poljski zastopnik v tem klubu ne bo smel udeleževati spravnih pogajanj, ker se Poljakov prav nič ne tičejo.
Zatiranje Slovakov na Ogerskem presega daleko vse meje mažarskega psevdo-liberalizma. Pred sodiščem v Banski Bistrici je bilo dne 4. in 5. t m. 32 oseb obsojenih na zapor od 14 dnij do treh mesecev, oziroma nekaj mej njimi na denarno kazen od 50 do 100 gld., ker so 24. junija m. 1. na kolodvoru vsprejeli iz budimpeštanske ječe se vračajočega urednika »Nar. Noviny« Pie-
poezije« po »Slov. Narodu«.) Umevno je, da je v njegovih »Povestih« (IV. zvezek) vse samo čisto — zlato. »Voljno se vdajemo njegovemu izrednemu pripovednemu talentu in kakor hipnotizirani mu sledimo, kamorkoli hoče« . . . »Po žilah vseh Tavčarjevih junakov plove njegova lastna vroča kri« . . »Tavčar je lirik skozinskoz, in ko bi danes ali jutri prejel (kadilozažigalec Z.) debelo knjigo z napisom : »Lirske poezije dr. Ivana Tavčarja, bi se temu čisto nič ne čudil, pač pa mi je (kadilozažigalcu Z.) nerešena zago-netka, da se dr. Tavčar nikdar ni bavil s poezijo« ... To so duktusil! In še »nekaj ne bo smel zamolčati, kdor bo pisal kdaj kaj več o Tavčarjevih povestih V inozemskem, zlasti nemškem slovstvu sta romantika in nazadnjaštvo skoraj identna pojma (dii immortales!) Pri Tavčarju pa zaman iščeš nazadnjaštva; nasprotno, v svojih na zorih je naprednjak skozinskoz!« . . . Tako je. In ker so dekadenti dandanes baje tako »slavni«, mora biti Tavčar, da se mu nič slave ne priklati, tudi — oče dekadentov . . Kako pa bi moglo biti drugače? »Neko sorodstvo vlada med Tavčarjevimi spisi in spisi naših dekadentov, naj se ti že tega zavedajo
ali ne!«---Nekaj bi se pa utegnilo
Tavčarju vendar le očitati. »Od kake strani bi morda očitali dr. Tavčarju baš radi teh
tora, ga pozdravili z »Niech žije« in »Na zdar !a-klici, tri gospodične so mu poklonile cvetlične šopke, jeden gospodov pa ga je ▼sprejel v svoj voz. To in nič drugega so učinili slovaški rodoljubi in vendar tolika kazen! Obsojeni so vložili ugovor, a vložil ga je tudi državni pravdnik, ker se mu zdi kazen — premajhna. Zmagal bo seveda poslednji. Tako se godi Slovanom v »liberalni« Mažarski.
Politična svoboda 'pruskih uradnikov je zelo piškava. Znana je pač še vsa komur afera iz berolinske poslanske zbornice, ko je večina z glasovi uradnikov-po-slancov odklonila vladno kanalsko predlogo. Dotični uradniki pa, ki se, zvesti svojim načelom, niso hoteli udati vladni volji, so bili takoj poslani na dopust, sedaj pa so že dobili dekrete, v katerih se jim milostno dovoljuje pokojnina do smrti. Ta zadeva je v prvi seji sedanjega zasedanja pruske zbornice takoj prišla na dnevni red in razni poslanci so krepko udrihali po vladi. V najstrožji obsodbi vladnega postopanja je bila jedina cela zbornica. Mnenja so se razločevala le v tem, da so nekateri zahtevali odpravo pasivne volilne pravice za državne uradnike, drugi so se pa izjavljali za njo, a vsaka vlada jim mora prepustiti popolno svobodo.
Španski Karlisti so se jeli zopet živahno gibati in vlada le z največjo težavo vzdržuje red in mir po posamnih pokrajinah. »Koln. Ztg.« poročajo iz Madrida, da je vlada te dni po svojih organih zaplenila na francoski meji pri Anzueli blizu 10.000 patron, 300 pušk in večjo množino bajonetov. Mejna straža prijela je več oseb, ki so pozneje izjavile, da se je res nameravala vstaja in da je to orožje bilo namenjeno za Karliste. O tem je toraj bila vlada obveščena, toda ko liko drugih dogodkov na francoski meji ostane prikritih vladnim očem. Ravno vsled toga je tudi povsem umljiva izredna vznemirjenost vladnih krogov vselej, kadar prejmo poročilo o novem gibanju Karlistov.
Angleški parlament se vendarle snide 30. t. m., ne ve se le, bo li bodoče zasedanje redno ali samo izredno, da dovoli še nekaj milijonov vojnega kredita. Ljudski zastopniki pač ne bodo najboljše volje, ko pridejo po dolgem prestanku zopet v parlament. Razprava bo brez dvoma zelo živahna in vlada bo morala prečuti marsikatero pikro besedo. Posebno odločno bodo nastopili oni poslanci, ki so v minulem zasedanju pred pričetkom vojske resno svarili vlado pred nepremišljenim in prenagljenim korakom. Že sedaj se resno govori o ministerski krizi, povodom razprave v parlamentu se pa ta vest kaj lahko uresniči.
Anglija, in llusija sta si vedno bolj v laseh, odkar se bije nesrečna vojska v Južni Afriki. Ta razpor se sicer še ne kaže v diplomaciji, ker z oficijelne strani se vedno zatrjuje, da vladajo mej obema državama najboljše razmere, v resnici pa temu ni tako. Rusija izkazuje svojo naklonjenost do An-
povesti verski indilerentizem (ni mogoče!), a prava umetnost ima pač še višje namene, nego razgrevati se za načela!« . . . Ta-bleau!
En cent kadila je požganega — Toda urednik A. Aškerc mora tudi dvigniti kadil nico proti velikemu poglavarju . . Na koncu kritike sledi dostavek uredništva : »To kratko (tri drobno tiskane strani 1) poročilo o četrtem zvezku zadoščaj za sedaj. Pričakujemo še vsaj en zvezek. A kadar izidejo vsi spisi našega znamenitega pisatelja, takrat bo treba (res krvavo potreba!) obširne študije o slovenskem novelistu Tavčarju. Tako krepko izražena pesniška individualnost, kakoršen je on, to brez dvoma zasluži.« —
Pika in pomišljaj. — Tako je »za sedaj« incenziran eden »najslavnejši«.
Pristopi E. Gangl, slavni urednik tistega »Zvončka«, od katerega se otroci prav sece-sijonistično v steno strani obračajo. Pristopi in pokadi Govekarja ter Cankarja (»Rokov-njači« — »Hamlet«). — V zahvalo prime za kadilnico Protej in jo zavihti proti Ganglu in njegovemu »Sinu«. »Z dramo »Sin" se je predstavil našemu občinstvu gospod En-gelbert Gangl kot dramski pisatelj nenade-jano temperamentnega peresa« . . . »Gangl je zadel takoj s prvim strelom v črno. Njegova drama „Sin" nadkriljuje daleko vsa
gležev z vedno večjimi simpatijami za Bura, ob jednem pa tudi z mobilizacijo kavkaškik čet preko Afganistana v angleško Indijo, Angleži pa so se v zadnjem času lotili tudi ruskih ladij. Ustavili so namreč tu dni parnik ruskega Llojrda. ki je bil namenjen v Fila-delfijo. Kajpada jo parobrodna družba takoj naznanila ta dogodek ruski vladi, ki menda ne bo tako skrbela za koristi svojih podanikov, kakor to dela državni tajnik Btilovv.
Tedes»wkl koBerfar.
Nedelja, 24. jan.: 2. po razglašenju Gospodovem. Ime Jezusovo; evang.: O že-nitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. — Ponedeljek, 15. jan.: Pavel pušč, Maver op.
—	Torek, 16. jan.: Marcel p. m. Ticijan šk. — Sreda, 17. jan.: Anton pušč. — Četrtek. 18. jan.: Sv. Petra stol v Rimu.
—	Petek, 19. jat,.: Kanut, Marij in dr. mm. — Sobota, 20. jan.: Fabijan in Bo-stijan mm. — Solncb izide 20. jan. ob
7.	uri 41 min., zaide pa oh 4 urj 42 min.
—	Lunin spremili: Sčip 15. januv. ob
8.	uri 6 min. zvečer. — Musi<sa saera v nedeljo 14. jan.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Maša v čast najsvetejšemu imenu Jezusovemu, graduale in otortorij zložil Robert Kravučke. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa in honorem beatae Mariae Virginis v G-moli zl. J. Schweitzer, graduale Salvo9 fac zl. Ant. Foerster, ofertorij Confitebor tibi, koralno, potem Jesu dulcis memoria, stara cerkvena melodija, harmonizoval J. B. Treseh.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. januvarija. Redni občni zbor »Naše straže«
se vrši jutri ob 11. uri dopoludne v Trstu v prostorih »Slovanske čitalnice«. Želimo, da bi na važni točki slovenskega ozemlja bila jutrišnja posvetovanja najvspešneja za obmejne brate.
Osebna vest. Včeraj se je ekscelenca dež. predsednik baron H e i n z gospo soprogo vrnil v Ljubljano.
K Zgodovini popravkov. Župan Hribar nam je včeraj doposlal popravek. Reči moramo, da je župan Hribar mojster v po-pravkoslovji. S svojim zadnjim popravkom pa seveda vkljub svojemu strokovnem« znanju v tem pogledu ni mogel utajiti ne-čuvene gonjo slovenskih liberalcev proti škofovim zavodom, ni mogel utajiti, kako nedostojno je smešil ,Narod' škofovo vlogo izročeno magistratu, naj mu gled6 nameravanih cest v toliko ugodi, da mu bo sploh mogoče zidati šolsko zgradbo; ni mogel utajiti trditve »Narodove", ki je pisal tisti dan pred sejo, ko je imela priti ta zadeva v razgovor v občinskem svetu, tako-lo: »No pa menimo, da najivni korak ljubljanskega kne-zoškofa ne bode dosegel svojega uspeha, ker so vendar vsi člani mestnega zastopa voljeni po programu stranke, katere zaupni shod je ravnokar vsprejel resolucijo, v koji je Ijub-
dosedanja izvirna dramska dela . . . Gangl si je postavil .... tudi največjega genija vredno nalogo . . . „Sin« nosi vse znake Ganglovega izvirnega talenta . . .« Stojte vendar, dosti, drugače bo Tavčar še — hud!
Posvetil je Gangl »Sina« gosp. Antonu Aškercu, katerega končno kadi F. G.(ovekar| tako-le!
»Nove poezije. Napisal Ant. Aškerc ... Že tretjo zbirko nam je poklonila s to knjigo plodovita, genialna Aškerčeva muza, in takoj tu naj konštatujemo, da je njeno najnovejše darilo ne le najobsežnejše, nego tudi najzrelejše, idej najbogatejše, po svojih sujetih pa nedvomno najoriginalnejše. Na 222. straneh je zbral A. Aškerc bujne plodove svojega duha in srca zadnjih treh let ter jih izročil svojemu narodu v skupno povitih štirih šopkih, katerih vsak je sestavljen iz različnih opojnih cvetk poezije . . . Večina teh krasnih umotvorov je bila natisnjena v »Ljublj. Zvonu« . . . Vseh skupaj je 27 še neobjavljenih pesmi, med katerimi jo nekaj naravnost klasične globočine in prelestne lepote ( . . in jezika kakor bi žaganje grizel!) ... Za danes knjigo . . . le naznanjamo, pridržujoč Bi obširnejšo študijo za prihodnjo številko »Ljublj. Zvona«. . . . Take pesniške zbirke v vsem svojem slovstvu doslej nismo imeli . . .«
Ijanskega knezoškofa drzni napad na moš-njiček slovenskega ljudstva najojstreje sodil in obsodil."—Pod vtisom tega nečuvenega hujskanja ,Narodovega' je škof svojo vlogo umaknil, opravičeno meneč, da magistrat ne bo ugodil njegivi želji. Zato stvar po župana Hribarja popravkih ostane ista, kakor je bila pred popravkom, da so namreč ,Narodovi' liberalci krivi, ako se ne bodo zidali ti zavodi v Ljubljani.
Sveti oče slovenskim delavcem.
Iz Gorice se poroča: Kardinal Missia je prinesel iz Rima blagoslov sv. očeta »Slov. katoliškemu delavskemu društvu« v Gorici.
Dr. Krek — anarhist. Na sinočnji napad »Narodov« na dr. Kreka odgovarja »Slov. List": »Slovenski Narod« konstatuje, da dr. Kreka loči v«ra od anarhistov. To je istina; tudi nas drugih ne loči od anarhistov drugo, kakor vera. — Konstatujemo pa, da liberalce druži nevera z anarhisti.« Mi nimamo dosti pridejati temu odgovoru na »Narodove" budalosti, katerih si je, kakor sam priznava, navlekel iz „Rudečega prapora". Res čudno, da samo pri dr. Kreku išče »Narod« učinkov vere. Mi vemo, da vsak, kdor je krščen, se loči od anarhistov, ker ga vera uči, kaj je dolžan tudi svojemu sovražniku. Nekaterim se to čudno zdi, ki niti toliko ne poznajo vere, da ne vedo, da ne smejo — krasti.
»Tamburaški zbor« iz Zagreba svira danes in jutri zvečer v gostilni pri ,Vi-rantu'. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina je prosta.
Volitve v cenilno komisijo za osebno dohodarino. V današnjem listu razglašene so dopolnilne volitve v cenilno komisijo za osebni dohod, davek za 12 pol.-okrajev naše dežele. Kakor znano čitateljem, so se veljavni volilni radolškega okraja že dogovorili glede kandidatov, tedaj je želeti, da se oglase tudi drugi okraji. Danes se nam iz krškega okraja poroča, da so do-Bedaj kot udje in namestniki cenilne komisije bili za I. razred g. Viljem Pfeifer, za II. g. grof Barbo, za III. g. Ig. \Vutscher kot udje in njihovi namestniki g. dr. Mencinger, g. dr. Pučko in g. dr. I. Namorž. Po žrebu izstopila sta sedaj g. V. Pfeifer in g. Ig. \Vutscher in namestnika gosp dr. Mencinger in g. dr. Ig. Namorž, tako da ostane iz prvotne vol. dobe samo še gosp. grof Barbo in njegov namestnik. Na mesto izstopivših pospodov vršila se bode toraj dopolnilna volitev dne 22. t m. pri volilnem komisarju v Krškem. Da se ne razcepijo glasovi, treba je, da se volilci prej do-govore radi kandidatov. Z ozirom na to na-svetuje se, da bi se sešli volilci in o tem dogovorili. Dotične volitve so važne. Da se pravično zvrše prvotne ucenitve dohodkov po dejanskih razmerah zlasti od kmetij in obrtnij, treba je izbrati može, ki poznajo
In takih kritik tudi še ne! . . Končajmo za danes, pridržujoč si tudi mi še kako »študijo« o kadilu in kadilnicah!--
Šest dni v Italiji.
Spisal Martinkor.
(Dalje.)
To mestece Conegliano je res pravcata podoba raja. Okrog in okrog mesta so same vinske gorice, v katerih zori najboljše laško vino. Vmes med goricami pa je polno lepih poslopij, sempatje tudi vil in gradičev. Proti jugu se razprostira gladka ravan z njivami, obrobljenimi z običajnimi murvami, breskvami in od drevesa do drevesa spenjajočo se trto. Moj spremljevalec, kateremu gotovo ni bilo mnogo na tem razgledu, me le na-ganja, da naj greva dalje, češ, da ve še za boljšo gostilno, nego je bila prejšnja in to precej pod gradom. Nisem mu mogel odreči prošnje, zato stopim za njim v prijazno, a že bolj moderno gostilno. Tudi to vino se mi je zdelo dobro, a bilo je močno, da se ga nisem upal dosti piti ; tembolj se je pa zagledal moj kažipot sedaj ne v majoliko, ampak kar v liter. Nekam precej, trd je potem kolovrati! pred menoj po strmi, kam-nati ulici nazaj v mesto. Pa še ni imel dosti. Pokazati mi je moral tudi kavarto, kamor hodi redno vsaki dan popoludne, česar ni
razmere kmetov, obrtnikov in trgovcev naših okrajev, zato raj kaže, da se prej dogovori o kandidatih.
Iz Kamnika dne 10. prosinca. Dne 5. t. m. bil je shod planinske podružnice za kamniški okraj. Na ta zanimivi shod prihiteli so tudi nekateri dlani osrednjega odbora iz Ljubljane. Tudi pevsko društvo »Lira« je ta večer številno nastopilo ter po svojem dirigentu jako dobro skrbelo, da se je občinstvo po prozaičnih poročilih podružničnega odbora obvarovalo zdehanja. Da, zares je bilo takoj očito, da podružnični odbor nima ne smisla, ne peta za slovensko turi-stiko. Vse drugače karakterizovali so člani osrednjega odbora slovensko planinstvo ta večer. Pokazali so, da so pravi pravcati „gore sini«, katerim je sveto in jasno neomejeno slovensko obzorje in njim poverjeno čuvanje naših krasot pred ptujcem. Jako lepo govorila sta gg. Forster in Orožen. Občinstvo ju je umelo ter se precej številno odzvalo za pristop k društvu. Volitev novega podružničnega odbora pokazala je, da občinstvo želi tudi v tem društvu napredka. Zato kaže nov odborov imenik tudi nekaj novih moči. Da bi pač ta odbor spozna! važnost občnih zborov in korist društvenih večerov, ter bi ista večkrat prirejal. Vspeh ne bode izostal. Jako važna točka tega večera bil je razgovor o zidanji hotela v Bistriški dolini. Občinstvo se je za to stvar zavzelo in le želeti je, da se izvede. Vprašanje, kako dobiti potrebna denarna sredstva, potrebno stavbišče in boljša komunikacijska sredstva z mestom, ostalo je sicer nerešeno, a uvaževalo se bode gotovo od strani meščanske korporacije, kar je v nje lastnem interesu, kakor tudi v interesu meščanstva sploh in planinskih vasij, ki bodo v slučaju uresničenja marsikaj laglje in draže razpečali. No, podjetje ni malenkostno, zato tudi ne more biti takoj gotovo; uvaževati pa je one nasvete glavnega odbora, ki se dado kot predpogoji vresničenja glavnega namena preje izvesti. Boljše preskrbljevanje živil in pijače ter dnevna pošta v sezoni, zdi se nam najpotrebniše.
Trdo srce »Banke Slavije«. Že pred več meseci je bila priobčena v tem listu prošnja, naj banka »Slavija« kmetu Janezu Žuliču, ki je pogorel na Oštrcu pri Kostanjevici dne 5. julija m. 1., podeli kako podporo. Toda kakor je bila odklonjena prošnja mestne občine v tem oziru, kakor je bila odklonjena privatna prošnja pogorelca samega, tako jo bila tudi ta javna prošnja molče prezrta. Banka se izgovarja s tem, da je pogorelec prepozno plačal in da bančni zaklad letos vsled obilnih škod veliko trpi. Ne oziraje se na to, da banka razpolaga z milijoni ter da bi seji prav nič ne poznalo, če bi mu podarila svojih 100 gld., ne smemo pozabiti, da je imenovani pogorelec bil pri banki zavarovan skozi destt let ter vplačal 120 gld. Če bi torej banka mu tudi podala
hotel tudi danes opustiti. Kaj sem hotel, šel sem za njim tudi jaz. Črna kava, si mislim bo zanj kot nalašč. Nekaj mu je res odleglo, a za tako opasno rokodelstvo, kot ga ima on, pa vendar še ni. Napotiva se domu v njegovo brivnico. Bog ne daj, si mislim, da bi ga kedo čakal; obrezal ga bo po vseh
Mojzesovih postavah in kri bo tekla, da bo
j°j!
Pa glej, kakor nalašč ! Komaj stopiva v brivnico, ga že čaka ves z milom namazan ondotni mestjan. Ne vem, ali ga fant, ki je bil v brivnici. ni znal osnažiti ali kali, istina je, da jo moj ciceron imel nalogo ali dolžnost tefa meščana pomladiti in mu mu-stače zavihati. Da bi no gledal te hude košnje, vzamem v roko časnik »L' Adriatico« in se vsedem tje v kot pričakovaje s strahom, kako se bo vse izvršilo. Moj ciceron-brivec gre počasi z britvijo v eni roki, z drugo pa oprijemši se za mizo in stol do svojega objekta oziroma subjekta. Resk ! zahrehši. Na, si mislim, če ne pol brade, nos je gotovo odletul. Mož nadaljuje svoje delo, oni pa molči, iz česar sem sklepal, da ne more tako hudo biti. In res, v par minutah je bil mož-meščan pomlajen in mož brivec se je zopet oprijemši mize in bližnjega stola vrnil do svojega sedeža; a onega je prepustil svojemu fantu, da ga je umil in mu še mu-stače navil. To pa rečem, kedor zna, pa zna.
kako podporo, ali bi dala svoj denar? Kar je pa pri tem še najbolj umazano, je pa to. Imenovani posestnik, ki ima škode čez 1000 gld., je plačal v nadi, da bo dobil kako podporo, nota bone žo potem, ko je pogorel, banki 10 kron 2 vin. Banka je ta denar vzela in sedaj nakano vprašanje, ali naj po-gorelcu izplača vso svoto, če pa tega ne, ozirajoč se na svoje postavo, ker je posestnik termin plačila zamudil, pa vsaj onih 10 kron 2 vin,, katere je plačal že potem, ko je pogorel Ali naj zavaruje svoje pogorišče:! Toda tudi teh borih krajcarjev ubogi kmet nazaj ne dobi. To je od banke naravnost umazano in slučaj zasluži, da ga javno pri-bijemo.
Dopolnilne volitve v cenilne komisije za določitev osebne dohodnine se vrše na Kranjskem v dneh od 20. do 25 ja-nuvarja in sicer se voli za mesto Ljubljana v »Mestnem domu« 22. v I. skupini en namestnik, za II. skupino en član, 23. za III. skupino dva člana in dva namestnika; za okraj Postojna 23. člana dva, namestnik 1, 23. član 1, nam. 1, 24. namestnik 1 ; za Kočevje 20. po jeden član in nam. v I. in jednako v II. skupini; za Krško 22. po jeden član in nam. za I. in jednako za II. skupino; za Kranj 23. za I. skupino jeden član, za II. po jeden član in nam., za III. jeden član in dva nam.; za okraj ljubljanske okolice pri okr. glavarstvu 23. za I. po jeden član in nam., jednako za II. in 24. za III. skupino; za okraj Litija 22. po jeden član in nam. za
I.	in 23. jednako za II skupino; za Logatec 24 za 1. jeden nam., za II. jeden član, za III. skupino po jeden član in namestnik; za Radovljico 22. po jeden član in namestnik v II. ter III. skupini; za N o v o mesto 24. po jeden član in nam. za I. ter
II.	in j.den član za III. skupino; za Kamnik 23. po jeden član in nam. za II. ter III. skupino; za Črnomelj 20. jeden nam. za I. in po jeden član in nam. za II. ter III. skupino.
»Doma in Sveta«, štev. 2. izide zaradi ovir pri slikah in pri tisku dva dni kasneje, kakor ob roku.
Razstava slik. Slov. plan. društvo naznanja, da bodo razstavljene slike amater-fotografov jutri, t. j. v nedeljo dno 14. t. m. od 9. do 11. uro dopoldne v »Narodnem domu« v pritličju na levo. Čestito občinstvo vabimo na mnogobrojni obisk, da so prepriča o napredku naših vrlih amator-foto-grafov.
Iz celovške škofije. Na župnijo Glinje jo prezentovan č. g. Val. Primožič, župnik pri Sv. Valburgi. — Prestavljena sta: č. g. Val. Limpel, provizor na Ojstrici, za provizorja v Smarjeto ob Velikovcu. Oskrboval bo tudi župnijo Št. Jur; č. g. Ant. V o g r i n e c, provizor v Šmarjeli, za provizorja v Kot. — Župnijo Karnski grad
Ljubljanski brivci, pa poskusite, če vam bo kedo držal!
Ravnokar se zasliši vojaška godba. V»e je po koncu. Lahi so za tako reč še bolj vneti, kakor pri nas. Vso upije in drvi za vojaki, ki dihajo in pihajo v plehasta čeva. Meni se ni zdela godba posebno po volji, ker imata poglavitno ulogo le skrajna instrumenta, klarinet in helikon, srednji instrumenti pa ne pridejo do svoje veljave. Laškim ušesom pa to že mora ugajati. Tako je: de gustibus non est disputandum. Ta presneta godba bi bila kmalu kriva, da bi hil skoro zamudil vlak, ki gre popoludne proti Tre-vizu. Tudi to mesto sem se namenil malo pogledati, čeprav nima po mislih tiskanih kažipotov posebnih imenitnosti. Spominjam se, da so prav iz Treviza doma nekateri skupljevalci oglja po Kranjskem, posebno v Št. Petru na Krasu, in se spodobi, da jim skažem čast s tem, da obisčem njihovo rodno mesto. Na kratko se poslovim od dosedanjega svojega zvestega in pridnega sprein-ljevalca-brivca, kateri me hoče še pridržati za en dan v Coreglianu ter mi k slovesu, ko nisem mogel odjenjati, ponuja za »ricordo« veliko fotografijo z okvirom. Ta fotografija jo predstavljala prijazni Conegliano, a jaz sem moral oboje odkloniti, prepričan, da mi bo tako velik spominek preveč v nap^tje pri nadaljnem potovanju.
bode oskrboval č. g. Franc V i r n i k, kanonik v Gospi Sveti, župnijo Poreče na gori pa oo. olivetani v Tanzenbergu (tamošnji o. prijor je imenovan provizorjem). — Servit o. P a y r e r je prestavljen iz Weisensteina na Tirolskem za kaplana v Kotiče. — Razpisani sta do 21. februvarija župniji Molcbihl in sv. Valburga.
V Mošnjah sta se 7 t. m. rodili hkrati dvo kongregaciji, ena za može, druga za mladeniče. Navdušenje zanji je splošno. Sprejemna slovesnost se bo obhajala najbrž 19. marca. Udeleženci so se odločili, da bodo v sebi in v svojih družinah in v javnosti krepili katoliško zavest. Lepa naloga novih družb ! Vzvišena ideja zasluži posnrmalcev v svetem letu.
Državnozborska volitev na Goriškem. Kot kandidatje za to volitev se do sedaj omenjajo prof. Borbuč, dr. Tonkli in dr. Stanič. »Primorski list« o tem piše : O dr. Staniču smo že povedali, da bi ne bil za nas, o prof. Berbuču nam je mogoče le to reči, kar pravijo o njem njegovi prijatelji, da nima politične šole za državnega poslanca. Nadalje se bojimo, da njegovo ime duhove le še bolj razburi, česar si pač nikdo ne želi, najmanj gotovo sam g. profesor, katerega sicer visoko čislamo. — Dokler nam torej ne predložijo naši voditelji boljših kandidatov, ostanemo pri prvem nasvetu: naš bodoči državni poslanec rodi dr. Jos. Tonkli, kateri je mej vsemi najbolj sposoben in ni zapleten v domači razpor. Dr. Gregorčiča prosimo, naj seže Tonkliju v roke in potem naj se oba še z drugimi poravnata. Dežela je vsled osebnega prepira žo preveč trpela. Ako stori to dr. Gregorčič, si brez dvojbe celo deželo zopet pridobi.
Gradec ni samo najbolj nemško mesto ampak tudi prvo avutrijsko večjo mesto, ki ima socijalne demokrate v občinskem svetu. V torek ic bila letos prva 8«-ja, kateri sta prisostovalaResel in Pongratz. Izjavila sta, da bodeta stala v vseh vprašanjih strogo na socialno demokratiškem stališču ter s tega stališča presojala vso občinske zadeve. Ker sta prijatelja pozitivnega dela, prosila sta, naj jih izvolijo v odseke, da bodeta imela priliko svoje znanje dejansko pokazati. Nacijo-nalci so jima ugodili ter ju izvolili v vse manj važne odseke. Galerija je bila natlačena, meneč, da prične z vstopom rdečkrjev doba kravalov v mestni dvorani. To pot se škandalov žejnemu graskemu ljudu ni izpolnila srčna želja in vsa je obžalovalo, da ni več Feichtingerja med mestnimi očeti, ki je znal skrbeti za zabavo.
Štajerski socijalni demokratje se
radi ponašajo, da imajo vse delavstvo za sabo. Koliko resnico je na tem, kaže najbolj dogodek, ki se je pripetil zadnjo nedeljo v Koflachu. Socijalni demokratje so se vsilili stavkujočim delavcem za vodnike. Ko je bila stavka končana, agitovali so socijalnodemo-kratični kolovodje, kakor Resel, Muhič, v zborovanjih, naj se vsi rudarji oklenejo edino zveličavne socijalne demokracije. Vspeh teh agitacij je bil ravno nasproten. V nedeljo se je zbralo kakih 300 rudarjev, ki so šli pred socijalnodemokratično zbirališče, psovali so-cijalno demokracijo ter voditeljem očitali, da so delavce prodali in izdali podjetnikom.'so-cijal ni demokratje niso sicer tihi ljudje a tisti dan so se poskrili. Nočemo trditi, da niso imeli kolovodje čisto vesti glede pogajanj, dasi je vsekako nekam čudno, da se vselej stavka poleže, ko prično socijalnode-mokratični voditelji posredovati, tudi če delavci niso dosegli izdatnih priholjškov, a vendar je zelo neumljivo, zakaj niso demonstrantom razložili, da niso nič zakrivili proti delavcem.
Pepetovo in Elijevo korito. Zani mive *tvari se govore po mestu o mestni vožnji. Govori se, da sta obč. svetnika Bol. ev Pepo in znani trgovec s svinjami uprizorila nekak kartel napram mestnim vožnjam. Tako se jima je posrečilo, da mora plačati mestna občina letos za vsak par konj 80 kr. več na dan. Pravijo, da se sedaj Bolčov Pepe in Elija boljše počutita pri koritu, ker sta si ga na ta način še bolj napolnila, le škoda, da se bo pri trm zredil baje samo Bolčov Pepe, ne pa tudi njegovi konji. Ta Bolčov Pepe ima sploh čudne pojmo o kartelih. Lani je »v prid ubogega ljudstva« hotel razbiti kartel
prodajalcev premoga, pa pozneje premoga sam ni prodajal nič ceneje. Proti kartelu premogarjev je govorilo drž. pravdništvo, kaj se bode zgodilo s kartelom obč. svetnikov, ne vemo. Toliko naj zadošča za danes. Vemo še marsikaj o tej stvari, pa tudi o koritu očeta Skrjanca. Za danes si še prihranimo • popopranje« vse tečne hrane v koritu, ker upamo, da bode sosebno proti kartelu obč. svetnikov Turka in Predovica v prihodnji obč. seji zavzel župan odločno stališče. Naj se no trdi, da vožnje •niso predrage« — dolžnost vsake reelne mestne uprave je, poskrbeti, da obč. svetniki ne sklepajo proti njej kartelov!
Velikega prijatelja Barov ima Šiška. To je Ogn|evit Kozjek, ki toči sedaj razne pijače pri »Kankertu«. Danes je nabd velike plakate po Ljubljani, da priredi jutri »veliko internacijonalno« veselico na veselo zmago nesrečnih Burov v Južni Afriki. Ako bode tudi čisti dobiček poslal Burom za nove kanone, tega pa na plakatih ne pove ta ognjeviti Ognjevit.
čebelica. Pri D. M. v Polji je v čebelico 22 oseb nanosilo in s tem prihranilo od oktobra do 31. dec. 164 K 72 h. — Želeti bi bilo, da bi tudi drugod ljudje na ta način varčevali.
Strokovni tečaj za krojače. C. k. trgovinsko ministerstvo je po trgovinski in obrtniški zbornici vloženo prošnjo zadruge krojačev v Ljubljani za prireditev strokovnega tečaja za krojače predložilo ravnateljstvu c. k. tehnologiškega obrtnega muzeja v izjavo Ta tečaj se bo bržkone otvoril pri-četkom meseca svečana letos. Za sprejem v ta tečaj prositi imajo pravico krojaški mojstri in pomočniki; povdarja se pa, da morajo prosilci, ki ne stanujejo v Ljubljani, priložiti priporočilo občine. Naznanila sprejema načelnik zadruge Franc Sturm v Ljubljani, Breg št. 14. Naznanila onih, kateri ne stanujejo v Ljubljani, se morajo pa poslati trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani in morajo imeti poleg natančnega naslova navedeno tudi starost prosilčevo in koliko časa je dotičnik mojster ali pomočnik. Obiskovalci so učnine prosti.
Koroške novice. Šola v Guštanju je bila zaradi davice med otroci zaprta od 20. dec. i. 1. do 10 jan. ti. — Dne 5. .jan. je na Dravi po dolgem bolehanju umrla žena občespoštovanega nadučitelja v p in gostilničarja, gospa Marija Gailer, stara 59 let. Pogreb je bil dne 7. jan. jako slovesen. N. p. v m. ! — Cesar je potrdil zakon o pobiranju zamudnih obrestij od neplačanih občinskih doklad za občino Celovec — Iz katoliške cerkve je izstopil E. Heidendorfer, deželni uradnik (!) v Celovcu.
—	Dne 21. dec. 1. 1. je v Voglah pri Va-ženbergu pogorela bajta Marije Mačič. Škode je 180 gld. — Potovalni učitelj g. V. Š u m i bode dne 14 jan. predaval pri Maierju v Št Kancijanu.
Slovenski železničarji — vzrok nesreč. Današnje »Deutsche Stimmen* so po-gruntale pravi vzrok nesreč na južni železnici. Vzrok nesreč so — slovenski železničarji, ki sem ter tje »premalo znajo nemščine«. Zato, pravijo „Deutsche Stimmen", je po nekaterih postajah slovenščina »Amts-sprache" in zato se gode pomote. Pravi, da kakor v vojski, tako mora biti tudi pri železnici samo nemški jezik v porabi. List pa je pozabil povedati, da so se največje nesreče zadnji čas zgodile na postajah, kjer ni
—	slovenskih železničarjev.
Južna železnica. Vsled raznih nesreč je železniško ministerstvo zahtevalo od južne železnice razne naprave in premembe. V četrtek je imel upravni svet južne železnice sejo ter pooblastil ravnatelja Egerja, naj naznani vladi, da bode južna železnica ustregla vsem zahtevam. Upravni svet je tudi sklenil, da pomnoži obratna sredstva. Dvomimo, da bi se vse tako zgodilo, kakor bi bilo res potrebno, kajti pritožbe so premnoge.
stavka tiskarjev v Kleinovi in Blas-nikovi tiskarni je bila včeraj končana.
Ponesrečene srne- Iz Kostanjevice: Ko se je na Krki, ki je vsled letošnjega mraza precej zmrznila, led nekoliko otajal, priplavalo je izpod leda šest srn in dva zajca. Kako so prišle pod led, se ne ve, morda so hotele iti čez, pa se jim je udrlo, ali pa so hotele iti pit; vsekakor j* uboga
žival ponesrečila. Pri mostu v Kostanjevici so jih ujeli.
Luč spoznanja. V »Narod« je nekdo zapisal: »V znanosti in žurnalistiki je pa vpliv Zidov naravnost osodepoln (»Narodov« poročevalec Žid Penižek je pri teh besedah zavihal nos) znanost jim je, kakor vse »kšeft«, in ka| to pomenja, iz znanosti in leposlovja napraviti trazerski kšeft, to menda vsi moderni čutimo, ki moramo toliko č i -f u t s k i h puhlih, kakor se včasi reče, duhovitih knjig in žurnalov prečitati, predno najdemo v grmadah plevela kako dobro zrno«. Pravijo, da so se stavci v »Narodni tiskarni« na glas smejali, ko so stavili to lekcijo za — »Narod«.
Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani, Mestni trg. št. 27. Od 4,—12. januvarija je dela iskalo 27 moških delavcev raznih strok. Delo je bilo po-nudeno za 6 moških delavcev in za 26 ženskih delavk. 40 delavcem je bilo 25 odprtih meBt nakazanih in v 13 slučajih se je delo sprejelo in sicer: en moški in dvanajst ženskih delavk. — Od 4. do 12. januvarija je došlo 70 prošenj za delo in 32 delo po-nudeb. Od naznanjenih odprtih mest so še oddati: 1 hišnik, 1 trgovski hlapec, 1 konjski hlapec, 6 deklic za navadne posle, 1 natakarica na račun, 1 navadna natakarica, 1 navadna kuharica, 1 samostojna kuharica, 1 kuhinjska dekla, 2 kravji dekli, 1 strežnica, 1 deklica za tiskarno, 2 vajenca
Pogrešani pilosekar Valand ni utopljenec, katerega so dobili v Savi ob južni železnici. Poroča se nam s Koroškega, da ga je nek znanec videl na Koroškem, kjer
dela baje v neki tovarni.
*
* *
Obsojeni Slovaki. Iz Ban. Bistrice se poroča, da je bilo minolo soboto obsojenih 25 slovaških rodoljubov iz Turčan-skega Sv. Martina zaradi agitacije. In kaj so storili? Minolo leto se je 11. jun. urednik slovaških »Narodnih Novin« vrnil iz ječe. Pri tej priliki so ga na kolodvoru pričakovali in mu zaklicali: »Živio!« To je bila vsa agitacija, za katero bodo nekateri sedeli do 3 mesce.
Berači in angleško burska vojska. Iz Bruselja se poroča, da je ondi vse vneto za Bure, celo — berači. Ti se sicer ne oglašajo koj prostovoljci za Bure, pač pa od hiše do hiše hodijo ter se Bruseljcem predstavljajo kot — ranjenci burski in na podlagi teh svojih ran prosijo seveda darov. Obrt je prav dobra in vse bi šlo gladko, ko bi se le policija ne kazala tej obrti tako sovražna.
Išče se — bataljon mačkov- General Othis, ki vodi ameriško vojsko na Filipinih, zahteva od vlade, da mu dopošlje 500 mačkov, najbrže zato, ker bi sicer miši razgrizle amerikansko armado na Filipinih.
Sejmi po Slovenskem od 15 do 20. jan. Na Kranjskem: 15. v Novi vasi na Blokah; 17. v Kotredežu, Železnikih, na Uncu, Brezovici, v Cerkljah in Kostanjevici ; 20. v Kamniku, na Dovjem in Kočevju. — Na slove n. Štajerskem: 15. v Gomilici, Artičah in Slov. Gradcu; 17. v Kapeli pri Brežicah in Pletrovčah; 20. pri sv. Andražu, v Arnužu pri sv. Mohorju, v Bučah in Vrenskagorci. — NaKoroškem: 15. v St. Vidu. — Na Primorskem: 15. v Palmi; 16. v Vidmu.
Društva.
(Društvo zdravnikov na Kranjskem) Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru dne 17. januvarija t. 1., ob l/«6- uri popoludne v operacijski sobi kirurgičnega oddelka. — Dnevni red: 1. Naznanila na-čelnistva. 2. Volitev podpredsednika, ker je gospod dr. Bock odklonil izvolitev z dne 20. decembra 1899. 3. Razgovor o rešilni postaji v Ljubljani. 4. Poročilo o raznašanju časopisov na dom. 5. slučajni predlogi. 6. Demonstracije. — Da se oživi društveno življenje in znanstveno delovanje v društvu, blagovoli naj se p. n. člani če je le mogoče udeleževat: sej in sodelovati s predavanji, demonstracijami ali poročili iz privatne prakse. Seje se bodo vršile redno prvo sredo vsacega meseca v deželni bolnici in so naznani dnevni red nekaj dni poprej po časopisih ali v važnih zadevah tudi s posebnimi vabili. — V Ljubljani, 13. januvarija 1900. — Dr. E. Šlajmer, načelnik.
(Vabilo) k zabavnemu večeru, katerega priredi »Katoliško društvo za mladeniče v Ljubljani« v korist škofovih zavodov v nedeljo, dne 14. januv. t. 1. točno ob 6. uri
zvečer v rokodelskem domu, Komenskega ulice št. 12. — Vspomd: 1. Govor. 2. Haj-dukova oporoka, (S. Gregorčič) deklamacija.
3.	Kumski romar, (A Hribar), deklamacija.
4.	Po zakladi Ierra s petjem v dveh dejanjih. Priredil Fr. S. Finžgar. b. Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži od I—III. vrste 80 h, od IV.—VI. vrste 60 h, od VII —X. vrste 40 h, stojišče 20 h. — Prostovoljni darovi se hva ležno sprejemajo.
(Vabilo) k občnemu zboru »slovenskega bralnega društva v Radečah« ki se bo vršil dne 2 i. januvarja 1900. to je v nedeljo popoldan ob 5. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« v Radečah. Vspored : 1. ogovor predsednikov; 2. poročilo tajnikovo; 3. poro-šilo blagajnikovo; 4. poročilo knjižničarjev;
5.	volitev treh pregledovalcev računov; 6. volitev predsednika; 7. volitev odbora; 8. razni nasveti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugo nedeljo to je 28. t. m. ob ravno istej uri.
Darovi.
Za Jeranovo dijaškomizo: G. J. Oblak, župnik na Bledu 7, g. I. Lavrič, župnik v Logatcu 10, g. kanonik J. Sušnik 10, g. K. M. 2, prelat dr. K. 20. g. A. Lu-šin, župnik na Dobrovi 6, S. Ž. 20. g. F. Eržen, župnik na Zalembergu 2, g. F. Birk 10, g. J. Bernard 10, g. Fr. Jeršič, vpok. duh. 4, g. nadsvetnik Jakob Zabukovec 8, dobrotnik z Dunaja 20 K. Bog plačaj !
Pri podružnici »Gorenjska D o 1 i n a« družbe sv. Cirila in Metoda v Kranjski Gori so se povodom novoletnih voščil okupili g. Anton Treven, trgovec na Savi pri Jesenicah s 5, Auton Žlogar s 3 in družbica gospodov s 3 K.
Darovi za »Pripravniški dom« XVI. izkaz. Darovali so p. n. gospodje: Ma-rešič Fr., župnik 10 K, -f- prelat dr. Cebašek And. 352 K 54 b, Schmidt Julij, prof. 2 K, Birek Fr., stolni vikar 10 K, Savs Matija, župnik v Ameriki 96 K 80 h, Šareč Aloj., kaplan 4 K, Stenovec Ant., župnik 10 K, Kepec Fr., žup. uprav. 2 K, Karlin J., župnik 10 K, Trček M., župnik 20 K, Dolinar Josip, učitelj 2 K, Silvester Ivana 2 K, Kajdiž T., stolni korar 20 K, Jereb Jožef, župnik v pok. 4 K, Štrukelj Fr., kaplan 10 K. dr. Leben Mat., častni kanonik 40 K. Gerkman Fr., vadniški učitelj 2 K, Orožen Fr., c. kr. prof. 2 K, Neimen. duhovnik v Ljubljani 200 K, Poljak Martin, župnik 2 K 80 h, Siraj And., kaplan 80 h, Malenšek Martin, mestni župnik 200 K, dr. Dolenec Josip, prof. 2 K 80 h, dr. Pečjak Gr., mestni kaplan 4 K, Pengov Fr., kaplan 30 K, Boncelj Fr., župni uprav. 1 K, Preželj Mat., župnik, zlatomašnik 10 K 80 h, Potočnik Tomaž, župnik 2 K, Fer-jančič Fr., mestni kaplan 2 K, Pavlič Fr., mestni kaplan 5 K, Tavčar Ivan, župnik 10 K, P. Konrad Stazinski 4 K, Oblak Anton, kaplan 9 K 60 h. — Prelepa hvala vsem blagodušnim dobrotnikom. Nujno priporočamo to društvo, ki tudi že sedaj izdatno podpira ubožne dijake učiteljiščnike.
Telefonska in brzojavna poročil.
Dunaj, 13. januv. (C. B.) V seji avstrijske delegacije je povodom razprave o proračunu za zunanje ministerstvo odgovarjal grof Goluhovski na interpelacijo radi izgona avstrijskih podanikov iz Nemčije ter izjavil, da o številnih izgonih ne more biti govora. V 1. 1899 je bilo izgnanih 30 oseb, od katerih jih je pa 18 vsled posredovanja zunanjega urada nadalje ostalo v Nemčiji. Izgnani so bili navadno sezonski delavci, katerih je v tem letu šlo na Prusko 2 — 3000 samo iz zahodne Galicije. 0 pomanjkanju naklonjenosti nemških oblastev toraj ne moremo govoriti (!).
Dunaj, 13. jan. Goluhovski je odgovoril danes v delegaciji P a ca k u zaradi iztiravanja Avstrijcev iz Nemčije, da se je šlo le za posamezne slučaje ter od 34, ki so se pritožili, je bil izgon za 18 preklican. — Na vrsti je bil potem razgovor o proračunu za vnanje ministerstvo. — Kaftan je govoril proti trozvezi, o razmeri s Srbijo, ojstro bičal Milanovo nasilstvo ter dejal, da naj na Balkanu Avstrija dela politiko v sporazumu z Rusijo. Zato so Slovani z veseljem pozdravili prestolni govor, ki kaže na prijateljske razmere z Rusijo; prijel je tudi Goluhovskega zaradi njegovega vmešavanja v notranje zadeve
vzlasti v jezikovnih zadevah; minister naj ne pozabi, da je Nemčija le po federalizmu dosegla toliko vspehov. — Dr. Fe r j a n o i č je dejal, da bo Avstriji pametna politika na Balkanu več koristila, nego kolonijalna po'itika. Usodna za Avstrijo je nadvlada Nemcev pri nas in Mažarov na Ogerskem. V Bosni in Hercegovini se dela mažarska politika, z namenom, da se priklonita Ogerski, dasi nista nikdar k njej spadali. Tro-državria zveza ni trdna, to kažejo vedni razpon z Italijo. Avstrija naj krepi stališče Hrvatov in Slovencev v Istri, potem se najbolj zavaruje proti Italiji, vendar pa sedaj vlada nič ne stori v ta namen ter postopa celo nasprotno. Konečno se pritožuje zaradi prepovedi pouka ruskega jezika v Ljubljani.
Dunaj, 13. januvarija. Korber se je včeraj razgovarjal 8 Kaizlom. Začkom in princem Alojzijem Liech-tensteinom.
Dunaj, 13. januv. Akoravno so nekateri listi naznanjali, da se sostavi novo ministerstvo po sklepu delegacijskega zasedanja, objavljajo vendar danes nekateri tukajšnji listi celo listo novih mož. To so pa le gole kombinacije, ker avtentičnega o tej zadevi ni še nič znanega.
Dunaj, 13. januv. „N. W. Tag-blatt" poroča iz Budimpešte, da je Koerberjeva naloga končana ter da Gautsch prevzame nalog sestaviti novo vlado. — Drugi listi poročajo, da ima Koerber že ministerstvo sostavljeno. To listo objavlja tudi „Fremdenblatf. V njej ni nobenega zastopnika parlamentarnih strank in so tudi ministri za posamezne dežele uradniki. (Glej brzojav iz Prage. Op. vred.)
Dunaj, 13. jan. Upravno sodišče je ovrglo pritožbo ..N. F. Presse", ker je bil njen poročevalec izključen od sej mestnpg* zbora.
Dunaj, 13. jan. Načelniki opozici-jonalnih strank so se danes sešli ; zastopnike so na posvet poslale vse stranke, tudi antisemitska.
Lino, 13. januvarija. „Volksblatt" piše o položaju, da kat. ljudska stranka dela na to, naj se osnuje koalicijsko ministerstvo, ter da so se v tem oziru dogovarjali Dipauli, Ebenhoch. Fuchs z voditelji drugih strank.
Praga, 13. januvarija. „Bohemia" navaja sledeče može kot prih. ministre: Korber predsedstvo in notranje, Wel-sersheimb, Wittek, Ha r tel za pouk, Bohm-Bawerk za finance, Goess za trgovino, Spens-Booden za pravosodje. Giovanelli za poljedelstvo, Režek za Češko, Chledovski za Galicijo in Czyhlarz(!) za Nemce.
Budjejevice, 13. januvarija. Tukajšnji češki list javlja, da bode profesor Masarvk prestavljen na dunajsko univerzo.
Rim, 13. januvarija. Sin Crispijev je bil tu radi tatvine obsojen na štiri leta težke ječe. Obsojeni živi sedaj v Braziliji.
Vojska v Južni Afriki.
Pričakovanega poročila o z vseh strani napovedanem odločilnem boju pri Colensu ali sploh kje pri Tugeli danes še ni, a dolgo ne more več izostati, kajti vsa znamenja kažejo, da se v tem delu natalskega bojišča pripravlja na večjo bitko.
Včeraj je došlo zopet nekaj nadaljnih poročil o bitki pri Ladjsmithu dne 6. in 7. t. mes., a tudi sedaj se še ne more z gotovostjo trditi, kdo je prav za prav napadel. Angleži trdijo v jednomer, da so Buri napadli z vso svojo silo, burski poročevalci in pa krogi, ki drugače sodijo o Burih, pa pravijo, da je taka trditev naravnost nesmiselna, ker Buri vedo, da je treba v takih slučajih žrtvovati na stotine mož. Temu se pa Buri načelno vedno izogibajo in so se bržkone tudi sedaj. Najnovejša angleška poročila pravijo, da je v tem boju padlo 14 častnikov, 34 častnikov je ranjenih, izmej moštva pa je padlo nad 800 mož. Toraj skupno so izgubili Angleži po lastni izjavi nad 1000 mož. V takem slučaju pač ni neverjetno spodaj 1 objavljeno poročilo o kapitulaciji Ladysmitha.
Zelo se spreminjajo poročila o burski moči na bojiščih. Angleški generali pri vsaki priliki opazijo številnega in dobro zavarovanega sovražnika, burski poročevalci pa sami trdijo, da armada ne presega 30.000 mož. To pa Ri povsem verjetno in bi se preje smelo pritrditi poročilom, da šteje vsa burska armada, vštevši namreč Afrikane in druge vstajnike, nad 100.000 mož. Umevno, <la se s tako močjo Angleži ne morejo meriti.
O presenečenju buflolk • polka poročajo iz Rensburga 8. t. m. naslednje senzačne zanimivosti: Polkovnik Watson je o polu-noči vodil svoj polk na vrh nekega hriba in imel o prvi zori nagovor na častnike, ki jih je zbral okrog sebe, in sicer v trenutku, ko je le 30 korakov oddaljeni sovražnik jel streljati na angleške vrsto. Polkovnik, njegov pobočnik in dva druga častnika so bili ubiti, pred no so Angleži mogli streljati. Vsled splošno zmešnjave je polk takoj pobegnil, ostalo je /e 150 mož, ki so jih ujeli Buri. Kaj tacega bi pri nas ne učinil niti navadni podčastnik.
Pariz, 13. jan. „llatin" poroča iz Pretorije, da so Bari zasedli vse višave okolu Ladysmitha in da je rešitev nemogoča. — Pri Eastcotrtu je zbranih 20.000 Burov.
Bruselj, 18. januv. V tukajšnjih burskih krogih se zatrjuje, da padejo Ladysraith, Mafeking in Kimberley prej, predno prevzame vodstvo maršal Roberts.
Berolin, 18. jan. Tukajšnjim listom se poroča iz Pretorije, da se je general White radi prevelikih izgub 6. in 7. t. m. udal. Izgubil je namreč tedaj nad 1000 mož.
London, 13. januv. Ameriški listi poročajo, da se je generalu Methuenu zmešalo in da je tudi nevarno ranjen.
London, 13. jan. General Buller brzojavlja iz Springfielda 11. t. m.: Danes zjutraj sem zasedel južno obrežje Ttigele pri Potgieters-Driftu in se polastil mostu. Voda narašča. Sovražnik je 4 in pol milje severno dobro zavarovan-
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—i.
(Dalje).
—	Saj sem dejal, da tiči tu notri neka skrivnost — misli si Renzo, in da bi jo spravil na dan, nadaljuje: „E kaj, Perpetua, midva sva prijatelja; povejte mi, kar veste, pomagajte meni revežu!"
„Slabo se godi revežu, dragi Renzo!"
„Res je", povzame zopet Renzo, vedno bolj utrjen v svojih sumnjah in hoteč priti stvari do živega, pristavi: „Res je; toda ali je pa duhovnikom dovoljeno, slabo ravnati z ubožci?"
„Cujte, Renzo, jaz ne morem nič povedati, ker .. . ničesar ne vem. Zagotavljam vas pa, da moj gospod neče delati krivice ne vam ne komu drugemu; on tega ni kriv."
„Kdo pa je kriv?" vpraša Renzo, na videz malomarno, toda z nestrpnim srcem in na-petemi ušesi.
„Ce vam rečem, da ničesar ne vem . . . V obrambo svojega gospoda lahko govorim; boli me, ako moram slišati, da se mu pred-baciva, kakor bi hotel komu kaj žalega storiti. Revež! Ako se kaj pregreši, zgodi se to le iz prevelike dobrotljivosti. Pač pa je na tem svetu mnogo hudobnežev, mogočne-zev, ljudij brez strahu božjega . . ."
—	Mogočnežev, hudobnežev! — misli si Renzo, — to niso predstojniki. „Torej", de nato težko skrivajoč svojo razburjenost, „torej, povejte mi, kaj je!"
„Ah! Vi bi radi spravili kaj iz mene. Toda jaz ne morem govoriti, ker... ničesar ne vem. Ako ničesar ne vem, to je isto, kakor da bi bila prisegla, da bom molčala. Ako me denete na natezalnico, ne spravite ničesar iz mene. Z Bogom! Oba zgubljava čas." S temi besedami stopi v vrtič in hitro zatvori duri.
Renzo se poslovi od nje in se vrne počasi nazaj tako, da bi ona ne opazila, na katero stran gre. Ko pa je bil tako daleč, da ga žena ni mogla več videti in slišati,
pospeši korake; v trenutku je bil pred durmi don Abbondia; vstopi, maha jo naravnost proti sobici, kjer ga je bil pustil, najde ga ondi in stopi pred njega, drzno in s steklenimi očmi.
„E, e, kaj je zopet novega?" reče don Abbondio.
„Kdo je oni mogočnež ?" reče Renzo odločno, kakor človek, ki hoče dobiti natančen odgovor, „kdo je oni mogočnež, ki ne dovoli, da bi se jaz poročil z Lucio?"
»Kaj, kaj, kaj!" jeclja kurat presenečen, lica mu postanejo mahoma bela in upala, kakor cunja, katero potegnemo iz luga. Mrmrajoč skoči s stola, da bi prišel do vrat. Renzo pa, ki je pričakoval kaj tacega in že prežal, zastavi mu pot, zavrti ključ v vratih in ga vtakne v žep.
„Aha, aha, sedaj bodete govorili, gospod kurat ? Vsakdo ve, kaj je z mano, le jaz ne. Tudi jaz hočem vedeti, par besed! Kako se z6ve oni?"
„Renzo, Renzo! Pazite, kaj delate! Mislite na svojo dušo!"
,.Jaz mislim to, da ga hočem takoj zvedeti!" To reče in zgrabi morda nehote za držaj noža, ki mu je gledal iz žepa.
„Usmiljenje!" zakriči don Abbondio z onemoglim glasom.
..Jaz ga hočem vedeti."
„Kdo vam je povedal ?"
„Nič, nič, brez govoričenja, govorite jasno in brzo!"
,.Ali me hočete mrtvega ?"
„Hočem zvedeti, kar smem zvedeti."
„Toda to bi bila moja smrt! Saj mi mora vender biti ljubo moje življenje?"
„Govorite torej!"
Ta „torej" je izgovoril Renzo tako odločno, obraz njegov je postal tako grozeč, da don Abbondio še mislil ni na to, da bi mu bilo še mogoče, ustavljati se.
„Ali mi obljubite, ali prisežete", reče, „da ne bodete nikomur o tem črhnili, da ne bote nikdar . . ."
„Obljubim vam, da bom storil neko nepremišljenost, ako mi precej precej ne poveste njegovega imena".
Pri tem zopetnem rotenji izgovori don Abbondio, držeč se in gledajoč, kakor bi imel v ustih klešče zobodrca: ,don ..
„Don" ? ponovi Renzo, kakor bi hotel pomagati bolniku, da še ostalo spravi iz njega.
Stal je pripognjen, držal je ušesa kuratu na usta, s stegnjenima rokama in stisnjenimi pestmi od zadaj.
„Don Rodrigo!" izreče don Abbondio naglo v stiski, pogoltnivši soglasnike teh par zlogov, deloma iz zmedenosti, deloma pa kakor bi skušal zakriti in zatajiti to besedo v istem trenotku, v katerem je bil prisiljen jo izreči.
„Pes!" zarjove Renzo. „Kak6 je to storil? Kaj vam je rekel?"
„Kak6, kak(j ?" odgovori nejevoljno don Abbondio, ki je mislil, da je po taki žrtvi postal tako rekoč Renzov upnik.
„Kakrt? Rad bi videl, da je vas zadela taka, kot je zadela mene, ki nimam pri tem nič opraviti; izvestno bi vam ne ostalo toliko muh v glavi."
(Dalje prih.)
Damast svilena roba gl. 9 —
in višje! - 12 metrov! — poštnine in carine prosto Vzorci obratno; ramo tako Črne, bele in barrene .Hennebergove svile* od 45 kr. do gld. 14-65 meter,
G. Henneberg, tovarne za svilo
4 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 14 8-1
Pozor! Kdor hoi« imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi zebozdravnka dr. R. FrI■ na ustno v o d o z novim antisept kom, ki zabranl vsako gnjiloba zob. Stoklanica zadtšiujača za celo leto se dobiva za 2 K jri E r v i n u Burdychu, lakarju v Škofii Loki.	46 l—l
Pri uporabi bobov« kav* se priporoča, da se kupuje vselej boljS« vrata, ki ima močnejši duh, in vsled tega tudi ni draž,a, a zraven ima pa 5« boljži okus. Zlasti se izgubi vsak razloček med ceno boljSe ali slabSe vrste bobove kave, če se tej kavi primeSa polovico Kathreinerjeve aladne kave. Zmes bobove in sladne kave se je že povsod udomačila in priljubila, m pokazalo ae je, da ima prav izvrsten okui ni da mnogo pripomore k zdravju kathreiner - Kneippova sladna kava dobi t ekstraktom iz kavinega sadu, ki ne prideluje v južnih krajih, duh bobove kave, in združuje v nedosežni meri njen priljubljeni okus z vsemi vrlinami domačega sladnega pridelka. Kathreinerjeva sladna kava sa ne sme nikoli prodajati na vago in je pristna le v znanih Kathreinerjevih zavitkih, zato naj vaakdo Dovsod le tako zahteva in kuni
v
Cisto medicin, ribje olje.
pri Mariji
Deželna lekarna
Čubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. I', srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlolnskog rlbjog olja, katerog že dle časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, poSIjite mi zopet gest ste-kleuic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 6 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 60 kr. R&zpoiilja vsak dan z obratno poftto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Helijeva opata it. 1., poleg mesarskega mosta.
Odprto pismo
gosp. Matevž Martinčiču, posestniku na Sp. Jezeru pri Cerknici st. 25.
Povejte mi, kodaj sem jaz o Vaši osebi vsled vaše izvolitve v odboroištvo mlekarske zadrugo. kot stara »babica«, med našim ljudstvom govoril to, kar vi trdite v svoji izjavi v svojem elasilu »Slov. Narodu« z dne 5. januvarja l. 1900. Dokler pa t-ga no sto rite, moram ostati pri tem, da sto obrekovali. Dolenjavas pri Cerknici 11. jan. 19i'0.
Jane« Lovko
obč. odb. in posestnik v Dolenjivasi ftt. 40.
lž. janovarija. Angela Ložar, sodarjeva hči 2'/, I. Hranilnična cesta 6. meningitis basilaris. — Franaa. Tome, mizarjeva žena, 67 let, Kolezijake ulice 10, broa-chitis, marasmus,
Cena žitu na dunajski borzi
dnč 12. januvarija 1900. Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl. 7 85 do gl.	7 86
Rž za pomlad . . » 6-68 » »	6 (59
Turšica za maj-junij » 5-20 » »	521
Oves za pomlad . » 5 31 » »	5.32
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
12,
	Stanje	Tempe- |	
< a* opii-	bjiro-	rutura .	Vetrovi
zeraDja	metru	po	
	r mm.	Celziju	
Nebo
II-
9. zveč^ i 757-u j —2 6 i »I. vzh. i sneg
09
JI
SLOVENCI,
pristopajte k
„IVaši straži«!
¥
Umrli ho:
10.	januvarija. Josip Hammergehmidt, trgovski sotradnik, 42 let. Dunajska cesta 29. jetika. - Rdvard Kordelič, črevljarjev sio, 11 mes. Stari trg 13. bron-chitis.
11.	januvarja. Makso Korošec, stolarjev sin, 24/t m. Zalokarjere ulice 12. eatarrh. intestinalis.
13l 7. zjutr. | .37 4 I —3 8 I sr. vzjvzh.lpol oblač. ' 12. popol-l 7368 I —2 4 | sr. j vzh. j del. jasno Srednja včerajšnja temperatura —2 2", normale: —2"8*
rI?ri lepa, /.raenii, cenena
stanovanj a
v najzdravejšem kraju v Ljubljani
imajoča po eno in dvo sobi, kabinet, kuhinio jedilno shrambo in pritikline, oddajo M za majniski termin.	47 2 -1
Hišnik
zmožen nemškega in slovenskega jezika, oženjen, vešč nekoliko vrtnarstva in vajen konj vsprejme se od majnika nadalje.
Več pove upravništvo »Slovenca«.
Registrovana Vipavska vinarska zadruga so je vsled silepa občnega zbora dne 7. t. m. prostovoljno razdružila. Mo rebitni upniki naj prijavijo svoje eventuelne terjatve do konca tega meseca.
46 3-1
Načel stvo.
2 križeva pota,
jeden 95 cm. visok, velja . . gld. 65"-, drugi 150 cm. visok, volja . » 250'—, ima na prodaj 998 12-7 FR. TOMAN, podobarin pozlatar Ljubljana, Valvazorjev trg.
;
s *
;
N $
i
.igli
o
cr>
erj N
rt
t> -«-»
>i/l M
ri bO
CD
a
>
o
M
in
"
o o S C
•s
2 3 5 <M
Sj
N '
■SEc2-
o = F Pic.3 60 >3 c _2
| 1-3.2 «
c .5 o c ® a. — s
N N ® »XI
o >
o c so.*
S <2 « ® > oa «8
•""'T c >
N -2 x»
=i £ 1 s
5 "o o c: S -a -a *r ®	S,
" S S ► ? o o c
IS —	>
£ > g f=Jx
t- .Z! o m N O, n
Zahvaljujem se prečast. duhovščini in cerkvenim predstojnikom najtopleje za doslej mi izkazano naklonjenost ter priporočam tudi še za nadalje svoje izdelke:
monštrance, kelihe, ciborije, svetilke, svečnike, kadilnice, lestence itd.
Prizadeval se bom, da kar naj-vestneje in najtočneje izvršim vsa naročila.
7. oJli čnim spoštovanjem
Ivan Kregar
pasar-srebrar.
krasil a
harmonika | I harmonika
SCS-oj* L i* a s n a
■t 10 dvojnimi tipkami lz Jekla, na vsakem gubnem vogalu okovi lz medenine, Jeklena klaviatura s skupno 25 glasovi.
44 12-1
z 10 trojnimi tipkami lz Jekla, orgle, na vsakem gubnem vogalu oicovl lz medenine, Jeklena klaviatura s skupno 72 močnimi glasovi.
Pruktl^nn ^SBPb**" šolii h.	,,
Hnki.mia^6™^0ninBJhb0-J41 ,2de'ar' poS,lja. P,ot' P"'z<!tJu ali predplafii. Ovostopna z 19 dvojnimi jeklenimi ^	™0Čni,m basi' s'cer kakor zgoraj; od Kron 20, 30, 40 in v,sje „, tristopno, hromatične, naj-
' ' kar se ,z,ieluJe- s«"""" "a«®- renomirane trgo.sko sodno protokolirane, 30 let obstoječe tvrdke:
Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII'3, Kaiserstr. 74,
OhSirni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične Šole za dve- in tristopno, kakor tudi hromat.čno harmoniko
Fi • . ~ ' r'aKliP" harmonike zaracunim za Soio le polovično ceno Havte, violine, etre, kitare, laine. albumi i nndhn	ii,i	,. ,„i..... -- ' __
M j, >	—	'	*
8*5
m
m
m
a) m
a
o N « a
P M rt a
«n o ••—> u
—'-M
O m -O
-<-» d d
Cenj. gg. ženinom in nevestam

priporočam izredno veliko svojo zalogo srebrnine in zlataine, srebrnih iti zlatih žepnih, stenskih ur, budilnio, verižio, prstanov, uhanov, zapestnic
Dobiti je tudi Krasna namizna oprava (žlice, vilice in noži) iz pravega in
ki na-srebra, vse po najnižji tovarniški treni.
Blago je solidno, oblika predmetov najnovejša. — Ceniki so zastonj na razpolago.
V obilni obisk se najuljudneje priporoča	CIv "H. (X ©11.
urar v Ljubljani, na velikem trgu nasproti rotovža.
48
A

Pristne harške žlahtne
kanarčke
kakor tudi harške samice razpoš Ija postnim povzetjem in jamči za dobre pevce in živi prihod ter prosi pri vrašanjih znamko za odgovor priložiti.	t) (2-2)
Fran G-arbas,
sr. Florijana ulice 3. Ljubljana. Ceniki so brezplačno na razpolago.
V eni najlepših vasi na Gorenjskem je lepo, zlasti za kakega umtrovljenega duhovnika pripravno
staiio vasi Je
takoj oddati. Pošta v hiši, železnica in večje mesto čisto blizo, vas okrožena z lepimi gozdi, in živi se po ceni. 29 2-2 Naslov pove upravništvo »Slovenca«.
H EliBABNV-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup.
Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt. daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje m redlluost, telo jači in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristijo za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje.
(ff.jv.3iM ANČ^mraM Mftaflgn	Prosimo, da se
vedno izrecno zahteva Her-i^TOS*. asa EMU..i bai,ay.jev apneno železni sirup. Kot znak iz-HJčffiij'^/TOBrl vora se nahaja v steklu m ' "	' »St ua 2ama^u ime . Her-
15} babny" vtisnjeno z vzvišs-uimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrevano varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče 107 (20—10) Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII. 1, Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah »a Dunaju, v Ljubljani in drugod.
Vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem •tvoril
brivnico
v Volfovih ulicah št. (>
ter se priporočani častiti duhovščini in slavremu ob-fiiiBtvu za obilni obisk.
Velespoštovanjem
18 (3-3)
A- Bizjak,
brivec.

Tokajski mestni grb,
vpisana[varstv. znamka, ,.Križ s kačo na treh gorah '.
Najfinejši in liajmi-iejši konjak .je
Tokajski konjak
z gorenjim tokajskim mestnim grbom iz
Prve tokajske tovarne za konjak v Tokaiu.
Zlate medalje somu podeljene: V Parizu, Bordo-u, Niči, Hagu. Londonu, Bruselju.Cikagi, Dunaju. Berolinn itd.
Za Litijo in okolico ga razprodaiala Lobinger in Birgmann v Litiji.	988 6—3

Hiša, sredi mesta, na lepem prostoru, v tri nadstropja in z dvema prostornima prodajalnicania, se iz lastne roke tako j pod ugodnimi pogoji proda.
Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca".	26 3—3
s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj v najem oženjenemu, prav izvežbanemu kovaču.
Natančneje poizve se pri g. K Lenčetu na Laverci pri Ljubljani.	24 1
§r J 8] C 8
kupuje v velikih množinah (na vagone) proti takojšnjemu plačilu	28 2 — 2
M.	v Aschaffenburg-u (Bavarsko).
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
Jzgsja is smika ali m srse
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sain lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more S"be in druge blaž.ti in prav olikati), ter se d'>b; za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali ptoti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju, III.. Hauptstrasse 84, 3. Stlege, II. Stook. Th. 38.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je Skrajno zniiana, knjig je malo »eč.	1000 6
Slovensko podporno društvo iznajmljuje
pisateljsko
s 1. aprilom 1!)00
na Poljanski cesti pod ugodnimi pogoji. — Pismene in ustmene ponudbe sprejema in daje potrebna pojasnila društveni predsednik vsak dan od ene do pol dveh popoldne v Dalmatinovih ulicah (v drugem nadstropju Bambergove hiše.)	35 3—1
SS- Društvo prodaja, even-tualfMft tudi svoj vrt s liišauii vred.
WT HvežI
pustni krofi
in
S 3
se dobe pri
Jakoba ZalazmMu
ua Ntarcin trgu.
$
.T. $
B i i
imunim Varstvena znamka : Sidro, iiiumui;
iz lekarne Richter-jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to	509 16—11
$ | sploh priljubljeno domače zdravilo
= vedno le v izvirnih steklenicah z naso	=
= varstveno znamko „sidro" iz Richter-	=
= jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	=
E le v steklenicah s to varstveno znamko	= = kot pristni izdelek.
| Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elizabethstrasse 5. aiimtiiitimiMiiimiiiiiimmiiimimmimiimmmiiii
Razpisuje se služba
organista in cerkovnika
Plača je: okolo 170 gld. v denarju, nekaj prostovoljno bire in daril, '/» grunta in gostilna. Nastop prej kot mogoče; prednost imajo cecilijanci in oženjeni; prosilci naj vložu svoje prošnje pri	34 3—1
ccrkvoncra predstojništvu na Prcžganjora, p. Litija. 7. januvarija 1900.
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki
sin v Londonu so izmed vs„h lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suše ob vsakem letnem času 111 d*j0 izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnej^i 111 ne povzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobe se tovarniški ceni pri tvriki BRATA EBERl v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	g jj.g
Razglas.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem službo
st i « i; mm
z letno plačo 1400 kron in stanarino 300 kron ter s pravico do dveh petletnic po 200 kron -Prosnle za to službo z dokazili o usposobljenosti vložiti je do vštetega 21. januvarija t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu.
Pri nastojm službe položiti je kavcijo v visokosti plače.
V Ljubljani, dne 7. januvarija 1900.
22 3-2	Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske.
razpošilja ves 2imski čas na malo in veliko 990 4-3
v
Kmetijsko društvo v St. Petru pri Gorici.
Št. 12168.
Sazglas.
23 3-2
Deželni odbor je namestil deželnega praktičnega učitelja za mlekarstvo in sirarstvo, ki ima nalog pospeševati napredek mlekarstva in sirarstva v naši deželi.
Ker se pogostoma slišijo jiritožbe. da primanjkuje mlekarskim zadrugam, ki se v deželi v tako lepem številu razvijajo, dobrega sirarskega veščaka, ki bi bil njim pri ustanovitvi in ureditvi, kakor tudi v nadaljnem delovanju v posvet in pomoč, razglaša s tem deželni odbor, da bo radevolje ugodil prošnjam mlekarskih zadrug če bodo zahtevale, da. se jim dopošlje deželni sirarski veščak v posvet.
Prošnje za to so pošiljati podpisanemu deželnemu odboru.
0<I deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 3. januvarija 1900.

VABILO
na
37 1—1
Vlll.redni občni zbor
vzajemnega podpornega društva v Ljubljani
registrovane zadruge z omejenim jamstvom
ki bode
dne 30. faiiuvarijft 1900 leta ob 4. uri popoldne
v društveni pisarni, Kongresni trg 17.

X> ii e v n i red:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Volitev dveh overovateljev zapisnika o VIII. občnem zboru.
4.	Poročilo uradnega vodja o računskem zaključku za leto 1899.
5.	Volitev celega ravnateljstva.
6.	Volitev petero članov nadzorstva.
7.	Slučajni nasveti.	37 1-1
V Ljubljani, dne 12. januvarija 1900.
Ravnateljstvo.
Opomba: § 27. društv. pravil določuje, da je občni zbor sklepčen, ako je zastopan vsaj deseti del članov osebno. Ako bi to ne bi o pri prvem, vršil se bode dragi občni zbor, na istem kraji in z istim dnevnim redom in tisti uri dne 14. februvarija 1900, ter se bode sklepalo ne glede na število zastopanih deležev.
Po § 41 izstopijo vsi člani ravnateljstva, kteri se zamorejo zopet voliti.




IjJ W Delavnica kleparskih, ključarskih. kovino - tiskarskih rj fl	stavbenih in galanterijskih del.	' &
M
I
v
St.Vid nad Ljubljano
91
H
M
te-
f
Podpisana iiua v zalogi najra/.novrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. ""
sploh vso, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljen]« stare obleke tu popra-, " ~ I'deluje ročno in poSteno po najnižji ceni buiidera in vso dru^o obleko.
Pre.-astit« gospode prosim, da se blagovole pri naročilih f na domafio tvrdko ter nc uvažujeio tujih tvrdk društev m potujočih atremov.
ZaRotnvijftjs hitro in n;t,ipoštenejšo pctrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naroeilo. Najodlienejšim spoštovanja® se priporoča 250 52 45
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posoda
v Ljubljani, Wolfovo ulico 4.
tr*. <t čvSppč^i^fcvs«
izdeluj« it) ima v z«logi cerkvene svetilniee ali stalnice, dve po- iz kosi-	S^
51 t a r i a 12, 15. 18, 20 gld.. iz medenine 22, 24, 28. 82 gld., iz t o m p a k a
40, 50 gld.; obhajilne svetilniee iz kositarja po 2 gld., iz medenine	'LT
M po o, 8. 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja no	sL
U 1;50' lz medenine P° 5 štedilna železna ognjišča, vsa želena	t
m tudi razna za vzidanje.	2	'6j

Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljavanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje. vrata, omreži«. /,a pokopališča itd. — S kri ter jo
zvonikov prevzema, ob jednem tesarska, del,a.	^
Dobiva se povaod. "T®®
obrestuje hranilne vlog
if^
in plačuje vrh tega rentni dav
Naznanilo.

Usojam si slavnemu občinstvu naznanti, da sem «»«
na Tržaški cesti v hiši št. 14
■podružnico
s špecerijskim in kolonijalnim biagom
v udobnost mojim p. n. odjemalcem.
Založil som na novo urejeno prodajalnico s svežim, dobrim blaeom
Ldi^ Ldo CtHnah' ^ b°dem SkUŠa' woJe " o^-lce Sk5Tlj
tuili v bodoče točno in najvestneje postreči.	1
Priporočam se z vso odličnostjo
39	Ivan JebaČin.


fffll
fcrrC^a GS ftus«,

iiiiiig)


I
I
m m I i
©


Bj
im

IS&p* _
I zm.
!! Najboljša in n^jsigurnejša prilika za štedenje !!
Stanj« hranilnih vlop 30. septembra 1899: cez 2 milijona gld. Denarni promet v duvolih mesecih: čez 6'/, milijona gld.
a.
Preje: Gradišče štev. 1. — MedtiJ: Koiio-resni trg št. 0. nadstr.
Sprejema
Bb i®»11 jl;I mm.® w b e
delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto
Promet v 9 mesecih od I. jan. do 30 sept. 1899: 6,757 658 gld. 53 kr.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan je kaj prekinilo — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: 2,112.219 gld. 99 kr.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik.
Anton, Belec, posestnik,podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Frančišek liirk, stolni vikar v Ljubljani.
Dr, Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani.
O d b o r n i k i: Ur. Andrej Kar lin. (jimn. profesor v Ljubljani. Karol JHauschegg, veleposestnik v Ljubljani.
Matiju Kola.r. župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Josip Šiška, knesoikofijski kancehtr, pod predse d n i k.
Dr. Vtljko Schiveltzer,
odvetn. koncip. v Ljubljani.
Gregor Sli bar, župnik na Rudniku.
Dr, Aleš Ušeničnik, stolni vikar v Ljubljani.





nsta.novljen^ leta l S: >! „
Družbin zaklad za jamčenje znana nad lo3 milijonov kron.
Tvrdka J C. Mayw\ katera je imela dolgo vrsto let glavno zastopstvo za Kranjsko r. kr. \m\. občne* zavarovaiiice,	je to zastopstvo z dnem I. januvarija t. S.
Kot tajnik in voditelj tega glavnega zastopstva imenoval se j«1 vsled predloga gospoda J. 0. Maver-ja gospod
MM. ■■
ti C^l
■ti?
kateri je doslej oskrboval posel glavnega zastopa pod vodstvom tvrdke J. C. Mayer.
Centralno ravnateljstvo,
36 3-2
Priložnostna darila!
o;
VfEC*;	__
■KM'/ 1 ^tu
m^l' afer
^■RfflPN^
mm
mM m
Štejte
■■m
m

M
v.v.
m, m m
m ^
y
Krr/.i
•<7/.
m
Friderik Hoffmann,
111*51 r, 665 26 -12 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svoio zalogo vseli vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru tuli. jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hudllnih ur
Zalivala in priporočilo.
Vsem cenjenim gostom, ki so mene leot natakarja v gostilni ,,pEi Šikcu" na Valvazorjevem trgu s svojim obiskom častili in podpirali, se za to tem potom prisrčno zahvaljujem.
Zajedno naznanjam, da sem prevzel znano
IM

tj M- w

Mm
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. EW Poprave se dobro iu solidno izvrSnjeJo.
w
m m
ir
ffff
BJ VJ
i
v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 4.
Priporočam -e slavnemu občinstvu i/, mesta in z dežele za obilni obisk te gostilne, kjer bodern točno in po nizkih cenah postregel z gorkimi in mrzlimi jedili, s pristnim vinom, katero sam direktno od producentov kupujem, ter s priznano dobrim pivom iz Auerjeve pivovarne.
Tujcem so tudi čedna prenočišča na razpolago.
P
21 2—2
Odličnim spoštovanjem
Anton Zabukovee.
o
I > n ii h j s li h filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%•
Men alnica. borzno posredovanje, posojila n ■ vrednostne papirje, menični eskompi, vinkuliranje in 984 u razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
m Ihiinin, 1.. llmTiigasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000 000 K.
Reservni zaklad nad 7,500 000 K
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah. Pardubicah,. Taboru, Benešavi Ijjlavi. Moravski Ostravi.
--------| > k t s a- J ** U. a 8 > o a* ss

12. Januvarija,
>kup£ii državni ftoig v notah .	99 05
-kupni državni dolg v srebro ....	9880
Avstr.jsks ilala renta 4»/„ . ,	97 90
xVvstri'ska kronska renia •!',„, 200 kron	. 98-.46
Oi?erska zlata renta 4"/0..........97 90
ijgerHka kionska renta 4°/„. 200 . .	94*95
\ vstro-ogerske bančne delnice. 600 git),	. . 131-20
Kreditne delnice, 160 gld. . .	233 75
iondon vista ................242 36
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri ver 118-10
20 mark .	...
20 frankov (napoleoncior) .
Italijanski bankovci . .
C. kr. cekini . .	.......
Dne 12. januvarija
3-2 ',<„ državne srečne >• 1 Ht-i. 250 gm. . . b"l„ državne srečke 1. 1860, U'0 gld. . Državne srečke I. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadotžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„. 100 gld. . . . Dunavske vravnavne srečke b";„
23 19 89 U
64 19 60 42
1-50 nO '80 '"80
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke t1'!, Prijoritetne obveznice državne železnice
>	» južne železnice 3"/„
>	» južne železnice 5°/<,
»	» dolenjskih žeieznic4°/„
Kreditne srečke, 100 «ld......
4°; srečke dunav. parobr. družl)e. tOU ?id. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega »	,, » o >
Jiudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Ftudoltovp srečke. 10 ald.
107-60 96-88 50 70 70 100 50 99 50 392' 350-— 4150 20 75 13 20 55 —
Salmove srečke. 10 gld.
St. Genois srečke. 40 gld.......
Waldsteiuove sre-ke, 20 gld......
Ljubljanske srečke . Akcije anglo-avstrijske banke, 20) gid. Akciie Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 50!) gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . ■ Sploina avstrnska stavbinska družba . . Muntanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarsk.i ilrutba, 70 »Id Papirnih rubljev 100 .	. . .
17?-— 175 — 178 — 52 -124-90 ■ 287 60 75- — 24-90 101- — •273 72 299 — 254-60
Nakup in prodaja -JtSi csRKuvrstnib državnih papirjev, 3rečk. denarje? ad.
Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promosa za vsako žrebanje. K u I a d i n a izvršitev narodU na borzi.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Mtnjarnicna atiintska tlruztia
„ifl E IS C tJ IS"
!., Wallzeile Ifl in 13. Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
dJjT Pojasnila "SJDt v vsen geaaiidarskihin (Inatičnih stvaren,
potem o kursmh vrednostih vseh Jpekulacijskih vrednostnih papirjev m vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ^jjT »» n 1 « •>. enih	<*■•
Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.