GLASNIK H&8 — iimii ■■■■■!! ■■!■■■———niiTTniTTr~ri mi • -irn ir 1—i ■ - ■■ —mm—fnirnr— LJUBLJANA, 9. MARCA 1965 LETO XII., ST. 9 OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA GROSUPLJE Na podlagi 92. člena statuta občine Grosuplje (Uradni vestnik okraja Ljubljana »Glasnik« št. 39/64), III. točke V. dela tarife prometnega davka (Uradni list SFRJ št. 25/62, 29/62, 40/63, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63 in 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 13/64 in 24/64) je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1965 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku v občini Grosuplje 1. člen Odlok o občinskem prometnem davku v občini Grosuplje, ki je bil objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 14 64 z dne 10/3-1964 se spremeni in dopolni tako, da se II. tarifa — del C — splošne tarife pod zap. St. 1 od prometa v trgovini, namesto stopnje 5 °/o, postavi stopnjo 6 °/e. 2. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Grosuplje (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 52-442/64) se v 2. členu spremeni in dopolni v naslednjem. Opomba k tar. št. 3 in 4 se dopolni tako, da se glasi: Gostinskemu podjetju »Polževo« se prometni davek od alkoholnih pijač odstopa namensko v poslovni sklad podjetja. Točilnice od litra naprej plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač, kot je določeno za gostinstvo. 3. člen Ta odlok velja od osmega dneva Po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 421-20/6-1/1. Datum: 24. februarja 1965. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. Na podlagi 69. in 92. člena situ ta občine Grosuplje (Uradni vestnik okraja Ljubljana, »Glasnik« št. 39/64), 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 209-37/64) ter 4. in 9. člena temeljnega zakona o davku na dohodke od igre na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1965 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Grosuplje I. SPLOŠNE DOLOCBL 1. člen Prispevki in davki se v občini Grosuplje določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka. 2. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o prispevkih in dohodkih, za katero je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih pristojna skupščina občine, se določijo s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se pobira v višini 6,8 «/o od osnov, določenih s predpisi. 4. člen Pavšalne osnove za plačevanje prispevka od delovnega razmerja se po 43. členu zakona o prispevkih in davldh občanov določajo v mesečnih kosmatih zneskih v naslednji višini: TII. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov v posameznih proizvodnih okoliših, po naslednjih progresivnih stopnjah: Proizvodni okoliši in stopnje L od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov 2' od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah L od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev ”• od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 50.000 din 15.000 din 20.000 din 25.000 din 20.000 din 25.000 din davčne osnove I. II. III. IV. do 50.000 — — — — do 200.000 17«/o 15«/. 12 »/o — do 400.000 21 °/o 18 «/o 14«/, — do 700.000 25 V. 22 «/e 16 % — do 1,000.000 30 «/e 26 °/o 18 °/. — nad 1,000.000 35 »/. 30 ”/o 20 »/o — 6. člen Zaradi odmere prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se za območje občine določijo 4 proizvodni okoliši. V posamezni proizvodni okoliš se uvrščajo naslednje katastrske občine in naselja: I. OKOLIŠ: Prvi proizvodni okoliš ne obstoja. II. OKOLIŠ: k. o. Grosuplje; k. o. Sela — del z naselji: Cikva, Paradišče, Podgorica in Sela; k. o. Slivnica — del z naseljema: Veliko in Malo Mlačevo; k. o. Stranska vas; k. o. Šmarje; k. o. Bukovica — del z naselji: Grm, Sela, Sentpavel, Zaboršt; k. o. Dedni dol; k. o. Draga; k. o. Gorenja vas; k. o. Hudo; k. o. Male Dole — del z naselji: Breg. Male Dole, Pungert, Šentjernej—Šentjur in Velike Dole; k. o. Radohova vas; k. o. Stična — del z naselji: Stična — del. Vir — del in Ivančna gorica — del; k. o. Velike Pece — del z naselji: Artiža vas, Zelike Pece in Skrjanče; k. o.. Višnja gora; k. o. Žalna — del z naselji: Velika Loka in Žalna; k. o. Cesta — del z naselji: Cesta, Predstru-ge — del; k. o. Kompolje — del z naseljem Kompolje — del; k. o. Pod-gora; k. o. Videm; k. o. Zden-ska vas — del z naseljema: Zdenska vas in Mala vas; k. o. Šentvid. III. okoliš k. o. Mali vrh; k. o. Ponova vas — del z naselij: Bičje, Pece, Ponova vas, Mala vas; k. o. Račna; k. o. Sela — del z naseljema: Huda Polica in Zg. Slivnica; k. o. Slivnica — del z naseljema: Sp. Slivnica in Zagradec; k. o. Stara vas; k. o. Bukovica — del z naseljem Bukovica; k. o. Češnjice — del z naselji: Male Češnjice, Velike Češnjice in Mali kal; k. o. Dob — del z naseljema: Dob in Breg; k. o. Krka — del z naselji: Gradiček, Krka in Krška vas; k. o. Male Dole — del z naseljem Bralnice (Otiški vrh); k. o. Metnaj del z naseljem Metnaj; k. o. Muljava; k. o. Podboršt; k. o. Podbukovje — del z naselji: Gabrovčec, Podbukovje in Velike Lese; k. o. Polica; k. o. Stična — del z naselji: Gaber j e, Mekinje, Stična — del, Studenec — del in Vir — del; k. o. Sušica; k. o. Temenica; k. o. Velike Pece — del z naseljem Male Pece; k. o. Vrhe — del z naseljema: Znojile in Trebnja gorica; k. o. Žalna — del z naseljema: Plešivica in Mala Loka; k. o. Kompolje — del; k. o. Cesta — del z naseljem Ponikve; k. o. Zagorica; k. o. Valična vas; k. o. Zagradec — del z naselji: Fužina, Gabrovka, Marinča vas in Zagradec. IV. OKOLIŠ: k. o. Ilova gora; k. o. Panova vas — del z naseljem Cerovo; k. o. Velike Lipi jene; k. o. Vino; k. o. Bleč-ji vrh; k. o. Ccšnice — del z naseljema: Dobrava in Pristava; k. o. Dob — del z naselji: Hrastov dol, Trnovca, Sad, Rdeči kal in Lučarjev kal; k. o. Dobrava; k. o. Kriška vas; k. o. Krka — del z naseljem Ravni dol; k. o. Leskovec; k. o. Luče; k. o. Metnaj — del z naselji: Debeče, Mala Goričica, Obolno, Osredek, Planina in Poljane; k. o. Podbukovje — del z naseljema: Laze in Male Lese; k. o. Vrhe — del z naselji: Leščevje, Male vrhe, Mevce, Oslice, Velike Vrhe in Potok; k. o. Cesta — del z naseljem Vodice; k. o. Zdenska vas — del z naseljema Hočevje in Mala Ilova gora, k. o. Ambrus; k. o. Veliko Globoko; k. o. Višnje; k. o. Zagradec — del z naseljem Dečja vas (Brinje). Meje posameznih katastrskih občin, ki se delijo v več proizvodnih okolišev, so določene v posebnem seznamu, ki je sestavni del tega odloka. Ta seznam je vsakemu na vpogled na tajništvu oddelka za finance skupščine občine. 7. člen Občini pripadajoči del prispevkov od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozdov, se odmerja od količine posekanega lesa po ugotovljeni osnovi. Osnova je vrednost posekanega lesa (bruto mase), določene po vrednostnih razredih kubičnega metra lesa. Vi^dnost enega kubičnega metra po razredih znaša; GLASNIC a) b) C) I. II. III. IV. V. VI. VII. din din din din din din din za ielav :e ABC 3700 3300 2900 2500 2100 1700 1300 za listavce AB 3500 3100 2700 2300 2000 1700 1300 za listavce C (drva) 1700 1500 1300 1100 900 700 500 Stopnja prispevka je proporcionalna i in sicer: pod a) in b) 28 “/o pod c) 20 % / Pod količino posekanega lesa je razumeti bruto odkazano lesno maso. Ta prispevek se plačuje v istih rokih. kot prispevek v gozdni sklad. Za določanje vrednostnih razredov se uporabljajo isti predpisi, po katerih se odmerja prispevek v gozdni sklad. 8. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let: 2. zemljišča, na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če znaša zasajena površina vinograda najmanj 0,10 ha — za dobo 10 let; 3. zemljišča, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in sicer: jablane, hruške, slive, češnje, višnje in drugo plemenito sadje, če znaša površina najmanj 0,15 ha — za dobo 6 let; zemljišča, na katerih se zasadijo orehi, z najmanj 0,15 ha površine — za dobo 8 let; 4. zemljišča, ki se pogozdijo — za dobo 20 let; 5. za vinograde z žlahtno trto in sadovnjake, ki se za več kot 30 % obnovijo z novimi sadikami, pa se prizna začasna oprostitev v višini deleža novih sadik v skupnem številu novih in starih sadik. Začasno oprostitev se prizna na prošnjo zavezanca, če so bila dela izvršena po strokovnih navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. Oprostitev teče od 1. januarja naslednjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. 9. člen 2. Zavezancem, katerih dohodek ne presega 150.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov in tudi ne morejo dati zemljišče v zakup po 25°/« za vsakega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 70 % odmerjenega prispevka. Zavezancem prispevka se ob odmeri prispevka od kmetijske dejavnosti ta prispevek ustrezno zniža ali poznej odpiše, če so imeli v letu, za katerega se odmerja prispevek, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov. Za večje izdatke po gornjem odstavku je šteti izdatke, ki presegajo 10.000 din. Prispevek se zniža v razmerju, ki se dobi med prispevkom in katastrskim dohodkom. Za mladoletne otroke sc štejejo šoloobvezni otroci in vajenci, z njimi se izenačujejo dijaki in študentje na rednem šolanju. Za odrasle, dela nezmožne člane se štejejo tisti, ki jim je to svojstvo priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove, slepe osebe, moški stari nad 60 let, ženske nad 55 let starosti in pa bolniki, ki so bili pretežni del leta za delo nezmožni. Izjemoma lahko svet, ki je pristojen za družbeni načrt in finance, na predlog finančnega organa odloči, naj se davčni dolg v celoti ali delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje davčnega dolžnika in njegovih družinskih članov. 11. člen Poleg olajšav iz prejšnjega člena se priznajo kmetom-borcem in aktivistom NOV še naslednje olajšave prispevka iz osebnega dohodka iz V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi izrednih drugih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se za vsako parcelo, na kateri je bil donos zmanjšan preko 25 %>, zmanjša katastrski dohodek za toliko procentov, kolikor znaša zmanjšani donos. Prispevek iz dohodka prispevnega zavezanca se zmanjša za znesek, ki ustreza zmanjšanemu katastrskemu dohodku po prvem odstavku tega člena v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom. Škodo, povzročeno po elementarnih nezgodah, ugotavlja na podlagi prijave zavezanca prispevka za kmetijstvo pristojni upravni organ. 10. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka- 1. Zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 75.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela nezmožnih članov še več kot 2 mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60% odmerjenega prispevka. Olajšava se ne prizna zavezancem, ki so v delovnem razmerju. kmetijske dejavnosti: Borcem in aktivistom NOV od 20 % do 100 % predpisanega prispevka pod pogojem, da imajo priznano posebno dvojno delovno dobo. Olajšava se prizna na podlagi predloga občinskega združenja borcev NOV Grosuplje. 12. člen Prispevni zavezanci, ki imajo dohodek iz gozda od poseka lesa, so oproščeni prispevka, kadar les darujejo za javne namene. Javni namen ugotovi upravni organ občine, ki je pristojen za finance. 13. člen Olajšave in oprostitve iz tega odloka priznava upravni organ občine, ki je pristojen za odmero prispevka z izjemo oprostitve, določene v petem odstavku druge točke 10. člena. Oprostitev se prizna na pismeno vlogo prispevnega zavezanca, kateri je priložiti ustrezna dokazila. 14. člen Olajšave zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se priznajo ob enakih pogojih kot zavezancem prispevka od kmetijske dejavnosti, skladno z določbami tega odloka. 15. člen Ce ima kdo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamna, žganja opeke, apna, oglja in podobno) dohodke, ki presegajo 100.000 dinarjev letno na gospodarstvo, mora plačati prispevke od obrtne dejavnosti. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 16. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja: 1. za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki opravljajo storitveno obrt, z izjemo avtoprevoznikov, od pavšalnih letnih osnov po stopnji 10%>; 2. za zasebno gostinstvo od pavšalnih letnih osnov po stopnji 14%; 3. za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki se bavijo s proizvodno obrtjo ter avtoprevoz-ništvom od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku, in sicer: osnova stopnja od do 500.000 17% 500.000 700.000 18% 700.000 1,000.000 19% 1,000.000 1,300.000 21% 1,300.000 1,600.000 23 % 1,600.000 1,900.000 26 % 1,900.000 2,200.000 30 % 2.200.000 2,600.000 34 % 2,600.000 3,000.000 40 % 3,000.000 dalje 45 % 17. člen Prispevek od pavšalnih letnih osnov plačujejo tudi naslednje proizvodne obrtne in druge dejavnosti: — kleparstvo — sodarstvo — tapetništvo — pletilstvo — sladičarstvo — pekarstvo — mlinarstvo — izdelovanje sodavice — cvetličarstvo — žganje apna — izdelovanje opeke — izdelovanje cemetnih izdelkov. 18. člen Letni kosmati osebni dohodek kvalificiranega oziroma visoko kvalificiranega delavca, na podlagi katerega sc določa pavšalna osnova za odmero prispevka in drugih gospodarskih dejavnosti, znaša letno: 1. Predelovanje nekovin: — brušenje in graviranje stekla, steklarstvo 640.000 — žganje apna 460.000 ostale dejavnosti iz te stroke 550.000 2. Predelovanje kovin: — galvanizerstvo, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov 920.000 — ključavničarstvo, orodjarstvo, modelarstvo, preciz- na mehanika za pisarniške stroje, za optične instrumente, puškarstvo, avtomehanika 730.000 — strojno ključavničarstvo, kovinostrugarstvo 830.000 — podkovsko kovaštvo, urarstvo 460.000 — mehanika koles, popravljanje posode 370.000 — livarstvo, kovinsko pasarstvo 1,100.000 — kovaštvo, brusaštvo, za vse vrste rezil, kleparstvo, kotlarstvo 550.000 — ostale dejavnosti iz te stroke . 640.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: — elektroinštalaterstvo, elektromehanika za hladilne naprave, za TT naprave, za dvigala, avtoelektričar- stvo, akumulatorstvo 640.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 550.000 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov: — izdelovanje čistilnih sredstev, kozmetičnih sredstev in dišav, sredstev za uničenje mrčesa 730.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 650.000 5. Predelovanje lesa: — kolarstvo, izdelovanje lesnih karoserij, sodarstvo 550.000 — mizarstvo, izdelovanje suhe robe, izdelovanje košar 640.000 — tapetništvo in dekoraterstvo, rezbarstvo, lesno modelarstvo 730.000 — izdelovanje drobnih lesenih predmetov, lesno stru- garstvo, izdelovanje zabojev iz lesenih odpadkov, izdelovanje furnirja 920.000 — izdelovanje oglja 460.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 600.000 6. Predelovanje papirja: — izdelovanje papirja, konfekcije in ostale dejavnosti iz te stroke 800.000 7. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: — pletilstvo, krojaštvo (moško, žensko in narodno) 460.000 — klobučarstvo, šiviljstvo, izdelovanje perila 370.000 — izdelovanje steznikov in pasov 1,000.000 — izdelovanje drugih predmetov in tekstila, izdelovanje krdvat, brezkončnih tekstilnih trakov 830.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 500.000 8. Predelovanje usnja: — rokavičarstvo, izdelovanje kovčkov in usnjene ga- lanterije, krznarstvo, strojarstvo, izdelovanje kožuhov 500.000 — izdelovanje predmetov iz usnjenih odpadkov 800.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 460.000 9. Izdelovanje gumijastih izdelkov: — izdelovanje gumijastih izdelkov 800.000 — vulkanizacija 600.000 10. Izdelovanje živil: — pekarstvo, izdelovanje sodavice, kisa, mletje žita in druge 370.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 450.000 11. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol 1,100.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 600.000 OLA8N1S 12. Stavbna obrt: — instalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo In klimatske naprave, pečarstvo, izdelovanje rolet 640.000 — zidarstvo, polaganje podov iz umetnih mas, sobno slikarstvo 730.000 — rezanje stekla, izoliranje, asfaltiranje, tesarstvo 550.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 700.000 13. Obrtne osebne in druge storitve: — kemično čiščenje, barvanje in impregniranje preje, tkanin in oblek, barvanje usnjenih predmetov, dimnikarstvo, čiščenje vozil 370.000 — frizerstvo, optika 550.000 — fotografiranje 640.000 — žaganje drv, prevažanje s konjsko vprego 460.000 — soboslikarstvo 830.000 — ostale dejavnosti iz te stroke 370.000 14. Avtoprevozniki 1,650.000 15. Zasebne gostilne 830.000 19. člen Prispevki v pavšalnem letnem znesku za posamezne obrtne dejavnosti Drez finega poslovnega mesta se določijo v višini 8000 din. Zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve za posameznike po 18. členu javn^f0 delavnicah, samostojnih obrtnikov iz naslednjih de- Predclovanje nekovin 15.000 predelovanje kovin 20.000 izdelovanje elektrotehničnih aparatov 20.000 Predelovanje lesa 15.000 Predelovanje tekstila 10.000 Predelovanje usnja 10.000 Predelovanje živil 10.000 izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 15.000 stavbna obrt 20.000 vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 20.000 zensko in moško frizerstvo 10.000 Predelovanje in likanje perila in obleke 5.000 ostale obrti te dejavnosti 10.000 to ?avnosti, katerih inventarja, katerih trajanje je dalj-toiliionru, “,onod?k Presega letno 15 še kot eno leto ter stroški vzdrževa-V dlnarJev. nja poslovnih prostorov, ki niso za- vezani davku na dohodke od stavb, znaša za: 1. poslovne prostore — zidane do 2%; 2. poslovne prostore — lesene do 5%; 3. stroje, orodje in inventar do 15 %. Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje in inventar ter poslovne prostore. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 23. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki pripada občini, se odmerja v višini 17 % — od določenih oz. ugotovljenih osnov. 24. člen Letni kosmati osebni dohodek, na osnovi katerega se določa osnova za odmero prfspcvka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih uslug, znaša 1,200.000 dinarjev. 25. člen Vsi zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, če presegajo osebne dohodke nad 1,500.000 dinarjev letno. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 26. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 17 % od ugotovljenih osnov. 27. člen Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtni izdelek, odloči o tem svet za kulturo in prosveto občine. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 28. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje od zgradb, ki se dajejo v na- jem in od najemnih poslovnih prostorov. 29. člen Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja in vzdrževanja ter za zneske, ki jih zavezanec plačuje od stanarine oziroma najemnine v stanovanjski sklad. 30. člen Višina stroškov za upravljanje in vzdrževanje stavb se določi v naslednjih odstotkih od stanarine oziroma najemnine, če je stavba stara: do 30 let 40% od 30 do 50 let 60% od 50 do 70 let 80 % nad 70 let 100 % 31. člen Davek na dohodke od stavb se predpisuje od ugotovljenih osnov po stopnji 50 %. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 32. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, ki pripada občini, se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova stopnja od do 200.000 20% 200.000 400.000 25 % 400.000 600.000 30 % 600.000 800.000 35 % 800.000 1,000.000 40 % nad 1,000.000 50% 33. člen Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti plačevanja tega davka. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 34. člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo oziroma posamezno samorodno trto, plačujejo davek v naslednjih zneskih: Proizvodni okoliš: I. in II. III. IV. 1. za dovozne traktorje od vsakega KS 3.000 1.500" 500 2. za buldožerje od KS 5.000 5.000 5.000 3. za kombajne od KS 5.000 5.000 5.000 4. bagri od KS 5.000 5.000 5.000 5. za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto: — nad 400 do 500 kg na uro 20.000 5.000 2.000 — nad 500 do 1500 kg na uro 30.000 15.000 5.000 — nad 1500 kg na uro 40.000 20.000 7.000 6. velike strojne žage 10.000 5.000 3.000 7. za samorodno trto od komada 5 5 5 35. člen Ce opravljajo občani s temi pripravami storitve drugih, plačajo poleg davka po prejšnjem členu tudi še prispevek od obrtnih dejavnosti. X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 36. člen Osnova za davek po prvem odstavku tega člena je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih in se določi v višini 40% od bruto obračunanega osebnega dohodka. 37. člen Obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih v letnem pavšalnem znesku, za vsakega delavca, ki znaša: za proizvodne obrtne dejavnosti 40.000 dinarjev, za storitvene, obrtne in druge dejavnosti 30.000 dinarjev. 38. člen Davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, so oproščeni kmetje, za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih. 39. člen Ta odlok velja osmi dan od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasnih vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1865. Številka: 420-7/65 Datum: 24. februarja 1965 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Alilin, 1. r. C DONA LOGATEC Na podlagi 7. člena zakona o obre-. stih negospodarskih skladov (Ur. list FLRJ št. 8,61) in 100. člena statuta občine Logatec, je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1965 sprejela 1. člen Številka: 010-9/65. Datum: 26. februarja 1965. Predsednik skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 37-209/64), sklepa zborov volivcev volilnih enot- št. 1, ki zajema levo stran naselja Dol. Logatec z dne 22. januarja 1965, št.. 2, ki zajema desno stran naselja Dol. Logatec z dne 22. januarja 1965, št. 3, ki zajema naselje Martinj hrib z dne 20. januarja 1965, št. 4, ki zajema naselje Čevica z dne 19. januarja 1965 in št. 5, ki zajema naselji Blekova vas in Brod z dne 18. januarja 1965, je svet Krajevne skupnosti Dol. Logatec na svoji seji dne 27. januarja 1965 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Dol. Logatec V letu 1965 in za leto 1966 se uvede krajevni samoprispevek v denarju za zgraditev novega in razširitev obstoječega vodovoda Logatec ter za raziskovanje novih . vodovodnih zajetij za območje KS Dol. Logatec, ki zajema naselja: Dol. Logatec, Martinj hrib, Cevica, Brod in Blekova -vas 2. prebivališče na območju KS Dol, Logatec. Višina znaša: a) delavci in uslužbenci 2 % od neto izplačanih mesečnih osebnih dohodkov, prav tako tudi upokojenci oči pokojnin, ki presegajo minimum. b) kmetijski in obrtniški davčni zavezanci 20 % od njihove davčne osnove, po kateri so se odmerjali prispevki v letu 1964 s tem, da v letu 1965 plačajo 60 % celotnega dvoletnega prispevka, a v letu 1966 ostalo, tj. 40 %. 3. Skupni znesek, ki je potreben za izvršitev del iz 1. točke tega sklepa, znaša 150,000.000 dinarjev. O D L O K o obračunavanju in plačevanju obresti od poslovnega sklada komunalnih gospodarskih organizacij in gospodarskih organizacij storitvene obrti sa leto 1955 na območju občine Logatec Komunalne gospodarske organizacije: — Komunalno podjetje Logatec, — Pekarija Žiri, — Pekarna in slaščičarna Logatec. Gospodarske organizacije storitvene obrti: — Mizarsko podjetje Žiri, — Obrtni center Žiri, — Obrtno podjetje »Kladivar« Žiri obračunavajo obresti od poslovnega sklada v letu 1935 po obrestni meri 1 %. 2. člen Ta odlok velja od osmega dneva po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Za pobiranje samoprispevka skrbi uprava za dohodke skupščine občine Logatec, za izvrševanje dela pa upravni odbor Sklada za gradnjo vo-aovoda Logatec. 8. S sredstvi krajevnega samoprispevka — ta se bodo stekala v sklad za gradnjo vodovoda Logatec — razpolaga svet skiada, ki je ustanovljen v skladu z odlokom o ustanovitvi skiada za gradnjo vodovoda Logatec (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 53-451/64). Krajevnega samoprispevka v delu oz. nadomestilu v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let; občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo; mlajši mladoletniki; moški, stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let. Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni tudi občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka; dijaki in študentje od štipendij, vajenci od svojih nagrad, ter začasno nezaposleni od oskrbnin, ki jih izplačuje zavod za zaposlovanje. 10. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 35/65. Datum: 27. januarja 1965. Predsednik sveta krajevne skupnosti: ing. Jože Kupnih 1. r. činskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne. 29. januarja 1965 sprejela ODLOK vanjskim skupnostim v občini Vrhnika, preneha veljati. OBČINA o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi odstotka stanarine in najemnine, hi pripada stanovanjskim skupnostim v občini Vrhnika (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 80/59) 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v »Glasniku«/ uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965 Številka: 2/2-36-02/65. Datum: 29. januarja 1965. 1 1. člen Odlok o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stano- Predsednik občinske skupščine Vrhnika: Franci Širok L r. MESTNI SVET Krajevni samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje v skladu z določili zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 37/64). 4. člen Dela iz 1. točke tega sklepa morajo biti končana najkasneje do 31. decembra 1970. Na podlagi drugega odstavka 31. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. FLRJ, št. 2/62), 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljana, je Mestni svet na 16. seji dne 10. februarja 1965 sprejel Denarna sredstva, ki se dobijo od krajevnega samoprispevka, se smejo uporabiti samo za namen, ki je naveden v 1. točki tega sklepa. ODLOK o določitvi del, za katera ni potreb- Določbe tega odloka veljajo na območju mesta Ljubljane, v kolikor p ga pristojna skupščina občine ne Razširi na svoje celotno območje V skladu z 8. členom zakona o mestih, ^i so razdeljena na občine (Uradni ust SRS, št. 11/64). no dovoljenje za gradnjo 1. člen Za enostavne rekonstrukcije in adaptacije ter gradbena dela, za katera ni potrebno dovoljenje za gra- VRHNIKA Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in ki imajo stalno Na podlagi 4. člena zakona o prenehanju veljavnosti splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Ur. 1. SFRJ št. 3/64), 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o krajevnih skupnostih v občini Vrhnika (Glasnik št. 44/64) in 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji ob- ditev v smislu drugega odstavka 31. člena zakona o graditvi investicijskih objektov se štejejo: 1. obnovitev ostrešij, kritine ter izolacije, 2. popravilo oz. obnovitev dimnikov na stanovanjskih zgradbah, 3. obnova fasadnega ometa in pleskanja, 4. obnovitev oken in vrat v prostorih in zunanjih zidovih, če se ne spremeni velikost in izgled, 5. postavitev ali odstranitev lahkih predelnih sten ali lahkih obešeniti stropov, , 6. vzidava novih vrat ali oken v predelnih stenah, če se ne posega v nosilno konstrukcijo, 7. obnovitev ali popravilo obstoječih instalacij v posameznih prostorih razen plinovodov, 8. obnovitev lesenih stropov in podov, 9. vzidava notranje opreme, 10. namestitev napisnih tabel in svetlobnih napisov, razen tistih, ki so večji od 3 m širine in 0,4 m višine (ali obratno) ter napisov, ki se nameščajo na strehah objektov, nc glede na velikost, 11. gradnje opornih zidov do višine 1,20 m, če se ne nahajajo ob javnih cestah, 12. urejanje vaških poti in dvorišč, 13. obnovitev hišne kanalizacije, razen priključka na javno omrežje, 14. nameščanje gradbenih odrov do prve etaže oz. do 3 m višine, 15. rekonstrukcije in adaptacije samostojnih malostanovanjskih objektov (največ trostanovanjski), če gre za manjše prezidave razen dozidav in nadzidav ter. spremembe namembnosti, za kar je potrebna odločba o lokaciji, . 16. manjše novogradnje, če gre za pritlične objekte gospodarskega značaja (hlevi, lope, kozolci), objekte montažnega tipa (tipske garaže za eno vozilo, tipske paviljone in kioske), za objekte pod to točko je potrebna le odločba o lokaciji. 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Glashiku«, uradncin vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-011/65 Datum; 10. feb. 1965 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina 1. r. TNZ i 21 Na osnovi 60. člena statuta me-sta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet na svoji 16. seji dne 10’ februarja sprejel naslednji SKLEP V komisijo za promet se imenujejo: 1. Matija Bahar, direktor podjetja Slovenija avto 2. Zdravko Petrič, kapetan milice 3. Milan Leban, uslužbenec OS Ljubljana 4. Viktor Pirnat, gradbeni tehnik ' 5. ing. Pavle Pečenko, uslužbenec Zavoda za urbanizem 6. Toni Kušar, turistični delavec ObS Ljubljana-Center 7. Dane Dovjak, direktor PTT 8. Jože Garbas, tajnik komisije za varnost prometa ObS Ljubljana- ■ Vič-Rudnik 9. Marjan Batič, predsednik komisije za varnost prometa ObS Ljub-ljana-Bcžigrad 10. Franc Lamberger, načelnik oddelka za notranje zadeve ObS Ljub-ljana-Mostc-Polje. Številka: 02-013/65 Datum: 1. marca 1965 Predsednik Mestnega sveta Ljubljen3 : Ing. Marlan Tepina 1. r' VSEBLNA spremembi In dopolnitvi o3' Olllok U SpiUllOilUl Ul UUI»U11UV«» y loka o ob čl ns k m prometnem dav* v občini Grosuplje v Odlok o prispevkih In davkih občan0 ob *ine Grosuplje Odlok o obračunavanju in plačevanj obresti od posloVn?gn sklada k0171___ I l nnlnlh gospodarskih orgin! -.HCti la spodarskili orennlzcril /storitven® cUl 2. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vršijo občinski organi gradbene inšpekcije. 3. člen Ta odlok ne velja za objekte, ki spadajo pod spomeniško zaščito. za teto 1WS5 občin Logatec ,, Sklep o uvedbi krajevne"« samoP1* spevka 7n območje krajevne skup11 rti Dol. Logatec Odlok o prenrhnnlu veljavnosti odi ka o določitvi odstotka Mallarme ,-, najemnine, ki nrlpnJa stanovanj51«’ skupnostim občino Vrhnika Odlok o določitvi gradbenih del. el. katera ni potrebno tlovollenle za S1’8 it, nlo mestnega sveta ‘Ljubljana ,,0 ,| 1 Sklep o imenovanju članov v kotni" J i j ra premet mestnega svela Llubilanm ^ Prihodnji številka Glasnik# ide v sredo, 13. marca 1965. ii- J'