133. StCTilta._________ 1 HrtljiH, i fttitrt, U. jmija 1912.___________________________XLV. leto. »Stoftmki Narod* vdj* v LjaM|Ml as dMi dostavljen: v upravo&tvu prcjcman: Cdo teto.......K 24— cek> 'tto.......K 22*— mI leta........12-— pol leti .......11 — Ittri tett.......6*— čem ieu.......550 U mesec....... 2*— na meace...... 1-90 Dopi5; f»a! $€ frankirato. Rokoptsi se ne vračaio. Ur*4ni**ro: KmmBovm aUea *t. 5 v rotličju levot. telefon 41 34. lmks|a vsak *«■ tv*ć«r imvM«*l M*el!« ia praiaifc«. inserati veljajo: peierostopna petu vrsta za enkiat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., ra trikrat ali večkrit po 10 vm. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Po&lano vrsta 20 vin. Pri več jih insercijah po dogovoru. Upravni&tvu naj se pošiljajo naročnme, reklamacije, inserati itd. to -e administrativne stvari -------------- *—ameiM* fttevilka v*lt« 10 vinar*«*. -------------- Na pismena naroćila brez istodobne ^poslatve naroćnine se ne ozira. ,Naro*aa tiskaru«" telalon st SS. mSlovenski Narod" velja po poštL* za Avstro-Ogrsko: i za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K.3O— pol leta .... 4 .. • 13-— . četn leta.......650 za Amenko in vse druge dezele: na mesec ...... . 2*30 ćelo leto......K 35*— Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znainka. Upravništvo: Knaflova ulica št 5 fspodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 Državni zbor. Klerikalna groteska. — Koroški ju« stieni skandal pred parlamentom. — Grafenauer kot narodni politik. — Brambna matematika. — Rusini imaju ključ. — Grozeči razpai Lnot-0čga češkega kiuba. — Tajno poro-čilo. D u n a j, 12. junija. Včerajsna veseloigra je dozi vela đanes še buCnejšo reprizo. Rcsno de- k>, kakoršno ie glasovanje o va/irh aoločbah službene pragmatike^ bi se bilo skoraj ustavilo ob groteskni ko-miki klerikalne >skrbi« za državne uradnike in sluge; minoritetna vota drja. Korošca so bila spreieta s tako viharno veselostjo, da je moral predsedniški zvonec ponovno kucati zbornico k miru in redu__ Slovenski klerikalei so danes ?nenda skienili abecedo, toda zdi se. da v zadnjem času pojema ćelo eđina prednost klerikalnega kluba, disciplina. Veliki gospodie so sicer izostali, toda par naših malih radovednežev z dezele se je vseeno vsedlo na svoja mesta. Ko ie predsednik izklical prvi Korošcev manjšinski predlog k § S7.. sia se dva izmed njih se dvignila, splošni posmeh pa ju je oplasil, in ko K prišel drugi Korošcev preJlog na glasovanje, sta mirno obsedela ter »ako dokumentirala, da *e čutita z ostalo ogromno več'no solidarna v obsodbi protiuradnikom in s!ugam *■ sovražnih manevrov svojih klubovih voditeljev. Od tega trenutka pa zbornica s svojim veseljem ni več čaknla do glasovanja, temveč ie izbruhnila u-koi po prvi besedi predsednikovi. čim je ta pričel: »Poslanee Korošec pređlaga...« v tako živahni krohot, da se nikdar tako. Se nikdar tako veselo ni bilo pri parlamentarnih po-^rebih. Bučni smeh je bil pognal tuđi ; adnje Šusteršičeve neuboglfivce iz dvorane, toda komaj je zopet nastal mir in red. prišla sta dva nova. to-krat SZ- P i š e k in R o š k a r, ter se ~-;■!■:nj časa krepko udeleževala glaso-v^*:la. Votirala sta proti vsem manj-šinskim predlogom ter se izjavila za udsekove sklepe. Ne dolgo. Zdi se, da sta bila od nevidn? sile odpokli-cana. Odšla sta in zbornica je mirno in v nemoteni solidarnosti odklonila vi?*?t na hudobiie. ki jih i^vrši'.io v > - nacionalna politi- ka pod riocUtiibur^erievo patronan-co ztesti na Koro^k^m. Koroški slovenski poslanec Grafenauer očividno nima v klerikalnem klubu niti toliko veljave, da bi mogel izpolnovati akcijo svojih tovarišev za ogrožene vitalne interese onega ljudstva, ki si ga je bilo izbralo, da mu skuša biti v dr-žavnem zboru branitelj in za^čitnik. Nekateri kler^ilni postanci ^o sicer poslušali dr. R y b a f e v e navedbe s tako nepritajen'm začudenjem, da je staviti sto proti eni. da o ćeli stvari nišo do danes slišali besede. in da se nam enenzično vsifluje dntnneva-nje, da klerfV.ii^i klub o zadevi ni P'av nič premiSljeval, da se ž n:o niti vi bavil. da o njej najbrž niti informiran m. To deistvo pa govori več kakor ćela knjiga. 2a vsako sHvensko-na-rodno stvar se morajo zavzeti slovenski napredni ooslanci in tržaski p*astop«ik je. hoćeš, nočeš. bil p^'s1-Ten poseči v komnetenco koroskega tovariša — katerecra ne vzbudijo niti nainevameiši nacijorn'ni ootresi v tužnem Korotanu. Dr. R y n a r e v protest proti rasilnemu zatiranju slo-venskega jezika pred koroškimi so-dišči. je vzbudil občo pozornost ter napravi! pri slovanskih strankah globok vtisk. * * Parlamentarni matematiki raču-najo dares izglede brambenih predlog. »N. Fr. Pr.« je izračunala. da bo 322 poslancev glasovalo za predlog. 130 jih bo proti, 39 se jih bo absenti-ralo, 25 da je nepotovih. Na podlagi tega računa bi bila torej ~ večina zasigurana. Toda že tekom d ie se je pokazalo, da temelji V* več:ne nišo tako trdni kakor si nekateri lomne-vajo. »Abstinenti so delomn nr^sli v tabor »nasprotnikov' (D; !matinci (7) in liberalni Italiiani (6). t oslednji s predrzrto motivacijo, da tuđi v protest proti slavizaciji. ki jo izvaji vla-d s nn iugu): to pomenin oslnblicnje a/s večine za 26 mož; pa tuđi v tej većini so nasteti češki glasovi pre-več opitimistično. Večina čeških me-ščanskih strank sicer ni nasprotnica brambne reforme, toda mnogi češki postanci se bodo Ie te?ko odločili od-dati za njo svoj glas, ter bodo raje od glasovanja izostali. Ključ ćele situacije imaio v rokah še vedno Rusiri, katere je do trenutka šteti med na-sprotnike. Ako claio vladi na razpo-lago svojih 28 glasov, je mno^o pri-dobljeno. Vlada se na vse mocjoče načine trudi, jih odvrniti od obstruk-cije in minister Hussarek jim je danes pisal tako ljube/njivo pismo o potrebi in bodočnosti n'ihove univerze, da bi kam-n omehčal. Toda Rusini berejo v tem dopisu mnogo besed, pa malo konkretnih podatkov, in jako dvom-ljivo je, se bo li rus^n^ki klub, ki se jutri dopoldan znova sestane k po-svetovanju, odločil omiliti svojo tak-tiko. V češkem enotnem klubu se po-gajanja še nadaljuiejo. Vesti o njega razpadu so se izkazale vsaj za pred-časne. i>ele v torek pade odtočitev. in upati je. da se posreći najti izhod. ki bi omogočaL cia si ohranijo Čehi svojo skupno parlamentarno organizacijo. Rusini zastavljajo s svojo ob-strukcijo delovanie budgetnega in brambnega odseka. Navzlic temu upajo optimisti, da prične zbornica v torek, ko konca glasovanje o službeni pragmatiki razpravljah v 11. branju o brambnih predlagan. V naslednjem podajamo sejno po-ročilo: Poslarec dr. pl. M ii h 1 \v e r t h se je predvsem pečal z izpreminje-valnimi in minoritetnimi predloori, ki so jih stavili oni poslanci, ki jih vodi znani sovražnik urndniko-\\ dr Korošec. Nato je izjavil, da nemški National verbanH ne bo oviral posveto-vanja o brambni reformi. Poslanec dr. R y b a f se je med drutrm bavil tuđi s stališčem, ki ga zavzemajo stranke večine napram izjavi notranjega ministra. Zastopni-ki teh strank so danes ogorčeni, ker se je vlada upala predložiti zbornici delavni program in delavni kalen-darij. dočim so ravno te stranke v zadnjih letih predbacivale vladam, da ne znajo voditi parlamenta. In ko je 7daj prišcl minister. ki hoče vroditi parlament, so ti crospodje razgaljeni. Po končanom govoru poročevnl-ca Čeh? se je začelo glasovanje. Paragrafi *2 do 194 so bili sprejeti, kakor jih ie sVlenil odsek. odklorjeni so pa bili vsi minoritetni in izpreminje-valni predlogi. Poročevalec dr. Ć e c h je nato uvedel razpravo o IV. oddeleku »sluge«. Poslanec B u f i v al je utemelje-val svoje minoritetne predloge. Poslanec Forstner je vprašal trgo-vinskega ministra, ali se identificira z ukazom poštnega predsednika fioheiselja. Razprava je bila nato preki-njena. Poslanec dr. S c h a c h e r 1 in tov. so interpelirali zaradi grđega ravnanja z rezervisti pri zadnjih orožnih vajah v Poreču. Justični minister dr. pl. Ho-chenburgerje odgovoril na neko interpelacijo poslanca Neumanna ni tov. gl°de izpremembe eksekucij-skega reda. Poslanec vitez pl. P a n t z je vprašal predsednika narodno-gospo-darskega odseka, ali hoče na to de-lati, da se bo odsek začel kakor hitro mogoče baviti z njegovim predlogom o uvedbi davka na kartele. Seja je bila nato končana. Pri-hodnja seje se vrši v torek. 18. t. m. | flnton flšta. t | Smrt ni vendar nič drugega, kakor povratek v naročje prirode. Misel na smrt spravi lahko človeka trenotno v slabovolje. a trajno nima nanj nobenega vpliva. Vsak se zave-da, da priđe tuđi zanj posledna ura. ko pade v nič, ko sra pahne usoda v večno temo, a vender ga to ne zadr-žuje ne pri delu. ne pri zasledovanju njegovih stremrlenj, ne pri uživanju . . . To je bistvo misli, ki jih je ne-kega jesenskega večera razlagal Anton Aškerc s tisto elementarno poštenostjo. ki je bila tako značilna zanj. ki ni nikoli ničesar skrival in ni nikoli izrekel nazorov, o katerih bi ne bil v dušo prepričan. Snoči je padel on sam v nič in so njega položili v večno temo. Anton AŠkerc. ki je vse svoje dni živel tako skromno, tako sam zase in oddalien od sveta, ki se mu življenje ni nikoli sladko nasmehnilo, ie bil pokopan s častmi. kakršnih ni bilo deležno še mnogo slovenskih pesnikov So-li veljale pesniku-člo-veku ali Človeku-pesniku — kdo bi to mogel dognati; to pa stoji: bile so izraz srčne potrebe narodnega in na-prednega občinstva. Malo je pesnikov, čijih dela bi bila prodrla tako globoko med naj-širše sloje, kakor Aškerčeva. Gre-gorčič, mehki pesnik nežnih čustev in Aškerc, jekleni pesnik misli in problemov, sta najpriijubnejša vseh slovenskih poetov in v ljudskih knjižnicah šega poezijo ljubeče ob-činstvo največ po njiju delih. Tisoči in tisoči so si ogreli dušo ob Ašker-čevih pesmih, tisoč in tisočkrat so bili njegovi stihi deklamirani, postali so v višjem pomenu besede naro-dova last. A tuđi kot človek ie bil Aškerc svojemu narodu blizu. Vsakdo je ve-del, da je bil mož, čigar življenje §e vse drugače teklo, kakor drugih ljudi. Aškerc ni bil eden tistih, ki sle-čejo duhovsko suknjo, da bi se mogli neovirano izživeti. Aškerc ni zapu-stil duhovskega stanu, da bi svobod-no užival, da bi se veseli! življenja ali se oženil. Kakor v duhovskem stanu, tako je kot svoboden mož ži-vel uzorno, šel je iz duhovskega stanu, ker mu je poštenje branilo, da bi drugače delal, kakor je spoznal da je prav, ker so ga nizkotni stanovski tovariši preganjali zaradi njegove pesniške delavnosti. Aškerc bi bil lahko v duhovski službi naprej prišel in dosegel znatna cerkvena dostojanstva, če bi bit hotel opustiti svojo literarno delav-nost in zatajiti svoje prepričanje. A tega ni bil zmožen. Hlinjenie mu je bilo popolnoma tuje. Očitalo se mu je. da ni bil nod-kovan v bogoslovskih vedah. A to očitanje ie krivično. Goethe je nekoč rekei: > Bližati se protestantizmu, je tendenca vseh tistih, ki se hočejo razlikovati od drhali.« Goethe je hotel s temi Ijesedami povedati, da umstveno višje stoječ človek ne more slepo verjeti. kar cerkev uči, nego da zahteva zase to, kar priznava protestantizem svojim pripadnikom, da smejo namreč svobodno razisko-vati verske nauke. To hrepenenje ro spoznanju resnice je bilo lastno tuđi Aškercu. ftkal je Boga. Iskal ga je najprej v katolicizmu, prestudiral je kot odrasel človek in duhovnik bogo-slovske vede, a našel ni tega. kar je iskal, narnesto resnice in Boga ie našel praznoto. Iskal je Boga v bud-hizmu, iskal ga v egiptovskem ver-stvu in iskal ga z neutešnim hrepe- LISTEK. flnton flstiBPt. (Odlomek iz Ivan Hribarjevih spominov.) * Čitajoč v »Ljubtjanskem Zvonu- pesmi Gorazdove« začelo se je v meni vzbujati zanimanje za pesni-ka. Poizvedel sem, kdc se skriva za tem pseudonimom in ko sem izvedel, da je to kaplan Anton Aškerc, name-nil sem se obiskati ga o prvej priliki. Pot me je nanesla v Saleško dolino, kjer je Anton Aškerc kapla-noval v Skalah. Obiskal sem ga. Ko sem se mu predstavi!, razveselit se ie, kajti poznat me je po časniških poročilih iz mojega delovanja v narodnih društvih ljubljanskih. Razpre-del se je med nama živahen pogovor o Ljubljani, o ljubljanskih razmerah. o Jurčiču in Gregorčiču in ločita sva se, ko me je spremljai po bregu od cerkve navzdol, ko da bi bila že davna znanca. Od tega časa sva si dopisovala in obiskaval sem ga, ka- * Bivši župan Ivan Hribar piše svoje spomine. Ta sestavek je od!o-mek iz njih. Obljubljenih nam je še več takih odlomkov. darkoli me je pot nanesla mimo nje-govega bivaltšča. Največkrat s\Ta se sešla v Šmarju pri Jelšah. ker sem zahajal v Rogaško Slatino. Nikdar nisem opustil obiskati ga. Tistikrat je Aškerc že čutil nenaklonjenost svojih duhovnih predstojnikov, — nenaklonjenost, ki jo ie izzval s kritiko o njegovih pesniških proizvodih Anton Mahnič. Kakor čez Simona Gregorčiča — in še z večio vehemenco — se je namreč Mahnič vrgel čez Antona Aškerca. V tem. ko je vse Slovenstvo občudovalo genij GregorciČev in Aškerčev. iskal je namreč Mahnič v njunih poezijah misli, ki so se mu zdele za Slovence nevarne ter je na njih snoval oštro kritiko proti njima. Mahniču je bilo očividno do tega, da zagreni obema veselje do delovanja ter tako izsili njun molk. Pri Gregorčiču se mu je to deloma posrećilo, kajti bil je mehke narave in zelo občutnega srca. Aškerc pa je bi iz drugega kova: čim hujši so bili napadi Mahničevi. tem trdneje ie stal s svojim prepri-čanjem. Z vso odločnostjo je ponovno izjavil, da ga vsi ti napadi ne bodo odvrnili od dela, temveč da ga k delu Ie vzpodbujajo. češ da v Mahniču vidi fanatika, ki bi rad okoti slovenskega naroda potegnil kitajski zid, preko katerega naj bi do njega ne prišla luč spoznanja. — Vendar je tuđi Aškerc težko nosil šikane Ško-fa in ordinarijata. Bil je namreč ponovno klican v Maribor vsled tega, ker so se na podlagi izjav, o katerih mnogokrat ni izvedel. odkod so pri-hajale. vršile proti njemu preiskave. A Aškerc klubu temu ni kloni! duhom, temveč je njegova muza izvijala krepkejše in krepkejše akorde nevski liri. Aškerc ie postal v tej borbi naš naji7razitejši epik, glasnik naše zalostne pretektosti in propo-vetlnik boljše bodočrotsi, katero dosežemo z delom in trudom. Ko smo z dr. Tavčarjem in Ant. Trstenjakom začeli izdajati »Slova-na«. povabil sem tuđi Aškerca. naj bi sodeloval. zlnsti bi bil rad videl. da bi bil v »Štovanu« priobčeval svoje pesniške proizvode. A kljnbu temu, da sva si bila dobra prijatelja, nisem ga mogel k temu pregovoriti; pošiljalmije Ie semtertja kako notico, zad^vajočo Slovanstvo. Večkrat mi je pa zatrjeval, da je s »Slovanom« izpolnjena v našej žurnalistiki že davno zevajoča vrzel. Ob nekej prilici, ko sva sedela v Šmarju v skromnej njegovej sobici, kritikoval je jako oštro neki članek. Ko sem mu po končanej kritiki — krohotajoč $e — povedal, da sem članek napisat jaz. nasmejnl se je ter pristavil: »E. kaj zato! Mislim, da kritiko ravnotako lahko preneseš, kakor Jaz m ua te zaracn moje Kritme ne ooae konec. kakor mene ni bilo zaradi Mahničeve kritike.« — Po letu 1890. pravil mi je Aškerc večkrat, da misli stopiti v pokoj, češ da bode potem popolnoma neodvisen in da se bode lahko posvetit samo literarnemu de-lovanju. Razglabljala sva o tem na dolgo in široko in opozoril sem ga, naj to dobro premisli, kajti pokojni-na, ki jo dobi kot duhovniški umirov-ljenec, bode tako majhna, da od nje živeti ne bode mogel. z literaturo pa da si človek pri nas — in v tistih ča-sih je bilo tako — komaj zasluži sla-nega kropa. Priznaval je to tuđi Aškerc sam, a vendar, kadarkoli sva prišla vkup, naglašal je, da mu je njegovo službeno razmerje neznosno in da ga najbolj peče hinavstvo, katero je videl v tem. da je moral kazati ceremonijozno pobožnost. Tuđi ga je ježilo — in mnogokrat je to poudarjal — da je stal pod nadzor-stvom tercijalk, ki so imele pravico toziti ga ordinarijatu in škofu in katerih pritožbe so se jemale ćelo za podlago preiskavam. Ko sem leta 1896. — poln veselja do dela za procvit Ljubljane — prevzel županski posel ter sem si magistratne urade ogledat, zabolelo me Je v srce, ko sem našel, da je mestni arhiv, ki je hranil mnogo jako važnih dokumentov, bil v popol- noma zanemarjenem stanju. Porodila se mi je takrat misel ustanoviti mesto arhivarja in bil sem si tuđi takoj na čistem, da bi to bila za Aškerca služba, v katerej bi bil prost skrbi in bi se mogel popolnoma posvetiti literarnemu delovanju. Tuđi sem mislit že takrat na ustano-vitev mestne knjižnice, kajti mnogo dragocenih knjig razmetanih ie bilo po mestnem arhivu, ne da bi bil o njih sestavljen kak imenik. Ko sem to vprašanje nekoliko bolj proučil. sestavil sem poročilo. v katerem sem priporočil občinskemu svetu, da sistemizuje službo mestnega arhivarja. V svojem poročilu sem tuđi naravnost namignil, da naj za to službo takoj imenuje brez razpisa pesnika Antona Aškerca. Naglašal sem pri tem, da pri drugih srečnej-sih narodih vladarji skrbe za take izvoljence božje ter jim omogočajo z dovolitvijo primernih stalnih do-hodkov brezskrbno posvecevati se vzvišenej njihovej nalog!; da ima pa pri nas, ki nismo v tako srečnem položaju, ljubljansko mesto kot najvaž-nejša občina in središče slovenskega naroda, prevzemati to nalogo. To moje poročilo vzbudilo je predvsem, ker občinski svet nanj pripravljen ni bil, začuđen je; deloma tuđi odpor. Zlasti odločno se je vpiral ustanovitvi arhivarske službe S*™ *• SLOVENSKI NAROD, 133 Štev. ncntem v moderni filozofiju iskal dokler mu ni ugasnila luč življenja. Zahteval je zase samo svobodo iskanja in svobodo mišljenja — in je bil trpin tega načela. Sovrazi 1 je vsako tiranstvo, rusko avtokracijo kakor katoh'ško cerkveno tiranstvo, kakor tiranstvo modernega kapitalizma in tiranstvo enega naroda nad druginL Kot pesnik in kot človek je bil srcu slovenskega naprednoga obein-stva tako bliza, kakor malokateri. In včeraj smo ga položili k več-nemu počitku* v tisto grobnico, kjer že leže Fran Levstik. Ivan Zelezni-kar, Andrejckov Jože Podmilsak, Božidar Raič, Anton Raie, Simon ■ RutaT tn Ivan Resman. Nebroj ljudstva ga je prišlo vce-raf kropit v Narodni dom. Ob obeh straneh vhoda v dvorano, kjer je le-žal pokojni pesnik, so bili obešeni sledeci venci: Lipovi venci z belimi trakovi in napisi njegovih del in si-cer: Balade in romance 1890. Nove poezije 1900. Primož Truba r 1905, Mučeniki 1906, Četrti zbornik 1904. Izmajlov. Poslednji Celjan 1911. Izlet v Carigrad. Dva izleta na Rusko. Lirske in eoske poezije 1896. Zlatorog 19O4. Junaki 19O7, Jadranski biseri 1908, Akropolts in piramide 1909. Zbornik pesnitev 1910. Dalje venci: Nepozahenemu prijatelju. Oojmtr Krek. (slov. trakovi); — Rodbina notaria Hudovernika — Prijatelju-trpinu zadnji pozdrav, (vi-jolieasti trakovi): — Mestna občina jubljanska. (belo-zeleni trakovi): — Lepc pozdrave V. licej, (beli trakovi): — Pesniku velikanu — društvo ^Branibor«; — Stovenskemu pesni-fcn — *Pro<;veta (slov. trakovi); — Svojemu častnen :iu. — Sokol v Ljnbljani (slov. uarvovi); — Slo-venskemu velikanu — Lublanšti Ce-ši, (belo-rded trakovi); — Mestni dekliški licej, (beli trakovi); — Maturanti 1. dž. gimn. — pesniku značaju (slov. trakovi); — Tržaški Slovencu veiikemu pesniku (slov. trakovi); — Našerru veiikemu pesniku. Slovensko društvo v Opatiji (slov. trakovi); — Pišate! jsko podporno društvo, svojemu častnemu članu (Crni trakovi); — Izobraževafri! klub ljubljanski, slovenskemu pesniku (slov. trakovi); — Venec s slovenskim trakom brez napisa. — Svojemu dragemu prijatelju (slov. trakovi); — Društvo magistratnih uradnikov, svojemu zvestemu člana (slov. trakovi); — Društvo slovenskih učiteljic (crni trakovi): — Zna-menitemu pesniku založna knjigama Kleinmavr & Bamberg (crni trakovi); — Dr. Požar, slavnemu sošolcu (crni trakovi); — iMatica Hrvatska -— Antonu Aškercu (hrvaški trakovi); — Matica Slovenska — Antonu Aškercu (slov. trakovi): — Antonu Aškercu. veiikemu pesniku. Anton Trstenjak (slov. trakovi); — $opek. palma z mačehami in rdečim trakom z napisom Svobodnn misel*: — Iskrenemu rodoljubu, slovenskemu pesniku. pedagoški tečaj (beli trakovi): — Zveza avstrijskih učiteljskih društev. pesniku-prvaku (slov. trakovi); — Dramatično društvo (slov. trakovi): — Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. veiikemu pesniku (slov. trakovi): — Bosanski slovanski Muzlimani Odeči trakovi); — Pevcu pesmi o premogu — Slov. soenalisti (rdeči trakovi): — Narodna čitalnica. Ljubljana (slov. trakovi): — V delih svojih sam, bos živel večno — Mladika (slov. trakovi); — Tržaški Slovenci veiikemu pesniku (slov*. trakovi); — Pesniku ve- likanu narodno ženstvo (slov. trakovi s florom); — Ukrenemu rodoljubu, slov. pesniku, Pedagoški tečaj (slov. trak); — Slavnemu pesniku njegovi oboževalci (II. c razr. Ijublj. realke); — Društvo hrvatskih književnika, Antonu Aškercu (hrv. trakovi); — Bivšemu uredniku — »Ljubljanski Zvon < (slov. trak); — Vzajemnost — pesniku (rdeči trakovi). Pogreb se ie vršil včeraj ob 5. popoldne. Sprevod je šel od Narodnega doma po Bleivveisovi cesti, Erjavčevi cesti. Vevrovi ulici, mimo Zve/de, sfco-zi \Voltovo ulico, čez Marijin trg po Prešernovi ulici in po Dunajski cesti do pokopališča pri Sv. Krištofu. Pred Narodnim domom je zapela ljubljanska »Pevska župa« okroglo 80 pevcev, žalostinko »Človek glej dognan je svoje *.. Nato se je sprevod razvrstil sledeče: Na čelu jezdni odsek Ijub-ljanskega Sokola, 10 mož, križ. dijaki ljubljanskih gimnazij. realke in učiteljišča s profesorskimi zbori, učenke vseh ljubljanskih mestnih Šol in zavodov. oddelek Slov. Filharmonije, oddelek s 7 sokolskimi zastava-mi. Ljubljana. Kranj, Radovijica, ^kofja Loka, Tržič, Vič in Novo me-sto. naprej je šla zastava ljubljanske-ga Sokola kot Zvezna zastava. Dol-£a impozantna okroglo 200 mož bro-ječa vrsta Sokolov iz Ljubljane, No-vega mesta. £iŠke. ^tepanie vaši, Kammka. Most. !>t. Vida. Borovnice, Vrhnike in Radeč. Ognjegasno društvo iz Trbovelj. Nato akad. tehnično društvo ^Triglav« v Gradcu z zastavo.^— pokojni pesnik ie bil niegov ča^tni elan — Zirovnikov zbor iz St. Vida. Napredno diiaštvo. Akad. fer. društvo *Sava . — Vodstvo O. s. n. n. d. po zastopntkih, ljubljanska čitalnica z zastavo, čitalnica Novo mesto, pevski društvi -Slavee* in Zvon z zastavama, Zidarsko te-sarsko društvo z zastavo, čitalnica Skofla Loka z zastavo, pevsko društvo »Lira* iz Kamnika, čitalnica Kranj z zastavo, 7p^n^> društva jugoslovanskih žek : uradnikov. Nato venci, nosili so jih magistratni uslužbenci in dijaki in potem je prišlo \5 parov belo oMcčenih deklic z venci Aškercevih del. kar je napravilo posebno lep vtisk. — Krsta na kras-nem čveterovprežnem vozu so spremljali magistratni uslužbenci. Za krsto so sli sorodniki. nato se je raz-vrstila dolga vrsta raznih deputacij in zastopov na čelu župan dr. Ivan Tavčar z bivšim županom Hrinar-jem. občinski zastop, magistratni uradniki. uradriki Mestne hranilnice, profesorski zbor. Slovenska Matica, uradniki sodišč. Pisateljsko podporno društvo. Trgovska zbornica. Ci-ril-Metodova družba. Odvetniška zbornica. Pra\Tiik. Puški kružok, društvo »Bratstvo«. Slovensko čas-nikarsko društvo. »Akademija«. Pisateljsko podporno društvo. Zve-za slovenskih odvetnikov. Narodna tiskarna. Slovensko društvo. Kreditno društvo Mestne hranilnice. Slovensko gledališče, Uči-teljstvo vseh mestnih šol. Zdravni-ško društvo, uradništvo raznih, skoro vseh ljubljanskih uradov. urecini-štvo -Ljtihljanskcga Zvona*-, urei'ni-štvo Slov. Naroda«, vsa Ijuhliin-ska politična društva, uradniki li :h-ljanskih denarnih zavodov, »Pro^veta*-, ljubljansko trj?ovstvo in ohrnii-štvo. Izohraževalni klub. Vse ljubljanske Ciril-Metodove podružn e, razno občinstvo, nato Slovensko žensko društvo na čelu jjospa župa- nja dr. Tavčar je va s Stevilnitn zasto-pom ljubljanskih narodnih dam in tem je sledilo nebroj drugega občin-stva ix Liubljane in iz raznih drugih krajev. Štajersko so zašto pali pri pogreba Izvrše valni odbor Narodne stranke, dr. Josip ZdoiSek, Janko Lešničar, Dramatično društvo v Celju, Miloš Štibler, celjsko čitalnico proi. Jože Kožuh, celjski Sokol Jos. Smertnik, starosta; čitalnico v Mo-zirju, Rudolf Pevec, iz Maribora dr. Rosina in dr. F^avel Turner, iz Hoč dr. Karl Olaser in iz Trbovelj Sokol in pozama bramba. Iz F3rimorske Slov. izobraže valno in podporno društvo v Opatiji, Dramatično društvo v Trstu, g. DragutinoviČ, društvo hrvatskih književnikov g. Jul. Benešič, Hrvatska Matica, dr. Albert Bazala, vseučiliški profesor v Zagrebu, Kraljevsko zemaljsko kazalište g. Nučič, Bosanski slovanski mo-hamedani g. Čamil Oarib. Po uticah, koder se je premikal sprevod, je bilo zbranih gotovo 3>.000 ljudi. Po vseh teh ulicah so bile trgovine v znak sožalja zaprte. Mestni stražniki so bili v gala-uni-formah. Na pokopališču so Sokoli dvig-nili krsto z voza in joprenesli h grobnici. Na krsto je bila pribita tablica z napisom »AntonAškerc f 10/6 1912«, da bi se pokojniku v poznejši dobi ne zgodilo tako kakor nemškemu pesniku Schillerju. Na zadnji noti je spremil pokoi-nega pesnika en frančiškanski pater. Po izvršenih cerkvenih obredih je pater odšel, na kar so se vršili poslo-vilni govori. Prvi je govoril na grobu pred-sednik -Slovenske Matice« prof. dr. Ilešič. »Tužni zbor! Naglo je odšel od nas, naglo je odšel. da se komai za-vedatno. kako je bilo, naglo je odšel od nas pesnik. odšel od nas mož. Silno bogastvo je položil v zakladnico slovenskega duha: koliko mož se more z njim meriti? Mnogo lepote ie izklesal v marsikaterem svojem de-lu, lepote. ki ni bila kakor lepota ču-stvovanja, lepote, ki je bila, kakor solnčna misel! Oledal ie v bodočnost z jasnim čelom in klieal nas je, da mu sledimo s pogumom. v dejanjih, s samozavestjo in podjetnostjo. Sredi splošnosti stoji pred nami kot silna individualnost, sredi oseb stoji silna osebnost — Anton Aškerc. Naglo je odšel od nas! Kakršno je bilo njegovo življenje, taka je bila tuđi njegova smrt. Ni hiral kot starce, ki je senca življenja in podoba umrljivosti. Padel je na mah. Tako umiralo, tako padaio junaki. Neiz-prosni zakoni prirode, ki jo je sla\ il in poveličeval pokojni, so premazali tuđi njega. Priroda mu je zaklicala svoj silni »Jaz«, in tragika človeka-junaka je bila dovršena. Zabobnela ie grobnica in zganilo se je osrčje zemlje. Zbudilo se ie mnogo mož. ki so že sli skozi ta tes-na vrata. Zbudij se je Oorazd. zbudil se je Posavski in zadnji Celjan, zbudil se je Matija Gubec in Primož Trubar. Vsa podjetnost preteklosti v našem narodu se je zbudila in ga po-7dravlin. Samo eni gledajo mrko; Ferenc Tahi s Susedgrada. orijcntal-ski paše in tirani giedajo mrko na nje^a, ki je pobijal silo avtoritct. Forma je razbita, med nami pa j: ostala in ostane njegova ideja. Razbita je forma, kateri ni odgovarala vsebina. Anton Aškerc je vstvarjal iz vsebine lastnega življenja. Vedel je, da naj človek ne išče svoje pravice na tem svetu. Puh naj govori. oblika Je druga stvar. V zmislu tega boja je opeval heretike, kako so se uprli proti raznim avtoritetam. V sebi je razvil silno prepričanje, ki pa je končno dobilo moč prave dogme. In duh, ki ga ie zasledoval, se je naselil naposled v njem samem. Podlegel je sam onemu, kar je pobijal. To je tragika človeka-misleca. Ali me grajaš, Aškerc, da govorim o tem danes ob tvojem grobu, ali me grajaš, da te spominjani vsega tega, ali me grajaš ti, ki si si sam napisal na spomenik: »V delfh svojih živel bodeš večno!«? Ali grajaš morda vso to množico, ki se je zbrala okrog tvojega groba? Mi praznujemo ob tvojem grobu. Sirota Anka je prišla, prišli so vsi, ki brez krivde trpe, prišel je delavec in siromak in kmet, prišel je dijak, ki gre za junaško mislijo in umnik in vsi se hočemo vdati svojim čustvom. In vsi se vprašamo, ali je mogoče, da je izginil mož, ki je hodil po tei solnčnojasni cesti, po teh travnikih in gajih. ali ie mogoče. da sedaj počivaš pod zemljo? Solnce, ki si je opeval tako lepo kot vir življenja, zakaj ni odvrnilo od nas te ure, morje, ki si mu vedel vse lepote, zakaj ni vzvalovilo, zemlja, zakaj si nam ga vzela ? Ni te nam vzela zemlja. To je Krob kralja Matjaža, in ti nam nisi umri. Ko bo sila največja, vstane kralj Matjaž in ko bo pritiskalo naj-hujše na nas, se vzbude boritelji, in tedaj se zbudiš tuđi, ti in na tisoče slovenskih grl ti kliče: »Slava, Aškercu, našemu kralju Matjažu!« Ko so preglasnili klici Slava« pokojnemu, je govoril kot drugi vse-uciliŠki profesor iz Zagreba dr. Bazala. Nimam namena govoriti mnogo o pokojnem pesniku. Njegova dela govore sama jasnejše. kako bi mogel storiti to jaz. Samo temu hočem dati duška, da čutimo tuđi mi Hrvatje in vsi Jugoslovani, kar nas je napredne-ga duha, z vami. Prišel sem, da se poslovim od pesnika-velikana, sina slovenskega naroda, da spoznate naši severni brati, da čustvrujemo z vami ne samo v veselju, marveč tuđi v tugi. On pa, ki smo ga položili mi vsi danes v ta grob, živi med nami in bo vedno med nami živel. Vse Jugoslo-vane je zadel hud udaffec, ki ga ne bodo tako zlalika preboleli, njegove ideje pa ostanejo žive v nas. Odšel je na pot, ki pelje tja, od koder ni povratka, to nam vzbuja žalost, edino utešljivo pri tem ie Ie. da so ostale vezi uma. S takimi čustvi se bliža temu grobu ves prosvitljeni narod hrvaški, in naglašati moram, da so ču-tili tuđi Hrvati, da je Aškerc ne Ie naš brat. marveč tuđi mogočen življenski element v hrvaskem narodu. Da dajem izraza temu čustvu v imenu Hrvatske Matice« in »Društva hrvatskih kniževnika«, sem pohitel na grob pesnika. ki ga tuđi med nami ni več. Tretji je govoril ob grobu kot zastopnik soc.-demokratskega delav-stva pisatelj Etbin Kristan. Še nekdo je prišel, ki ti je bil v življenju blizu in ti ostane blizu tuđi sedaj. Bil si pesnik boja, dela, muke in trpljenja, in pesnik nade, da mora priti po vsem tem trpljenju zmaga. Poznal si škrata v temi prežečega, poznal pa si tuđi luč in solnce. ki mora premagati škrata. Mi, ki smo bili med prvimi tvojimi prijatelji, smo te razumejo oni. ki se bojujejo. Ti nisi in čutiš. Ti si bil mož boja. zato te razumejo oni, ki se boujjejo. Ti nisi bil človek mnogih besed, zato tuđi nočem tu mnogo govoriti. Samo to ti kličem: Tu smo ob tvojem grobu,ne-šteta je množica, in boievati se hočemo v tvojem duhu, dokler ne zmaga-nio. Tedaj pa na svidenje! S tem govorom je bil zaključen pogreb in mnogobrojno občinstvo se je razšlo z zavestjo, da je slovenski narod izgubil enega največjih svojih sinov, A v očigled smrti ven-dar*ni nihče misli! na žalostni nauk: j memento mori«, nego je bil vsakdo prešinjen misli: »memento vivere*, po vzorih Antona Aškerca. Fo atentatu na komisarja Cuvaja. V Zagrebu, 12. junija. Današnje uradne »Narodne Novine pišejo pod naslovom »Preiskava proti Jukiću< to - Ie: »O toku policijske preiskave proti atentatorju Luki Jukiću ne moremo mnogo pri-občiti, ker ne srne policija v interesu preiskave same dajati nobenih intor-macij. Toliko pa se je vendarle izve-delo, da se je Jukić že na Telovo pri-pravljal, da izvrši atentat na komi-sarja Cuvaja. Toda atentata tega dne ni izvršil, ker se mu ni nudila prilika. Ta svoj namen je sporočil tucii nekaterim svojim tovarišem, ki ga od tega njegovega nacrta ne samo nišo odvraćali, marveč so nasprotno njegov nacrt ćelo odobravali in Ju-kića bodrih k dejanju. Motiv, ki je vodil Jukića do atentata, še ni povsem ustanovljen, toda zdi se po dosedanjem stanju preiskave, da je bil ta atentat samo početek ćele vrste sličnih atentatov. Zanimiva je činjenica, da je v stvar zapleten tuđi znani Mirko pl. Pisačić, ki je sam prizna!, da je vedel in bil informiran o atentatu, ki se je imel izvršiti na kraljevskem ko-misarju in na drugih visokih osebah v monarhiji. No, ne samo to, nego Pisačić se ]e — kakor čujemo, ćelo izrazil za solidarnega z izvršenim atentatom, kakor tuđi z vso nadaljno akcijo v tem pravcu. Vsled tega je bil naravno tuđi on pridržan v zaporu. Poudarjamo, da je to isti Mirko pl. Pisačić. ki je radi raznih nespo-dobščin izgnan iz Zagreba na tri leta in da se je na ta slučaj pozi val tuđi neki znani dalmatinski poslanec v državnem zboru, ki je označil Pisači-ća kot mučenika, ki ga policija da koi na\radne zločinca zvezati in brez razloga izgnati iz Zagreba, njega, po-slanca in veleu?:lednega ^raščaka, dočim mi vTsi vemo. da Pisačić ni bil nikdar poslanec, a ni niti sedaj gra-ščak, marveč je človek brez vsake-ga posla.« — Tako pišejo »Narodne Novine , če Je vse to res, to bo pokazala sele obravnava proti Jukiću in njegovim sokrivcem, ako jih v resni-ci kaj ima. — V isti številki ^»Narodnih Novin« ste izsli dve naredbi kraljevskega komisarja Cuvaja, ki se tičeta nošenja orožia v Zagrebu in po ostalih krajih Hrvaške. S tema naredbama se ukazuje, da morajo vsi posestniki orožja, streljiva in razstreljiv v področju Zagreba, Hrvaške in Slavonije v roku treh dni to orožje in streljivo izročiti proti potrdilu policijskemu komisarijatu v Zagrebu, oziroma policijskim pover-jeništv^om po deželi. Izvzeti so pri tem samo tišti, ki službeno nosijo orožje. Trgovci in in seveda tuđi namestitvi Aškerčevej vplivTii občinski svetnik Ivan Oogo-la, ki Ie poudarjal, da dolžnost ljuh-Ijanskega mesta ne more biti vzdrže-vanje slovenskih pesnikov. Nekaj Časa se je ćelo zdelo, da prodre s svojimi nazori; ali končno se je velika večina izrekta za moj predlog in Aškerc je bil imenovan za mestnega arhivarja ter se je kot duhovnik dal upokojiti. — Nevajen uradniškega poslovanja ni se v svojem uradu posebno dobro počutill; zato je bil prav vesel. ko sem mu dejal, naj svoje službe ne jemlje prestrogo, češ, da veliko važnejše, kakor njegovo uradno poslovanje, se mi zdi njegovo pesniško delovanje. Vendar je na 'Aškerc vsled pronikavosti svojega duha takoj čutil. da se mu ostali mestni uradniki nekako muzajo in da jim ni všeč. da nišo zanj veljale iste uradne ure, kakor za ostale. To mi je nekoč potožil ter mi naznanil tr-den sklep, posvetiti se uradnemu poslovanju tako, da mu tuđi kolegi njegovi ne bodo mogli ničesar očitati. Res je od tedaj začel jako marljivo v uradu poslovati in je mestni arhiv kmalu v prav lep red spravil. Ko je bilo to delo gotovo, naročil sem mu ustanovitev mestne knjižnice in danes sta vsled prizadevanja Aškerće-vega mestni arhiv in mestna knjižnica tako važen urad, da mestna občina brez arhivarja in knjižničar-ja več biti ne bode mogla. (Koaec prihodnjić.) Lepi stričeh. (B€l - Ami.) Francoski spisal Quy de Mau-passant. — Prevel O t o n 2 u - P a n č i č. Drugi del. Oeorges je zamnnral: »O, Ma-dica moja!« — in jo je stiskal k sebi. Rekla mu je: »Ah se spominjaš gozda pri vas, kako je bil teman! Zdelo se mi je, kakor da je v njem polno strašnih zveri, in kakor da je brez konca. Tukaj pa je prijazno. Veter nas poliublja, in natanko vem, da je onkraj gozda Sevres.« Odgovorit je: »O, v gozdu pri nas, tam ni bilo drugega nej^o jeleni, lisice, srne in rnrjasci. in tu pa tam gozdarska hiša.« Ta beseda. to ime pokojnikovo * iz njegovih ust ju je osupnilo, kakor da jima ga je kdo zakričal iz gošča-ve. in nanagloma je umolknil, zakaj zopet ga je pograhil tišti čudni, neprestani počutek neprijetnosti. tista razdražena ljubosumnost, ki ga je grizla, in ki ji ni bil kos, greneča mu življenje že nekaj časa. Potekla je minuta, potem je pra-sal: »Ali si bila kedaj zvečer s Char-lesom tukaj?« • Qoz4ar = Forestier. I Odgovorila je: »Bila večkrat.« In hipoma ga je prijela želja, da bi se vrnila domov; nervozna želja, ki mu je stiskala srce, A podoba Fo-restierjeva mu je bila stopila pred dušo, ga objela in ukienila. Samo nanj je mogel še misliti, samo o njem govoriti. Prašal je s hudobnim povdar-kom: »Slišiš, Mada?« »Kaj pa, dragi moj?« »AH si ga goljufala, tega uboge-ga Charlesa?'? Prezirno je zamrmrala: •»Kako bebasto je to tvoje večno |>režvekovanje.« A on ni odnehal od svoje misli. »No, daj. Madica moja, govori odkrito, priznaj! Goljufala si ga, kaj ne da? Priznaj, da si ga goljufala.« Molčala je, zakaj ta beseda jo je dimila, kakor vžali vsako žtrnsko. Trdovratno je nadaljeval: *Pre-sneto, ee je bil kdo mož za to, je bil bogme on. O. je, o, je, je! To bi me prav veselilo, če bi vedel, da je bil Forestier goljufan. E, ta dobrodušni trot!« Zapazil je, da se je nasmehnila, nemara, ker se je nečesa sponinila, zato je naviral: »Daj, povej no! Kaj pa zato? Narobe, to bi bilo posebno smeha vredno, če bi mi ti priznala, da si ga varala, če bi priznala to meni. < Res je kar drhtel, tako se je na-dejal in tako je želei, da bi bil Char- les, ta mrzki Charles, ta pokojnik, ki ga je črtil in preklinjal. nosil to sramoto na sebi. In vendar . . . vendar je vzpodbadalo njegovo radoved-nost še drugo, bolj nejasno čustvo. SiliI je in silil: »Mada, Madica moja, prosim te, povej mi. Vidiš, on je mož. ki bi bil to zaslužil. Strašno napek bi bila napravila, če mu ne bi bila tega prizadela. Daj, Madica, priznaj.« Sedaj jo je to njegovo prigovar-janje brez dvoma zabavalo, zakaj smejala se je pretrgano, s kratkimi izbruhi. Približal je ustnice svoji ženi prav do ušesa: »Daj no, daj ... povej . . . priznaj.« Oštro se je zgenila in se odmek-nila od njega ter dejala oštro: »To je pa res neumno. Kdo pa odgovarja na taka prašanja!« To je bila izrekla s tako posebnim glasom, da ga je izpreletel mraz po vseh žilah; ostrmel je ves osu-pel, sapo mu je zaprlo, kakor da ga je zgrabilo v dušo. Sedaj je Šel voz mimo jezera, kjer je bilo videti, kakor da je raz-treslo nebo svoje zvezde po gladini. Dva laboda, ki si jih komaj razločil, sta plavala mirno po mraku. Georges je zaklical kočijažu: Obrnite!« — n kočija se je vračala v mesto, prehitevale druge, ki so vozile v korak, z velikimi svetilkami, ki so sijale vgozdni temini kakor oči. Kako Čudno je bila izrekla tište besede! Du Rov se je prašal: »Ali je bilo to priznanje?« In ta skorajda trdna gotovost, da je varala svojega prvega moža, ga je sedaj srdila, da je kar blaznel. Tepel bi jo bil, davil, ji ruval Iase! O, če bi mu bila odgovorila: »A, liubček moj, če bi ga bila hotela varati, bi ga bila s teboj,« — kako bi jo bil poljubil. stisnil k sebi, oboževal! Sedel je s prekrižanimi rokami, oči uprte v nebo: duh mu je bil pre-razburkan, da bi bil še kaj drugega premišljeval. Edino to je čutil, kako vre v njem tista jeza in raste tišti srd. ki razganja vsako moško srce vzpričo muhavosti ženskega poze-ljenja. Prvikrat je začutil ono nejasno bojazen moškega, ki se mu je vzbudil sum! Da bogme, Ijubosumen je bil, Ijubosumen za mrtveca, Ijubosumen na Forestierjev račun! Čudna je bila ta ljubosumnost in žgoča, in vanjo se je vlila hipoma mržnja na Madelčno. Ker je bila varala onega, kako naj bi ji zaupal sedaj on? Potem se je polagoma pomiril, postavil se je svoji muki po robu, češ: »Vse ženske so vlacuge; po-služi se jih, a ne daj jim ničesar iz svoje globočine.« Bridkost njegovega srca mu je vstajala na ustnice v besedah prezira in studa. Vendar se jim ni dal izliti. Ponavljal si je: »Pogum velja. Krepkemu je treba biti. Povzpeti se treba preko vsega.« (Dalje prihodnjtt.) 133. Star.__________________________________________________SLOVENSKI NAROD,___________________________________________________Stran 3. -ibrtnilei smejo na temelju posehnega vtednega dovoljenja imeti zaloge orožja in streljiva, vendar pa ne sme-io nikomur prodati orožja ali strelji-ca. ražen ako ima dotičnik za nakup fiosebro oblastveno dovoljenje. Vsak prestopek te naredbe se kaznuje 7 zaporom do 2 mesecev \m i globo 600 K« ako pa je prekršitelj 'jozemec, se ga izžene iz firvaške. Isti kazni zapade tuđi tišti, ki ne ftvadi onega, ki poseduje orožje in ga *e iz roči oblasti. . . . \H je res pri nas na Hrvaškem c revolucija, da so potrebne take naredbe? {talijansko - turšha vojna. V Egejskem morili. Vali v Smvrni je brzojpvil, da Je neka italijanska križar ka pred Ku!lukom zaplenila neko tursko lad-\o. ki je bila obložena s premogom. Ova torpedna čolna, ki sta bila 24 ur v pristanišnu zasidrana. sta pred tremi dnevi odplula. Ko sta bila tor- j ćolna se v pristanišcu, se je •v ^.javi pokazala velika oklopnica. Prebivalstvo se je umaknilo v notra-njo Ježelo. Ena križarka in en tor-pedn* wOln, ki sta preiskali pristani-šče radrunsko. sta bila predvčerajš-njim pred Kosom. Vesti, da se naha-ja kakih dvajset italijanskih vojnih ladij rri Lemnosu in da se od tam siiši kanonada, se uradno dementira. Boi pri Zanzuru- Turško vojno ministrstvo objav-ha brzojavko o boju pri Zanzuru: halijan? so napadfi s poldrugo • iirrjcni Jel Zanzurja in z eno «..,-zijo vzhodni del. Italžjani so streljali z ladijskimi topovi, s trdnjavskimi *^povu dvema gorskima baterijama ■■■? Štirimi poljskimi baterijami. Boj Itrajal sedeminpol ure. Levo krilo rških čet se je moralo zaradi ostre-^a bombardiranja italijanske morna-nce umakniti. Ostale čete so se hrabro branile, dokler jim ni zmanjkalo streljiva. Nato se je začel krvav boj x! moža do moža. Sovražniki so iz-jbifi več nego lonn mož, Turki so neli 150 mrtvih in ,300 ranjenih. Štajersko. Iz Trbovelj- Izgubit je v nedeljo r- t. m. na pmi iz Mrzlice v Trbovlje ■ .-lovodja gosp. Edv. £ip srebrno uro z venžico in pašom. Pošten najditelj rta i odda ali posije vse gori imeno-vanemu proti primerni nagradi. Siroti se seveda tuđi povrnejo. Iz Žalca. Dne 2S. julija t. 1. slavi naša moška Ciril-Meioiova podružnica v večjem slogu svojo 251etnico. Ob ti priliki se vrši v 2alcu v vseh 'M'ostorih hotela *Virant (Kuntara* i;udska veselica, za katero je zasigu-rana vojaška godba 17. pešpolka iz Celovca. Slavna društva v Savinski dolini so prošena, da se ozirajo na ta čan. Iz Ceffa. Danes so se tu vršile ob-činske volitve za mesto z volitvijo iz I razreda. Od 210 volilcev se jih je 'težilo volitev 123. Izvoljeni so: -runo Bauer (122 glasov). Fr. Honner (122). Oto Eichler n23)9 dr. Jesenko (\22). Otmar Praschak (113). Klem. Proft Ul^). Viliem Rak u se h (119), ". Klementschitsch (\22), <>fo Paul (120), Ferd. Persche !1K>). dr. Skoberne (115 glasov). Celjsko »nemštvo« je zooet za tri leta rešeno. In Še ćelo brez boja! Nagla smrt. Iz Letuša se nam po-rnča: I me 11. t. m. zvečer so se ustavili pri nas splavarji Franc A c -nan, Janez Sa v i n še k, Janez ^ober, Jožef Z a j c, Jožef V e r -fr o v n i k, Franc R e m i c, Jožef Korošec, Anton Strojanšek in Franc C o k a n. Zvečer so pili in vtCerjali pri g. Zaveršniku. Z ri-mi je pil, bil vese! in prepeval kmet Anton V o d o v n i k iz Podgorja. Naenkrat pa mu je postalo slabo, iz ust so mu prišle pene, in vkljub hitri romoči navzočih splavarjev je v treh inutah umri. Bil je star 45 let. Za-: u^til je 8 otrok in ženo v blagoslov-'enem stanu. Zdravnik gosp. dr. Ćer-inka, ki je hitro prišel na lice mesta, e mogel le še konstatirati smrt. Rajni je bil pri vseh sosedih, znancih in rrijateljih jako priljubljen. Pokopali • ga v četrtek 13. t. m. Bodi mu ahka zemljica in blag spomin! Ivanjkovci. Za krajnega šolskega nadzornika za solo pri Svetinjah je iienovan gosp. Lovro Petrovar. Iz Središta poroča -Narodni U^t . da tamošnji kaplan Kranjc v \ iesgasse 5 izvrstno uspelo vrtno veselico. Da-siravno vreme ni bilo najugodnejše, so bili vendar vsi prostori že ob r5. popoldne prenapolnjeni. Lep obisk nam kaže. koliko zanimanja je med veliko slovensko delavsko kolonijo v Gradcu za Domovino . Društvo lepo procvita in napreduje, dasirav-no se vzdržuje in plačuje ogromne svoje stroške le s članarino in pre-bitki veselic. Članov je veliko — a bilo bi jih še več, ako bi rodoljubni Slovenci v domovini v Gradec odšle rojake in rojakinje opozariali na Domovino . V našem društvu m ohranijo neomadeževano svoje poštenje in spoštovanje do materinšei-ne ter se enkrat vrnejo kot dobri Slovenci in Slovenke v domovino. Podpirajmo zato to prekoristno ^oven-sko delavsko društvo v ne*>Škem Gradcu! Svoje prostore im,^ v hi si Grazbachgasse 60. Prihodnii^ pa %. urednik, nekaj vrstic o našem raz-merju do -Kresa . Statistike Ijudskega in meščan-skega šolstva na ^tajerskem za I. 1911 je pravkar izdal štajerski dc-želni šolski svet. Po tem izkazu ie bilo dne M. decembra 1911 na i>ta-jerskem 21 javnih meščanskih sol z nemškim podučnim jezikom. Od ten je bilo 7 deških in 14 dckliškili. Zasebnih meščanskih sol je bilo 13, vse z nemškim podučnim jezikom, in si-cer 5 deških in 8 dekliških. (Od 34 meščanskih s>>! na ^taierskem ni to-rei niti ene s slovenskim podučnim jezikom!) Spodnieštajerski Nemci i majo 6 meščanskih sol. Javne me-ščanske sole so štele 119 razreaov (-*- 7). — Vseh javnih Ijudskih^šol ie bilo 31. decembra 1911 na Štajerskom 898 (4 4). 60 je bilo deskih, M dekliških in 7S4 mešanih sol. Sh>-vensko se ie poduCevalo na 277, nemški na 621 šolah. Od 898 sol jih je bilo enorazrednih 170 (18-93*7), dvorazrednih 22\* trorazrednih 161, ^tirirazrednih 117, petrazrednih 129, šestrazrednih 82, sedemrazrednih 17 in 1 osemrazrednica. Nobene eno-razrednice ni bilo razun v autonomnih rn«stih §e v slovenskih solskih okrajih Ormož, LJutomer, Sv. Le-nart, Zg. Radgona in Slov. Bistrica ter v nemških Arnovž, Fehring, Feld-bach. Radgona. Tozadevno smo to-rej Slovenci na boljšem; obenem se vidi, da imajo Slovenske gorice naj-višje organizirano ljudsko Šolstvo na celem Sp. ^tajerskem. Število zasebnih ljudskih sol je znaŠalo 54, med njimi 5 s slovenskim podučnim jezikom, tako da k vseh slovenskih ljudskih šof na <;ta|erske«i 282, Minskih pa 670. Razmerje Sol Je tore) kakor 1 : 2*3, prebivalstva pa prilično kakor 1 : 3*5. Šoloobveznih otrok je bilo dne 31. decembra 1911 222.599 (111.582 dečkov in 111.017 deklic.) Od teh ni bilo zaradi abnormalnosti zmožnih za poduk 3660 (1*647c), poduka pa ni obiskovalo 3149 (V4\7c) otrok, dasi so bili normalno razviti. Od slednjih jih odpade na slovenske okraje Sevnica 480, Laški trg 389, Konjice 306, Kozje 3« U, < iornji grad 26*^, Brezice 222, Celjska okolica 221, Marnberg 129, Slovenjgradec 123, !>oštanj 89. Med nem-škimi šolskimi okraji stoji tozadevno na prvem mestu Voitsberg z 8^ otroci. V sevniškem okraju je skoraj petina otrok brez poduka (480 od 2533!), v laškem devetina, v kozjan-skem desetina. Te številke so strasne — naj mislijo merodajni krogi v prizadetih okrajih na nje! Slovenske ljudsku sole je obiskovalo okrogio 64.000. nemške 138.000 otrok. In med nemškimi je gotovo, če vpošte-v amo mesta, šulferajnske sole po de-želi in velike delavske kolonije po Srednjem ni Zg. Stajerskem do 500t) slovenskih otrok. Kaže se, da se štajerski Slovenci razveseljivo množimo tuđi po številu prebivalstva. Iz Slov. Bistrice. Nedeljska pn-reditcv mariborskih gimnazijcev je uspela nepričakovano lepo. V čast-nem številu so prišli gostje iz Maribora, Frama, Pragerskega, Poljčan. Konjic itd. Oledaliska dvorana v hotelu -Avstrija je bila polna elitnecea in kmečkega ončinstva, ki je z živahnim odobravanjem zalivaljevalo slovenske dijake za vse, kar so nudili. In to ni bilo malo. TrodejanK i > Moč uniforme« vsebnje obilo zdra-vega liuinorja: poskrbeli pa so še posebno rutinirani igralci, da so prišli smehaželjni gledalci na svoj račun. Župan Jelene v svoji omeie-nosti in njegovi odhorniki Kožuiu Slak, Trček in Pecka, ki je bil vs;:k za se pravi tip vaškega velikaša. Hlapec Jernej in eksekutor sta isto-tako prav dobro nastopala. Po igri je zapel dijaški zbor pod vodstvom spretnega dirigenta več krasnih zbr>-rov. Ribii lov- in šaljiva pošta sta vrgla lepih kronic diiaški kuhinji, ki dobi od prireditve lepo v soto. H koncu je v vznešenih besedah za-hvalil vse posetnike dr. Medved. dočim je njemu in dijakom izrekel prisrčno zahvalo posojilniški ravra-telj dr. Lemež. Kot posebni prijatelji dijakov so se izkazali še gca. la-nežičeva in gg. Bohak ter Medve-šček. Na zdar! Rorošho. Nafden zakopan novoroienček. Pred kratkem smo poročali. da so v Celovcu prijeli Ano Lesjakovo iz 2e-lezne kaplje, ki je povila v Franc-Jo-žefovih nasadih novorojenčka in ga je tam tuđi zakopala. Lesjakova trdi. da je bil otrok mrtev rojen. Včeraj so peljali Lesjakovo v omenjene nasade. Pokazala jim je leskov grm, pod katerem so res našli v pričo nje že zelo strohnelo truplo novoroienc-ka. Lesjakova trdi dosledno. da je bil otrok mrtev rojen. Odpeljali so jo nazai v preiskovalni zapor, truplo otn»ka bodo ohducirali. Viom pri helem dnevu. Med opol-danskim odmorom je vlotnil neznan tat v trgovino Klcmbaševo. tik ob Dravskem mostu, na najbolj prometni cesti v Bcljaku. Vlom se je izvršit v času od pol 1. do pol 2. Tat je vlo-mil pri glavnih vratiti, na katerih je snel železni drog s ključavnico. V trgovini ie odprl kontrolno blagajno in ndnesel iz nje 90 kron, iz nekega dru-krega predala je ukradel s kron dro-biža. Na mizi je pustil tat dva tatin-ska ključa in dleto. Blaga ni ukradel nič. Vse zasledovanje za predrznim vlomilcem je ostalo do sedaj brez-uspešno. Maščevanje zaradi zavrntenega milodara. V okolici Sv. Lenarta se je \ ticlo pred par dnevi gospodarsko poslopje Petra Krausa. Doma je bila samo starejša hči. Poklicala je takoj očeta in sosede, ki so ogenj pravo-časno pogasili. Povedala je hčerka, da je prišel k nji neki nezna močkijd je zahteval razna jedila. Ker je dekle njegovi zahtevi odreklo, ji je nezna-nec zagrozil in se odstranil. Pri pre-iskavi so našli v svinjaku sveženj slame in sena in poleg svežnja škat-Ijico vžigalic. Brez dvoma je nezna-nec iz maščevanja ogenj podtaknil. Primorsko. Vfharno zborovanje gc^tflničar-ske zadniKe v Trstu. — Policija v zborovahiici. Včeraj se je vršilo zborovanje gostilničarske zadruge za Primorsko v Trstu. Slovani, ki so v zastopu v manjŠini, vsled česar mnogo trpe pred laško veČino, ki z njimi brezobrazno postopa, so se udeležili zborovanja v izredno velfkem Številu. Posebno veliko je bilo dalmatinskih gostilničariev. Toda tuđi Itali-jani so se udeležili skoro v polnem številu zborovanja, tako da so imelu kakor se je pokazalo med zborova-njem, zopet većino. Zborovanje je bilo silno viharno. 2e pri branju zapisnika zadnje seje so Slovani ugovar-jali zapisniku in opozorili na več ne-rednosti. Glasovati so morali dva-krat, predno je bil zapisnik odobren. Najhujši vihar pa je nastal v zboro-valnici pri čitanju bilance. Slovanski delegati so veliko postavk kritizirali in zahtevali pojasnil, Čemur pa se je italijanska većina dosledno protivila. Ko so se slovanski delegati obrnili na vladnega zastopnika, da nai on posreduje, je ta izjavil, da je tuđi on bilanco preskusil in jo našel v redu. Ko so videli slovanski zastopniki, da je tuđi vladni zastopnik za italijansko večino, so uprizorili velik hrup in tumult. Končno so se umirili in vr-ši'o se je glasovanje. Italijanska veči-na je zmagala. Slovani so zahtevali ponovno glasovanje. Toda tega nišo dosegli, zato je nastal v dvorani še hujši vihar. Stranke so se pomešale med sabo in v zbornici je nastal si len hrup, vpitje, suvali in prerivali so se med sabo, tako da je malo manjkalo, da se nišo začeli pretepati. Nato je noklical vladni zastopnik v dvorano policijo, ki je s sirovo silo ločila stranke in nekaj zborovalcev. seveda Siovanov. odstranila. Vršila se je po tem žalostnem intermezzu volitev odbora. Italijani so prodrli zopet s svojo listo in bodo zopet nemoteni gospodarili eno leto. Tržaška porota. Včeraj se je vršila pred tržaško poroto obravnava proti 251etni prostitutki Ani Bitonja-kovi zaradi težke telesne poškodbe. Dne 19. oktobra je namreč Ana Bito-njukova v neki zloglasni hiši v ulici Marinella napadla z nožem 191etne-ga krovca Antona Zajca. Poškodova-la ga je težko na glavi in na levi ro-ki. in sicer tako, da je Zajc nezmo-žen za svoje delo. On zahteva 1300 kron odškodnine. Obtoženka prizna, da je Zajca res napadla z nožem in ga ranila, toda to je ona napravila zaradi tega, ker so jo Zajc in njegova dva tovariša začeli pretepati v njeni sobi. Zajc to zanika. Neka priča pa, ki stanuje nasproti obtoženke, je baje videla iz svojega stanovanja v sobo obtoženke in potrdila. da*so obto-ženko res hoteli trije moški pretepati. Priča pravi, da je položila iz svojega okna čez ozko ulico na obtožen-kino okno desko, da bi ji šla pomagat. Sodni dvor je v očigled tem na-snrotujočim izpovedbam zapriseže-nih prič odredil. da se je vrsil takoj ogled na licu mesta, če je to res mo-goče. Ogled je dognal, da je to skoro nemogoče. Vendar pa je ta priča ostala pri svoji trditvi. Porotniki so vprašanje glede težke telesne po-Škodbe zanikali in potrdili dovoljen silobran, nakar je sodišče obtoženko oprostilo. — Danes bi se bila morala vršiti obravnava proti Antonu Kalči-ču in tov. zaradi razžalienja časti potom časnikov. Obravnava pa je bila preložena. Samomor v pijanosti. Včeraj je skočil v Veliki kanal v Trstu 241etni mizarski pomoćnik E. Depoli. Stano-val je v ljudskem prenočišču in je bil brez posla. Ko so ga potegnili iz vode, so spoznali, da je mož popolnoma pijan. Dnevne vesti. 4- Dr. Lampe in deželne finance. V zadnjem zasedanju kranjskega de-želnega zbora se je razvila velika in zanimiva debata o finančnem stanju dežele in o gospodarstvu deželnega odbora. Pri tej debati so igrali kleri-kalci jako žalostno vlogo. Tako slovenski napredni, kakor tuđi nemški poslanci so z nepobitnimi številkami dokazali, da so klerikalci dež. gospodarstvo grozovito zavozili. Dobivši večino v dež. zboru in v dež. odboru, so se klerikalci vsedli k pol-nini mizam, ki jim jih je pripravilo previdno in trezno gospodarstvo prejšnje slovenskonemške večine, a znali so v kratkem času vse tako onrniti, da so postale blagajne prazne, povrh je pa zašla dežela v dolgo-ve, ki nišo v nobeni primeri z davč-no silo kranjskega prebivalstva. Tuđi v klerikainem taboru vlada pri vseh razumnejših možeh nezadovoljstvo s tem početjem. Prejšnji de-želni glavar dvomi svetnik pl. Suklje se je, nezadovoljen posebno s finanč-no politiko dr. Lampeta, raje odpo-vedal glavarskemu dostojanstvu in mandata, kakor da bi še dalje nosil soodgovomost za tako gospodarstvo, in tuđi bivši dež. poslanec Mandelj je odložil mandat ter tedaj v posebni poslanici na svoje volilce po-vedal, da je storil ta korak, ker se ne strinja s pogubnim gospodarstvom klerikalne večine. Zdaj je Mandelj priobčil v znanstveni reviji »Veda« skozinskoz stvaren Članek o stanju kranjskega dež. gospodarstva. Žuklje pa obelodani ta teden posebno knjigo o deželnih financah. Že prvo naznanilo, da spisuje dvor-ni svetnik pl. Šuklje studijo o deželnih financah, je pri oskrbnikih teh financ obudilo pravo paniko. Se nih- če ne ve, kaj ima Šuklie kranjski javnosti povedati, nihče ne ve, kako stališče zavzame, a klerikalce je že strah. In dr. Lampe se je požuril, da bi odlomil Sukljetovi sulici ost. Ni počakal, da bi izšla Šukljetova knji-•ga, marveč je porabil Mandljev članek ter se oglasil v »Slovencu«. Razočarani, res, skrajno razočarani smo položili iz rok dr. Lampetov zagovor v snočnem »Slovencu«. Kaj tako klavrnega pa pač nismo pričakovali. Dr. Lampe kuha z vodo in še s slabo vodo. Nekaj naivnosti, nekaj zbad-ljivk — to je vse, kar je povedal dr. Lampe. V celem članku ni ne enega odstavka, ki bi imel kaj pozitivne vsebine, sama puhlost od konca do kraja. Kar je slabo, se pač ne da za-govarjati! Kadar iziđe Šukljetova knjiga, borno imeli priliko, se poba-viti obširneje z dež. financami. Za danes pa svetujemo dr. Lampetu, naj se le »skup vzame«, da ne bo zopet stopil pred javnost s takim uho-štvom, kakor je to storil snoči. -r Pametna beseda iz nemških ust. Graška »Tngespost« je priobčila v torek 11. t. m. članek pod naslovom »Serbien und Bulgarien. Eine Etappe in der siidslavischen Be\ve-gung". Ta članek se zaključuje tako-le: > Politično gluh mora biti, ki ne razume znamen], ki se kažejo v ju-goslovanskem gibanju. Vedno na-predujoče zbližanje balkanskih Siovanov v zvezi z vedno iskrenejšimi zvezami balkanskih Siovanov z Ju-goslovani naše monarhije pomenja stvar usodeDolnega pomena za Av-stro - Ogrsko. Da se takšna stremljenja ne morejo zavirati in zatreti niti z diplomatskimi spletkami, niti s trgovsko političnimi presijami, naj-manj pa s policijsko politiko in vele-izdajniškimi procesi, o tem so nas poučila zadnja leta. Dalekovidni, moderni avstrijski državniki bodo morali najti pota, ki bodo vodila k temu cilju, da se združijo interesi balkanskih in naših Jugoslovanov z interesi avstro - ogrske monarhije.« — To so pametne besede. samo ako bi tem besedam sledila tuđi dejanja. Mi že leta in leta zastopamo ista načela, ki jih sedaj oznanja za edino spasonosna graška »Tagespošta«, bili pa smo za to denuncirani in na podlagi teh denuncijacij se je nas gori smatralo za revolucijonarje veleizdajnike in za bogrsigavedi kaj še. Sedaj pa prihaja »Tacrespost« in se zavzema za ista načela! Radovedni smo.če bo veljala tuđi gospoda okrog »Tagespošte« kot revolucionarna in veleizdainiška?! -1- Propaganda dejanja. Z vče-raišniim popoldanskim vlakom sta se peljali deputaciji »Sokola« in »Narodne čitalnice<- v Kranju k pogrebu pes-nika Aškerca v Ljubljano. Ko je vlak pripel.ial tik do škofovih zavodov v Št. Vidu, je nekdo vrgel z vrta teh zavodov v mimo vozeči vlak debel kamen, ki je razbil okno, da je steklo odletelo na vse strani v kupeju. Poleg okna ie stal predseđnik »Narodne čitalnice« in podstarosta »Sokola« v Kraniu, prof. dr. Simon Dolar. Drobci razbite sipe so zadeli dr. Do-larja v obraz ter ga nevarno ranili ob očesu in na nosu. Nekaj steklenega prahu je padlo gosp. profesorju ćelo v oko, kar je bilo posebno nevarno. Dr. Dolar je bil mahoma zalit s krvjo. Za prvo silo so ga obvezali njegovi * tovariši, prišedši v Ljubljano, pa je šel takoj k zdravniku dr. Illnerju, da mu je odstranil stekleni prah iz očeša ter izpral in zavezal rane. Profesor dr. Dolar se je nato z obvezano glavo udeležil Aškerčevega pogreba. — Cisto gotovo je, da je kamen, ki je razbil sipo na vlaku, priletel z vrta škofovih zavodov in da ga je vrgel eden izmed vzornih gojencev tega zavoda. Zakaj? Videl je v vlaku rdeče srajce Sokolov, o katerih je vedel. da se peljejo k Aškercevemu pogrebu, in to je po »katoliško« vzgo-jenega pobalina tako razjarilo in raz-burilo, da je posegel po debelem kamnu ter ga v svoji sveti jezi zalu-čil proti kupeju, v katerem je videl Sokole. Tako se vzgojuiejo v škofovih gimnazijskih zavodih katoliški junaki! To je prava propaganda dejanja, o kateri je te dni pisal brumni — Slovenec«. Fanatični popje, ki vzgo-jujejo dečke v škofovih zavodih, jih pač uče, da je vse, prav vse dovolje-no v borbi proti liberalcem. Fanati-zirani pobalini seveda potem mislijo, da je ćelo zaslužno in bogu dopadljivo delo, ako se liberalca pobije s kamnom in kolom na tla, ali ako se ga sune od zadaj v rebra. Saj ta nauk oznanjuje sam dr. Krek, katerega slikajo gojencem v šentvidskih zavodih kot novodobnega preroka. Propaganda dejanja, kakor jo je fino opi* sal nedavno tega klerikalni vodja dr Korošec na Dunaju, ko je na zboru »Katoliške Unije« vzkliknil: »Mi ne gledamo na to, kako bi potolkli na-sprotnike, marveč samo na to, da jih potolčemo, sredstva so tu postran-ska stvar!« — ^°.r?3 goljufaj, šlepa-ri, teroriziraj, kolji in ubijaj nasprot-nike, ako je to v interesu klerikalne stvari, ie to dovoljeno in zaslužne delo, saj »namen posvećuje sred- Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 133 štev. stva«, Y takem duhu pa se vzgojujejo gojenci v škofovih zavodih. Ali se je potem čuditi, da je gojenec tega zavoda posegel po kamnu ter ga zalu-ćil v vlak, v katerem so sedeli So-kofi? Prepričani smo, da se bo za zločin, ki se je včeraj dogodil pri Št. Vidu, zanimalo tuđi državno pravd-ništvo, ter poučilo tište, katerih se to tiče, da ie po zakonu zabranjena tuđi — katoliška propaganda dejanja! -f Klerikalne hijene, Včeraišnji ^Slovenec* je zagrešil še ob odpr-tem grobu pesnika Aškerca to-ie podlost: »V bolnico so Aškerca pre-peljali brez vsake spodnje ali zgoc-nje obleke. zavitega samo v rjuho. Usmilil se ga je strežaj, ki je bolniku dal svojo srajco, katero je imel tuđi rnrtvec na sebi. Toliko v pojasnilo liberalnim kričačem. ki vpijejo sele ob — Aškerčevem grobu«. — Vse to je zlobno izmišljena laž. Zglasila se je namreč v našem uredništvu gospa Frančiska Zajčeva. ki je pokojnemu pesniku 9 let stregla, ves čas. ko je stanoval na Bleiweisovi cesti ter izjavila to-le: Ko so v petek zjutraj prišli z rešilnim vozom po g. Aškerca« setu jaz gospoda oblekla v eno izmeti popomoma novih srajc, ki so bile sele pred približno enim mese-cem kupljene pri A. Šarcu. Motela sem gospoda obleči popolnoma, to-da možje. ki so se pripeljali z rešilnim vozom, so mi rekli, naj bolnika nikar ne oblačim. Na to sem gospoda zavila v fino svezo rjuho ter ga odela z lepo odejo, ki jo je imel sicer na svoji postelji.« — Iz te izjave je razvidno, da se ie ^Slovence <>u kraia Co konca zlagai. Spk>h je ziagano vse, kar je *Slovenec« v zadnjih dneh pisal o umrlem pesniku. Čemu se klerikalno glasilo tako grdo laže o pokojniku, ie lahko uganiti. Vpra-šali bi sedaj, kje je pokojnikova nova srajca, kje fina rjuha in lepa ode-ja. o katerih govori gospa Zajčeva? Kam je izginilo vse to? -f- Iz zemlfemerske službe. Evi-denčni zemljemerec I. razreda gosp. N a v r a t i I je imenovan za evid. višjega zemljemerca II. razreda. — Predsedstvo finančnega ravnateljstva je imenovalo absolventa geode-tičnega kurza Alojzij Lušina za eleva pri zemljeknjižnem davčnem uradu na Kranjskem. — Ob smrti pesnika Aškerca preieli smo še nasiednji dopis: So-vraštvo. s katerim zasleduje klerika-lizem vsakega misleca. ki išče resni-co do svojih potih. traja še preko smrti. Katoliška vera našim klerikal-cem že zdavnaj ni več identična z nauki Kristusovimi. ni več vera Iju-nezni. temveč zgolj bojno sredstvo rimske cerkve. ki si skuša podjarmiti čim več ljudi, čim več sveta. Gor-ie torej onemu, ki spozna to početje in ki vidi in išče večno resnico po-vsod drugod, a Ie ne v krogih rimske cerkve. Tako so tuđi Aškerca, tega plemenitega mučenika, sovraži-li in mučili vse njegovo življenje. Niti v smrtni uri mu ne prizanašajo. Rek »de mortuis nil nisi bene*', ki je h\\ že starim Rimlianom svet. ne ve-Ija za današnje zastopnike katoliške vere. Z neko brutalno slastjo poroča >Slovenec^ o Aškercevih zadnjih urah. »Na vprašanie. ali naj pokliče-jo duhovnika, je samo z roko zmaja!, da ne«. Cisto naravno. Ce je Aškerc hotel biti dosleden — in do-sleden je bih značaj in poštenjak od nog do glave — tedaj svoje duše ni tnofcel odkriti vam. ki ste ga prega-niali vse žive dni in v katerih je spo-znal vse prej, nego prijatelje sloven-skega naroda in zastopnike resnice. Tuđi v smrtnih mukah Aškerc ni spremenil svojega prepricanja in to šteje tem več.ker je bil svoj čas ssm 1aljc sta došli na mestni urad sledeči brzojavki: -Narodna čitalnica v Ptu-j u < globoko obžaluje izgubo odlične-ga pesnika. bivšega svojega člana.« — l>evin: Devinski L a d j a š i izražamo globoko žalost ob smrti pesnika -Jadranskih biserov*. — K Aškerčevemu pogrebu. Aškerčevega pogreba se je udeležilo p;) deptitaci.ii ""... :»oro-čilu o pogrebu omtnjenimi društvi tuđi ^Muzejsko društvo«. — Sliko Antona Aškerca 6M47 cm veliko, dvobarvno izda Slov. Ilustrovani Tednik* in io dobe na-ročniki brezplačno. Naročite se na -Slov. Ilustrovani Tednik«. — Umri ie včeraj po kratki mučni bolezni zvest volilec narodno - napredne stranke, občeznani po-strešček g. Tomaž Rekar v starosti 64 let. Zločin ali nesreća? \ nedeljo 9. t. m. je bilo na Blejski Dobravi blagoslovljen ea^ilnega doma. Veselica se je vršila v Zajčevi gostilni, kamor so tuđi prišli veteranci iz Je-senic. Med temi tuđi veterane in to-varniški delavec 34 let stari oženjeni Janez Rabič. oče 6 nepreskrhlie-nih otrok. Ko je Rahič večerni vlak zamudil. se je podal peš v sprem-stvu treh drugih fantov proti Jese-nicam. Med potio je pa izsrini! in ^o ga našli 11. t. m. mrtveRa v Savi pot Sotesko v veteranski uniformi. Sod-nijska komisija hode sele dognala ali ^e je zgodil zločin ali ponesrečenje. Rabiča so prenesli v mrtvašnico na Korošk^ Belo. V Bregani pri Jesenicah ]c priredila zadnjo nedeljo mlad C. M. podružnice za velikodolinsko občino lepo uspelo veselico na vrtu g. Kalina. Dasi je nagajal dež. vendar ?e bila udeležba prav lepa. posebno mno^o je prišlo hrvaških gostov iz Samobora in okolice. Veselica je bila izborno aranžirana, saj pa se ie tuđi odbor, na čelu mu požrtvova'no učiteljstvo. zelo potrudil. Ciodbo so oskrheli tovarniški tamburaši. Vt e-lico je otvoril mladi pevski zbor. ki sra je sestavil in v kratkem času u-dovito izvezbal g. nadučitclj \ al. Ivanuš. To je mož, ki zna delati i e prva veselica tako prikupila, da je gotovo ne bodo hoteli nobeno leto več pogrešati. Hvala prirediteljem in vsem sotrudnikom! Lov občfee Rovte nad Logat-c«m. C)kr. glavarstvo logaško nam poroča. da se bo lov krajevne obči-ne Rovte oddal za dobo pet let po-čenši s 1. julijem 1912 v najem in sicer potom javne dražbe, ki se vrši dne 27. junija 1912 ob 10. uri dopol-dne v uradnih prostorih c. kr. okraj-nega glavarstva v Logatcu. Dražbe-ne in najemne pogoje se more pri c. kr. okrajnem Klavarstvu vpogledati. Ralmka. Danes okoli 1. ponoči so se srečali v KokKlvorski ulici 4 Posavci z nekim topničarjem, ki je imel s seboj svojo Ijubimko. Po kratkem pozdravu in ne baš delikatnem odzdravu so se začeli prepirati ter je pri tem eden civilistov lopnil jezično žensko po cestu nato so se spustili pa še v vojaka. Nastal je krava! in vrišč, kakor v turski vojski, ki je trajal toliko časa, da je prišel na lice mesta policijski strainik, ki je ćelo gručo odvedel na stražnico, kjer so bili le-gitimovani, potem pa spuščeni na prosto. Kolo fe bilo ukradeno dne 11. junija dopoldne iz veže hiše št. 3 na Slovenskem trgu čevljarskemu rnoj-stru Jožefu Jakopicu iz Dobrunj. Kolo je že obrabljeno, prostoga teka, ima navzgor zakrivljeno balanco, le-sena držaja, pri sedlu so štirje pere-sa pokvarjena. zadnja nnevmaiika je zakrpana, plošča za predstavo je pa ćela. Kolo je vredno okoli 60 K. Pred nakupom se svari. Nesreća. Ko je snoči voznik Anton Baloh peljal po Mradcckega cesti voz peska, se mu je na voz obesil 3-letni Fran Anžič, kateri je z voza pa-deK ali kaj, prisel pod voz in se tako poškodoval, da so ga na odredbo po-klicanesa policijskega zdravnika gospoda dr. Illneria morali z rešiln'm vozom prepeljati v deželno bolniš-nico. Kratka prostost. Včeraj zjutraj okoli pol 9. se prisiijeneu Jožefu (iri-lu iz Krašnje pri Kamniku pri poglob-lienju Orubarjevega prekopa ni poljubilo več delati. Zabrusil je lopato proč in jo pobrisal na Oolovc, kjer pa ni uživaj dolgo zlate prostosti, kaj-ti že ob V410. zvečer še isteka dne so ga tani izsledili in zopet oddali v nišo pokore. Postelj ukradli. Včeraj zjutraj med .\ in 4. uro so neznani zlikovci ukradli na Sv. Jakoba nahrežju kuhinjsko postelj z belim pokrovom. — Kdor bi kaj vedel o tej tatvini, naj to sporoči proti dobri nagradi 11a Sv. Jakoba nabrežju št. 33. Izgubil je delavec Fran liamer-šek srebrno žepno uro. — Zasebnica Marija Vidmarjeva je izdubila crno ročno torbico. Narodna obrnmba. Iz Dobove. V nedeljo 9, t. m. se je vrši! tu ustanovni občni zbor podružnice Ciril-Metodove družbe. V gostilni Jožefe Kovačič se je zbruto povolino šte\ilo obeinstva. katere-mu je predsedoval g. Franc Cetin. Pozdravil je navzoče domaćine ter goste iz Brežic in Celja, ki so uidi prihiteli k nam. Na to je prevzel be-sedo g. dr. Lev Hrunčko iz Celja, kateri je v jedrnntih besedah oslikal namen in važnost Ciril-Metodove družbe. — V odbor so bili voljeni sledeči udie: Predsednik: g. Franc Cetin: podpredsednik g. Ivan To-porišić star.: tajnica: učiteljica gdč. Herma Bračičeva: tajnikov namest-nik: učitelj g. Ludovik Kokot; bia-Kajnik: g. Iv. Toporišč ml.; blagajnikov namestnik: g. Josip Kovačič. dru^i odbnrniki: g. Ivan Ogorclc, g. Peter Poljanšek. Neža Cetin, Pep-ca Kovačič. Franc Petcrkovič. Z veseljem moramo naglašati, da šteie podružnica, ravnokar ustano\rlier,i, že r>4 udov, knr je za naše razmere vsekakor hvalevredno. — Le krepko naprej, bodi nam 9. juni dan vstaje-nja, napnirno vse svoje moči. da bo ravnokar ustanovljena podružnica tuđi procvitala ter se krepko razvijala v blasjor mile Slovenije. Naj nam postane naša obrambna Jrt /.-ba ogrtfišče, okoli katerega se zber:-mo vsi. ki se ćutimo elani skupne slovenske rodbine! Volitev župana v Sp. Šišhi. Pri današnji seji obCinskega odbora v Spodnji £iški ie bil izvoljen 7a župana gosp. Jo«iip Seidel, za podžupana pa gosp. Viijem Maurer. S to volitviio je odklcnkalo prerentstvu in Spodnja Šiška ima po doigem času zopet zavednega. narodno - napred-nega župana. Živel novi šišenski župan! Telefonska in brzojavna popočila. Goriške obč. volitve pred upravnim s odiš čem. Ditnai, I.^. junija. Včeraj se je vršila pred upravnim sodiščem ob-ravnava zaradi pritožbe Josipa Coti-ča in tov. pri Sv. Florjanu proti okrajnemu glavarstvu goriškemu zaradi občinskih volilnih imenikov. Pritožba je bila kot neutemeljena zavrnjena z utemeljevanjem, da se mora katoiiška cerkev brezpogojno šteti tuđi med juristične osebe, in da ji pripada po občinskem statutu aktivna volilna pravica. Cesar. Dunai, 13. junija. Panes je po več meseeih cesar prvič zopet jahal na sprehod. Ruslnsko vseučlllško vprašan]e. Dunai, 1.^. junija. Naučni mini-ster Hussarek bo izdal danes v bud-getnem odseku izjavo, v kateri bo preciziral stalisče vlade napram ru-sinskemu vseučilis^kemu vprašanju. Nacrt te izjave so že včeraj izrocili Rusinom. Posebno poudarja naučni rninister cesarjevo pismo, v katerem je več gotovosti za ustanovitev ru-sinskega vseučiiisča, kakor v vseh dosedanjih vladnih aktih. Koncem te izjave poudarja minister važnost in razvoj rusinskega naroda. S tem seveda vprašanje rusinskega vseučeli-šča še ni reseno, pač pa je prešlo v čisto drug stadij in je upati, da se resi to vprašanje definitivno še preje, kakor so se rusinski krogi nadejali. Odseki. Dunaj, 1.3. junija. V parlamentu zborujejo danes najvažnejši odseki.V proračunskem odseku nadaljujejo Rusini obstrukcijo, ter so pričeli ob-struirati tuđi v branibnem odseku. Poslanec Okunievvski je izjavil, da bo govoril tako dolgo, da omaga. Rusini so imeli danes dopoldne klu-bovo sejo, v kateri so odklonili zadnje propozicije vlade glede rusinskega vseučelišča kot nezadostne. Vlada prične popoldne z novimi po-^ajanji. Dunaj, 13. junija. Poslanec Klo-fač je odložil svoj mandat v hramb-nem odseku z motivacijo, da ne more ostati pri odseku pri tako absolu-tističnern pritisku vlade. Klerikalne denuncijacije. Dunaj, 13. junija. Današnja Reichspost«, ki ima prijatelje in dopisnike med Jugoslovani v Zagrebu iz Pravaške stranke je napisala ostu-den članek o Jukićevem atentatu. Ćlani pravaške stranke bodo morali odločno nastopiti proti temu članku, Če se hočeio izo^niti očitanju. da so ^cniraii /»očinsko kampanjo proti J ugoslovanom. Clanek pravi, da ie Jukić izpo-vedal. da je član revoiucijonarne Narodne obrane v Belgradu. ter namiguje, da so vedeli za atentat v Belgradu že prej, ter zatrjuje. da je list ,Piernont< že 4. t. m. namigaval. kaj se bo zgodilo. Morda še ni resne za-rote, obstoja pa nevarnost, da se velikosrbska propaganda na Hrva-škem zopet razširi. Avstrijski vojni zrakoplovni od-delek. Dunaj, 13. junija. Osrednji odsek za zgradbo avstrijskega vojnega zrakoplovnega oddelka izjavlia, da je že veliko napredoval pri svojem delu. Sodelovanje so obljubili: pred-sedstvi državnih zbornic avstrijska delegacija, vsi ministri, veliko po-slancev. več članov visoke aristokracije in več zastopnikov velike industrije in iinanc. Ko se je pred kratkem konstituiral delavni komite, je bil izvoljen za predsednika komiteja poslanec Denk. Poslanec Kovač. Budimpešta, 13. junija. Zdravstveno sta* ' ? poslanca Kovača se je tako zboljšalo, da je skoro gotovo, da okreva. Konfiscirane memoire. Praga, 13. junija. Danes je izšel Ill.zvezek inemoirov bivšega finanč-nega ministra Kaizla. Zvezek je bil konfisciran zaradi razžaljenja ce-sarja. Žena posfanec. Mlada Boleslav, 12. junija. Pri današnjih volitvah je bila izvoljena gospa Vikova Kuneticka za deželne-ga poslanca. Demonstracija v Belgradu. Dunaju 13. junija. Listi poročajo iz Belgrada. da so snoči demonstrirali srbski dijaki pred konakom proti kralju Petru. Posredovalo je voja-štvo. Priiet stotnik iz Ljubljane. Benetke, 13. junija. Topničarske-ga stotnika Andreja Orata iz Ljubljane so prijeli v Pontebi in izrocili be-nečanskemu sodišču, ker so sumili v njem avstrijskega vohuna. Srbska kaninetna kriza rešena. Belgrad, 13. junija. Ministrski predsednik Milovanović je v včeraj-šnji seji vladne stranke v dolgem govoru utemeljeval potrebo, da mora Srbija dobiti izredni kredit za 2 mili-jona 500 tisoč dinarjev. Zborovalci so kljub temu. da ie glasoval finančni odsek proti predlopru. ta izredni kredit dovoliii. S tem je tuđi rešena srb-ska kabinetna kriza. Egejski otoki. Atene, 13. juniia. V političnih krogih zatrjujejo, da so izdelali pre-bivalci na Egejskih otokih memorandum, v katerem zahtevajo za Egejske otoke avtonomijo. Brat In sestra. Rim, 13. junija. Iz Reggia poro-Čajo, da je neki pl. Romeo ^asačil svojo hčerko v ljubavnem tete-a-tete z nekim oženjenim moškim. Ustrelil je oba, ter se javil nato policiji, kjer je povedal, da je bil oni moŠki, s katerim ie občevala njegova hčerka, njegov nezakonski sin, tedaj njen polbrat. Friderik Passy t. Pariz« 13. junija. Včeraj ob 8. zjutraj je umri v Parizu član franco-ske akademije Friderik Passv. Bil je znan človekoljub in vnet pristaš ideje za svetovni mir. Izdal je tuđi več tozadevnih spisov in obravnav v raznih franeoskih listih. Leta 1901 je I dobil Passy za te spise Nobelovo na- I građo. I Fotovanje franeoskega ministrskega 1 predsednika na Rusko. I Pariz, 13. junija. »Ecco de Pa- I ris« poroča, da bo odpotoval ministr- I ski predsednik Poincare po zaključ- I ku parlamenta na franeoski vojni I ladji v Severno in Vzhodno morje. — I Hne 20. juli ja bo dospel v Kronstadt. I Pri tej priliki ga bo sprejel ruski car I Nikolaj v Carskojem selu. Ministrski I predsednik Poincanć se bo sestal tu- I di z ruskim ministrskim predsedni- I kom Kokovcem, vnanjim ministrom I Sasonovom in z več drugimi odlični- I mi ruskimi politiki. V političnih kro- I gh evropskili pripisujejo temu obisku I veliko važnost glede na razvoj ev- I ropskih političnih vprašanj. I Govor kapitana Fabra. — Angleška I izgubi premoć na morju? I London, 13. junija. Kapitan Fa- I bre, ki je vzbudil lansko leto vsled I odkritij glede angleške mornarice I veliko senjacijo v Angliji in tuđi po I drugih državah, je imel včeraj v Lon- I donu zopet javno predavanje o po- I morskih silah raznih evropskih dr- I žav. Med drugim je poudarjal, da bo I morala Anglija prepustiti premoč na I morju drugim državam (?) V zvezi s I Francijo, katera zveza se Še lahko I izpopolni v zavezo, ostane Anglija I prva pomorska moč še do leta 1914, I Po tem času pa bodo mornarice, Av- I stro - Ogrska, Italija in Nemčija v I trozvezi močnejše v Sredozemskem I morju kakor Anglija in Francija. Anglija, tako trdi Fabre, tuđi nima do-volj vojaštva, da bi mogla po potrebi I pomnožiti posadke na Gibraltarju in v Egiptu. Možno je, da izgubi Anglija vsled nenadnega preobrata ne samo Malto in Egipt. marveč tuđi Indi-jo. Tuđi lahko napade kaka tuja velesila Francijo od severa in 30 spra\i lahko s tem nenadoma v položaj, da mora skleniti mir. Stavke. London, 13. i unija. Glasom poro-čil zveze delavcev v ladjedelnicah, stavka sedaj v Svanseju 3000 delavcev. v Plvmouthu 3500, v Southamp-thonu 6000, v Bristolu 7000 in v Sharpnesu 2000. — Skupno število stavkujočih delavcev v raznih ladjedelnicah znaša sedaj okroglo 45.000. | Bordeaux, 13. junija. Moštvo I parnika ^Amazone« je sprejelo pred- | loge parobrodne družbe in so se mor-narji vkrcali včeraj ob 2. popoldne na parnik, ki je kmalo nato odplui v južno Ameriko. S tem je stavka mor- j narjev na Francoskem končana. | Razne stvari. * Absint na Francoskem prepo-vedan. Senat je sprejel zakonski nacrt, s katerim se prepoveduje izdelo-vanje in prodajanje absinta na Francoskem. * Očetovsko srce. L. 1794. je re-volucijski komite prijel v Parizu bivšega kraljevskega svetnika in generala Jeana de Loizerolles in so ga z njegovim sinom Simonom de Loizerolles vrgli v ječo v St. Lazaru. Dne 2. julija 1794, dva dni pred padcem Robespierra, so pri jutranjem razgla-su imen žrtev, ki naj bi bile usmrćene z giljonino, prečitali tuđi ime Si-mona de Loizerolles. Mladi mož se je v svoji čelici zamudil samo en tre-notek in ko je hotel iti iz celice, tedaj je videl, da so vrata zaklenjena. Njegov oče se priglasil v njegovem imenu in čez pol ure je padla glava starejšega Loizerollesa pod giljotino kot žrtev očetovske ljubezni. Dva dni nato so prijeli Robespierrja in iz zaporov so bili izpuščeni vsi, ki so bili kot žrtev njegove maščevalnosti zaprti. Med izpuščenimi je bil tuđi Simon de Loizerolles. * Dvema pomagano. Porcher, prvi organizator klakerstva v pariški veliki operi, si je pridobil s trgovimi z gledaliskimi vstopnicami lepo pre-moženie in se je prav kazal kot me-cen pisateljev in dramatikov, ki so imeli navadno vedno prazne žepe. Prav posebno veselje mu je delalo, če je bil v prijateljskih stikih s slav-nimi literati in ce se je s temi tikal. Pri vsaki pojedini, na katero je po-zval Porcher nekatere izmed prvih franeoskih pisateljev, je gostitelj po-vabil Dumasa starejšega v kotiček k oknu. Dal je prinesti steklenico nai-finejšega šampanjca ter začei tako govoriti: »Dumas, moj najdražji Du-mas, nečesar vas hočem prav lepo prositi.« — »Le prositi, vi najboljši Porcher — prosite, kar hoćete.« — »V resnici si usojam__« — »Le dalje, prijatelj moj! Takemu možu, kot ste vi, ne morem ničesar odreci.« — »Bil bi najrečnejši med vsemi umrUi-vimi, če bi... če bi...« — Toda k vragu, kaj pa je?« — »Će bi me smatrali za^vrednega, da me tičete.« — »Drugega nič?« — »Dragi Porcher, posodi mi tritisoč frankov.« — »Oh, moj Dumas — moj nebeski Du-mas — zahtevaj, kolikor le hočeš!« Na ta način je bilo obema pomagano. Porcher je smel Dumasa tikati in ta sa je smel »pumpati«. j. 133 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. * Otroka svoje hčere umorila. pred inomoškim porotnim sodiščem ie bila 631etna kmetica Veronika Konrad obsojena na smrt, ker je umorila novorojenca svoje heere, da bi s tem odvrnila sramoto od svoje liše. Porotniki so potrdili stavljeno i im vpra sanje sofclasno. * Otrok s tremi tmpIH. *>. maja ie v Poughksepsie v Ameriki porodite neka žena otroka, ki je imel tri trupla, a samo eno glavo. Dva trupla (rnoška) imata roke, a ne noR. Loče-na sta bila od ženskega otroka, ki je težak 12 fontov, da vsaj temu rešijo Hvljenje. * K5peniški stotnlk umri. Ko-peniški stotnik«, čevljar Viljem Voigt, je včeraj umri v Londonu v javni bolnišmcL Star je bi! 60 let. Ko rrestal svojo kazen. je hodil po nčiji, Holandiji in Francoskcm ter riše! končno v London, kjer se je majal z glavo. »Ce noće vaša krajeva visokost odnehati," je rekel. tedaj moram izjaviti, da ne morem jrevzeti odgovornosti za eventualne posledice.« »Je popolnoma vseetio«, je odgovoril pre^tolonaslednik, »jaz nač vseeno pojdem. Vsaj veste: *Beati sunt illi, qni moriuntnr in domino.^ * Cttdna sodna razorava. »Journal des Dtbats- pripoveduje 0 ne-Kem čudnem slučaju, s katerim se je bavilo londonsko sodišče. Slikar ognali so, da je bil oni sumljivi člo-vek. ki ga ie ustavila straža, neki ognjičar. ki se je vračal na kolesu domov. Poveljnik straže, poročnik Zvefina. ki ie prišel takoi po detonaciji na lice mesta, je videl nekega sumljivega človeka, ki je bil pa že skoraj en kilometer pred njii" Tega moža so videli tuđi drugi častniki na zrakoplovnem letalisču. Bil h popolnoma obrit. temno oblečen, -rednje velik in močan. Včeraj so aretirali več oseb, ki so baje v zvezi z eksplozijo. Tri so že izpusili. Pač so pa ob-držali v zaporu nekega mlađega človeka, ki se je informiral pri delavcirt, ki so sli iz tovarne, v katerem po-slopju je največ zaloge razstreliiva. Pclavke so ga pustile prijeti. Našli so pri njem potni list, ki je bil dne 1. junija izstavljen v Gradcu. Baje je neki brezposelni trgovski nastavlje-nec. Včeraj je prišel z Dunaja neki policijski nadzornik z detektivi. Oo-vori se, da je našla vojaška komisija včeraj pri objektu dve luknji, v katerih je bilo netilo. — Enoletni prosto-voljec Hoffmann je še vedno nezave-sten, stanje ostalih poškodovancev se je zboljŠalo. l*uln]\ list obscga 6 strani. Izdajatelj in od|rovf>rni nrednik; Kasto Pustoslemšek. I^i*fninfl fn tiftk »Narodne llfikarne«. Mnenje gospoda dr. M. Modiana. bivšega zdravnika generalne medicinske klinike kralj, vseučilišča v Tunnu, Solun. Gospod J. S^rravsllo, Trst Že mnogo let zapisujem Vaše Serravallovo kina-vino z železom Z izvrstnim uspehom rekonvalescentom po malaričnih mrzlicah in po nalezljivih boleznih na splosno. Sotaa, 29. maja 1909. j^c nUoflnit Nj 5 H PntovoDom J^ PlXAV0W H^ ^-^^i-Bor2cna poro6ila. L|«M|«Mka .Kreditna banka v Ljubljani-. \h»4m\ k«rtf 4a»ajtkc k«rie 13. ja ni ja Itl2 ■•»••»•«1 »•••Hl. ****** B|"R0Ta 4»/. majevi renta .... 88^0 88 70 i'VU srebrnt renta . . . . 91-50 j 9V70 4% avstr. kroti«k« rente . , 88 5O j 88 70 4»/, ogt. „ „ - . g825 88 45 4»e kranttko deželno pow|flo 92 25 93 25 «•;, k.a. Cclke ćet. banke . ^125 92 25 SreCke U I. l«60 •/, . . 432-— 444 — „ „ „1864. .... 602- 614- „ tl«ke...... 288 50 3( 0 50 „ i€meljike l.tloŽili k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo dcrovale v več cerkvah. Prosi se tihe ga sožalja. LJUBLJANA, dne 11. junija 1912. Wrwm% ff— Smrvila« r—e* xo\. *ofwi *•*•*, iHfrti, >■!■■ ■■!■■ hči. Ivaa, Aat«Blla brata. Waks Ikriti J+sip ^•••k vnuki. pastorka. zet vpokojeD državni mafli zdrav, ▼ najboljšth letih, vešć sloven-skega, nemSkega in srbo-hrvaškega jezika, iš6e primerne službe« Ponudbe : poste restante Ljubljana »P. 4«. 2047 fltiša i z štirimi stanovanji in vrtom na lepem kraju v Rožnidolini št 227. se pod zelo ugod-nimi pogojt iz proste roke ceno proda« Sliiiii se sprejme takoj ob dobri plači. HelllnghaĐten, Sektion B., Ma (fimne). žagarja za venecijanski jaran parna zaga v LiliiL I najtifllišB tekoce kovinsko čistilo. B ¥ Dajem ne radi bolezni odda dobro vpeljana 2132 trgovina i ml blagom v prometnem kraju na Gorenjskem. Ob železnici in križiŠČu deželne in državne ceste, poleg fame cerkve. — Vprašanja na upravniŠtvo »Slovenske^a Naroda« pod šifro „Trgovina 1912". Dobro izurjenega 2137 kovaškeoa Domotnika ter zdrav ega in krepkega ućenca sprejme takoj kovaški mojster v nekem trga aa Gorenjskem. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. M kovalkega ia kttNiankega o rod ja i v dobrem stanju kakor tuđi nekaj hišne oprave je poceni naprodaj. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda* Mem trgonkeoa pomtta VI • • 2139 zelezninana ki je dobro strokovnjaŠko izveiban, slovenskega in nemŠkega jezika zrno-žen in dober računar. — Ponudbe v katerih naj se navede dan mogočega vstopa in plačilnt zahtevek, so poslati na: Petra Maldlč v Celfn. Prva avstr. lavarovalnica proti tatinskemn vlomn v Llublfani, Wolfova ulica ftt. 6. katera zavaruje : na Življenje, proti tat-vini, proti požaru, nezgodam itd. sprejme več zanesipvtli In spretnih «» potovalcov b proti vtoeU pr*vUi|i m Stran 6.__________________________________________________________SLOVENSKI NAROD._________________________________________________________133 Stev« I T**»+_ M^ i*. %-mim 1SS7. Mt«itovlJ*M 4*lni*ka. dražbu 427 Telefon *tev. 16. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI I S4avbno podjetni&tvo; pltarna za ai»hitaktui»a in atavbnatoliiiiftka d*laj ta*ai»*tvo in mi zar*tvo s ft trojnim obratom za stavbna in fina I defa; op«karne m stv-ojnim obratom v Kom*z»k in m* Vi&u i kaninolomi v Bodpe£i in v Opatiji. — Pf*ipot»o£4 se za stavbna dela vsake vrste. Ini Uei agenti! zmolru nemSčine se sprejemajo ali pa na-stavijo s stalno plačo za prođajanje dovo-ličnih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod ^•rkv*, Brao, ««««jaase 2*. 1946 Ugodno zastopslvc sa OdđJl trgovcem, gostilničarjem, iotenjskim nabiralcem, trafikantom, sploh vsem,ki imaio kako kupčiio ali obrt. - Ponudb^ rod f.O. B. 12" posle restante, Bmo, Moravsko. Pisarnllkl Domocnik se sprejme takoi za dnevno plačo po 2 K 50 vin Vešč mora biti slovenskega in nemškega jezika. Prošnji se morajo priložiti ražen drugih izpričeval tuđi zdravo iško izpri-čevak> in se nai pošljejo najpozneje do 18. |onifa 1912 na 2n4 ■ l H. okrajno glavarslvo v Brezice. Kan JAT jevsakdan 02 vso noč odprta. == M. V. Izlakar. = Lepa hi m prav dobre tdoco gostilno In BOSarij#| lepo in udobnu urejeno, z okoli S oralov zemlušća, v sredini prav lepega mesta Soodoje Staierske sr z zemliisćem alt brez njega takoj proda« Letnega prometa dokazano 240.OO0 R. Denar a ie treba 30—40 000 kron — Več pove upravništvo »Slov. Naroda« BAOI/h mislio kopališče JTiwl\ffu na krasn* pcščcni obali. ^__^«—> Dolgo 1350 m. .' .• ." Dnevna zveza z fieko. ^^^a^^Kmiiam^a^mm Prospekte na zahtevo požilja lpr»v« b*p» I •**«*, 1933 otok Krk, Istra ©SOLKC^E kOPi;LJI|3| Na prodaj je radi opustitve podjetja pod jako ugodnimi pogoji stanovanjska filša i 75 ? ft li in slavila! jk> aadrobni parcelaciji s poolopU na perutninarskem zavoda trdke Krapš & Ditrich v Zg. šiški. Ponudbe se sprejemajo na prostovolmi Javni dražbi dne 5« luli]! L L Ob 9. nri dOpOlđne in nadaVjevaje ob 3 uh popoidne na licu mesta. Parceiacrsici račr* in natančneji pogoji so na vpogled v pisarni c. kr. no- taria g. Aleksandra Eudovernik v Ljubi ar.i 2046 ; J Soboto, dne 15. junija iziđe: ^ Belelni zbor lm\i\ in Mik iinameTI I L Spisal Fran pl- Suklje. ! I I 4a4 pol, wellk. 8°. Ceaa broi.K 1-S0, po pošti K 1-90. I ■ Pišatelj, natančen poznavalec deželmh financ, osvetlju^e finaočai ■ I položaj dežele, pa tucli kaže. kako bi se Iahko saniral Brošura bo 9 ■ brezdvomno v vseh krogiti zbudiU veliko pozornost in bo kmalu I ^J razprodana. Zato svetujemo vsakemu, ki si hoče zagotoviti kak ^^ ^^" ---- eksemplar, naj si ga naroči že sedaj ---- ■ I V Ljubljani, dne 10 junija 1912 212S I % !g. pL Kle!mcayr & Fcd. Bamberg — založna baflgarna. § ^^&^^&^^&m^& ^^^^^^^^^%^f ^^f^^^^^f^^f^^f ^^f^^f^^f^^f ^^!^^R^^^AT *^^^^^^^^^A*^^^^^^«^ji ^^Km^^m^£^^^> ^Wt^^K^^^m^^ ^WZ^^^^^^^^^h^P» ^^^S^Km^^m^^ rf^i^^yi^^m^^^ ^^^^^^^Wm^Ww&1Ki^Wi>^&Z XA I II BUROPA A I II i 3IE 11 Jf MM kolesa so najtrpežnejša. II I Mm M J5 Jamstvo eno leto. — Cena : O-4 kron. 3J Se Doplaćilo za „Torpedo*1 s prostim tekom 16 kron. w I Fr. Čuden, Ljubljana "' | J MMn mulini Jiigu" šnaini moj 56 X. Jusln 5 kt. 5 Petniki in izietoiki v Trst 4oM|« inaint ia primeroo ceaa prenocišco pri Btaha Kastcu, vedite!<> go-utilae 61anov N. D. O. 18,^ v ulici Carradori št. 15. krila, fcoatume, plavce, ^eia- 1 riae, pređ^asnike, I otroške oblekice i plaSCke, klobucke. havbice, ćepice. I iliol'sititrtp wMWm n nwmm ! tn vsako modno blatio pošilja na izbiro ■ M. Kristofić-Bučar j Ljabliana, Start trg št. 9. | Zadnia slika se dobi edino le v fotografskem zavodu Avg. Bertbold Ljubljana, Sodna ulica 11. Dolinska Kisla veđa. I Graiski studenec (Thalheim) | Cisto naravna alkalijska. \ Pnznano najboljša 18^ zdravilna in namizna voda. Ta ktsla voda, pomešana z vinom, ne izpremeni vinu prvotne barve, zatorej za-htevajte po vseh gostilnah to vodo, ka-tero priporočajo zdravniki pri raznih notrn: jih boleznih. — Dobiva se v vseh večjih prodajalnah in boljših gostilnah X Glavna zaloga: i fini Krispcr, sklažišćc, £jub!jana. y m Za^tornik : E. Rooss v Kranju. s: 0 :mmmmmmmmm Wt f Na debelo in drobno 1 I po nizkih cenah prinorf>čam svojo ■ I bogato založeno n I trgovino' i oolanteriiskini m m vrst m: i marskisn Hagom in pUnaoii. in vse vrste bia^u Za bOtia pota. ITvoraišha zalma MM glavoikov. finlon Škof Ernast J«vnikarj«v naslcdnlk DflHlda Kita, i biti gntilne št. li. ^r Svetovna loamka^^ I LAURIN & KLEMENT ^^ d. dr. v Mladi Boleslavi ^^ Xavtomobili\ ^^r — Zastopnika: Nikodem & Wetzka — Gradec^ ---------- ^^B '& ^/3j\glaŠkx) sTclcicZišče oblak, ep % O. rHerrzcLLovzč % m JL,]Lihljana., Mestrri trg štev. 5 m l r.*=r.ar.ja oJ^ClSljskO prođdjO | i poletnih ohleh in slazzmzlcov za. gospode in ćocke, ^ ier poletne damske konfekcije z globoko redu- W ========== cirarJmi cezarni. ======================== fc Št. 2639 -xaw t ^,4 ^ • 2062 ^atecaj, V smislu sklepa obč. sveta v seji dne 4 maja 1912 se razpisuje natečaj za isto siintslja iiiiigs urada splitske občine. Upravitelj nastopi za eno leto začasno službo v VIII. ali VII. činovneni razredu po izbiri in odloibi občmskega upravitelja, a po dovršeuem prvem letu sluibe, odločuje občinski svet o njegovem stalnem imenovanju. Ako bo imenovan, bo im*1! pravico do postopnega avtomatičnega napredovanja po vseh stopnjah cio vštevši VI. činovnega razreda državnih administrativnih uradnikov, izvršujoč za to predpisanp roke službe. V VII razredu bo ime! naslov občin-skega stavbnega svetnika, a v VI. razredu občinskega višjega stavbn svetnika Prosilci za to službo morajo imeti vse državne izpite stavbnih inženir-jev, dalje petletno strokovno prakso ia za obćioske tehQične svrhe potrebno znanje. — Prošnje nai se vlagaio pri podpisanem cbčinskem upraviteljstvu da konca julija 1912. ^r^^T Navesti je treba tuđi starost, pristojnost in znanje jezikov. ^ST Občinsko upraviteljstvo Split, V. Rataiinie, načelnik. dne ^ "^3 1912- Dr. Smodlaka, prisednik. I Zaradi opustitve I I raznrh vrst penla in švicarskih vezenin posameznih I I prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah, B I Opreme za neveste Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za .• .* ." / .• .' kavo, nogavice in žepni robci. .* .* / .* .' / Perilo TETRR za gospode in gospe, kdor trpi na protinu, revmatizmu, •* .• / .* .' .* ischiasu, naj nosi le to perilo. ♦' .- .* .' / .• L Opreme zoovorolenčKe. rilllUII ^3