l£TO XXXVI, ŠT. 21 Ptuj, 2. junija 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Poudarek vzdrževanju cest (stran 2) Srečanje in tekmovanje čebelarjev (stran 5) Nova samoupravna organiziranost stanovalcev (stran 6) Orodna telovadba mi je koristila (stran 8) Mercatoriada Ptuj 83 (stran 11) z veliko svečanostjo, ki je bila (la dan mladosti 25. maja popol- dne na prenovljenem športnem stadionu v Slovenski Bistrici se je pričelo letošnje športno prven- stvo ljubljanskega armadnega območja v vojaškem mnogoboju in orientacijskem teku, ki je potekalo od 25. do 28. maja, kar je v primerjavi s podobnimi prvenstvi iz preteklih let mnogo Icrajše, zato pa vsebinsko bolj bogato, saj se je izkazalo, da so bila dosedanja prvenstva preob- širna glede števila disciplin in niso v dovoljni meri poudarjalno prikazane borbene sposobnosti vojakov in starešin JLA. Letos so se odločili tekmova- nja usmeriti konkretneje v prikaz borbene sposobnosti vojakov in starešin, to je za tekmovanja, ki zahtevajo maksimalni napor vsa- kega posameznika in skupine, prav v smeri borbene pripravlje- nosti. Tako so izpustili tekmova- nja v nogometu, rokometu, ko- šarki in še nekaterih športnih disciplinah, ki so nekohko bolj »odmaknjena« od borbenih špiortov. To je v osprednjem govoru na otvoritveni svečanosti povdaril tudi predsednik organi- zacijskega odbora prvenstva LAO v Slovenski Bistrici polkov- nik Milan Aksentijevič. O pomenu iger na območju občin Slovenska Bistrica in Slo- venske Konjice pa je pred pričet- kom tekmovanj spregovoril tudi predsednik skupščine občine Slo- venska Bistrica, Adolf Klokočov- nik, medtem ko je letošnje tek- movanje odprl Svetozar Višnjič, načelnik štaba poveljstva LAO. Pomembno je tudi spoznanje, da so letošnja tekmovanja prvič potekala na pobočjih Pohorja, to je bistriške in konjiške občine ter v času praznovanj 40. obletnice 11. zasedanja AVNOJ-a, 40. obletnice bitk na Sutjeski in Neretvi in 91. obletnici rojstva tov. Tita. Pomembna je tudi novost tekmovanj, to pa je, da so se vključile ekipe rezervnih voja- ških starešin, teritorialne obram- be in ljudske milice kraja in občine gostitelja tekmovanj LAO. Pravilnost in koristnost takšne odločitve se je pokazala na letošnjem tekmovanju, zato so se odločili s to prakso nadaljevati tudi v prihodnje, saj je to po- memben prispevek v izgradnji borbene usposobljenosti naših obrambnih sil. Njegova specifič- nost pa je v tem, da tekmujejo v čisto vojaških disciplinah, ki so si jih pridobili pri pouku v JLA. Tukaj so izenačene možnosti za dosego najvišjih mest prav vsem, ki so dobro pripravljeni, kar daje tekmovanjem poseben čar. Mno- gi so se prav pri odsluženju vojaškega roka prvič srečali z organizirano športno dejavnostjo in dosegajo danes pomembne rezultate. S to aktivnostjo pa bodo nadaljevali tudi v času, ko se bodo vrnili v svoja delovna okolja. Armada in delovni ljudje so eno, to dokazujejo tudi dogaja- nja na območju občine Sloven- ska Bistrica in občine Slovenske Konjice. Skorajda ne mine aktiv- nost v kateri ne bi bili prisotni pripadniki JLA, pa naj gre za kulturne, športne in še posebno delovne akcije. Organizacija LAO v občini Slovenska Bistrica je tako eden od dosedanjih največjih re/^ulta- tov skupnega dela in dosežkov. O tem govori tudi spoznanje, da so organizatorji tekmovanja bili skupščini občine Slovenska Bi- strica in Slovenske Konjice ter vodstvo LAO. Pri organizaciji pa so sodelovale tudi druge struktu- re obeh občin. Med pokrovitelji najdemo tudi delovne organiza- cije IMPOL, Steklo in Tovarna olja iz Slovenske Bistrice, EMI Poljčane, KONUS Slovenske Konjice in UNIOR iz Zreč. Otvoritvena svečanost športne- ga prvenstva LAO v vojaškem mnogoboju in patrolno-orienta- cijskem teku, ki je bilo v občini Slovenske Konjice, je bila tudi prava priložnost za otvoritev prenovljenega športnega objekta v občinskem središču Slovenska Bistrica in v njegovi neposredni bližini tudi Titovega parka z 88 lipami. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Na otvoritveni svečanosti je bil bogat kulturni program, v njem so sodelovali vojaški orkester LAO_pod vodstvom dirigenta Ladislava Leška, pevski zbor osnovne šole Pohorski odred Sfovenska Bistrica in člani DPD Svobode Slovenska Bistrica ter operna pevca iz Ljubljane. Letošnja osrednja slovesnost mladine in občanov ptujske občine ob dnevu mladosti je potekala v sredo, 25. maja pri osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem. Bila je toliko bolj svečana in množična, saj je bilo na njej tudi prek 200 udeležencev 19. srečanj prijateljstva osnovnih šol Ju- goslavije, ki so ta dan zaključili letošnja srečanja. Množicaje navdušeno pozdravila kulturni program, ki so ga za uvod v svečanost uspešno izvedli pioni^i OS Boris Kidrič Kidričevo in OŠ Olga Meglič iz Ptuja, godba na pihala TGA Kidričevo in orkester vojašnice Dušana Kvedra. Predsednica občinske konference ZSMS Ptuj, Diana Bohak je v slavnostnem govoru opozorila na naloge mladih v tej težki gospodarski situaciji, ter poudarila, da se moramo Vsi zavedati vloge mladih, ki so in bodo pomemben sestavni del naše družbe. Za tem je predsednica občinske konference SZDL •^tuj, Marica Fajt izročila odlikovanja predsedstva SFRJ. Osnovna šola Borisa Kidriča v Kidričevem je bila odliko- vana z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo za zasluge in uspehe pri osnovnem izobraževanju in socialistični vzgoji mlade generacije ter za prispevek k širjenju bratstva in prijateljstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Ju- goslavije; Julijana Senčar je bila odlikovana z medaljo zaslug za narod za prizadevno delo na vseh področjih, še posebej pa na področju vzgoje in izobraževanja; Franc Predikaka je bil odlikovan z medaljo zaslug za narod za posebne uspehe, ki jih je dosegel pri delu v organih Izo- braževalne skupnosti Ptuj; Pavlina Majnik pa je bila odli- kovana z redom dela s srebrnim vencem za posebne uspehe, ki jih je dosegla pri delu v Samoupravni izobraževalni skupnosti Ptuj. Dan prej pa so izročili odlikovanje red dela ssrebmim vencem tudi Ivanu Šumandlu za aktivnosti, kijih je dosegel na področju vzgoje in izobraževanja. V svečanem trenutku ob zaključku 19. srečanj prija- teljstva osnovnih šol Jugoslavije je ravnatelj OŠ Kidričevo Branko Tondc izročil simbol srečanj — bronastega goloba ravnatelju OS Milan Špalj iz Zagreba, ki bo gostitelj srečanj prihodnje leto. V nadaljevanju slovesnosti pa so podeliU priznanja občinske konference mladih v Ptuju osnovnim organiza- cijam, mladinskim mentorjem, mladim aktivistom in OŠ Olga Meglič v Ptuju. SekretarkomitejaOKZKS Ptuj Stane Lepejpajezatem svečano izročil 6 mladincem izkaznice ZK. V mesecu mladosti je bilo v vrste ZK sprejetih 20 novih članov, pretežno mladih. Ostalim so izkaznice izročili na lokalnih slovesnostih. Ob koncu slovesnosti so podelili še pokale in priznanja najbolje uvrščenim ekipam in posameznikom, ki so sode- lovali v športnih srečanjih v počastitev dneva mladosti. M. Ozmec Nnko Tonejc izroča »goloba srečanj« ravnatelju OŠ Milan Špalj iz Slavnostni govor je imela Diana Boha, predsednica občinske kon- ference ZSMS. Svečanosti v Kidričevem se je udeležilo veliko občanov. Po podelitvi odlikovanj in priznanj je predsednica OK SZDL Ptuj, Marica Fajt vsem še enkrat čestitala. OD 6. DO 12. JUNIJA Teden starejših občanov v občini Ptuj z namenom, da pregledajo svoje delo na področju družbene skrbi za starejše občane in da najdejo nove oblike te skrbi, prirejajo krajevne skupnosti ob sodelovanju skupnosti socialnega skrbstva in Centra za so- cialno delo ,.Teden starejših občanov", ki bo trajal v času od 6. junija do vključno 12. junija 1983 pod geslom: skrb za starejše — ogledalo družbe. V vseh krajevnih skupnostih bodo člani komisij za socialna vprašanja skupaj z mladino, člani Rdečega križa in SZDL obiskovali ostarele obča- ne na domovih, jim pomagali pri urejanju domov ali kako drugače, pri- pravili jim bodo družabna srečanja, za nekatere pa bodo predlagali po- moč socialne službe. Za krajane iz krajevnih skupnosti mesta Ptuj bo organiziran enodnevni izlet do elektrarne v Forminu in na letališče v Mo- škanjcih. Skrb za ostarele je stalno prisotna in pomemben del dejavnosti kra- jevnih skupnosti, posebej pa socialnega skrbstva. Vendar človek poleg za- dovoljive materialne oskrbe potrebuje za zadovoljno življenje še mnogo več. Starejši so mnogokrat preveč osamljeni, prepuščeni svojim mislim, ki bi mlajšim lahko velikokrat pokazale pot naprej in obogatile njihovo ži- vljenje. Prav v času akcije ,,Teden starejših občanov" je priložnost, da se srečajo stari znanci in nekdanji prijatelji ali sodelavci, da se srečajo z mlajšimi, se pogovorijo o „nekoč" in ,,danes". Zato ne zamudimo akci- je. V program akcije se vključujemo vsi v krajevni skupnostih od šol do mladinskih organizacij, od KK SZDL preko KO RK in samoupravnih or- ganov KS do družbenih organizacij. Veliko dolgujemo tem našim starej- šim sosedom, znancem in sorodnikom. Četudi smo že marsikaj zamudili, še vedno je čas za kratek pogovor, obisk in drobno uslugo. Zakaj ne bi to postala navada? A. O. JUTRI, 3. JUNIJA Slovesen sprejem za letošnje udeležence vlaka bratstva in enotnosti »Enotnost in bratstvo v naši deželi sta poglavitna dejavnika naše krepitve zunaj in znotraj dr- žave, poglavitni opornik v boju proti vsem nasprotnikom, ki "bi poskušali uničiti to našo enotnost. Enotnost in bratstvo sta najmoč- nejše oro^e in zato ga moramo varovati kot zenico očesa. Ne glede na to, da smo to povedali že tisočkrat, moramo to ponoviti še tisočkrat, tako, da bo od najmlajše generacije do najstarejših, proar- lo v jedro naše biti, da bo preželo našo sedanjost in našo prihod- nost ...,« je ob neki priliki pove- dal tovariš Tito. To njegovo izročilo postaja ve- dno živo — polno živ^enja, ko z različnimi manifestaciiami utriu- jemo naše bratstvo in enotnost, tna izmed teh manifestacij pa le tudi vlak bratstva in enotnosti, ki je prvič vozil že leta 1961. Letos pripelje vlak bratstva in enotnosti jutri, v petek 3. junija. Z njim pride blizu 1400 nekdanjih gostiteljev in njihovih ožjih dru- žinskih članov, ki so v viharnih julijskih dneh leta 194J nudili to- plo in varno zavetje izseljenim Slovencem. Tako bo toplo junijsko srečanje znova ostalo za nas nepozabna resnica. Spet bomo obuiah spo- mine na naše skupno trp1yenje in tegobe v preteklosti. GloDoka hvaležnost za bratsko solidarnost, da bi še krepkeje utrdili prijatelj- stvo, doseženo v težkih dnen. da bi ga skupno prenesli na mlajše generacije. Vlak bratstva in enotnosti vozi že čez 20 let. Stkan je iz ljubezni, kot praznik želja. Dobro je živeti, dobro je ljubiti takšen praznik. To so tudi zaobljube nove mladosti. Ne. ne bomo dovolili, da bi kdo oskrunil dano bratsko razume- vanje. Jutri, 3. junija bomo naše goste pozdravili na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju. Prihod je napovedan med 16,30 in 17. uro. Prisrčno, kot se le da, jih bomo sprdeli skupaj s folklorno skupi- no OŠ Franc Osojnik in drugimi navzočimi. Dobrodošlico vimenu občinske konference SZDL pa bo izrekla Marica Fajt. Gostje iz Srbije, teh bo okrog 50, bodo v ptujslci občini do po- nedeljka, 6. junija, ko se bodo okrog 13. ure prea domom Franca Krambergerja v Ptuju poslovili od svojih prijateljev. Soboto, 4. junija bodo srbski prijatelji preživeli v krogu svojih fostitel^v, zvečer pa se Bodo do- ili pri Koziki. V nedeljo, 5. junija se bodo udeležili svečane otvorit- ve letošnje mladinske delovne akcije v Dornavi, obiskali pa bodo tudi spominski park v Mostju. V poneaeljek. 6. junija bodo sode- lovali na urah zgodovine v 9 kra- jevnih skupnostih občine — pri- pravljajo jih tamkajšnje osnovne sole. Beseda pa bo o izseljeništvu in o razvijanju revolucionaijiih tradicij. Zaključek obiska srbskih gostov v občini Ptuj pa bo v Dr- stelji že njmovedanega 6. junija do|wldan. Ob slovesu bo srbskirn fostorn zapel pevski zbor OS one Žnidarič. MG 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 2. junij 1983 - TEDNIK OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OCENA, AKCIJA, MOBILIZACIJA! Člani občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj so se pretekli teden sestali na letni seji in ocenili opravljeno delo v preteklem letu. Ugotovili so, da je bila večina osnovnih organizacij sindikata dokaj aktivna, so pa tudi take, ki se poskušajo izogniti zastavljenim nalogam. Poleg tega v nekaterih osnovnih organizacijah le tarnajo nad težavami, bore malo pa store, da bi jih odpravili. Res je, da na nekatere probleme ne morejo vplivati, pa vendar ostaja veliko tistih, ki bi jih lahko z ustrezno notranjo organiziranostjo in doslednim delom odpravili. Na seji so tudi poudarili, da se vse preveč izogibamo ocenjevanju dela individualnih poslovodnih organov, kritiziramo pa njihovo delo, kadar pride do težav. Zato je treba dosledno uveljaviti odgovornost slehernega delavca, delo pa ocenjevati sproti. Dosti več pozornosti bi morali nameniti tudi razvojnim planom, ki bi omogočili večje zaposlovanje. Precej pozornosti so namenili tudi socialni varnosti zaposlenih. Nizki osebni dohodki prav gotovo niso motivacija za boljše delo, so dejali, vendar se je treba zavedati, da višje osebne dohodke pogojuje le kakovostno delo. To ni začaran krog, — z več dela bomo dosegli tudi večji dohodek in s tem večje osebne dohodke in zagotovili socialno varnost. Ko so člani občinskega sveta govorili o delu v tem letu so poudarili, da mora aktivnost članov temeljiti na oceni dosedanjega dela, na akciji in mobilizaciji vseh članov. Sindikati bodo delali tako, da bodo oblikovali in sooblikovali stališča za svoje člane v delegacijah in samoupravnih organih. Od vodilnih in vodstvenih organov pa bodo zahtevali jasne in uresničljive programe gospodarjenja in izhodov iz težav ter zagotavljanje normalnih pogojev za delo. Posebno se bodo zavzemali za odpravljanje forumskega delovanja, kjer to Se obstaja. Delo sindikatov bo usmerjeno v probleme, ki izhajajo iz dela, dohodkovnih odnosov, cenovne politike, zagotavljanja re- dne proizvodnje, gibanja osebnih dohodkov in rasti življenjskih stroškov, pridobivanja in razporejanja dohodka, socialne varnosti, izvoza in tako dalje. Seveda pa bodo naloge uresničene le, če bodo za posamezne akcije resnično mobilizirani vsi delovni ljudje, kot je dejal Edvard Kupčič, pred- sednik občinskega sveta ZSS Ptuj. N. Dobljekar S SKUPSCINE PE AVTOPREVOZA MB V PTUJU Teorija in praksa pri obrti še sprti Skozi celotni razvoj našega sistema socialističnega samoupravljanja je prisotna miselnost, da ni mogoče le v okviru industrijske proizvodnje zadovoljiti vseh potreb po obrtnih in drugih storitvah. Dosedanje izkušnje in družbena spoznanja v praksi pokažejo, da je enostranska in poenostavljena trditev, da osebno delo s sredstvi lastnika ogroža socializem in samoupravni gospodarski sistem. Osebno delo s sredstvi v lastnini delovnih ljudi se v samoupravnem sistemu povezuje z združenim delom in ga dopolnjuje. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbeno-ekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. To je bilo tudi na skupščini PE Avtoprevoza v Ptuju, ki je bila 24. maja, večkrat ponovljeno. Obrt — tako tudi avtoprevozništvo še nima takega položaja, kot bi ga morala imeti. Obrtnika se vidi v ,,dobri" luči — le takrat, ko je potrebno plačevati družbene obveznosti, sicer pa se ga pušča na stranskem tiru. V zvezi s tem je bilo tudi postavljeno vprašanje šušmarstva med avtoprevozniki. V tej krizi dela jih precej ostaja brez pravega dela — na drugi strani pa cvete črno prevozništvo. Zato je skup- ščina predlagala, da bi ustrezni občinski organi - konkretneje tržna inšpekcija okrepila aktivnosti na tem področju. Udeleženci skupščine so se seznanili s poslovnimi rezultati zadruge in poslovne enote v minulih dveh letih. Ugotovili so, da so dobro poslovali in pri tem povedali, da je ptujska poslovna enota, kije bila ustanovljena 1. 8. 1981 ena najboljših enot, čeprav jo prav tako kot ostale spremljajo določene težave, predvsem je to nabava goriva in avtogum. V zadnjem času pa še slabša finančna likvidnost. Zato je skupščina v zvezi z zadnjim problemom sprejela tudi predlog za izboljšanje finančne likvidnosti zadruge oziroma predlog za združevanje sredstev, ki je skladen z 94. členom samoupravnega akta zadruge. Tako bodo pridobili dodatna sredstva, ki jim bodo koristila tudi za to, da bo mogoče priti do dela — s kreditiranjem. Nekaj misli je bilo izrečenih tudi o izvozu, ki je v sedanji situaciji postal nuja, zato bo potrebno vključevanje tudi avtoprevoznikov v mednarodno delitev dela. Pred tem pa zagotoviti, da se pri tem povezujejo različni deli obrti in se tako skupno vključijo v izvoz. Skupščina je razrešila tudi dosedanje samoupravne organe in potrdila predloge za predsedstvo skupščine, dalje predlog za zadružni svet, kandidate za samoupravno zadružno kontrolo, kandidate za disciplinsko komisijo in volilno komisijo zadruge. Brez pripomb pa so bili potrjeni tudi kandidati za poslovni odbor PE. MG KLUB BRIGADIRJEV „FRANC BELSAKTONE" PTUJ BRIGADIRJI ZBOR! v četrtek, 9. junija se bodo ob 19. uri v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju sestali člani Kluba brigadirjev »Franc Belšak- Tone« Ptuj na svoj drugi del rednega letnega zbora. Prvi del zbora so že opravili 27. maja. Na zboru bo glavna razprava o programu udarniških dnevov, organizaciji izleta, brigadirskih večerov in o drugih aktivnostih, kijih bo kljub razvijal v letu 1983. Obravnavali bodo tudi poročilo o finančnem poslovanju m o poročilu odbora brigadirskega nadzora. Izvohh bodo novi Svet kluba. Odbor samoupravnega brigadirskega nastopa nadzora in komisije. Svet kluba pričakuje, da se bodo zbora udeležili vsi njegovi člani, vabi pa tudi druge aktivne udeležence mladinskih delovnih akcij, da se vključijo-v članstvo Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj. Predvidevajo, da bodo letošnji prvi udarniški dan opravih že v soboto, 11 .junija 1983, ko se bodo pridružili mladinskim delovnim brigadam na zvezni mladinski delovni akciji »Slovenske gorice '83. FB O PROBLEMATIKI CESTNEGA GOSPODARSTVA OBCINE PTUJ Poudarek vzdrževanju cest Območje ptujske občine pre- čkajo pomembne regionalne in magistralne ceste, ter izredno go- sta mreža lokalnih in krajevnih cest. Prav zaradi tega je cestno omrežje v občini Ptuj najgostejše v Sloveniji, saj pride na 1 kva- dratni kilometer površine 1,3 km cest. V gospodarski infrastrukturi zavzema tako cestno gospodar- stvo ix)membno mesto, saj so ce- ste prav gotovo eden od osnovnih pogojev za enakomeren družbe- noekonomski razvoj občine kot celote, posebej pa za razvoj manj razvitih območij. Kakšno je trenutno stanje ces- tnega gospodarstva na območju občine Ptuj? S tem vprašanjem smo pričeli pogovor s Ferdom Vajngerlom, direktorjem TOZD za vzdrževanje in varstvo cest v Ptuju, kije odgovoril: »Tudi na tem področju gre za usklajeno akcijo v okviru za- ostrenih pogojev gospodarjenja in morda tudi za nove družbene ekonomske odnose na področju celotnega cestnega gospodarstva. V letu 1981 je končno le bil sprejet zakon o cestah. Po 10-letnih priza- devanjih cestarjev so končno po- stale ceste osnovno sredstvo ces- tnih podjetij. S tem prevzemamo cestna podjetja tudi vso odgovor- nost do vzdrževanja, varstva, gradnje in rekonstrukcije vseh cest, predvsem tistega dela grad- nje in rekonstrukcije, ki nam bo zaupan s strani občinske skupno- sti za ceste. Prav gotovo trenutni položaj cestnega gospodarstva še ni po- vsem dorečen. Nekatere osnove še niso povsem znane; precej je de- finirana organiziranost cestnega gospodarstva, nekaj nedorečenih zadev pa je predvsem na področju financiranja. Naša temeljna or- ganizacija se vključuje v okviru delovne organizacije v Cestno podjetje Maribor, prek te pa tudi v sestavljeno organizacijo združe- nega dela. Lo že omenjenih ne- dorečenosti na področju financi- ranja je prišlo zaradi kasnejše ustanovitve SIS za ceste Slovenije, pa tudi zaradi relacij te skupnosti do občinskih sorodnih skupnosti. Potrebna bo sprememba plana za obdobje 1983—85, predvsem za- radi obsega sredstev, ki je zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja precej zmanjšan. To pa lahko pomeni ali povzroči tudi gospo- darsko škodo, saj vemo, da so ce- ste kot sestavni del gospodarstva v občini nujno potrebne. Vse to se odraža tudi na položa- ju cestnega gospodarstva občine Ptuj. Z,e iz samega programa ob- činske (prej lokalne) skupnosti za ceste je vidno, da ni namenjeno več toliko sredstev za moderniza- cijo cest kot včasih. Po programu do leta 85 naj bi bilo modernizi- ranih le 21 km cest, kar je precej manj. kot v preteklem obdobju.« V stališčih izvršnega sveta SO Ptuj je zapisano, daje bilo prav v minulem obdobju na področju cestnega gospodarstva narejene- ga veliko. Kakšno je sedanje sta- nje cest v občini? »Povedati je treba, da smo v pre- teklosti razločevali dva pojma; in sicer vzdrževanje cest kot enosta- vno vzdrževanje in tako imeno- vano modernizacijo cest. Zakon o cestah v svojem 84. členu uvelja- vlja vzdrževanje v celoti. To po- meni tudi zamenjavo makadam- skega z asfaltnim voziščem, tako, da je dandanes asfaltiranje prak- tično tudi vse vzdrževanje'cest. V preteklem obdobju je bilo kljub temu resnično veliko narejenega, predvsem zaradi sovlaganj obča- nov in aktivnega angažiranja krajevnih skupnosti, ki so si pri- zadevale posodobiti svoje cestne povezave. Trenutno stanje po kategoriji cest pa je sledeče. Magistralnih cest, ki ostanejo v pristojnosti skupnosti za ceste Slovenije ima- mo v ptujski občini okoli 49 km. Vse so seveda asfaltirane, žal pa so tudi v izredno slabem stanju. Predvsem mislim na cesto proti Ormožu, še slabše stanje pa je na najpomembnejši cesti v naši ob- čini, to je na cesti Hajdina—Ma- celj. Ta je v dolžini 19 km tako slaba, daje bil nujen ukrep repu- bliškega prometnega inšpektorja, ki je omejil hitrost na 60 km/h, razen tega pa je prepovedal tudi vsakršno prehitevanje vozil. Nu- jen je tudi ukrep sanacije in pri tem pričakujemo odziv skupnosti za ceste Slovenije. Regionalne ceste bodo v letošnjem letu še v pristojnosti skupnosti za ceste Slovenije, naslednje leto pa že v pristojnosti občinskih skupnosti. No, teh cest imamo v občini okoli 125 km in le 75 km je asfaltiranih, ostalo je v makadamski izvedbi. Od neasfaltiranih cest so po- membni predvsem odseki regi- onalnih cest Lešje—Majšperk in Tržeč—Videm—Leskovec-Cve- tlin, pa tudi Cesta Rogatec —Majšperk—Ptuj^Gočova, ki je delno že asfaltirana, maka- damska je le še v dolžini 17 km. V preteklosti smo naredili ogromno predvsem na lokalnih cestah, vendar je še kljub temu v gramo- zni izvedbi 239 km cest od skupne dolžine 477 km. Še naprej si sku- paj z uporabniki prizadevamo, da bi seveda stanje izboljšali. Žal smo omejeni na obseg razpoložljivih sredstev.« Kljub temu verjetno ne bo okrnjen program modernizacije cestnega omrežja v občini? »To ni odvisno le od nas. Sku- paj s strokovnimi službami v SIS materialne proizvodnje bomo pripravili nov program za obdo- bje 84-85. Pri sestavi bomo upo- števali usmeritve in stališča izvr- šnega sveta. Za nas je seveda osnova vzdrževanje in varstvo cest, vsaj v obsegu, ki dovoljuje prometno propustnost. Razen tega bo pa seveda treba vračati anuitete iz preteklosti. S preno- som cest bo verjetno prišlo tudi do prenosa obveznosti do teh cest, ki jih je sedaj imela republiška sku- pnost za ceste. Iz vsega tega sledi, da do leta 1985 praktično ni pri- čakovati bistvenih novosti, am- pak bomo obstoječe stanje le pri- dno sanirali. Seveda so tu izjeme za tista dela, za katera se bodo sredstva posebej združevala, bo- disi s sovlaganjem KS, OZD, ali drugih interesnih skupnosti.« Kako pa je s ptujsko obvoznico, kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje? »Usmeritve potekajo v to smer, da bi investitorstvo nad to cesto prevzela naša temeljna organiza- cija. Jasno pa je, daje treba rešiti še nekatera vprašanja v zvezi s postopkom. Treba je urediti gradbeno dovoljenje in še kaj, da bi lahko vključili tudi Natašin nadvoz prek železnice. Povedati moram, da so določena sredstva, ki so bila namenjena za obvoznico že delno koriščena po programu občinske skupnosti za ceste in si- cer za druge namene.« Ko govorimo o cestah, ne mo- remo mimo sedanjih del na mostu čez Studenčnico, ki močno ovirajo 5romet čez dravski most. Kdaj 5odo dela končana? »Gre za dela iz rednega pro- grama vzdrževanja. Most je bil nujno potreben sanacije, vgraditi moramo delatacije in opraviti te- meljito hidroizolacijo. Kljub temu, da nam očitajo, češ postavih ste prve semafore v Ptuju, se to delo drugače ne da organizirati, kajti tehnologija dela zahteva ta- kšen pristop. Ekipo smo ojačali, dela se 10 ur na dan, žal pa v nočnem času hidroizolacije ni mogoče polagati. Po programu naj bi dela potekala do prve po- lovice junija, če bo vreme boljše pa bomo končali pravgotovo že prej.« Da bi zvedeli kaj več o deja- vnosti občinske skupnosti za ce- ste, smo se odpravili tudi k Milanu Pavlici, je vodja cestne deja- vnosti pri omenjeni skupnosti. Kakšna je pravzaprav sedanja vloga skupnosti za ceste občine Ptuj? »Od leta 1975, ko je bila usta- novljena lokalna skupnost za ce- ste občine Ptuj je ta opravljala dejavnost po starem zakonu o cestah iz leta 71. Po sprejetju kona o cestah leta 1981 pa smo 15 decembra 1982 ustanovili sku! pnost za ceste občine Ptuj. Ta imj sedaj popolnoma isto vlogo, kot prejšnja lokalna skupnost. Novost je le v zagotavljanju sredstev zj redni program vzdrževanja modernizacije cest; osnovna na. loga sedanje občinske skupnosti pa je, da ščiti interese uporabni, kov cest in da skrbi za realizacijo programa razvoja cestnega omrežja v občini. Skupnost je organizirana po skupščinskem sistemu ima pj poleg skupščine še predsedstvo In 5 odborov. Deliijemo v okviru delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje.« Ofganizirani ste torej zadovo- Ijivo, težave obstajajo z nekateri- mi viri financiranja, kakšnimi? »Vsi viri financiranja iz lokalne skupnosti so bili prenešeni na občinsko skupnost. To so v gla, vnem sredstva od taks za regi- stracijo motornih vozil, od pro- danih Utrov bencina in naftnih derivatov, ter del sredstev iz pre- nešenih cest III. reda in de za lokalne ceste. Vsi ti viri so že od leta 1971 stalni, njihova višina pa je od leta 1982 nespremenjena. Kljub porastu cen je torej priliv virov manjši. Obstaja še vir, ki se priteka iz KS in iz združevanja po samoupravnem sporazumu, ki je vedno bolj problematičen. Prav zaradr tega bo verjetno sprejet odlok, ki bo obvezoval vse upo- rabnike (OZD), da združujejo sredstva za redni program vzdr- ževanja cek.« Za katere ceste pa skrbi občin- ska skupnost za ceste? »Skrbimo predvsem za pro- gram regionalnih in lokalnih cest. dosedanja lokalna skupnost za ceste pa je skrbela le za lokalne ceste. Mislim, da smo ob izredni pomoči krajanov prek njihovega samoprispevka naredili veliko pri modernizaciji lokalnih cest, ter pri izgradnji nujno potrebnih objek- tov in mostov. Zato v programu za leto 1983 s tem nadaljuje tudi naJa skupnost. Letos so sredstva Tva- menjena predvsem vzdrževanju omenjenih cest in vračilu kredi- tov, ki so bili najeti za program modernizacije in novogradnje mostov. Med pomembnejšimi deli IZ lanskoletnega programa naj omenim novogradnjo mostu v Trnovski vasi. Dosedanji leseni most je biltakorekoč neprevozen, zato smo ga morali nadomestiti z novim, betonskim mostom. V le- tošnjem letu pa naj iz programa omenim modernizacijo ceste Ža- menci—Podgorci, za katero je KS Polenšak že prispevala del sred- stev lansko leto. Nadalje imamo obveznosti tudi do KS Ptujska gora in Majšperk za cesto Podle- že—Sestrže. Potekajo dogovori o načinu zbiranja sredstev za mo- dernizacijo tega odseka. Kljub vsem težavam nas iz za- gate rešuje izredno velika zavze- tost krajanov, ki so pripravljeni prispevati velike deleže svojih sredstev za modernizacijo ces- tnega omrežja. S tem pospešujejo tudi razvoj občine kot celote in menim, da je takšne in podobne akcije potrebno družbeno pod- preti in pohvaliti!« M. Ozmec Trenutno potekajo vzdrževalna dela na mostu čez Studenčnico, ki močno ovirajo promet prek dravskega mostu. Specializirane učilnice in delavnice do septembra Ob Srednješolskem centru v Ptuju rastejo specializirane učil- nice in delavnice, kijih gradimo s sredstvi samoprispevka za grad- njo šolskega prostora v občini. Po prvotnih načrtih bi naj bile kon- čane v prihodnjem mesecu, ven- dar je prišlo do nekaterih objek- tivnih težav, tako da bodo zigra- ene do začetka šolskega Ravnatelj Kovinarsko metalurške kmetijske šole Milan Cimerman je tako pojasnil zamudo pri gradnji: »Izvajalec del, temeljna orga- nizacija Gradnje Ptuj, je imel te- žave z gorivom, s sklepanjem po- godb s svojimi kooperanti — predvsem primanjkuje tesarjev, nekaj težav je bilo tudi v zimskem obdobju zaradi vremena, prisotne pa so "bile tudi nekatere organi- zacijske težave. Moram pa |X)ve- dati.dasmo predlagali tudi nekaj funkcionalnih sprememb dela- vnic zaradi spremembe strehe in višine stavbe. Kot investitorji vztrajamo, da morajo biti delavnice končane do septembra, saj bomo v jeseni iričeli s programi v tretjih letni- uh. kjer numo c^trebuiemo de- lavnice. Mislimo, da je naša za- hteva objektivna, zato bo moral izvajalce skupai s kooperanti na- peti vse sile, da bodo do roka gradnjo končali.« Koliko bodo veljala vsa dela? »Po predračunu bodo veljala vsa dela 109 milijonov dinarjev in po sedanjem tempu gradnje ter po obračunih, ki jih sproti izdelme- mo. do večjih podražitev ni pri^o. Treba pa je povedati, da se poja- vljajo nekatera dodatna dela, ki pa so še v okviru predračunske vrednosti. Menim, d^a te vrednosti ob zaključku del ne bomo prese- gli.« Kako pa je z opremo za speci- ahzirane učilnice m delavnice? »Oprema je v glavnem že do- bavljena po ugodnih cenah — njena skupna vrednost je 35 mi- Inonov dinarjev. Pravočasno smp sklenili pogodbe z vsemi dobavi: telji, tako da imamo razen nekaj stružnic in opreme za metalurgijo vso opremo. Do začetka šolskega leta pa bo vsa oprema tukaj.« Težava pri vsem skupaj je, da morajo biti delavnice res zgrajene do septembra, sicer srednješolski center ne bo dobil verifikacije za izvajanje usmeritev. »Brezdvoma je osnovna dolžnost centra kot investitorja in Gradenj kot izva- jalca del, da dela zaključimo pra- vočasno,« je dejal Milan Cimer- man. »Zato so izvajalci povedali- da bodo v naslednjih mesecih vložili vse svoje napore, da bodo dela res končali do roka. V gla- vnem gre za optimalno izvajanja programov v metalurgiji, kovi- narstvu, strojništvu, kmetijstvu i1 v elektro usmeritvi, kije sestavni del našega centra. Rad bi pouda- ril, da se v centru res poskušamo ekonomično obnašati m bomo op tej investiciji zagotovili tiste mi- nimalne materialne fKJgoje, ki so nujni za izvajanje teh programov- Vse srednje šole v Slovenij' imajo iste težave, če lahko takvenijc, ki ima v tem letu svoj sedež v občini Pregrada v SR l^rvat^li^^' je v sodelovanju s številnimi nosilci medrepubliškega sode- lovanja sprejel program aktivnosti, ki se v letu 1983 odvijajo v sodelu- občinah. VOBCINI ČAKOVEC — Oddaje »Iz na^h bratskih občin — Radio Čakovec« — Dokumentacijska razstava »20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske« aprila 1983 v |;-akovcu — Nastop folkk)me skupine občine Maribor-Tezno na prvomaj- j^em srečanju delovnih ljudi Medjimurja v Balogovcu 1. maja 1983 — Revija kultumo-umetniškega ustvaijanja mladih v Cakovcu maja 1983 — Srečanje borcev NOV bratskih občin SR Slovenije in SR Hr- vatske v Cakovcu junija 1983 — Koncert moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina iz občine Šmaije pri Jelšah ob Dnevu samoupravljavcev Jugoslavije v fakovcu junija 1983. V obCini koprivnica — Oddaja »Iz naših bratskih občin — Radio Koprivnica« — Športne igrečlanov pobratenih društev invalidov »Borec« Ptuj in Zveze za šport in rekreacijo invalidov Koprivnica v Koprivnici aprila 1983 — Srečanje učencev in delavcev pobratenih osnovnih šol Olga Meglič Ptuj in 3. Osnovne šole Koprivnica v Koprivnici junija 1983 — Koncert mešanega pevskega zbora Tumišče iz občine Lendava vHlebinah S. junija 1983 — Koncert Pihalnega orkestra Ptuj v Koprivnicii2. junija 1983 — Tekmovanje lovcev bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske vstreljanju na glinaste golobe za prehodni »Pokal bratstva in enotnosti« vLegradu 11. junija 1983 — Izvidniški »višeboj« bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske v Koprivnici, 18. in 19. junija 1983 — Dokumentacijska razstava »20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske« v Koprivnici od 4. do 15. julija 1983 — Sodek)vanje folklorne skupine Poljčane iz občine Slovenska Bistrica na 8. Ivanečkih kresih v Koprivniškem Ivancu 27. in 28. avgusta 1983. V OBČINI KRAPBSA — Oddaje »Iz naših bratskih občin« — Radio Hrvatsko Zagorje Krapina« — Koncert mešanega pevskega zbora DPD »Svoboda« Slovenska Bistrica na prvomajski proslavi v Krapini 28. aprila 1983 — Revija pihalnih orkestrov bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske ob občinskem prazniku v Krapini 8. maja 1983 — Razstava »20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske« ob občinskem prazniku od 28. aprila do 15. maja 1983 v Krapini — Sodelovanje ekipe prve medicinske pomoči civilne zaščite občine Ptuj na občinskem tekmovanju ekip civilne zaščite in Rdečega križa občine Kranina v Kraoini maia 1983 — Srečanje mladine na področju športa in kulture bratskih občin SR Slovenije ih SR Hrvatske v Krapini 17. septembra 1983 — Dan bratskih občin SR Slovenije m SR Hrvatske v Tednu kajkavske kulture v Krapini septembra 1983 — kulturni program iz- vajajo kulturne skupine iz občin Koprivnica. Ormož. Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. V OBČIM PREGRADA — Posvetovanje predstavnikov izvršnih svetov občmskih skupiščin bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske o sodek)v anju na podio^u gospodarstva v Pregradi maja 1983 — Srečanje delavcev notranjih zadev bratskih občin SR Sbvenije in SR Hrvatske, v Pregradi ob Dnevu varnosti 13. maja 1983 — Formiranje in sodelovanje 7. Mladinske dek)vnc brigade brat- skih občin SR Slovenije in SR Hrvatske »Bratstvo-prijatcIjslvo-Pregrada 83« na zvezni mladinski delovni akciji — Srečanje mladine bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske v Orešju 27. julija 1983 — Srečanje delavcev delovnih organizacij Tovarne IK tomobilov in motorjev Maribor-Tezno in Dedal Pregrada v Pregradi — Sodelovanje narodno-zabavnih ansamblov bratskih občin Ča- kovec, Lendava in Ormož na Turistični prireditvi »Branje grozdja« v Pregradi oktobra 1983 — Srečanje delavcev bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske v Pregradi oktobra 1983. V OBČINI VARAŽDIN — Oddaje »Iz naših bratskih občin — Radio Varaždin« — Ptujska noč v Varaždinu aprila 1983 v oiganizac^i gostinskih podjetij K K — TOZD »Haloški biser« Ptuj in Varaždin — Prijateljsko srečanje učencev in delavcev pobratenih osnovnih šol »Tone Znidarič« Ptuj in »8. maj« Varaždin v Varaždinu 1983 — Posvetovanje sindikalnih delavcev bratskih občin SR Sovenije in SR Hrvatske o vlogi in delu občinskih odborov sindikatov, v Vara- žuinu 1983 — Bodimo prijatelji — delovno in kulturno srečanje učencev in delavcev pobratenih osnovnih šol »Franc Osojnik« Ptuj.in »Gustav Krklec« Cestica, v Cestici maja in oktobra 1983 — Dokumentacijska razstava »20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske« v Varaždinu od 15. do 30. junija 1983 — Koncert ženskega pevskega zbora prosvetnega društva »Alojz Amuš« Rogoznicaob Dnevu samoupravljalcevJugoslavijev Varaždinu, 27. junija 1983 — Pohod ^^Po poteh 32. divizije ob njeni 40-letnici« I. in 2. oktobra 1983 — Posvetovanje sindikalnih delavcev bratskih ob&n SR Sk>venije in SR Hrvatske o usposabljanju delavcev za samoupravyalce, v Vara- ždinu oktobra 1983. V OBČINI LENDAVA — Oddaje »Iz naših bratskih občin — Radio Murska Sobota« — Nastop pevskega zbora iz občine Krapina na občinski reviji odraslih pevskih zborov v Lendavi 4. marca 1983 — Srečanje članov Zveze rezervnih vojaških starešin bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Lendavi 10. septembra 1983 — Nastop folklorne skupine in tamburaškega orkestra DKUD »Vilko Jurec — Varteks« Varaždin na Turistični prireditvi »Trganje grozdja« v Lendavi 17. septembra 1983 — Dokumentacijska razstava »20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije« v Lendavi od 16. do 26. septembra 1983 v razstavnih prostorih galerije v gradu — Srečanje mladine bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije na tekmovanju v keglanju in šahu v Lendavi 19. novembra 1983. V OBČIM ORMOŽ — Oddaje »Iz naših bratskih občin — Radio Ormož« — Posvetovanje gosp)odarstvenikov bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije o pridelovanju sladkorne f>ese v Ormožu 1983 — Dokumentacijska razstava »20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije«, v Ormožu 1983 — Gostovanje folklorne skupine KUD Mačkovec iz občine Ča- kovecvObrežu 1983 — Pohod »Po poteh partizanskih aktivistov« v občini Ormož 22. decembra 1983. V OBČINI MARIBOR-TEZNO — Oddaje »Iz naših bratskih občin — Radio Maribor« — Posvetovanje predstavnikov osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije o celodnevni šoli, v Mariboru 1983 — Nastop folklorne skupine in tamburaškegaorkestra KUDŽ »Ivo Mikac« Varaždin na prvomajski proslavi v Mariboru 1. maja 1983 — Sodelovanje mladine bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove- nije na prireditvi »Mladina Maribora Mariborčanom za Dan mladosti« v Mariboru maja 1983 — 7. Združena praktično reševalna vaja enot in štabov za civilno zaščito bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije »Bratstvo-eno- tnost-solidamost-Maribor '83« ob Dnevu civilne zaščite Jugoslavije v Račah 19. junija 1983 — Pobratenje krajevnih skupnosti Loka-Rošnja iz občine Mari- bor-Tezno in Lepajci iz občine Krapina. V OBČINI PTUJ — Oddaje »Iz naših bratskih občin — Radio Ptuj« — Razstava likovnih izdelkov učencev pobratene osnovne šole tGuslav Krklec« Cestica iz občine Varaždin ob Dnevu žena v osnovni šoli »Franc Osojnik« v Ptuju marca 1983 — Posvetovanje članov občinskih štabov za civilno zaščito bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije o nalogah na področju usposabljanja prebivalstva za naloje osebne in vzajemne zaščite, v Ptuju 8. aprila 1983 — Dnevi Zagorske kuhinje v hotelu Poetovio Ptuj v organizaciji gostinskih podjetij Varaždin in KK TOZD »Haloški biser« Ptuj ter nastopi Varaždinskih tamburašev od 14. do 17. aprila 1983 — Posvetovanje delavcev p>obratenih osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije o podružbljanju dela osnovne šole, v organizaciji osnovne šole »Olga Meglič« Ptuj v Ptuju 1983 — Sodelovanje mladine bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove- nije na pohodu »Po poteh revolucije — Mostje '83« v občini Ptuj 23. aprila 1983 — Prvo delovno srečanje likovnih amateijev bratskih občin Ko- privnica, Ptuj in Varaždin v organizaciji likovne sekcije prosvetnega društva »Alojz Amuš« Rogoznica ter občinskega sveta ZSS Ptuj v Ptuju 29. in 30. aprila 1983 — Nastop folklorne skupine in tamburaškega orkestra KUD Koprivnica na prvomajski proslavi v Ptujskih toplicah 29. aprila 1983 — Srečanje delavcev milice občin Ivanec in Ptuj v Ptuju 13. maja 1983 — Likovna kolonija učencev osnovnih šol bratskih občin SR Hr- vatske in SR Slovenije »Rastemo-delamo-ustvaijamo-Ptuj '83« v orga- nizaciji osnovne šole »Olga Meglič« Ptuj in Likovne sekcije prosvetnega društva »Alojz Amuš« Rogoznica — ŠpHjrtne igre pobratenih društev »Zveza za šp>ort in rekreacijo invalidov« občine Koprivnica in »Borec« Ptuj v Ptuju 22. maja 1983 — 13. Revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Ptuju 4. junija 1983 v Srednješol- skem centru ob 10. uri — Posvetovanje predsednikov delavskih svetov tekstilnih in kon- fekcijskih tovam' bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije o infor- miranju delavcev, v tovami perila Delta Ptuj 25. junija 1983 — Gostovanje KUD »Edo Leskovar« in bratske občine Pregrada ob Dnevu samoupravljalcev Jugoslavije v tovarni perila Delta Ptuj 25. junija 1983 ob 10. uri — Delavske športne igre delavcev delovnih organizacij Podravka Koprivnica, Koka Varaždin in Perutnina Ptuj v Ptuju junija 1983 — Srečanje učencev in delavcev pobratenih osnovnih šol »Ivan Murkovič« Vinica iz občine Varaždin in »Martin Kores« v Podlehniku junija 1983 — Delovno in športno srečanje delavcev upravnih organov občin Čakovec in Ptuj, v Ptuju junija 1983 — Tekmovanje gozdarskih delavcev bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v sekanju in žaganju lesa v organizaciji gozdarskih delavcev občine Ptuj 1983 — 6. ženski rokometni turnir bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije za prehodni pokal »8. avgust — praznik občine Ptuj« v Ptuju 20. avgusta 1983 — Srečanje učencev in delavcev pobratenih osnovnih šol »8. maj« Varaždin in »Tone Žnidarič« Ptuj ob Dnevu pionirjev Jugoslavije v Ptuju 29. septembra 1983. V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA — Dokumentacijska razstava »20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije« ob občinskem prazniku v Slovenski Bistrici od 6. do 20. januarja 1983 — Prvomajski shod delavcev bratskih občin Pregrada, Smaije pri Jelšah in Slovenska Bistrica na Boču L maja 1983 — Tekmovanje ribičev bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v športnem ribolovu za prehodni pokal Bratstva in enotnosti v Slovenski Bistrici 1983 — Prijateljsko sodelovanje osnovnih šol »Pohorski odred« Slo- venska Bistrica in Kopiivnica vjuniju 1V6J — Sodelovanje mladine bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove- nije na mladinski delovni akciji »Slovenska Bistrica '83« — Tekmovanje mladih bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v patrolnem teku v Slovenski Bistrici avgusta 1983 — Posvetovanje članov občinskih štabov za civibio zaščito bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije o nalogah na področju zaščite in reševanja živali ter živil živalskega izvora, v Slovenski Bistrici oktobra 1983. V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH — Oddaje »Iz naših bratskih občin — Radio Šmaije pri Jelšah« — Razstava ženskih ročnih del žena bratskih občin Pregrada in Šmaije pri Jelšah ob Dnevu žena — 8. marca 1983 v Smaiju pri Jelšah — Prvomajsko srečanje delavcev bratskih občin Pregrada, Slo- venska Bistrica in Šmaije pri Jelšah na Boču 1. maja 1983 — Tekmovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v namiznem tenisu za pokal Atomskih toplic v Podčetrtku maja 1983 — Gostovanje folklorne skupine »Gradbenik« iz občine Čakovec v okviru Turistično-zdraviliškega kulturnega programa v Rogaški Slatini 1983 — Sodelovanje mladine bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove- nije na pohodu »Po poteh Kozjanskega bataljona« ob občinskem pra- zniku v S narju pri Jelšah 10. in 1L septembra 1983 — Košarkaški turnir bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije ob občinskem prazniku v Rogaški Slatini septembra 1983. Ta program medrepubliškega sodelovanja se dofx>lnjuje tudi z drugimi aktivnostmi, ki jih samoiniciativno organizirajo temeljne in drage organizacije zdraženega dela. dražbene organizacije in društva.. FB DRU2BEN0P0LmCNI ZBOR SO PTUJ POENOTITI INFORMACIJSKI SISTEM Na seji. ki j€ bila v ponedeljek. 30. maja, so delegati družbenopolitičnega zbora najprej obravnavali informacijo o gospodarskih rezultatih občine v prvih treh mesecih tega leta. K tej točki je pc^al uvodne misli Anton Ilec, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje in jo dopolnil z nekaterimi podatki o gospodarjenju v štirih mesecih. Znani podatki za to obdobje še niso merito za doseganje planskih predvidevanj pa vendar je mogoče trditi, da so gibanja dokaj ugodna, saj so bili doseženi boljši rezultati kot v lanskem enakem obdobju. Industrijska proizvodnja na primer ^leži v trimesečju 4,8 odstotno rast, kar je nad republiškim in jugoslovans^m poprečjem, pa tudi več. kot smo zapisali v resolucijo. V razpravi o tej točki so delegati opozorili na neenotno zajemanje podatkov o uvozno izvoznih gibanjih, ki bi jih morali poenotiti, da ne bi prihajalo do nesporazumov. To stališče so zavzeli vsi delegati zbora in priporočili pristojnim Ciganom, da to uredijo. Celotno informacijo so sprejeli in opozorili na neplačane stimulacije za izvoz ter na zaostajanje plačil. Hkrati so opozorili na padanje življenjskega standarda zaposlenih in predlagali zaostritev odgovornosti vodilnih in vodstvenih delavcev, ki bi morali storiti vse za dobro gospodaijenje in za izboljšanje položaja delavcev. Menili so tudi, da bi morali oživeti investicijska vlaganja, ki so izredno majhna, kar se bo odražalo v gospodaijenju v naslednjih letih. Delegati tega zbora so zatem poslušali informacijo o položaju cestnega gospodarstva, jo potrdiU in sprejeli stališča izvršnega sveta. Brez pripomb je bil sprejel odlok o organizaciji in ustanavljanju enot in štabov civilne zaščite, pa tudi informaaji o zaključnih računih prispevkov za starostno zavarovanje kmetov in davkov in prispevkov občanov. Za tem so poslušali še informacijo o gradnji specializiranih učilnic in delavnic pri Srednješolskem centru v Ptuju ter opravili volitve in imenovanja. N. Dobljekar Sklicani zbori SO Ormož Predsedniki zborov Skupščine občine Ormož so sklicali ločene s^ zborov. Tako se bo družbenopolitični zbor sestal v torek, 7. junija popoldne. Po pregledu sklepov in potrditvi zapisnika zadnje seje zbora bodo obravnavali poročilo o delu komunalnega podjetja Ormož za obdobje 1978-82. Fosebg bodo obcavnavali predhodno informacijo o poslovnih rezultatih organizacij združenega dela iz gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini Ormož v prvih treh mcsedh letošnjega leta. Opravili bodo volitve sodnikov sodišča zdnižoiega dda Vfaribor in nekaj drugih imenovanj ter obravnavali vprašanja del^acij in delegatov. Zbor krajevnih skupnosti se bo sestal v četrtek. 9. junija dopoMnc, zbor združenega dela pa isti dan popoldne. Poleg vprašanj, ki jih bo obravnaval DPZ, bosta na ločenih sejah oba zbora sklepala še o predli^ odloka o kmečkem turizmu, sprejela stališče k odloku o določitvi k)vsko-gojitv'auh obmofg v SR Sloveniji in obravnavala nekatere premoženjsko-pravne zadeve. - u 7. TEKMOVANJE KOVINAREJV SLOVENUE Med zmagovalci tudi Ptujčan Od 21. do 29. maja je bilo na Jesenicah proizvodno delovno tdDmovanje kovinarjev s spremljajočimi prireditvami, ki so se ga udeležili tudi n^boljSi kovinarji iz ptujske občine. O tem je predsednik organizacijskega odbora za pripravo občinskega tekmovanja Zvonko 2uran povedal: »Naši tekmovalci so sodelovali v petih panogah, torej nbnio imeli predsuvnika v plamenskem varjenju. Čas za pripravo je bil sicer kratek, vendar je treba povedati, da je organizacijski odbor zaspal. Tako so se tekmovalci pripravljali sami. v svojih delovnih okoljih. Kljub temu smo lahko z rezultati zadovoyni. saj imamo poleg solidnih uvrstitev tudi zmagovalca v panogi orodjaijev. Stanko Vertič iz delovne organizacije Agis je repuMiški zmagovali^« Upati je, da bo uspeh vzpodbuda ostalim, da bodo množično sodelovali pri organizaciji in izvedbi takih tekmovanj. Seveda pa bo potrebno organizaciji tekmovanj in pripravam udeležencev nameniti veijo pozomosL Dodati je trebL da so tekmovanja v posameznih strokah obogatena tudi s preveijanjem teoretič- nega znanja in samoupravljanja. Torej pomenijo tudi oUiko usposabljanja. Hkrati pa na tekmovanjiH udeleženci spoznavajo nova oko^a. se seznaniaio z delovnimi pogoji drugih kovinarjev, s tehnologijo. N. D. Sporočilo ob tednu solidarnosti od 1. do 7. jun|a 1983 Ob letošnjem tednu solidarnosti se spomi- njamo ene največjih naravnih katastrof, ki je Prizadela nar^e in narodnosti Jugoslavije — julija 1983. ko je f)otres skoraj do tal porašil Skopje. Ta nesreča nam je simbol visoke solidar- nostne zavesti delovnih ljudi, ki so vsestransko pomagali pri obnovi porušenega mesta. Hkrati pa je ta nesreča pomenila tudi resen opom in in spodbudo za zavarovanje pred tovrstnimi ne- srečami — s potresno varno gradnjo in dragimi preventivnimi ukrepi, kakor tudi izgradnjo •akega sistema solidarnosti pri obhkovanju sredstev, ki bo omogočal takošnjo in učinkovito pomoč ob nastanku nesreče in normalizacijo ivijenja in dela na prizadetem območju. V tem času smo zgradili učinkovit sistem, ki Pa ga moramo na osnovi izkušenj ob naravnih Nesrečah nenehno izpopolnjevati. V letu 1982 smo v Sloveniji izoblikovali ^5.482.000 din solidarnostnih sredstev iz Osebnih dohodkov delavcev ter iz dohodka Organizacij zdrtiženega dela. ki se vodijo na Posebnih računih teh organizacij oz. na po- sebnih računih skupščin občin pri SDK. Od ^^a smo za reševanje potreb občin, ki so jih Pnzadele naravne nesreče neuija s točo, po- zemeljski plazovi idr. v letu 1982 dodelili ^lidamostno pomoč desetim občinam v sku- Pni višini 314.036.140.00 din: v letu 1983 pa smo iz teh sredstev nudili pomoč štirim obči- nam v višini 81,941.020,00 din. Iz solidamostnih sredstev izpolnjujemo tudi svojo obveznost do po rušilnem potresu v letu 1979 prizadetega čmogorskega primorja. za kar izdvajamo še poseben dodaten prispevek solidarnosti. V letu 1982 smo v celoti izpolnili našo obveznost, ki znaša 845,371.984 din sredstev brez vračilne vrednosti ter 451,905.272 din kreditnih sredstev. Razen sistemsko zbranih sredstev smo za pomoč občanom po hudem neurju s točo s prostovoljnimi prisf)evki zbrali skoraj dva mi- lijona din v okviru posebnega žiro računa pri Rdečem križu Slovenije, ki so bila dodeljena najbolj prizadetim občanom—Šmaiju pri Jel- šah, Brežicam m Šentjurju pri Celju. Letos praznujemo tudi 30-letnico prosto- voljnega krvodajalstva na Slovenskem. Zato naj bo 4. junij — dan krvodajalcev, še ena .spodbuda več, da nadaljujemo s to humano, človekoljubno dejavnostjo, kiji po množičnosti in organiziranosti ni primera v svetu. 26. maja je že stekla široka akcija zbiranja oblačil, obutve in posteljnine ter pohištva in tekstilnih odpadkov, ki jo za pomoč ob nara- vnih nesrečah ter pomc^č socialno ogroženim že 16. leto organizira Rdeči križ Slovenije. Koordinacijski odbor za razvijanje in uve- ljavljanje socialistične solidarnosti pri Pred- sedstvu RK SZDL Slovenije poziva delovne ljudi in občane, da sodelujejo v akcijah obele- ževanja tedna solidarnosti, s plačilom znamke solidarnosti, doplačilne vozovnice v žele- zniškem. letalskem in avtobusnem prometu ter vstopnice za kulturne, zabavne in športne prireditve v tednu solidarnosti sodelujejo pri združevanju solidarnostnih sredstev za pri- mere večjih, naravnih nesreč. V lanskem letu smo na ta način zbrali 755.011 din čistega do- hodka. ki je namenjen hitri intervenciji ob nastanku naravne ali drage nesreče. Zagota- vljanju pomoči ob naravnih nesrečah je na- menjen tudi enodnevni Zaslužek delovnih ljudi v juliju. Sedanje zaostrene go>|Kxlarske razmere zahtevajo dograjevanje sistema solidarnosti tudi pri dodeljevanju različnih oblik družbene pomoči, s katerimi zagotavljamo socialno vamost najbolj ogroženim (losameznikom in družinam. Zalo se moramo v krajevnih sku- pnostih in temeljnih organizacijah združenega dela zavzeti za lo, da bodo dobiii oomoč listi, ki jo najbtMj potrebujejo. Koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri Predsedst\u RK SZDL Slovenije 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 2. junij 1983 TEmmt Program boja proti alkoholizmu v občini Ptuj Alkoholizem s svojimi sociaino-ekonomskimi, me- didnskimi in psihološkimi negativnimi posledicami pri alkoholiku in njegovi družini predstavlja tudi družbeni problem, ko zajame večje število ljudi. Al- koholizem povzroča osebni in telesni propad alkoho- lika-delavca-občana in njegovega ožjega okolja. Zato si družbena skupnost prizadeva preprečevati alkoho- lizem kot družbeni pojav, ne le individualni. Skupščina SRS je leta 1973 sprejela akcijski pro- gram boja proti alkoholizmu v republiki Sloveniji, ki nalaga konkretne naloge občinskim in republiškim organom: izvršnim svetom, družbeno-političnim or- ganizacijam in interesnim skupnostim. Najpomem- bnejše naloge so: — spremeniti družbeni odnos do prekomernega uživanja lakohola, do alkoholikov in alkoholizma, — preprečevati alkoholizem med mladino, na de- lovnem mestu in v prometu, — vzgojiti strokovni kader, ki bo vodil zdravljenje in resocializacijo alkoholikov. Poročilo republiškega komiteja za zdravstvo in so- cialno varstvo iz leta 1980 ugotavlja, da nosilci nalog niso opravili svojih' dolžnosti zadovoljivo in ni bilo nekih vidnejših uspehov na tem področju. Posamezni nosilci nalog so sicer izvedli nekaj akcij, ki pa niso bile povezane in zato tudi končnega napredka ni bilo. V občini Ptuj ugotavljamo, da problem alkoholiz- ma med ptujskimi občani, tudi med mladino narašča in zajema že taki obseg, da je potrebno zastaviti kon- kretni program vseh nosilcev boja proti alkoholizmu za enotno in usklajeno delovanje v vseh sredinah dela in življenja v občini. OCENA STANJA ALKOHOLIZMA V OBČINI Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri predsedstvu OK SZDL Ptuj je ob sodelovanju 11 de- lovnih organizacij izdelal oceno stanja alkoholizma v teh delovnih organizacijah. Oceno je dopolnil s po- datki in ugotovitvami Postaje milice Ptuj, Občinske- ga sodišča za prekrške, psihiatrične dejavnosti in so- cialnega skrbstva. Enotna ocena je, da se delovne organizacije sreču- jejo s problemi alkoholizma svojih delavcev vedno bolj pogosto, da prihaja zaradi alkoholizma do ne- sreč pri delu, veliko bolniških izostankov in invalidi- zacije. Ob vsem tem so prisotni še slabši delovni rezultati delavcev-alkoholikov in slabo materialno stanje teh delavcev in njihovih družin ter neprimerna delovna disciplina. Ugotovljeno pa je tudi to, da delovne organizacije različno pristopajo k temu problemu ali da ga sploh ne rešujejo kompleksno, ampak le posameznega delavca. Zelo malo je v delovnih organizacijah nare- jenega za usposabljanje strokovnih kadrov za social- no delo in za delo na področju alkoholizma, vse de- lovne organizacije nimajo zaposlenega niti socialnega delavca, kaj šele kakega drugega strokovnjaka za ta- ko delo. Ugotovitve drugih navedenih institucij s številkami ponazarjajo naraščanje problemov, ki jih povzroča alkoholizem v družinah, v prometu in družbenem ži- vljenju v občini. Ugotavljamo, da je družbeni odnos do alkoholiz- ma in alkoholikov preveč strpen in prizanesljiv, da je mnogo premalo narejenega za vzpostavitev družbene klime, ki bi pravilno obravnavala in reagirala pro- blem alkoholizma. Kršena so določila občinskega od- loka, ki določa način točenja alkoholnih pijač in odpriralni čas gostinskih lokalov in da je družbeni nadzor nad izvajanjem določil tega odloka premalo učinkovit. Starostna meja rednega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač je vse nižja, kar je posebno zaskrbljiijoče v občini. Družbena klima ni naravnana tako, da bi mlade odvračala od alkoholizma. Interesne skupnosti na področju boja proti alkoho- lizmu niso izpolnile pričakovanega. Se vedno so ka- drovske in organizacijske težave v zdravstvu, ki ima gotovo najpomembnejše naloge na področju preven- tive in zdravljenja alkoholizma. Natančnega števila alkoholikov v občini ni mogoče navesti, pa tudi to ni najpomembnejše. Ocena pa je, da je v občini okoli 4.000 alkoholikov in to v ži- vljenjski dobo največje ustvarjalnosti in delovne ak- tivnosti. Ce prištejemo še njihove družinske člane, ki so prizadeti zaradi njihovega pitja, se število prizade- tih po alkoholu poveča na 12.000 do 15.000. V občini Ptuj je gostinstvo prodalo v treh letih let- no 1.747.000 litrov alkoholnih pijač ali 25,6 litrov na prebivalca. Precejšnja količina alkoholnih pijač najde pot do kupca preko trgovine. Ob tem pa ne smemo pozabiti Se zasebnih zalog in privatne prodaje alko- holnih pijač. Dohodek od davkov na alkoholne pija- če predstavlja pomemben vir dohodka proračuna, saj znaša 18 % vseh sredstev proračuna občine. Z alkoholizmom kot družbenim problemom se v občini Ptuj nihče ne ukvarja načrtno in kontinuirano. Posamezne institucije se ukvarjajo s posameznimi problemi in še to vedno !e kurativno, kar pomeni zdravljenje. To je sicer nujno, vendar je lahko uspe- šna oblika dela le, če jo spremljajo organizirana in kontinuirana prizadevanja preventive za spreminjanje načina življenja in odpravljanje družbenih vzrokov za razvoj alkoholizma. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri predsedstvu OK ZSDL Ptuj je v letu 1981 organiziral problemsko konferenco o lakoholizmu v občini, ki je dokaj realno ocenila, da je problem alkoholizma za- vzel tolikšen obseg, da so potrebni širši in usklajeni ukrepi v vseh sredinah, v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in drugih. Nekatere de- lovne organizacije so dopolnile samoupravne akte z določbami, ki obravnavajo alkoholiziranost na delu in postopke pri tem, nekatere so začele že sprejeta določila konkretneje izvajati in tudi začele s konkret- nimi, izdelanimi akcijami osveščanja svojih delavcev in ukrepov zdravljenja in spreminjanja delovnih pogo- jev in miselnosti delavcev o alkoholizmu. V nekaterih šolah in krajevnih skupnostih 'so pristopili k osvešča- nju učencev, staršev in krajanov o škodljivih posledi- cah prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Urejati so se pričele razmere v klubu zdravljenih alkoholikov, ki sedaj redno deluje in ima svoj program. Koordina- cijski odbor je vsa ta posamezna prizadevanja vzpod- bujal in tudi poskušal usklajevati, predlagal je spre- membo odloka o odpiralnem času gostinskih lokalov, vzpodbujal inšpekcijske službe za poglobljeni nadzbr nad točenjem alkoholnih pijač v gostinskih lokalih in bifejih v trgovinah. Pri teh prizadevanjih je sodeloval tudi občinski svet zveze sindikatov Slovenije v Ptuju prek osnovnih organizacij sindikata. Kljub naštetim, prizadevanjem ni v občini enotnega in usklajenega programa delovanja vseh nosilcev de- javnosti, zlasti na je še vedno prisotna velika, splošna strpnost do prekomernega uživanja alkoholnih pijač, vse preveč je le posameznih akcij ali ukrepov. PROGRAM DELA ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ALKOHOLIZMA Način življenja, navade in običaji vseh družbenih slojev in skupin so povezani z alkoholom. Alkohol predstavlja pozitivno družbeno vrednoto, zato odnosa do alkohola ni mogoče spremeniti z občasnimi akcija- mi, ki poudarjajo škodljivost in tragične osebne in družbene posledice alkoholizma. Spreminjanje odnosa do alkohola pomeni v prvi vrsti spreminjanje načina življenja. To bo dolgotrajen proces, tesno povezan z vzgojno izobraževalnim de- lom v najširšem pomenu in odvisen od stalnega in vsakdanjega delovanja vseh dejavnikov družbenega razvoja. Pri tem ne smemo prezreti pomena prostega časa in njegove aktivne in usmerjene izrabe, kar je pomembno zlasti pri mladini. Osnovni nosilci programa so organizacije združe- nega dela in krajevne skupnosti v tesnem sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami (zlasti sindikat in ZSMS in interesnimi skupnostmi — posebno zdrav- stvena skupnost), ki so v sodelovanju z organizacijami združenega dela dolžne zagotoviti tudi materialne po- goje za izvajanje dogovorjenih nalog. Naloge, nosilci in roki: 1. Pripraviti program dejavnosti v prostem času mladih na osnovnih šolah, v krajevnih skupnostih in usmerjenem izobraževanju. Nosilec: OK ZSMS in Društvo prijateljev mladine Ptuj, november 1983 2. Letno preverjanje ustreznosti programa in uspešnosti izvajanja nalog na problemski konferenci o prostem času mladih. Nosilec: OK ZSMS in Društvo prijateljev mladine Ptuj, vsako leto novembra. 3. Razvijati množične rekreacije telesnokulturne aktivnosti na območju občine s poudarkom na kra- jevnih skupnostih. Nosilec: telesnokulturna skupnost Ptuj, stalna naloga. 4. Družbeni odnos do posameznega področja dela se posredno kaže tudi prek politike podeljevanja razli- čnih družbenih priznanj. Potrebno je izrekati posebna družbena priznanja posameznikom in institucijam, ki se najbolj uspešno in izvirno vključujejo v izvajanje nalog s področja boja proti alkoholizmu. Nosilci: SZDL, ZK, OSZS, SIS, ZSMS, tekoča naloga. PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Z vzgojno izobraževalnim delom pojmujemo pred- vsem posredovanje osnovnega znanja o vzrokih, sim- ptomih, naravi in posledicah alkoholizma kot najbolj razširjene oblike zasvojenosti, oziroma najbolj razšir- jene socialne bolezni. S to vsebino je potrebno seznaniti vse starostne in socialne strukture prebivalstva. Problematika alkoho- lizma mora postati redna sestavina vzgojno izobraže- valnih programov predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih ustanov. V proces osveščanja in seznanjanja s problematiko alkoholizma je potrebno vključiti tudi vzgojo, peda- goški kader ter vodilni in vodstveni kader v združenem delu. Ta struktura (zlasti delovodje, mojstri) se v de- lovnem okolju pogosto srečujejo s problematiko alko- holizma, oziroma z nezdravim odnosom do alkohola, hkrati pa je v svojem okolju zelo pomemben obliko- valec mnenj. Tudi strokovne delavce, ki konkretno delajo z alkoholiki v procesu odkrivanja, zdravljenja in social- ne rehabilitacije, je potrebno dodatno usposabljati in dopolnjevati njihovo znanje. Naloge, nosilci, roki: 1. Teme s področja alkoholizma, pomembnost družinske vzgoje za normalen razvoj otrok, se vklju- čujejo v roditeljske sestanke staršev, ki imajo otroke v vrtcu. Nosilec: Skupnost otroškega varstva Ptuj in vrtec, tekoča naloga. 2. V učne programe osnovnih šol in usmerjenega izobraževanja vnesti tematiko alkoholizma. Občasno organizirati razgovore o problematiki alkoholizma in drugih zasvojenosti. Vsaj en roditeljski sestanek na le- to je potrebno posvetiti alkohološki temi. Nosilec: Izobraževalna skupnost Ptuj, šole, september 1983, nato stalna naloga. 3. Organizirati tematske razgovore o problematiki alkoholizma s pedagoškimi delavci v občini. Nosilec: Izobraževalna skupnost Ptuj, enkrat letno. 4. Tematske razgovore o problematiki alkoholiz- ma je treba vključiti v vse oblike družbenopolitičnega izobraževanja. Nosilec: družbenopolitične orgaizacije. Delavska univerza Ptuj, Klub samoupravljalcev Ptuj, stalna naloga. 5. Problematiko alkoholizma vključiti v predza- konsko svetovanje. Nosilec: Center za socialno delo Ptuj, stalna naloga. 6. Problematiko alkoholizma vključiti v teoreti- čno izobraževanje za pridobitev vozniškega dovolje- nja. Nosilec: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj; stalna naloga. 7. Strokovne delavce (zdravniki, socialni delavci, medicinske sestre in drugi), ki se pogosto srečujejo z alkoholizmom pri svojem delu, je potrebno dodatno usposobiti. Nosilec: Zdravstveni center Ptuj-Ormož, Center za socialno delo Ptuj, organizacije združenega dela v občini; stalna naloga. 8. Za podajanje problematike alkohplizma, zlasti za vodenje tematskih razgovorov, je potrebno eviden- tirati in dodatno usposobiti team strokovnih delavcev, ki se profesionalno ukvarjajo s to problematiko in imajo hkrati ustrezne moralne kvalitete. Nosilec: Zdravstvena skupnost Ptuj in Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj v sodelovanju s komisijo za kad- rovska vprašanja pri OK SZDL Ptuj, pomlad 1984. PODROČJE ODKRIVANJA, ZDRAVUENJA IN SOCIALNE REHABILITACIJE ALKOHOLIKOV Usmerjenost na alkoholizem kot individualen pro- blem ne more pomeniti uspeha v preprečevanju alko- holizma kot socialno patološkega družbenega pojava. Zato mora biti neposredno delo z alkoholiki povezano z istočasnimi preventivnimi prizadevanji in ukrepi na vseh področjih boja proti alkoholizmu. Samo odkrivanje in priprava alkoholika na zdrav- ljenje terja zaradi narave bolezni represivno metodo dela, zlasti je pomemben pritisk neposrednega okolja (družina, delovno okolje, prijatelji). To delo pa često ovira strpen odnos do alkoholika, prav tako tudi brez- brižen odnos do sočloveka (lažna solidarnost), ko propada. Zaradi narave bolezni, ki poleg alkoholika močno, tudi usodno prizadene njegovo družino, delovno in drugo okolje in povzroča številne socialne, materialne in moralne probleme, ima pomembno vlogo socialna rehabilitacija alkoholika. To pomeni proces spremi- njanja načina življenja in ponovnega vključevanja v delo, družino in okolje. Naloge, nosilci, roki: 1. Samoupravni spološni akti OZD morajo vsebo- vati področje boja proti alkoholizmu. Določiti morajo službe ali posameznike, ki spremljajo pojave alkoho- lizma. predlagajo ukrepe in ukrepajo. Nosilec: osnov- na organizacija sindikata, ustrezni organ samouprav- ljanja, december 1983. 2. Specifično razporejeni izostanki z dela (pogosti eno ali dvodnevni bolniški dopusti, predčasni odhodi z dela, ,,plavi ponedeljki" . . .) so pomemben poka- zatelj za alkoholizem. Kadrovsko socialna služba je na osnovi takih podatkov in ugotovitev dolžna odkri- vati alkoholike in jih napotiti na zdravljenje. Nosilec: Kadrovsko socialna služba v OZD, stalna naloga. 3. Alkoholizem se kaže tudi na delovnem mestu. Neposredni vodstveni kader (mojstri, delovodje, vod- je skupin . . .) je potrebno zadolžiti, da so na to po- zorni in da v teh primerih sodelujejo s socialno službo v OZD, ki deluje naprej. Nosilec: organj upravljanja v OZD, stalna naloga. 4. Neposredno delovno okolje in socialna služba \ OZD sta dolžna sodelovati v procesu zdravljenja ij, socialne rehabilitacije delavca alkoholika. Nosilec; socialna služba v OZD, stalna naloga. 5. Organizirati tematske razgovore o problematiki alkoholizma v OZD z vodilnimi in vodstvenimi kadri in z delavci kadrovsko socialnih služb v OZD. Nosi- lec: osnovna organizacija sindikata in ZK, vsaj enkrat letno. 6. Vzgojiteljice v vrtcih in učitelji v osnovnih šolah pogosto prvi opazijo prek obveščanja otroku, da se v družini srečujejo z alkoholizmom. O tem so dolžni obvestiti Center za socialno delo Ptuj. Nosilec- osnovne Sole, vrtec, stalna naloga. 7. Posebno vlogo pri osveščanju o problemih alko- holizma in pri odkrivanju alkoholikov in pripravi na zdravljenje imajo krajevne organizacije Rdečega kri- ža in pri tem sodelujejo s Centrom za socialno delo Ptuj. Nosilec: Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj, stalna naloga. 8. Center za socialno delo Ptuj ima naloge na ku- rativnem in preventivnem področju dela, vključuje se v vse preventivne akcije na tem področju. Za kon- kretno delo z alkoholiki in njihovimi družinami mora dodatno usposobiti svoje strokovne delavce. Koordi- nira aktivnosti na področju socialnega dela v boju proti alkoholizmu. Nosilec: Center za socialno delo Ptuj, stalna naloga. 9. Potrebno je zaostriti kriterije za invalidsko upokojitev, ko je zmanjšana delovna zmožnost ali nezmožnost za delo posledica alkoholizma. Nosilec: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stalna naloga. 10. Osnovno zdravstvo (splošne, obratne ambulan- te, dispanzer za medicino dela) je dolžno ugotavljati tudi najzgodnejše znake alkoholizma in napotiti pa- ciente na zdravljenje. Nosilec: TOZD Osnovno zdravstveno varstvo. Medicina dela, stalna naloga. 11. TOZD Psihiatrični oddelek Ormož kot osred- nja institucija za zdravljenje alkoholne odvisnosti, je poleg zdravljenja dolžna nuditi ustrezno strokovno pomoč vsem subjektom, ki se vključujejo v odkriva- nje in zdravljenje alkoholizma (določene ure ob dolo- čenih dnevih). Nosilec: TOZD Psihiatrični oddelek Ormož, takoj. 12. TOZD Psihiatrični oddelek Ormož je dolžan vzdrževati redne stike z vsemi dejavniki, ki se vklju- čujejo v proces zdravljenja, posebno pa s centrom za socialno delo Ptuj in OZD. Nosilec: TOZD Psihiatri- čni oddelek Ormož, stalna naloga. 13. Potrebno je omogočiti dispanzerski način obravnave in možnosti zdravljenja v občini Ptuj. No- silec: Zdravstvena skupnost Ptuj, januar 1984. 14. V procesu rehabilitacije alkoholikov je potreb- no vlogo klubov zdravljenih alkoholikov okrepiti in jim zagotoviti materialne in kadrovske pogoje za de- lo. Nosilec: Zdravstvena skupnost Ptuj, stalna nalo- ga. 15. Poleg klubov zdravljenih alkoholikov mora socialna rehabilitacija postati tudi poglavitna naloga socialne službe v OZD in Centra za socialno delo. No- silec: socialne službe v OZD in Center za socialno de- lo, stalna naloga. OMEJITVE IN PREPOVEDI Čeprav je jasno, da z omejitvami in prepovedmi ni mogoče preprečevati alkoholizma, pa se prav na ta na- čin zožijo možnosti zlorabe alkohola zlasti v okoljih, kjer so posledice alkoholiziranosti za človeka lahko usodne. 1. Prepovedati prodajo alkoholnih pijač v gostin- skih lokalih in bifejih, v trgovinah pred 9. uro dopol- dne in poostriti nadzor nad izvajanjem prepovedi. No- silec: IS SO Ptuj, inšpekc. služba, potrošniški sveti, november 1983. 2. Prepovedati točenje alkoholnih pijač v obratih družbene prehrane v OZD, prepovedati prinašanje alkoholnih pijač v OZD in prepovedati uživanje alko- holnih pijač med delom. Nosilec: organi upravljanja v OZD, takoj. 3. Prepovedati uporabo reprezentančnih sredstev za nabavo alkoholnih pijač. Nosilec: organi upravlja- nja v OZD, takoj. 4. Dosledno izvajanje prepovedi točenja alkohol- nih pijač mladoletnim in vinjenim osebam ter kršilce dosledno kaznovati. Nosilec: inšpekcijske službe SO Ptuj, stalna naloga. 5. Pogosteje kontrolirati alkoholiziranost vozni- kov motornih vozil in najstrožje kaznovati vožnjo mo- tornih vozil v alkoholiziranem stanju. Nosilec: organi javne varnosti, sodnik za prekrške, stalna naloga. 6. Poostriti nadzor nad nedovoljeno preprodajo domačih alkoholnih pijač. Nosilec: inšpekcijske služ- be, stalna naloga. SPREMUANJE IZVAJANJA PROGRAMA Spremljanje je potrebno, tako z vidika ugotavlja- 'nja intenzitete izvajanja sprejetih nalog in obvez, kot z vidika dolgoročnega ocenjevanja uspešnosti programa v smislu spreminjanja odnosa do alkohola. Glede na ugotovitve bo potrebno program dopolnjevati oziro- ma spreminjati. Vsak nosilec programa je dolžan vsako leto v me- secu novembru pripraviti poročilo o izvajanju spreje- tih nalog, ki ga mora obravnavati ustrezni samouprav- ni organ in ga posredovati Koordinacijskemu odboru pri predsedstvu OK ZSDL Ptuj za boj proti alkoholiz- mu in narkomaniji. Koordinacijski odbor izdela skup- no poročilo o izvajanju programa in poskrbi, da se z njim seznani najodgovornejše družbenopolitične de- javnike v občini in širšo javnost. Da bi zagotovili izvajanje sprejetih nalog, so vsi nosilci programa dolžni v roku 3 mesecev po sprejetju programa pripraviti konkreten načrt za izvajanje spre- jetih nalog. Pri tem jim bo v pomoč skupina družbe- nopolitičnih in strokovnih delavcev, ki jo bo imenoval koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in nar- komaniji. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji p"^' predsedstvu Občinske konference SZDf PTL'J Začetek turistične sezone in dela na cestah s prihodom turistične sezone se žal začenjajo pri nas navadno tudi večja dela na cestah. To potrjuje tudi začetek del pri obnovi mostu čez Studenčnico v Ptuju (KS Ivan Spolenjak). Semafori. ki ura- vnavajo enosmerni promet, dolge kolone čakajočih voziL vse to spodbuja med vozniki, pa tudi drugimi občani val negodovanja in številne pikre pripombe. Naj jih nekaj navedemo: »Dela pri obnovi mostu hitro napredujejo, saj bo prva polovica mostu gotova že to sezono, drugo pa bomo pustili za prihodnje leto.« »Zakaj stojimo v koloni? Zato. ker tam spredaj neki ljudje po- pravljajo nekak most in to samo ^ kaj ui n^ dan. zaradi česar moramo nekajkrat po nekaj ur na dan stati .. .<< »Tudi to je del naše turistične ponudbe!« u , , •, Prisluhnil, zbral m posnel: Maks Menoni Ves dan kolone, enkrat v eno, drugih v drugo smer... ČEZ BOČ V ZAHODNO EVROPO Na Boču gradijo nnv stolp. <'b njem pa tudi po- trebne prosTorc za telekomunikacijsko opremo. N.isilec investicije ji. Podjetje za PTT promei ivia- ribiir. izvajalca del pa M.-talna Maribor in Granit n:.ka Bi.-,i ir;i. M. J občani je često ugibanje. - tagradnj.; ii'K redki so podrobneje obveščeni, je pr-;-.. Ci p., cmo. daje ta gradnja del tele- .nik !cij:,kv ■ ■ za uspešno izvedbo zimskih .k'!' iger l'?S4\ Sarajevu. ! "cia bi-d : mi ^ ij ■ l iti končana do januarja, ko . ,:••.!'!>:•. :il'. K ■ te zveze delujejo — od olimpijskega prizorišča prek Zagreba (Sljeme) in Boča naprej z zahodno Evropo in s svetom. Te zveze bodo uporabljali tudi drugi, zlasti se zanje zanimajo ostale balkanske države za dodatne zveze z zahodno Ev ropo. Vse te zveze bo PTT .Maribor zaračunavala v devizah, zato ta naložba pomeni tudi izvozno usmeritev. Poudariti je treba, da je delo zelo zahte- vno. .saj je pri izvedbi in montaži potrebna izredna natančnost, ki jo lahko opravijo le izkušeni in visoko usposobljeni strokovnjaki. f EDNIK - 2- 1983 NASE KMETIJSTVO - 5 Srečanje mladine, občanov in pripadnikov JLA ob mesecu mladosti v organizaciji družbenopolitičnih organizacij jl^upščine občine Slovenska Bistrica in Univerze Maribora je bilo v soboto, 28. maja pri planinskem domu Anton Stuhec na bistriškem Pohorju srečanje prebivalcev občine Slovenska gistrica ter študentov Univerze iz Maribora in Ljubljane. Med gosti so bili tudi najvišji (po či- pu) pripadniki ljubljanskega armadnega ob- Srečanje je bilo osrednji dogodek v ok- yjru praznovanja letošnjega meseca mladosti na območju občine Slovenska Bistrica. Števibii mladi občani Slovenska Bistrica in Študentje mariborske Univerze so na prireditve- ni prostor k Trem kraljem prišli peš od Smolar- jgve^ mlina. Na poti pa so se ustavili tudi pri partizanski bolnišnici Jesen, kjer so položili ve- nec in izvedli krajši kulturni program. Najprej je spregovoril predsednik OK ZSMS Slovenska Bistrica, Srečko Kapun, ki je osvetlil pomen praznika mladih. Bila pa je to tudi priložnost na kateri so svečano sprejeli okoli 500 pionirjev občine Slovenska Bistrica v vrste ZSMS, že prej so dejanske sprejeme opravili v vseh osnovnih šolah te občine. Slavnostni govornik letošnje osrednje prireditve ob dnevu mladosti v bistriški občini je bil Alojz Vindiš-Dunda, aktivist NOB, sedaj član predsedstva CK ZK Slovenije in predsed- nik mestnega komiteja ZK Maribor. V govoru je poudaril veliko vlogo mladine v času NOB in tudi v času povojne porušene domovine. V svo- jem govoru je poudaril tudi spoznanje, da da- nes mladi še vedno niso v dovoljni meri vključe- ni v samoupravna dogajanja življenjskega okolja in bodo morali v prihodnje večjo skrb po- svetiti tudi uresničevanju besed, nalog in ciljev NOB v življenje. Se posebno velja to za ohranja- nje tradicij NOB in uveljavljanje samoupravne- ga sistema v praksi. .Med pomembnimi trenutki tega srečanja je bila tudi otvoritev lovske sobe v prenovljenem planinskem domu Anton Stuhec. Sobo je odprl predsednik Lovske zveze Slovenije, Alojz Briški. V tej sobi pa so podpisali predstavniki Univerze Maribor in Splošne bolnišnice Mari- bor samoupravni sporazum o skrbi in ohranja- nju partizanske bolnišnice Jesen pri Smartnem. V kulturnem programu letošnjega srečanja so nastopili godba na pihala Frajhajma in folklor- na skupina KUD Študent Maribor, pevski zbor in učenci OS Tinje. Viktor Horvat Prispevek za odvoz živalskih trupel Na območju občin podravske regije je sklen- jen družbeni dogovor o ureditvi veterinarsko hi- gienske službe. S tem dogovorom je urejen ^voz trupel velikih živali tudi na območju ptuj- ske občine že od leta 1976. Prevoz trupel je bil za Icoristnike uslug brezplačen, ker se je služba v ce- loti financirala iz proračuna občin — podpisnic lega družbenega dogovora. Ker pa je poraba proračunskih sredstev omejena, je bilo potrebno najti drug vir financiranja te službe. Tudi v skla- du z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki daje občinam pravico, da odredijo, da morajo organizacije in posamezniki plačevati stroške odstranjevanja živalskih trupel, je v ptuj- ski občini lani stekla akcija za pripravo odloka o ureditvi, organizaciji ter financiranju veterinar- sko higienske službe. Februarja letos so predlog tega odloka sprejeli zbori občinske skupščine, marca pa je bila na osnovi tega odloka sprejeta odredba o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe. S to odredbo je določeno, da stroške za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in ostankov plačujejo organizacije zdru- ženega dela, društva in rejci živali in sicer: za govedo in konje 80 dinarjev, za žrebeta in teleta 50 dinarjev, za prašiče v rejah od 1 do 50 koma- dov 30 dinarjev, za prašiče v rejah nad 50 živali 8 dinarjev, za prerutnino 9 par, za pse 100 di- narjev, ter za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 15 dinarjev. Lastniki plačujejo te prispev- ke pri izdaji zdravstvenih spričeval za vsako žival, za pse ob vsakoletnem cepljenju, lovske družine pa pri prodaji živali. Z novim načinom zagotavljanja sredstev za kritje stroškov veterinarsko higienske službe je novost tudi v sami dejavnosti te službe. Doslej je bil organiziran samo odvoz trupel velikih živali, odslej pa je zajet tudi odvoz poginule perutnine iz objektov organizirane perutninske proizvodnje. Iz teh objektov bo potekal odvoz po urniku, ki ga bosta izdelali strokovni službi temeljne organizacije kooperantov Hajdina in Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živino- rejo Ptuj. S tem odvozom bo možno voditi tudi natančnejšo evidenco o poginu v posameznih re- jah, obenem pa bo to prispevek k preprečevanju onesnaževanja okolja in zdravju škodljivih po- sledic, ki pri tem nastajajo. Iz zbranih sredstev bo v ptujski občini urejen tudi prostor za ugotavljanje vzroka pogina živali in prostor za opazovanje živali, pri katerih bo verjetna okuženost s steklino. V odloku o organizaciji, načinu poslovanja in financiranju higiensko veterinarske službe je zapisano, da morajo lastniki živali prijaviti vsak pogin živali, prav tako so dolžni voznik, ki povzroči pogin živali, upravljalci cest, organi za notranje zadeve ter lovci za poginule živali v goz- du — skratka sleherni občam nemudoma sporo- čiti omenjeni službi p>ogin živali. Prijave je treba sporočiti Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, na telefon 771-316, kjer je stalna dežurna služba. Sprotni odvozi Švalskih trupel so brezplačni, saj se služba, kot je v tem sestavku že omenjeno, vzdržuje iz sredstev, ki se zbirajo po določenih tarifah. JB Srečanje in tekmovanje čebelarjev v soboto je bilo v Ptuju 6. sre- čanje in tekmovanje mladih če- belarjev Slovenije. Prireditev, ki je potekala v srednješolskem centru je organizirala zveza če- belarskih društev Slovenije v so- organizaciji -Zveze čebelarskih iiuštev Ptuj ter pod pokrovitelj- stvom Kmetijskega kombinata Ptuj in Medexa iz Ljubljane. So- botne prireditve so se poleg mladih in manj mladih čebelaijev udeležili tudi predstavniki kme- tijskih delovnih organizacij iz ptujske občine ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij pa tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneze vič. Po uvodnih pozdravih so pri- pravili kulturni program člani pevskega zbora osnovne šole Tone Znidarič ter folklorna sku- pina osnovne šole Bratov Štrafela iz Markovec. Zatem so se mladi tekmovalci pomerili v znanju iz čebelarstva. Tekmovali so v treh skupinah, rezultati tekmovanja pa so naslednji: v nižji skupini je s 45 točkami zmagala ekipa osno- vne šole Janko Padežnik iz Mari- bora. drugo mesto pa je dosegla ekipa čebelarskega krožka osno- vne šole Ivan Spolenjak iz Ptuja. V srednji in višji skupini sta prvi mesti osvojili prav tako skupini čebelarskega krožka osnovne šole Janko Padežnik iz Maribora. In kakšen je pomen tekmova- nja mladih v znanju iz čebelar- stva? Na tekmovanjih mladi pokažejo znanje, ki ga pridobijo v čebelarskih krožkih in sicer o ži- vljenju čebel, o čebelarstvu, ki sadi med pomembne kmetijske dejavnosti. Velik pomen je tudi v tem, da mladi pridobijo pravilen odnos do čistega okolja in da se pripravljajo tudi na pravilno uporabo, čebelarskih pridelkov. Natančno število čebelarskih krožkov v slovenskih šolah sicer ni znano, na zvezi čebelarskih dru- štev Slovenije pa ocenjujejo, daje teh krožkov najmanj 150. Razve- seljiv je podatek, da je število krožkov iz leta v leto večje, kar kaže tudi na razmah čebelarske dejavnosti v Sloveniji. To ugoto- vitev potrjuje tudi množična udeležba na sobotnem srečanju in tekmovanju mladih čebelaijev. Šestega srečanja so se udeležile kar 104 skupine tekmovalcev, med njimi je bila tudi ekipa če- belarskega krožka iz Varaždina. JB Cd>daiji in delovna organizacija Medex so pripravili v srednješolidcem centru tudi zanimivo razstavo čebelarskih eksponatov 19. KRAJEVNI PRAZNIK V DESTRNIKU Krajevna skupnost Destrnik in družbenopolitične organizacije se pripravljajo na 19. krajevni praznik, ki bo letos 4. in 5. junija z njim pa obeležijo napad na orožniško postajo v Vintarovcih kjer so bili zaprti dom^ubi. To soboto bodo pripravili ob 16. uri popoldan športna srečanja v nogometu in odbojki, nakar bo ob 18. uri in 30 minut otvoritev razstave v osnovni šoli. Na ogled bodo likovni izdelki in fotografije nastale na sedmem tradicionalnem srečanj^u likovnikov, izdelki živilskega kombi- nata Intes — TOZD Pekarne "Vinko Reš ter kruha, pogač m peciva kmečkih žena iz območja Destmika. Te razstavljene dobrote bodo lahko obiskovalci tudi kupili. Osrednje slove.snosti pa se bodo začele v ned^o ob 11. uri s srečanjem starejših občanov, ki bo v kulturnem domu Destrnik, nato pa ob štirinajstih slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter slavnostna otvoritev prenovljenega kulturnega doma s kratkim programom v katerem bo nastopil moSd pevski zbor PD Destrnik pod vodstvom Marije Stogerjeve m učenci osnovne šole Bratov Reš. f Največja pridobitev ob letošnjem krajevnem prazniku v Destmiku je gotovo prenovljeni kulturni dom, ki je z dograditvijo nekaterih pre- Ooirebnih prostorov dobil DOvsem_aovo DodoDo. Priza.deviii člani do- ntačega prosvetnega društva so vložih prek 3000 prostovoljnih delovnih ur m Se okrog »u milijonov stanh dinarjev, i emu primemo so pnpraviii fudi zabavni del slovesnosti z bogatim srečolovom, ansamblom .Mavrica 'n Vinkom Simekom-Jakom Sraufcieerjem. mš TUDI PTUJČANI NA ZAKLJUČNEM SREČANJU Zveza kulturnih organizacij Slovenije, združenje gledaliških skupin Slovenije in Zveze kulturnih organizacij občin Trebanje, Novo mesto in Cmomelj prireiaio zaključno prireditev,— 26. srečanie gledaliških skupin Slovenije in ponjladanski pregled Naše besede '83. Prireditev bo končana v soboto 11. junija, začela pa seje v petek, 27. maia. Predstave, ki so se uvrstile na zaključno prireditev 26. srečanja gledahških skupin Slovenije in pomladanski pregled Naše besede '83 so izbrali območni odbori in združenje gledaliških skupin Slovenije z razUko od prejšnjih let. ko je izbor opravil selektor. Prireditev pa pomeni tudi pregled rezultatov slovenskega gledališkega amaterizma v izteka- joči se sezoni. V soboto, 4. junija bodo v kulturnem domu v Trebnjem ob 20. uri nastooili tudi Ptuičani s Svneovim Vražiim fantom zahodne strani v režiji Bojana Cebulja. Ob tem je razveseljivo predvsem to, da po dolgem času spet sodelujemo na repubhški gledališki reviji kar je dober znak, da bo končno tudi gledališče v Ptuju prešlo iz anonimnosti, čeprav bo za njegovo popolno oživitev potrebno še marsikaj storiti. mš AKTIVNI MLADI KMETOVALCI v vasi Ložnica pri Makolah mladi zaradi "lanjših finančnih in tudi prostorskih zmožnosti ne uspevajo organizirati dejavnost kot si jih or- ganizirajo vrstniki iz večjih krajev, zato so se ?dločili svoje aktivnosti usmeriti v področje ■^braževanja in izpopolnjevanja v kmetijstvu. Lanskega avgusta so ustanovili aktiv mladih ^nižnikov. Za uspešno delo so si zastavili ok- ^ni program dda. Ker pa so bili na tem po- dročju še brez izkušenj, so sklenili poiskati po- ^'oč pri konferenci mladih zadružnikov, ki de- '"je v okviru OK ZSMS Slovenska Bistrica, poiskali pa so tesnejše vezi tudi z aktivom mla- dih kmetovalcev Pohorje na.Zg. Polskavi, ki "''a na tem področju dela že bogate izkušnje, f^anes šteje aktiv mladih zadružnikov Ložnica ^ Makof^ 30 članov, kar je za območje ne- razvite KS Makole veliko. Za predsednika so izvolili Jožeta Motalna. Med osnovne cilje pa so si zadali strokovno izpopolnjevanje mladih kmetovalcev, pri čemer bodo upoštevali tudi že- lje starejših. Kmetijstvo je na tam območju in širši okolici edini vir dohodka, zato jim tako vsako novo pridobljeno spoznanje veliko pome- ni. V času od ustanovitve so mladi iz Ložnice izvedli več akcij ali pa so se udeležili akcij vr- stnikov iz drugih krajev bistriške občine. Se po- sebno tesni so stiki z aktivom mladih kmetoval- cev Pohorje iz Zg. Polskave, saj so z njimi izdelali tudi skupen delovni program. Skupno bodo organizirali dve delovni akciji, ena bo v Ložnici in druga na Zg. Polskavi. Skupno so praznovali tudi 1. maj. Za dan mladosti pa so izvedli še skupni piknik. Mladi iz Ložnfce so bili uspešni tudi na tek- movanju. Kaj več o kmetijstvu. 7 iiagatisona občinskem tekmovanju. Samo za točko zao- stanka pa so se uvrstili za prvo uvrščeno ekipo iz Ptuja na regijskem tekmovanju. Letos v dru- gi polovici junija načrtujejo organizirati tekmo- vanje mladih traktoristov v Ložnici in se v me- secu juliju udeležiti še kmečkih iger na Vran- skem. Pri svojem delu se srečujejo predvsem s pro- storskimi in finančnimi težavami. Medtem ko bodo prostorske težave reševali v dolgoročnej- šem programu, pa bodo poskušali finančne te- žave reševati z organiziranjem prireditev. V je- seni načrtujejo tudi veselico. Viktor Horvat Nadaljnji razvoj Srednje kmetijske šole Ptuj v usmerjenem izobraževanju 1. nadaljevanje III. OSNOVNE ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA OBCINE PTUJ IN ORMOŽ Podatki kažejo, da je prebivalstvo v ptujski in ormoški občini relativno mlado, posebej v starosti do 19 let. Posebno visok je delež aktivnega prebivalstva, saj spada ptujska občina med pet najmočnejših občin v SR Sloveniji. Z vidika populacije je izobraževalni sistem povsem neustrezno zastavljen. Če primerjamo število srednjih šol in število učencev v Ptuju z ostalimi občinami v republiki, ugotovimo, da je Ptuj na desetem mestu, kar nam govori o izredni deficitarnosti šolske mreže. Delo učencev — bodočih kmetijcev v laboratoriju Foto: I. Ciani Ta napaka v razvoju izobraževanja vpliva na stopnjo izobrazbe aktivnega prebivalstva v ptujski občini. Ta je v Ptuju v primerjavi s SRS izredno neugodna: — delež prebivalstva s samo dokončano osnovno šolo je kar za 13 % višji od slovenskega povprečja, — delež prebivalstva s srednjo oz. poklicno izobrazbo je za več kot 10 % nižji od slovenskega povprečja, — delež prebivalstva z višjo in visoko izobrazbo je za 5 % nižji od .slovenskega povprečja. V Ptuju imamo številno srednješolsko populacijo, ki seje pogosto zaradi ozkih izobraževalnih možnosti prisiljena vključevati v neustrez- ne programe z vidika svojih sposobnosti in interesov. Najbolj za- skrbljujoče je to, da se veliko učencev po uvedbi usmerjenega izobraže- vanja ne vključi v izobraževanje, saj je v ptujski občini kar polovica nevpisanih učencev v Sloveniji. IV. DOSFnAN.Il RAZVOJ KMETIJSKEGA ŠOLSTVA V PTUJU Leta 1953 je pričela z delom Kmetijsko-gospodarska šola Tumi- šče pri Ptuju, kije nato 1958 leta prešla v dvoletno Poljedelsko-živino- rejsko šolo. Program šole je zajemal izobraževanje za poklic polje- delca-živinorejca, razen tega pa je bilo v delo zajeto še izobraževanje traktoristov in kmetovalcev, zlasti v zimskem času. Leta 1978 seje šola združila v Srednješolski zavod Ptuj TOZD Kovinarska in kmetijska šola Veljko Vlahovič, leta 1979 pa se je iz Turnišč preselila v novo stavbo Srednješolskega centra Ptuj, kjer deluje še danes. V svojem 30- letnem delovanju se je v njej izšolalo več kot 600 učencev, la so se zaposlili v OZD kmetijstva, na zaščitenih kmetijah in nadaljevali šo anje. Svoje znanje so vložili v razvoj kmetijske stroke, ki ima pred- nostno vlogo v občini Ptuj in Ormož. SŠC Ptuj TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljko Vlahovič izvaja v usmerjenem izobraževanju celovit program od II. (kmetovanje), do V. stopnje zahtevnosti (kmetijski tehnik). Šola izobražuje učence v kmetijski usmeritvi za naslednje VIP: Iz vpisanih kapacitet in vpisa je razvidno, da interes za izobraže- vanje v kmetijski usmeritvi vsako leto znatno narašča in je bistveno višji kot v bivši dvoletni kmetijski šoli. Učenci so izključno iz ptujske in ormo.ške občine, kar 33 % učencev vpisanih v I. letnik izhaja iz čistih kmečkih družin. Večina učencev se je vpisala v kmetijski VIP v Ptuju zaradi bližine doma. saj šolanje združujejo z delom na kmetijL Nadaljevanje prihodnjič 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 2. junij 1983 - TEDNIK Svečanost ob 10. obletnici društva diabetikov v Narodnem domu v Ptuju je bila v soboto dopoldan prisrčna in nadvse uspešna proslava ob 10-letnici, ptujskega društva dia- betikov. Skozi to obdobje je društvo dosegalo uspehe in neus- pehe, kljub temu pa je krepilo organizacijsko in vsebinsko plat delovanja društva, saj organizira- nost v mnogočem prispeva, da se diabetik lažje spopada s sladkor- no boleznijo. Sobotno slovesnost so pozdra- vili tudi predstavniki republiške zveze društev diabetikov in ptuj- skemu društvu zaželeli veliko delovnih usp)ehov pri bodočem delu. O 10-lelnem delu društva je na slovesnosti govorila Matilda Kosec, predsednica društva, ki se e med drugim zahvalila tudi "Pavli Elsner iz Kidričevega, kije darovala 60 tisoč dinaijev za nabavo injektomata. Jubilejno predavanje na slo- vesnosti je imela dr. Lidija Trop. ki sicer nesebično tako po zdrav- niški kot tudi človeški plati skrbi za sladkornega bolnika. Govorila pa je o obolenju diabetes. Pove- dala je, da smo na začetku organiziranega delovanja v Ptuju imeli 371 članov, danes jih je že okrog 2050. Prve kartone za diabetike smo v ptujski občini začeli uvjati leta 1963, takrat seje začela uporabljati tudi ADA dieta in to po zaslugi sestre Olge Feguš. Serumski insulin pa smo v ptujski bolnišnici prvič določili lela 1977. preiskavo pa so pono- vili leta 1977- V nadaljevanju svojega jubiilejnega predavanja je dr. Tn^va govorila oziroma predstavila sladkorno bolezeii. njene znake, morebitne kompli- kacije; ob kcmcu pa je govorila še o terapiji diabetesa. Diabetiki so svo^ desetletnico praznovali drugače kot ostali ob podobnih jubilejih. Poskrbeli so za veliko lepega in izbranega kulturnega programa; manjkalo ni niti glasbe niti plesa in p»etja. S pesmijo se je prestavil pevski zbor OŠ Tone Žnidarič f>od vodstvom Grete Glatz. pela je tudi Mirjam Trop; na klaviiju je igrala Jožica Dokša iz Ormoža: plešah pa so mladi markovški folkl. isti pod vodstvom Silve Kolarič. Posebej je navduMI skeč »Mla- da zdravnica in naglušni bolnik« — skeč je napisala dr. Lidija Tropova. Sestav^en pa je iz resničnih prioetliaiev iz zdravni- ške ordinacije. Naglušnega bolni- ka je odlično predstavil igralec ptujskega gledališča Lojze Ma- tjašič; pomagala pa mu je članica ptujskega društva diabetikov. Lojze Matjašič je nastopil še enkrat — tokrat se je pogovaq- al o svojem odnosu z Mi- cko. Hudomušno pa je nave- zal. daje v ptujski občini sedaj že toliko sladkornih bolnikov, da bi lahko imeli tudi svoj oddelek; kazalo pa bi izboljšati tudi pro- store dispanzerske dejavnosti. Društvu je pomoč obljubil tudi dr. Lojze Arko. vodja ptujske bolnišnice, saj so diabetiki doslej imeli nekaj težav glede oboje- stranskega sodelovanja. Na koncu lahko zapišemo, da je vse lepo. kar se lepo konča in to lahko trdimo za slovesnost ob 10-letnici ptujskega društva dia- betikov. Društvo se je posebej zahvalilo vsem, ki so jim poma- gali organizirati slovesnost in vsem. ki dnevno nesebično po- magajo sladkornim bolnikom, da lažje premagujejo svoje težave. MG Matilda Kosec, predsednica društva je govorila o 10-letnem delu. Lidija Tropova med jubilejnim predavanjem, foto: MŠ Nova samoupravna organiziranost stanovalcev Leta 1981 je izšel zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki pred- videva. da se naj vsi hišni sveti na novo organizirajo kot zbori stanovalcev in oblikujejo vse organe za delovanje. V bistvu gre za dve akciji. Prva akcija je ustanovitev zbora stanovalcevzvsemifKjtrebnimiorgani, druga pa ustanovitev sveta stanovalcev pri krajevni skupnosti. Ta novi organ bo v pomoč delegaciji za delegiranje delegatov v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti, hkrati pa bo reševal življenjsko pomembna vprašanja krajanov v zvezi s stanovanjskimi vprašanji. Zvone Masten, vodja stanovanjske dejavnosti, je o aktivnostih na tem podr^ju v ptujski občini povedal: »Že na seji predsedstva OK SZDL. ki je bila februarja letos, smo pripravili akcijski program, da bi akcija čim bolj uspešno stekla. V strokovnih službah samoupravne stanovanjske skupnosti smo izdelali vabila, statute in poslovnike bo- dočih hišnih svetov. Nosilci akcije so družbenopolitične; organizacije v krajevnih skupnostih, prvi sestanek s predsedniki hišnih svetov v krajevni skupnosti Franc Osojnik smo že opravili. V tej fazi je treba razložiti statute in poslovnike, podati pripombe opraviti pa tudi vse kadrovske priprave. Slednje velja predvsem za hišne svete m za samo- upravne delavske kontrole. V ptujski občini je približno 4000 stanovanj v družbeni lastnini, stanovalci pa so organizirani v 400 hišnih svetih. Nova organiziranost predvideva okrog 250 zborov stanovalcev, to je združevanje posameznih hišnih enot v skupnost. Tako na primer predvidevamo, da bo v krajevni skupnosti Dušan Kveder cela ulica zbor stanovalcev, en hišni svet. In to zgolj zalo. ker je v eni uHci dosti individualnih hiš. na drugi strani pa so objekti, kjer je le eno stanovanje ter j)oslovni proston.« Ali ni namen nove samoupravne organiziranosti stanovalcev tudi v tem. da bodo v samoupravne organe vključeni tudi predstavniki orga- nizacij ki imajo v stanovanjskih stavbah poslovne prostore? »Zanesljivo smo na to računali, vendar smo v prvi fazi priprav na novo organiziranost vključili samo stanovalce. V naslednji fazi pa bomo vključili tudi uporabnike poslovnih prostorov, saj gre za odločanje o skupnih zadevah — od vzdrževanja objektov do urejenosti okolja.« Pomeni nova samoupravna organiziranost stanovalcev tudi vse- binski premik ali gre zgolj za novo obliko in metodo dela. Ali bodo tako organizirani stanovalci z večjo zavzetostjo skrbeli za stanovanja v družbeni lasti? »Eden od naših ciljev je prav gotovo pospešiti delo hišnih svetov. S tem jih želimo bolj vezati na organiziranost samoupravne stanovanjske skupnosti, na drugi strani pa je treba povedati, da je kakovost delovanja samouprave odvisna tudi od sredstev, ki jhih zbiramo za vzdrževanje stanovanjskih objektov. Pričakujemo, da bomo dobili več pobud za urejanje hiš. da bodo lahko naše strokovne službe pripravile bolj ka- kovostne programe; S temi vprašanji se bo moral ukvarjati tudi svet stanovalcev v krajevni skupnosti. V svetu bodo namreč delegati druž- benih stanovanj in individualnih stanovanjskih hiš. tako da bodo skupaj odločali o vseh vprašanjih, tudi o urejenosti okolja.« Akcija se je začela, v kolikem času boste laho opravili vse formal- nosti. da bo nova samouprava na tem področju pričela z delom? »Pri takšnih akcijah je čas zmeraj problem. Vedno gaje premalo. Z akcijo ne mislimo hiteti, zato smo jo začeli v eni krajevni skupnosti. Vse pomanjkljivosti, ki jh bomo ugotovili tukaj, bomo od- pravffi, tako da bo delo drugod lažje. Seveda pa je treba upoštevati tudi specifičnost posamezne krajevne skupnosti, zato tx) treba ne kater zadeve tudi potem spreminjati. Mishm, da bomo uspeli letos na novo organi- zirati vse mestne krajevne skupnosti, potem pa bo potekala akcija v zunanjih krajevnih skupnostih.« Jasno je, da strokovna služba stanovanjske skupnosti tega velikega zalogaja ne bo zmogla sama, da ji bodo resnično morale pomagati družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevnih skupnostih. Končno gre za skupni interes, saj si vsi želimo dobrega gospodarjenja s stanovanji. Ob tem pa ne gre p>ozabiti. da so za to najbolj in prvi odgovorni — stanovalci. N. Dobljekai Veliki delovni načrti - priprave na občinski praznik Tudi letos imajo v krajevni skupnosti Gorišnica ambiciozne načrte Predv idevajo. da bodo uspešno zaključili regulacijo potoka, ki teče sko^ vasi Placarovci in Gajevci i o programsko nalogo uresničujejo skupaj, vtKlnogospodarskim podjeyem — potok namr^ zamočvirja nekaj IOq ha lepe rodovitne zemlje. Za to bodo porabili en milijon dmaijev. Kolje povedal Dušan Beziak, tajnik KS so letos združena sredstva razdehli med vaške odbore tako, da bo vaškim odborom ostalo vei denaija za reševanje odprtih krajevnih problemov. Programi vaških odborov se predvsem nanašajo na ureditve vaških domov, krajevnih cest m razvojnih problemov. Dosedaj so namreč v krajevni skupnosti gradili velike objekte in za potrebe vaških odborov ni ostalo skoraj ničesar. Natančneje povedano, vaški odbori so krajevno skupnost financirali Letos, tako so prepričani, bodo to stanje presekah tako, da ne bo nobena vas prikrajšana. V krajevni skupnosti Gorišnica bo letos osrednja občinska proslava ob 8. avgustu — prazniku občine Ptuj. Dušan Bezjak je povedal, da bodo do tega datuma skušali urediti železniško post^ovZamušanih. V načrtu imaio tudi gradnjo prodajalne plina v Gorišnici. vodovodu, dela so se pričela že pred pol leta ^.[etu 1982 m 1983 so asfaltirali tudi okrog 2300 metrov krJuevnJh cestv Jii iS- ^c' gp^inji te ceste je bilo precej težav. Vaščani Tibolc so se oaiocin za 5 odstotni krajevni samoprispevek, dodamo k temu pa so s ^godbami še zbrali okrog milijon dinarjev. Sedaj so ostala le manjša dela na bankmah m dovozih; v glavnem pa je objelcl zaključen. Pridno se v krajevni skupnosti pripravljajo na slovesnost ob ob- činskem prazniku. Obljubih so, da se bodo potrudih in da obiskovalcev ki Jih bodo obiskali v času občinskega praznovanja, ne bodo razočarali' MG USPEŠNI MLADI FIZIKI IN TEHNIKI Iz osnovne šcJe Franc Osojnik v Ptuju smo te dni dobili razveseljivo novico, da so se naši mladi fiziki in tehniki odhčno uvrstili na regij- skem in repubfiskem tekmovanju. Tako je bilo v soboto v Maribaru regijsko tekmovanje mla- dih fizikfiv iz sedmih in osmih razredov osnov- nih SoL 13. maja pa regijsko tekmovanje mla- dih tehnikov Slovenije ter v soboto, 28. maja repuUlško tekmovanje v iskanju skrite radijske postaje — lov na Ušco. Ekipo OS Franc Osojnik sta za 8. razred sestavljala Stanka Anžel in Andrej Ferčič, ki sta med mtadoni fiziki zasedla 1. mesto in se tako uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo v Lju- Mjaid. Ob tem je potrebno zapisati, da sta omenjena tekmovalca že v lanskem letu bila med sedmimi razredi prva na regijskem tek- movanju. Uspešna pa je bUa tudi OS Tone Žni- darič, ki je s tekmovalcema — Božidarjem Doklom in Deanom Rumpfom dosegla tretje mesto med sedmimi razredi. Sicer pa so bili iz ptujske občine predstavniki štirih šol — Franc Osojnik, Tone Žnidarič, Juršinci in Majšperk. Juršinčani so v skupini osmih razredov dobili pohvalo za doseženo šesto mesto. Mladim in uspešnim fizikom so podelili še jKJsebna pismena priznanja in priporočila za nadaljnji študij tega področja. Rezultati so razveseljivi tudi zato, ker je bilo za vsako skupino po 28 ekip iz regije in s tem zelo močna konkurenca in potrebno toliko boljše znanje za uspešne uvrstitve. Na tekmovanju mladih tehnikov, ki je bilo v Mariboru v petek, 13. maja, to je bilo regijsko srečanje, pa so kot najboljši z r^ijskega sodelovali tudi učenci iz OS Franc Osojnik. Ekipa za obrambo in zaščito je na republiškem tekmovanju v Murski Soboti v petek in soboto dosegla odlično 1. mesto in se tako uvrstila na zvezno srečanje mladih tehnikov, ki bo v prvi polovici meseca junija v PriStini. V dcipi so bili Tonček Galun, Matjaž Murko in Romaoa Planine. In še tale novica, ki prihaja prav tako iz OS Franc Osojnik. Na sobotnem republiškem tek- movanju v AERG — iskanju radijske postaje ali lovu na lisico smo bih spet uspešni Ptujčanl Republiški prvak je postal Vinko Bombek, ki nas bo tako zastc^ na zveznem srečanju v Pri- štini. Vlado Džurica iz tretjega razreda OS Franc Osojnik pa je zasedd Šesto mesto, kar je bila tudi neke vrste atrakcija, da tako mlad tek- movaec užene veliko svojih starejših vrstnikov. Vsem za dosežena mesta in odlične uvrstitve tudi čestitke uredništva. mS Vzorni primer vsestranske aktivnosti MED MLADIMI V SESTR2AH Po letu dni smo bih prejšnji te- den spet na obisku med mladimi v Sestržah sredi haloških gričev. Zbrah smo se pod hpo pri Gaj- štovi domačijL ki so mladincem odstopih svojo sobo. Kmalu je stekel p^ovor. Začela sva s predsednikom osnovne organi- zacije Danielom Gajš.tom. Kaj je pravzaprav novega pri vas, kako živite in delate mladi v Sestržah? i»Po mojem ni nič bistveno novega. Organizirani smo zado- voljivo. tudi aktivnost ni slaba, še naprej pa se ubadamo s prostor- skimi problemi. V naš.i domačiji imamo sicer urejeno svojo sobo že tretje leto. pred tem smo »»gosto- vaU« pri Kaučevičevih in pri Ce- povih. Radi pa bi končno dobili lastne prostore, zato smo letos pričeli z akcijo za gradnjo doma občanov, kjer naj bi imeli mladi zares svoj lasten prostor. Kupili smo že opeko in pričeli z izkopom, pa se je zataknilo, ker še nismo dobiU gradbenega dovoljenja. Prav v tej akciji smo dokazali, kako nerazdružljiv del so mladi in ostali krajani. Skupaj peljemo akcijo in prepričan sem. da jo bomo tudi končali tako. Precej prostovoljnih akcij smo že opra- vili in vse so dobro uspele. Sicer pa dobro sodelujemo tudi s KS Majšperk in tamkajšnjim TVD Partizanom, da ne omenjam so- delovanja s sosednjimi osnovnimi organizacijami mladih, kije prav sedaj na višku. Potekajo namreč športne prireditve v počastitev dneva mladosti.« Dragica Beraničje sekretar OO ZSM S Sestrže. Z njo sva kram Ij ala o mladinskih sestankih. Kako pogosto se pravzaprav sestajate? »Po navadi se dobimo vsakih 14 dni. udeležba pa je zadovoljiva, saj se nas v povprečju zbere okrog 35 mladincev. K temu je treba dodati še nekaj mladincev iz Ma- kol. ki kljub oddaljenosti radi prihajajo med nas. Naši sestanki trajajo precej dolgo, saj si imamo dosti za povedati in dgovoriti. Sedaj smo na višku priprav za proslavo v Srečah, ko bomo pro- slavili 4. obletnico naše osnovne organizacije in prvo obletnico lo- kalne mladinske delovne Brigade, ki smo jo poimenovali po Miranu Sagadinu. našemu domačinu. Si- cer pa smo aktivni tudi drugače, precej delovnih akcij smo opra- vili, po delu pa si vedno najdemo čas še za zabavo.« Mladi iz Sestrž pa imajo sora- zmerno dobro organizirano in- formiranje, za katero skrbi po- sebna komisija pri osnovni orga- nizaciji. Njen predsednik je sedaj Branko Gajšt, kije o tem področju aktivnosti |X)vedal: »Mislim, da imamo informira- nje zares dobro organizirano. Ne samo, da se med sabo dobro in redno informiramo, da se infor- miramo na sestankih vsakih 14 dni. Redno dopisujemo v radio in Tednik, štirikrat na leto pa izda- jamo tudi svoje glasilo. Prav to glasilo je nekakšna žetev, ki jo opravimo vsake 3 mesece in v njem se uveljavljajo naši mladi ustvarjalci. Tako literati, kot ri- sarji. Sicer pa sem tudi član vaške skupnosti in lahko ocenim akti- vnost mladih tudi s te strani. Me- nim. da mladi celo preveč izsto- pajo s svojo aktivnostjo, saj so praktično nosilec vseh akcij na vasi. pa tudi kulturnih in zabavnih prireditev. Ostali krajani se po mojem premalo vključujejo v to delo. čeprav so po svoje nekateri aktivni. Upam. da bomo kmalu dobili gradbeno dovoljenje za dom krajanov in. da bomo potem vsi skupaj krepko zagrabili.« Tudi za kulturno življenje je med mladimi v Sestržah dobro poskrbljeno. O tem je referentka za kulturno dejavnost Marija Ahec povedala: »Mladi pripravljamo vse kul- turne sporede za razne prireditve, kot na primer za dan republike, novo leto, osmi marc, itd ... Število mladih, ki smo na kul- turnem področju aktivni pa se vedno menjuje. Vedno pa dobim skupaj tohico mladih, kot jih po- trebujem za kakšen recital ali podobno. Vadimo po domovih, včasih tudi v mladinski sobi, saj še nimamo svojega kulturnega doma ali doma rajanov. Prav go- tovo bi lahko ustvarili še več. če bi imeli za to možnosti. Imeli smo čast. da smo imeli svojo kulturno točko ob sprejemu zvezne štafete mladosti v ptujski občini, nasto- pili pa smo tudi na proslavi v Srečah,« Z Brankom Beraničem sva kramljala o vključevanju mladih v vaško samoupravo. Takole jo je ocenil: »Mishm, da smo mladi v Ses- tržah dovolj dobro zastopani v organih KS Majšperk, tudi v va- škem ixlboru smo dovolj aktivni. Nasploh je pri nas značilno, da se aktivno vključujemo v reševanje vseh problemov na vasi. da smo tudi idejni tvorci programov dela in podobno. Pred letom dni smo ustanovili lokalno mladinsko de- lovno brigado, z namenom, da bomo pri svojem delu še bolj or- ganizirani in uspešni. Prostovolj- ne delovne akcije izvajamo pred- vsem z namenom, da ublažimo težak položaj, nedvomno pas tem prispevamo tudi k napredku kraja kol celote, pa tudi KS in širše družbene skupnosti. Zadnje čase potekajo naše akcije pri izgradnji doma krajanov, veliko pa smo letos štorih tudi pri urejanju igri- šča. Naši mladinci se namreč vse bolj uveljavljajo tudi na športnem področju, tako, daje bila ureditev igrišča nujna. Na sploh pa menim, daje pogoj za uspešno delo mladih pravilno in pravočasno ter seveda vse- stransko informiranje mladih. To redno počenjamo in vse skupaj se nam je dobro obrestovalo. Upam. skoraj prepričan sem. da bomo s takšnim tempom nadaljevaU tudi v bodoče.« M, Ozmec Foto: M. Ozmec DuM Gajšt. prcAsrdnik Drai^ BersMČ. «tretarka Branko Gajšt, za obveščanje Marija Ahec, za kulturo Branko Benait, za sanrovpraro fEDNIK - 2. junij 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 SREČANJE Z MATEJEM BOROM ivied slovenskimi partizanskimi -etniki zasluži pesnik, dramatik, rtisatelj in kritik Matej Bor pose- ^po mesto. Čeprav je začel pisati ijp pred vojno, tako da je revoluci- ■Q dojemal kot izoblikovan pesnik, je je njegov pesniški izraz tako ujel 2 borbo, težnjami, veseljem in trpljenjem revolucije, da so ga Ijorci sprejemali kot nekaj sa- moumevnega, saj so bile njegove pesrni pisane na kožo prav njim, ^t tudi ostalim okupiranim Slovencem. Njegova izpoved boja, protest proti tlačiteljem, pesnikovo pgstrinjanje z vsem, kar človeka ubija, sramoti in ga dela nevredne- ga, se je nadaljevalo tudi v povoj- delih. Partizanske motive so načeli nadomeščati novi, pesnik se jg z verzom boril zoper razčloveče- ^je posameznika v novi po- trošniški mentaliteti, zastrupljeva- pju odnosov med ljudmi, uničeva- nju narave idr. Vse to in še marsikaj zraven so lahko zvedeli obiskovalci, ki so se v četrtek, 26. maja.letos udeležili v Narodnem domu literarnega veče- ra, ki ga je s pesnikom Matejem Borom pripravila Ljudska in študijska knjižnica. Povabljenec, s pravim imenom Vladimir Pavšič, je letos praznoval 70-letnico rojst- va. Obisk odraslih in mladine je bil izredno velik, kar kaže na velik ugled, ki ga uživa naš jubilant. Na kratko je predstavil njegovo življe- nje in delo ravnatelj knjižnice Dra- go Suligoj ter tudi orisal njegov pomen v slovenski literarni zgodo- vini. Nato je njegove pesmi z občutkom recitirala študentka Pedagoške akademije Nevenka Gerlova in med premori je o vsaki zbirki povedal nekaj besed sam avtor. Skoda, le škoda, da se zara- di pomanjkanja časa ni razvil na koncu dialog med pesnikom in publiko, saj bi utegnili zvedeti še marsikaj drugega, kot na primer o njegovem proznem, dramskem ter esejističnem delu, pisanju knjige o raširjenosti Praslovanov idr. Tako smo Ptujčani lahko neposredno spoznali barda naše revolucije in avtorja pesnitve Sel je človek skozi atomski vek in o tem sreča- nju odnesli najlepše vtise. j.e. Številni Ptujčani v razgovoru z Matejem Borom (desno) v Narodnem domu v Ptuju. Foto: Kosi Občinska folklorna revija v Podlehniku Ljudski pevci „kopači" iz Podlehnika Foto: Langertiolc V organizaciji ZKO občine Ptuj in domačega prosvetnega društva je bil minulo nedeljo v Podlehniku nastop folklornih skupin občine Ptuj. Goste in gledalce je pozdravil Franc Kozel, predsednik SKS Podlehnik ter Stane Stanič, predsednik ZKOO Ptuj. Najprej so zapeli ljudski pevci ,,kopači" iz Podlehnika, nato pa je zaplesala mladinska FS ,,Rožmarin haloških dolin" iz Dolene prekmurske plese. V mlajši kategoriji so nastopili še mladi plesalci iz Cirkovc s štajerskimi plesi, ter najmlajši iz Dolene. Gorenjske plese so predstavili člani FS Bolnice Ptuj, belokrajnske pa starejša skupina iz Dolene. Zelo živahni so bili kot po navadi z izvirnimi domačimi plesi člani FS ,,Vinko Korže" iz Cirkovc. Južni temperament so s srbskimi plesi vnesli v program plesalci FS Svobode iz Ptuja. Zaključna točka revije pa je bil nastop s štajerskimi plesi FS ,, Anton Strafela" iz Markovec. Revija je pokazala, da ljudsko izročilonaših prednikov še živi in ga je treba negovati tudi v naprej. Da to ne bo šlo v pozabo, so nam porok tisti najmanjši, ki so prav tako korajžno zaplesali, kot starejši. Domače društvo in KS Podlehnik so prireditev zelo dobro pripravili, pa čeprav je bila tovrstna prireditev v Podlehniku prvič. OP Kulturno sodelovnaje Slovenska Bistrica - Čečevac V okviru stalnih izmenjav kulturnih dobrin med pobratenima občinama Slovenska Bistrica in Cičevac iz SR Srbije, kot tudi praznovanj meseca mladosti, je v času od 24. maja do 6. junija v razstavnih prostorih gradu v Slovenski Bistrici odprta zanimiva razstava fotografij pod naslovom: ,,88 portretov tovariša Josipa Broza Tita". Vsi razstavljeni portreti so delo fotografa Momčila Beguša iz Cičevca. Viktor Horvat 4. junija v Ptuju revija mladinskih pevskih zborov bratskih občin V soboto. 4. junija 1983 bo ob 10. uri v Srednješolskem centru 13. REVIJA MLADINSKIH PEV- SKIH ZBOROV OSNOVNIH ŠOL BRATSKIH OBCIN SR HR- VATSKE IN SR SLOVENIJE. V 10 zborih se bo s pesmijo pred- stavilo okrog 6(X) mladih pevcev iz občin Čakovec, Koprivnica, Krapina, Pregrada, Varaždin, Lendava, Maribor-Tezno, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Nastop mladih pevcev bo za ljubitelje pes- mi in glasbe pravo kulturno doživetje. V Ptuju imamo redko- kdaj priložnost, da bi lahko pri- sluhnili nastopu mladih kar iz 10 bratskih občin. Spominjamo se še leta 1975, ko je bila v Ptuju 5. REVIJA MLADINSKIH PEV- SKIH ZBOROV OSNOVNIH Sol BRATSKIH OBCIN, in še danes se je mnogi z veseljem spominjamo, zlasti zato, ker je to ena izmed najlepših kulturnih pri- reditev v okviru Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin SR Hrvatske in SR Sloveniie. Vsi, ki ljubite lepo pesem mla- dih, vsi, ki cenite delo glasbenih pedagogov na osnovnih šolah, vsi, ki znate ceniti dosežene uspehe mladih pevcev, pridite v Sred- nješolski center v Ptuj! Z našo udeležbo izrazimo našo priznanje, dobrodošlico in hvala. Pridite, ne bo vam žal! FB lil " Vaa Največji afriški spektalcel - nacionalni balet iz Senegala V torek, 7. junija bo na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju gostoval nacionalni balet iz Senegala. 40 poklicnih plesalcev, pevcev, glasbenikov in akrobatov izvaja obredne plese iz Afrike. Ob zvokih tam-ta- ma, balafona, kore in drugih instrumentov plešejo kot v transu, z nenavadno virtuoznostjo, ki že meji na akrobatiko. V dveh urah nas bodo izpeljali po vseh pokrajinah Afrike. Prireditev bo ob 20. uri. Ce bo deževalo, bo skupina nastopila v avli Srednj^olskega centra. Predprodaja vstopnic bo v gledališču od 30. maja dalje. Afriška čarovnija — nacionalni balet iz Senegala Zaključek Ingoličeve bralne značke z zaključkom šolskega leta se l^ončuje tudi vrsta drugih akti- vnosti. ki so spremljale mlade v okviru rednega šolskega dela ali v prostovoljnih oziroma izvenšol- skih dejavnostih. Med nje sodi Vsakoletna Ingoličeva bralna značka, ki je tudi v šolskem letu 1982/83 ena izmed tistih področij, ki je vključilo največ mladih — •'■Stih, ki so v tem šolskem letu prvič sedli v šolsko klop in tistih, ki knjigi ostajajo zvesti skozi vso Osnovno šolanje. Občinska zveza prijateljev ■niadine v Ptuju je tudi tokrat Pripravila slovesen zaključek In- goličeve bralne značke, kije bil 30. '131. maja z obiskom slovenskih P'saieljev na 28. osnovnih in Mružničnih šolah v ptujski ob- lini. Vabilu so se odzvali Mira ^ihelič. Milena Batič, Nada Ga- ■^rovič, Ivo Zorman, Anica Šu- I^cnjak, Janez Svajncer in Emil Frelih. ., Ob letošnjem zaključku Ingo- '•Čeve bralne značke bo razdelje- 1646 cicibanovih bralnih '"ačk,.i540 bronastih. 1372 sre- l^ih in 884 zlatih. Poleg tega pa "^^do podelili šo 300 spominskih Priznanj, ki jih je pripravil svet ^eze bralnih značk Slovenije za '^estobo lepi knjigi in bralni ^■^iički v osnovni šoli. mš V Ptuju bodo peli mladi pevci iz bratskih občin V okviru prireditev XXII. de- lavskih srečanj bratstva in prija- teljstva — Pregrada '83. bo občina Ptuj, 4. junija gostitelj revije mla- dinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije. Mladi pevci iz bratskih občin .se bodo predstavili obča- nom v srednješolskem centru, ta dan pa bodo pevci tudi gostje pi- onirjev in mladine v osnovnih šolah Tone Žnidarič. Franc Osojnik. Olga Meglič in Ivan Spolenjak Ptuj ter Dr. Pranja Žgeča Dornava, Martina Koresa Podlehnik. Slovenskogoriške čete Juršinci. Borisa Kidriča Kidriče- vo. Bratov Strafela Markovci, Cirkovce in osnovne šole Videm pri Ptuju. Iz doslej poslanih prijav se nam bo članstvu v občini oz. na vzhodnem Štajerskem. Ce upoštevamo, da se pripadniki zamenjajo že po nekaj letih, lahko mirno trdimo da je šlo v tem obdobju skozi telovadnice in čez igrišča zelo vehko število mladih ljudi, ki so v Dozneiših letih zmerai priznavali pomembnost telesne kulture pn izgradnji človekove osebnosti. In prav to je velika zasluga telovadnih in športnih organizacij v Markovcih. OP Tudi na športnem področju uspešni! (TEKMOVANJE MLADIH EKIP V MALEM NOGOMETU OB DNEVU MLADOSTI) V počastitev 1. maja praznika dela in meseca mladosti so mladinci v OO ZSMS TOZD Mizarstvo organizirali turnir v malem nogometu, ter k sode- lovanju povabile mladinske ekipe v malem nogo- metu iz vseh TOZD v KK Ptuj. Vabilu seje odzvalo šest ekip, ki so se f)omerile za osvojitev pokala ob dnevu mladosti. Po zelo lepih igrah in izenačenem bojuje pokal ob dnevu mladosti osvojila ekipa TOZD mizarstvo Ptuj I., na drugo mesto pa so se povzpeli mladinci mizarstva Ptuj II. Čeprav z dopadljivo in borbeno igro mladi no- gometaši TOZD Tovarne močnih krmil (TMK) niso uspeli osvojiti prvega mesta, saj so veljali za favorita, niso bili razočarani in so izrazili željo, da se drugo leto v mesecu mladosti spet srečajo. Vodja ekipe skupnih služb v KK Ptuj pa je povedal, da bodo v nas ednjem letu k tekmovanju povabili še več ekip, kar pa je bila že letošnja želja organizatorja. Organizacijo tekmovanja je dobro pripravila OO ZSMS mizarstvo Ptuj, kije prispevala tudi pokale, ki jih je ob zaključku tumiija pHKiehI predsednik OO ZSMS KK Ptuj tov. Flegarič. Turnir so zaključili z družabnim srečanjem! Viki Par GRADILI BOMO ŽIVLJENJE, DOSTOJNO ČLOVEKA (Sporočilo mladih iz Ptuja ob zaključku meseca mladosti) V tem času, ko je štafetna palica iz roke v roko potovala širom po naši domovini smo budno spremljali delo mladih tudi v naši občini. Z rezultati dela mladih na vseh področjih smo lahko zadovoljni saj so aktivno sodelovali tako na delovnem, kul- turnem in športnem področju. Predvsem je treba povdariti, da je steklo prostovoljno delo v delovnih akcijah v delovnih kolektivih v vaških aktivih mladi v mestnih OO ZSMS pa so bili aktivni predvsem na kulturnem in športnem področju. Vse skozi od prvomajskih prireditev in kresovanj ter športnih srečanj so se vrstila tekmovanja znanja in meijenja športnih moči ne samo na ravni občine, predvsem so tudi strmeli za tem, da se srečajo z vrstniki na republiški in tudi zvezni ravni. Predvsem so hoteli mladi povdariti, da ni pogla- vitno osvajanje prvih mest na tekmovalnem pod- ročju. Želja spoznati nove prijatelje, izmenjati vsakdanje izkušnje, ter se ponovno srečati, to je zagotovilo, da bodo še v naprej ohranjali bratstvo in enotnost med našimi narodi, kije poglavitoi temelj naše socialistične federativne ureditve. Spoštujmo preteklost zaupajmo v prihodnost, je bilo sporočilo mladih na letošnji zaključni prireditvi, prepričani pa smo, da so se z takšnim sporočilom vsej jugoslovanski mladini priključili tudi mladi iz Ptuja, saj so z delom dokazali in p>otrdili, da brez Tita pred njim vendar s Titom v srcih z obljubo, da bodo s trudom sezidali naš danes z vsemi občani Ptuja, krepko stopamo po Titovi poli! Viki Par Na Rogli in pri Arehu Obvestilo v okencu Planinske- ga društva Ptuj je bilo sicer na- menjeno izletu na Bohor, a je v zadnjem hipu prišlo do preložitve tako, da je bil izlet skupine sta- rejših planink in planincev dolo- čen na Roglo. Po dokaj udobni vožnji smo prispeli na Roglo. Na ozki, ovin- kasti cesti iz Zreč do Rogle, je moral voznik Slavko Kukovec pokazati vso zbranost in spre- tnost. saj so neprestano — ob večjih ali daljših presledkih — vozih nasproti številni težki ka- mioni, ki so pri starejših planin- kah povzročili kar dovolj strahu. Verjetno vožnje veUkih tovornja- kov z Rogle ob nedeljah, niso prijetne in tudi ne brez nevarnosti za potnike v avtobusih ter osebnih vozihh, ki jih je na ta dan precej po tej cesti. Po prihodu na Roglo, se je skupina, ki ima rada daljše po- hode. odpravila pod vodstvom Franca Kodela do Koče na Pesku. Žal imajo v tej Koči »uradne ure« in kot je bilo iz obvestila na vratih razvidno, bi morali skupina in ostali čakati kar do 12. ure, preden bi lahko vstopili. Po ogledu spK)- menikov iz NOB, se je skupina vrnila na Roglo. Drugo skupino je vodnik Lipe Izlakar povedel na razgledni stolp. Kljub rahlim meglicam je pogled segal na Obir, Peco, Uršljo goro. Savinjske Alpe, Mozirske planine. Mrzlico, tja do Gorjan- cev in Medvednice na vzhodu. Močan veter je nekoliko oteževal zadrževanje na stolpu, je bil pa toliko prijetnejši ix)čitek pod njim ter na toplem soncu. Popoldan sta obe skupini pri- speh do Areha in se od ruške koče napotili preko Glažute do Mari- borske koče oziroma Pajkovega doma. Tudi tu je bil počitek na toplem soncu dobrodošel za utrujene noge. Po običaju — če so planinke in planinci zadovoljni z izletom — je tudi zdaj zadonela v avtobusu lepa pesem. Vendar je bilo tokrat drugače: vodnik je odstopil mi- krofon majhnima Boženi in Moj- ci. ki sta brez treme kar nekako tekmovali, katera bo več ali bolje zapela in povedala pesmi, ki sta jih čuli v vrtcu aH doma. Glasno odobravanje in ploskanje po vsa- kem »nastopu«, je bila tema cici- banoma ix)hvala za njun trud ter ubrano i>etie, ki bi ga mali deklici imeli še na »repertoaru«, če ne bi pred tem prispeli na Ptuj. Uspel izlet je izbral in vodil Lipe Izlakar. ki za 19. junij pri- pravlja izlet k Bohinjskemu jeze- ru. na Vogel in Soriško planino. Besedilo in slika: R. m T. Rakuša Skupina planincev pri Maribordt? koči na Pohorju Gnezdišča sivih čapelj v Sloveniji sla ohranjeni samo še dve gnezdi.šči sivih čapelj: v Dornavi pri Ptuju in v .Moli ob Muri. Ker je vas Domava sorazmerno blizu naše šole. smo se odločili, da si la gnezdišča ogledamo. Povedati moram, da smo kraj obiskali ludi lani. Prvo, kar smo zagledali, ko smo izstopili, je bila sprememba po- krajine. Kako drugače le izgledala ob na^m zadnjem obisku! Lam so se tu razprosurali široki travniki s pravo vijoličasto preprogo na nekaterih mestih. Cele livade močvirskih tulipanov! Tokrat smo zagledali rjave, preorane njive, močvirski tulipan pa se je sramežljivo umaknil na rob njive in le še tu in tam kateri kljubuje svoji usodi. Eden takih osamljencev je žalostno trepetal v vetru, kol bi hotel reči. daje ostal sam, čisto sam, med sledovi traktorskih koles. Potem so našo ptozomosl pritegnile čaplje. Opazovali smo jih z daljnogledi in zdelo se nam je, da jih je čudno malo. Malce smo se približali. Takoj, ko so nas začutile so se dvignile. Bilo jih je veliko, več, kot smo najprej mislili. Cez čas so se začele spuščali nazaj v svoja gnezda, nekaj pa jih je odlelelo na njivo nabirat hrano. Ze c>d daleč smo videh. da gozd po sredini seka drenažni jarek. Caplje tega gotovo niso bile vesele. Na desni slrani jarka je nastalo le eno novo gnezdo. Tudi živali nimajo rade, če človek p>osega v njihov ži- vljenjski prostor. Ogledali smo si še nekaj vrst rastlin, nato pa smo se odpravi li domov. Med potjo smo premišljevali, kako prav je bilo, da smo si ogledali to gnezdišče. Nismo mogU veijeli. da smo tudi sami priča neverjetno hitremu spreminjanju naravnih pogojev bivanja nekaterih živalskih in rastlinskih vrsl. Spoznali smo, da včasih človek v dobri veri, da bi pridobil čim več rodovitne zemlje pozabi na ravnotežje v naravi in ni pripravljen pri- spevati nobene žrtve, kadar slepo uresničuje svoje načrte. Romana Planine 8. C razred — biološki krožek o. š. Franc Osojnik Ptuj Gnezdišča sivii čapdj t gozihi pri Dornavi Bila sem na zboru pionirjev v Kočevju Prijetno sem bila presenečena, ko sem zvedela, da bom skupaj z Da- nijdOTi zastopda našo §oio na zboru jrionirjev v Kočevju. To je bilo za naju veliko priznanje in dolžnost hkrati. Skupaj z učend drugih OS ptujske občine smo se v soboto, 21. maja odpdjali na pot z avtobusom. Rano jutro je obetalo lep sončen dan. Po dobrih treh urah vožnje smo prispeli v Kočevje, kjer smo si najprej ogle- dali spomenike NOB in likovno razstavo. Nato smo se po gozdni poti peš odpravili na veliko jaso, kjer je bQo že vse pripravljeno za proslavo. Tu je bila zbrana pionirska Jugoslavija v malem. Ne samo iz Slovenije tudi iz drugih republik in pokrajin so prgli naSi vrstniki. Nekaj pred dvanajsto uro so delegati vsdi republik in pc^ajin posadili smreke — spominska drevesa. Po intoiadji himne se je začela proslava s slavnostnim govorom in kulturnim sporedom. Predstavili so se tudi pionirji iz drugih republik in pokrajin. Po jM-oslavi smo dobili t(^k) malico. Ta nam je zdo teknila. Se zlasti pa je bil okusen kočevski kruh. Kamorkoli sem pogledala, povsod so bile rdeče pionirske rute in ti- tovke na glavah razigrane mladosti Slišati jc bik) petje, glasbo in smeh. Prehitro je prišd čas našega odhoda. Med vožnjo domov smo bili ve- seli in razposajeni. Voznika avtobusa in naše vodnike najbrž še danes bo- lijo ušesa, tako smo bili glasid. To srečanje piomrjev v Kočevju, ki je bilo posvečeno prazniku mla- dosti in spominu na tov. Tita, mi bo ostalo dolgo v lepem spominu. Nataša Slodnjak 6. b OS Olga Meglič Ptuj S problemske konference o družbeno koristnem delu Kot na vseh slovenskih šolah je ludi naSa PO sklicala problemsko konferenco o prostovoljnem delu. Ugotovili smo, da se nekateri učenci izmikajo prostovoljnemu delu. Poskušali smo poiskati vzroke za to in ugotovih. daje premalo prisotna zavest, kako je tako delo potrebno in pomembno. Vsak mladinec ali pionir bi se moral udeležiti množičnih delovnih akcij ter pomagali gospodarstvu, potrebam šol in drugih ustanov. Vse preradi se izmikamo delu. Ce pa že moramo poprijeti zanj, takoj vpra- šamo za zaslužek. Delamo za denar, ne pa zato, da bi s svojim delom doprinesli k napredku in da bi se sami zavedali, da smo naredili nekaj, kar je koristilo nam in drugim. Pregledali smo poročila o delu prostovoljnih dejavnostih na šoli. Spet smo se morali vprašali, zakaj je v športnih krožkih na primer zagotovljena množičnost Pri marksističnem krožku, pa se še pojavlja v prašanje, ali bo dovolj učencev. Tudi kadar je treba na delovne akcije, kjer ne bo zaslužka, je ležkodobili udeležence. Ta problem bi lahko rešili le tako. da bi se spremenili vsi ljudje, da bi spoznali, kaj je naša dolžnost. Na problemski konferenci smo pretehtali možnosti, da bi ustvarih zadrugo. Prepričana sem. da jo bomo ustanovili s pomočjo šole in učencev samih. Vendar smo učitelje opozorih na lo, da bo v začetku udeležba množična, da pa bo la počasi splahnela. Poskusiti je treba in učence prevzgoj i ti. Znano je. daje na naši osnovni šoli samouprava zelo razvita. Imamo možnost, da se s tovariši učitelji odkrilo pogovorimo o različnih težavah in problemih, ki nas mučijo. Učitelji so nam učencem dostopni in so nam pripravljeni pomagali po svojih najboljših močeh. So nam drugi starii. In nam učencem, ki sedaj odhajamo, bo to v srednjih šolah zelo manjkalo. Krivec Božena 8. a OŠ Olga Meglič 12 - NASI DOPISNIKI 2. junij 1983 - TEDNIK TRAVNIK Na travniku raste velika trava. Travnik obletavajo čebele, metu- lji in druge žuželke. Ko je trava dovolj velika jo pokosijo in posu- šijo. Ko je trava suha jo zapeljemo domov. Potem seno znosimo v hlev. Pozimi hranimo z njim ži- vino. Davorin Kokol. 1. r., OŠ Podgorci SMEH V ^LSKIH KLOPEH Bilo je pri uri SN. Ponavljali smo snov. Tovarišica je vprašala v katero družino spada zelje. Uče- nec je hitro odgovoril, da spada v družino križancev namesto križ- nic. Nismo mogli zadržati smeha. Kot sem slišal do starejših ljudi, smeh nikomur ne škodi. V razredu med poukom je dobrodošel, da razbije monotonost. Dragec Majcen. 5. r. OŠ Podgorci V SOBOTO V soboto sem se zbudil ob 8.30. Vstal sem. se umil, oblekel in si pripravil zajtrk. Na mizi sem našel liste, daje mamica šla v trgovino. Ko je prišla domov, sva skupaj pospravila stanovanje. Pomagal sem ji pri čiščenju šip. V svoji sobi sem si preoblekel posteljnino. Po kosilu sva z mamico šla na poko- pališče. Popoldan sem se odf)eIjal s kolesom k dedku v Kicar. Tam sva mu z mamico pomagala saditi koruzo. Zelo sem se razveselil, ko je dedek iz hleva spustil kobilo. Ima že zelo okrogel trebuh, čez 14 dni bo povrgla mladega žrebička. Proti večeru sva se odpeljala s kolesom proti domu. Doma sem se učil spoznavanje narave in spomavanje družbe. Tako mi je minila sobota. Mamica pa je bila tudi vesela, ker sem bil ves dan z njo. Robi Peharda. 4/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj IMELI SMO OBRAMBNI DAN V četrtek smo imeh obrambni dan. Zjutraj smo se 2l>rali pred šolo. Vsi smo bili pripravljeni, da začne- mo. Imeli smo orientacijski pohod. Naš razred, L skupina, smo krenili na pot. Tekli smo in že smo prišli do prve kontrolne postaje. Izmerili smo s pomočjo karte in ravnila raz- daljo, ki smo jo že prehodili. To nam je šlo gladko. Krenili smo pro- ti jugozahodu. Iskali smo dnigo kontrolno postajo. Toda nesreča je že tu! Zašli smo! Ko smo po veliki zamudi le prišli do nje, smo, kar se da hitro, določili smer iz katere smo prišli in v katero gremo. Ko smo tako zopet tekli, smo prišli do tretje kontrolne postaje. Tu smo odgovarjali na vprašanja iz civilne zaščite. Slo je gladko! Zopet teče- mo. Pridemo do četrte kontrolne 'Vstaje. Tu dobimo žig. Hitro zo- pet dalje! Ko že vsi izmučeni pri- demo do pete kontrobie postaje, smo se že pripravili na vprašanja iz zgodovine NOB. Tudi tu je šlo gladko. Hitro smo tekli dalje proti cilju. Ko pridemo na cilj, zopet ne- všečnosti! Morali smo počakati še druge, ki so zaostali. Ko se le vsi zberemo na cilju, smo že vedeli, da smo zadnji. Pa kaj! „Važno je sodelovanje, ne zmagovanje!" Boštjan Kolar, 5/a, OS Fran Belšak, Gorišnica BILO JE MEDVOJNO Bilo je med vojno. Nemci so se naselili po vseh hišah. Ata mi je povedal, da so Nemci imeli pri njih ddavnico. Pozneje pa so jo presdili drugam. Iz nekaj hiš so ljudi izselili v taborišča. V njihove hiše so naselili nemške družine. Pri Belšakovih so imeli Nemci mesnico. S seboj so imeli kuhinjo, vendar so jim morali kuhati še domači. Na fronto so hodili na Hum. Vendar jih je ne- kaj ostalo doma. Ko so oni prišli s fronte, so morali drugi iti tja. Imeli so mnogo orožja. Parti- zanski kurirji so jim ga kradli. Ko so to začdi sumiti, so preiskali vse hiše. Pa nikjo- niso nič našli, ker so imeli ljudje munfcijo dobro skrito. Proti koncu vojne so pu- ščali municijo vsepovsod. Na njivi so skopali dolg jardc in vanj zmetali naboje, mine in ročne bombe. Potem pa so jarke zako- pali. Ko so odhajali, so minirali: podgorski most, cvetkovski most in forminski most, ko" so bili za njimi partizani in Bolgari. Po vojni so kmetje še našli naboje na njivah, ko so orali. Branko Korpar, 4. razred OS Podgorci MOJ ATA JE REZBAR Moj ata dela iz lesa podobe in slike. Svoje izdelke je tudi ime- noval s temi naslovi: Muzikant, Planinca v hribe. Trgatev, Orač, Kosec, Vinski bratje, Prešanje ... Motivi so vzeti iz kmečkega ži- vljenja v naši lepi Prlekiji. Zrezbaril je tudi posteljo, skri- njo. mizo, stole in vrata. Rezbari v zimskem času. Jožica Lukačič, 2/a, OŠ nar. her. Megla Vinka, Tomaž PRVIČ V TELOVADNICI Ko smo prvič prišli v telova- dnico, smo bili zelo razigrani. Sezuli smo si čevlje, stopili v svetlo telovadnico. Oblekli smo si drese in se postavili v vrsto zbor. Potem smo si podajah žoge, hodili f>o švedski klopi, tekali in delali pre- vale. Ko smo končali, smo se ob- lekli in obuli in odšli v razred. Šli smo zelo tiho. da nismo motili drugih učencev pri pouku. Vesela sem, da imamo novo telovadnico. Janja Žmavc, 2/c, OŠ Olga Meglič, Ptuj ŠPORTNI DAN Zjutraj smo se zbrali pred šolo ob pol devetih. N ato smo malicali. Kmalu smo šli na pohod; bil je dolg in naporen. Hodili smo skozi gozdove in po gritth. Gozdovi so bili gosti in so nam delali senco. Naš cilj je bil spomenik na Jelo- vicah. Ko smo prispeli na cilj, smo se najedli in napili. Po pojedini in počitku nam je tovarišica Smigo- cova prebrala nekaj o Kozjanski četi. Nato smo poiskali primeren prostor in tam igrali m^ dvema ognjema. Igra je bila napeta. Počasi smo se vračali na svoje domove. .Med potjo smo slišali petje ptic sebvk. Ozrla sem se v ne^ in se spotaknila in padla. Glavno je, da se nisem potolkla. Tako smo vesseli, zdravi in malo utrujeni prišli na svoje domove. Anita Žunkovič. 3/b, OŠ Majšperk O KRUHU Moja mamica je živela na kmetih. Tu so pekli kruh v krušni peči vsakih štirinajst dni. Velikokrat pripoveduje, da so komaj čakali, ko bodo jedli svež kruh. Mamica je pripovedovala, da so pekli kruh iz ržene moke in kruh je postal po nekaj dneh trd. Še danes babica peče kruh v krušni peči. Peče ga takrat, ko pridemo k njej. Za naju z bratcem speče vsakemu kolaček. Speče tudi postruško, to je zvaljano testo, v katero naredi majhne luknjice, vse pomaže z domačo zaseko in speče v peči. Nekaj takega ne moremo kupiti v trgovini. Je zelo dobro. Karmen Hebar Ko je bila moja mama majhna, niso imeli kruha, kakor ga imamo danes. Kruh so lahko dobili na karte. Najraje bi ga jedli, ko ga že niso imeli, ko gaje zmanjkalo. V šoli niso imeli malic, kol jih imamo mi. Kruh so v šolo prinesli le otroci iz premožnejših kmečkih družin. Včasih je kateri od sošolcev dal košček tudi moji mamici. Večkrat je bila lačna, zato zna ceniti kruh. Mnogi z njim grdo ravnajo in ga mečejo v smetnjake, ne pomislijo na lačne otroke v mnogih deželah sveta. Sandi Potočnik Očka je pripovedoval, daje bil v otroštvu večkrat brez kruha. Mama ga je spekla tri kolače, pojedli so vsega, tudi drobtinice. Ko jim je zmanjkalo koruze in rži, so komaj čakah, daje spet dozorelo zrnje. Očka me uči, da moram s kruhom lepo ravnati. Darko Hercog Babica mi je pripovedovala, da so ljudje nekoč bolj cenili kruh kot danes. Posebno hudo je bilo med vojno. Mnogi so trpeli lakoto. Bili so srečni, če so dobih le skorjico kruha. Danes je kruha dovolj in mnogi ga ne znajo ceniti. Mečejo ga v koše ali se norčujejo. Jaz znam ceniti kruh. Če ga v šoli ne morem pojesti, ga zavijem v prtiček in ga odnesem domov za živali. Bolj bi morali ravnaU varčno s kruhom. Stari pregovor pravi: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!« Katja Zupanič Moja stara mama izhaja iz številne družine. Takole mi je pripove- dovala o kruhu: »Pri hiši je bilo trinajst otrok. Kruh so pekli doma iz koruzne moke običajno tri kolače. Kruh so mati skrbno razdelili med otroke preostalega pa zaklenili v omaro. Danes kruha ne pečemo doma. Kupujemo ga v pekami, kjer dobimo različne vrste. Imamo ga dovolj in ga lahko jemo po mili volji, le lepše bi morali z njim ravnati!« Mateja Zupanič Vsi iz 2/a, OŠ Ivan Spolenjak Ptuj PRVOMAJSKI PRAZNIKI Za prvi maj smo imeli proslavo. V našem razredu so vsi moji so- šolci nastopali, med njimi sem tudi jaz nastopal. Tovarišica nam ni dala za nalogo nič. Ko sem prišel iz šole, sem odšel k stari mami. Mama mi je povedala, da bodo postavljali prvomajsko dre- vo. Odhitel sem gledat, kako bodo postavljali prvomajsko drevo. Gledali so tudi moji sošolci in sošolke. Ustrašili smo se, ko bi jim mlaj spodrsnil in padel na tla. Ko so ga postavili, sem odšel domov. Ko je bila noč, sem gledal z bal- kona kresove. Teh prvomajskih praznikov sem se zelo razveselil. * Aleš Kores, 2. r., OŠ Lovrenc na Dravskem px)lju LIST IZ MOJEGA DNEVNIKA Zjutraj sem vstala do px)l šestih in šla pred šolo čakat avtobus, ki bi nas naj odpeljal na izlet. Avtobus je bil nov in tudi šoferje bil dober. Odpravili smo se na pot. Najprej smo šli v Zagreb. Sedela sem na zadnjem sedežu. Mahali smo vsakemu avtu in peli tako, da sem imela hripav glas. Ko smo prisp)eli v Zagreb, smo si šli najprej ogledat živalski vrt. V živalskem vrtu je vsak dobil razglednico, na kateri je bila narisana neka žival. Po ogledu živalskega vrta smo šli na kosilo. Kosilo je bilo odlično, po- vrh tega pa je bilo poceni. Po ko- silu smo šli na letali.šče, kjer pa nismo mogli noter. Ko smo od- hajali z letahšča malo žalostni, ker nismo videli nobenega letala, nas je razveselila novica, da gremo v Stubiške toplice. Še prej smo si ogledali spomenik Matija Gubca. bilje velik in se mi je zelo dopadel. V veselem razpoloženju smo odšli v toplice. Hitro smo si oblekli kopalke, poskakali v vodo, se škropili, plavali in potapljali. Niti opazili nismo, da se dan izteka in da sonce beži za goro. Izmučeni od kopanja smo se oblekli in odšli v avtobus. Šofer je prižgal avtobus in že smo se peljali proti domu. Bolj smo se približevali Leskovcu, bolj smo si želeli, da ne bi hitro prišli tja. Vendar, čas se je iztekel in že smo bili pred šolo. Poslovili smo se od šoferja in se mu zahva- lili za prijetno vožnjo. Nato smo odšli utrujeni vsak proti svojemu domu. Vsi smo bili zadovoljni, ker smo preživeli tako lep dan. Nataša Zagorski. OŠ Leskovec MAJ JE, MAJ! Pravijo, daje maj najlepši me- sec v letu. mesec mladosti in ve- drine. Najbolj pa ga obožujemo zaljubljeni najstniki. Stare in že pozabljene ljubezni znova oživijo, ali pa se kujejo nove. Kakorkoli že. ljubezen v tem času nas močno razganja! Večina mojih vrstnic se je v tej pomladi spet zaljubilo. Nekatere v .slavne filmske igralce, popular- ne pevce, ali pa v čisto navadne fante, ki jih-.je pri nas več kot do- volj. Pa ne mislite, da se jaz nisem! Uh, kje pa? Pa še kako sem se! In v koga? J a, če odkrito p)ovem, v svojega sošolca! In prav v tej pomladi mineva leto dni od takrat, ko sem se vanj zagledala. Takrat sem upala, da bo to le ljubezen na prvi pogled, ki mine tako hitro, kot je prišla. A sem se zmotila, hudo zmotila, kajti še zdaj ga imam rada, iz dneva v dan bolj! Zvečer, ko grem spat: premi- šljujem o dnevu, ki je minil, in misli mi največkrat odplavajo k njemu. Sanjarim, da hodiva sku- paj na sprehode, se drživa za roke, tekava in se veselo ter brezskrbno smejeva. Včasih pa si upam sa- njariti tudi to, da me objema in px)ljublja. Ampak to so le prazne, neuresničljive sanje. Nikomur še nisem tega tako govorila o njem, še najmanj pa njemu samemu. Ta fant (ime naj ostane neznano), je junak celega razreda. Je dober učenec in res zelo prikupnega videza. Njegoov vedno vesel obraz obkrožajo lepi, plavi lasje in ima prekrasne, te- mne oči. ZLavedam se, da je vanj »z.atreskana« še marsikatera moja sošolka. Včasih se mi zdijo preveč nadležne, ker so vsiljive in rinejo vanj. Sama tega nc zmorem in tudi nočem. Upanja, da bi ga ravno jaz osvojila pa imam zelo malo. Ve- lika in debela? J a, kdo pa mara takšno dekle? Včasih, ko se pogledam v ogle- dalo. si pravim: »Dekle, ti raje misli na učenje, saj te fant, kakr- šen je on, še pogledal ne bo. Raje ga pozabi!.« vse pretege se mučim, da ne bi mislila nanj, ga nikakor ne morem pozabili. Venomer sa- njam in sanjam o njem! Moj mali. skriti svet sanj mi je čisto dovolj in mislim, da je mogoče še lepši, kot bi bil, če bi bila moja ljubezen uslišana. Takšen je torej MAJ — poln IjubeznL nežnosti, .smeha in tr- pljenja — in če si star 15 let, je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi! Smiljana Brumen 8/b, OŠ Gorišnice' DOŽIVETJE IZ OTROŠTVA Mnogokrat, ko sem sama doma, premišljujem o svojem otrošvu. Spominjam se, kako sta mi očka in mamica kupovala igrače. Na pesku sem zlagala hiše in delala avtomobilske ceste. Po njih sem vozila avtomobilčke ali pa kamne. Živo se spominjam dogodka, ki sem ga doživela v petem letu. Brat, sestra, bratranec in se- strična so se odpravljali v gozd po gobe. Tudi jaz sem hotela zraven. Ker me brat ni pustil, sem zapro- sila mamo. Sestrična je rekla, da bom hodila zraven nje. Pot do gozda .sem dobro poznala. Vedela sem, daje pred gozdom potok, na katerem je brv. Ko smo prišli do potoka, ni bilo brvi. Vsi so poskakali na drugo stran, le jaz nisem mogla. Prosila sem brata naj mi pomaga. Prijel meje za roko, kp sem z eno nogo stopila preko, me je spustil. Padla sem v potok. Vodaje bila mrzla. Vsi so se m smejali. Bratranec me je iz- vlekel iz potoka. Z bratom sva se vrnila domov, da sem se preob- lekla. Bratu je bilo žal, da meje tako sp jstil v potok. Ko sva prišla do > loka, meje nesel čez. Ostali so m med tem nabrali jagode. V goidu sem hotela nositi vrečo z gobami. Dogovorili smo se, da tisti, ki najde gobo zažvižga, da bom jo utrgala. Sestrična mi je zažvigala naj- pogosteje. Ko je bila vreče skoraj polna, me pokliče brat, našel je vehko gobo. Tekla sem k bratu. Spotaknila sem se ob koreninini in padla. Bratje bil jezen, ker sem pomečkala vse gobe. Hotela sem domov, ničesar me ni več zani- malo. Vsi so se mi neprestano skrivali in tekali naprej. S sestro sva odšle domov. Od tistega dne nisem hotela iti z bratom po gobe. Opogumila sem se šele takrat, ko mi je obljubil, da me ne bo vrgel v potok in da ne bo jezen name. Andrejka Rajšp, 5/r., OS Trnovska vas NEURESNIČENA ŽELJA Ko sem bila še majhna, sem si zelo želela kolo. Večkrat sem spraševala očeta, kdaj ga bom dobila. Vedno mi je obljubljal: »Ko boš odlična, ga boš dobila!« Takoje govoril, ker je vedel,da ne bom nikoli odlična, čeprav se trudim, da bi dosegla lep učni uspeh. Še vedno si želim, da bi se lahko vozila v šolo. Veliko dena- rja porabimo za hišo, ki jo gra- dimo. Tudi to je eden izmed vzrokov, zakaj se mi želja ne bo uresničila. Upam, da se bo očka le omehčal in me zaradi truda na- gradil s kolesom. Marica K rajne, Trnovska vas MOJA SOŠOLKA Moja prijateljica je Nataša Kropeč. Stara je deset let. Je pri- dna učenka, to se ji vidi že na obrazu. Večkrat sem bila bolna. Prosila sem jo za zvezke. Takoj mi jih je posodila. Prijateljica ima svetlo kosta- njeve lase, je visoke postave. Hitra je pri vseh delih in je tudi dobra športnica. Rada bere. Že decem- bra je osvojila bralno značko. Zelo jo imam rada, saj pomaga .sošolcem. Večkrat se skupaj igra- va. Skupaj hodiva v šolo, h krož- kom in v glasbeno šolo. Tudi živali ima rada. Marjeta Čič, 3/a, OŠ Tone Znidarič MOJ PRIJATELJ Moj prijatelj je sošolec Dami- jan Kranjc. Star je 9 let. Damijan je dober prijatelj in sošolec. Letos med počitnicami sem si zlomil nogo in nisem smel v šolo. Sedem tednov sem bil doma in Damijan me je vsak dan obiskal in mi pri- nesel zvezke, da sem si prepisal šolsko snov. Tudi v bolnišnici me je obiskal. Damijan ima temne lase, rad se ukvarja s športom, je odličen učenec. Damijan ni pre- tepač. Rad pa se pošali s sošolci. Rad imam Damijana, ker se sku- paj igrava, skupaj hodiva v šolo in v kino. Pomaga tudi starejšim ljudem v našem vhodu. Želim si, da bi ostal še dolgo tak prijatelj kot je. Matjaž Ribič, 3/a OŠ Tone Žnidarič TEDNIK - junij 1983 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 ROKOMET Poraz v Tržiču in Mariboru v predzadnjem kolu tekmova- fija v republiških rokometnih li- gah so članice RK Drava in člani rK Velika Nedelja izgubili, pravo je v Bistrici pri Tržiču premagala ekipa Peka z 20:19 (12:9), Veliko Nedeljo pa v Ma- riboru domači Branik s 33:28 (16:11). Drava: Farič, Štehamik 2, Majcenovič, Vičar 9, Vraber 6, Lah, Korošak 1, Vtič 1, Bezjak, Crešnik. Velika Nedelja: Lah, Sok 10, Zorli, Gregorin, F. Cvetko 4, Rajšp, Zorko 3, Bezjak 5, M. Cvetko 1, Majcen 5, Sabo, Zoreč. V zadnjem kolu se bo Drava v soboto popoldan v Ptuju pomerila z Burjo iz Škofij, Velika Nedelja pa zvečer doma s Pekom iz Tržiča. l.k. Enaka poraza Drave in Aluminija v predzadnjem kolu tekmova- nja v vzhodni območni ligi je Drava nekoliko nepričakovano z 0:3 izgubila v Poljčanah, Alumi- nij pa je v Kidričevem z enakim izidom premagal celjski Kladivar, zmagovalec lige. Mlada postava Aluminija je igrala dobro, zamu- dila vrsto priložnosti, čisto v za- ključku srečanja pa prejela kar tri zadetke. V zadnjem kolu se bo Drava doma pomerila s Prole- tarcem, Aluminij pa v gosteh z Ojstrico. 1. k. TRETJE MESTO ZA PTUJ Prejšnji torek je Obdravska ro- kometna zveza v Ptuju izvedla fi- nale tekmovanja šolskih športnih društev Slovenije v rokometu za starejše pionirke. Nastopile so ekipe Miran Jarc iz Ljubljane, Ajdovščina, Šaleška iz Velenja in reprezentanca ptujske občine. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Miran Jarc, druga je Aj- dovščina, tretji Ptuj in četrta Šaleška. Ptujska ekipa, ki jo je vodil Milan Baklan, je izgubila s SSD Miran Jarc in Ajdovščino, premagala pa Šaleško ter tako izpolnila pričakovanja. Nastopile so Sirovnik, Steharnik, Jurič, Majcenovič, FridI, Bezjak, Koro- šak, Lašič, Hentak, Potočnik, Vtič in Gregorec. Tekmovanje je kljub muhastemu vremenu, ki je motilo prvi del, lepn) uspelo, organizacija je bila odlična, po- kale, priznanja in medalje Roko- metne zveze Slovenije pa sta podelila predsednik Obdravske rokometne zveze Robert Muhič in predsednik skupščine TKS Ptuj Valter Pliberšek. Pri organizaciji in izvedbi so sodelovali tudi ZTKO Ptuj in člani Roko- metnega kluba Drava. 1. kotar Reprezentanca ptajske občine — tretje neato v repvMid (foto L kotar) FINANČNI NAČRT JE SPREJET Delegati obeh zborov skupščine občinske tele- snokuhurne skupnosti so na redni seji v torek do- poldan v osrednji točki dnevnega reda obravnavali finančni načrt skupnosti za letos. Kljub živahni razpravi nekaterih delegatov iz vrst izvajalcev o razdelilniku sredstev za dejavnost osnovnih tele- snokulturnih organizacij, je bil sprejet takšen predlog razdelitve kot ga je na svoji skupščini sprejela Zveza telesnokultumih organizacij, torej izvajalci dejavnosti. Glavni de! finančnega načrta pa tokrat ni bil deležen nobene razprave. V nadalje- vanju so delegati izvolili skupini delegatov za zbora republiške TKS ter pooblastili Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela, da redno spremlja priliv sredstev in temu prilagaja prispevno stopnjo. Še to: tudi tokrat je bila udel^ba v zboru uporabnikov slaba, vendar je sklepčnost le bila zagotovljena. 1. kotar Ormož-Bakovci 23:25 (12:13) Igrišče Ormoža, gledalcev 200, sodnika Krajnc, Janžekovič (Maribor) Ormož: Gaberc, Krttič 2, Šalamun, Žižek 5, Vukan 1, Hebar 5, Žem- ljic 1, Potočnjak, Fridrih, Zabavnik 9, Hedžet, Vavpotič. Bakovci: Bižič, Antolin 5, Zebar 3, Smodiš 3, Lovenjak 3, Kozel 6, Marič 5. V podcenjevanju gostov in odsotnosti enega najboljših igralcev Ormoža-Polaka drugi poraz v spomladanskem prvenstvu. V prvem polčasu je bila igra zelo izenačena. Ekipi sta se menjavali v vodstvu. Ormožani so igrali predvsem slabo v obrambi, v napadu pa jim je odlični vratar gostov ubranil nekaj zanesljivih zadetkov. V drugem polčasu je bila igra nekoliko boljša. Ekipi Ormoža je uspelo povesti z razliko enega zadetka. To pa je bilo tudi vse. Sodnika sta sodila z napakami na škodo obeh ekip, vendar nista bistveno vplivala na končni izid srečanja. Kljub porazu so Ormožani ostali na petem mestu v II. rep. ligi vzhod. V soboto bo zadnje kolo, Ormož pa bo gostoval v Šoštanju. T. M. MERCATORIADA 83 V PTUJU To soboto bo Ptuj gostil okrog 1000 delavcev iz 32 delovnih in temeljnih organizacij SOZD Mercator. Srečali se bodo na 6. letnih športnih igrah, katerih organizacijo je tokrat prevzel ptujski MIP. Tekmovalci, ki bodo prispeli v Ptuj s posebnim vlakom in z avtobusi, se bodo pomerili v enajstih disciplinah. Mipovim delavcem bodo pri organizaciji in izvedbi športnih iger pomagali tudi ptujski športni delavci, tekmovanja pa bodo na športnih objektih društev in šol. Razen kegljanja, ki bo za moške ekipe v Ormožu bodo vsa tekmovanja v Ptuju. Zaključna prireditev bo v restavraciji Na gradu, ko bodo razglasili ekipne rezultate. Treba je povedati, da so Mipovi športniki doslej že petkrat osvojili prvo mesto in s tem prehodni pokal. Pričakujejo, da se bodo tudi tokrat dobro odrezali in vabijo ljubitelje športa, da jih pridejo spodbujat. N. Dobljekar ŠPORTNO P^eiSTVO LAO V SLOVENSKI BSTRia Zmagali so najboljši in najbolj borbeni v soboto, 28. maja dopoldne je bila na stadionu v Slovenski Bistrici zaključna sveča- nost letošnjega športnega prvenstva ljubljan- skega armadnega območja v vojaškem mnogoboju in patroljno-orientacijskem teku. Svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki LAO, skupščin občin Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice ter prebivalci obbčinskega središča, ki so tudi vse tri dni vneto spremljali tekmovanja v vseh disciplinah. Letos se je v Slovenski Bistrici zbralo 21 ekip iz vojašnic ljubljanskega armadnega območja, ki so jih dopobiile še ekipe ZRVS Slovenska Bistrica, ZRVS Slovenske Konjice in TO Slovenska Bistrica. V treh dneh, ko je tek- movanje potekalo, so se pomerili v vojaškem mnogoboju, ki je vključeval plezanje po vrvi, metanje bombe v cUj, pešadijske ovire na dolžini 240 metrov, skok v daljino in kros na dva tisoč metrov. Vsa ta tekmovanja so se odvijala na športnih igriščih v vojašnici garnizi- je Pohorski bataljon Slovenska Bistrica in na prenovljenem stadionu v Slovenski Bistrici. Patrolno orientacijski pohod je zajemal postavljanje šotora, vkopavanje min, orien- tacijsko gibanje po terenih Konjiške gore, premagovanje KONZ-a, streljanje s PAP in metanje bombe v cilj. Vse tekmovalne discipline tako v mnogoboju kot tudi patrolnem teku so zahtevale od vsakega posameznika in tudi ekipe kot celote maksimal- no izkoriščanje moči in spretnosti, pa tudi zna- nja, kar še posebno velja za orientacijski tek. To pa je bil tudi dokaz, da so zmagali najboljši. V patrolno orientacijskem pohodu v Sloven- skih Konjicah je bila nauspešnejša ekipa gar- nizije iz Slovenske Bistrice, ki je zbrala 34 točk. Dve točki manj je zbrala ekipa iz garnizije Kra.nj, medtem ko so se na zelo dobro tretje mesto uvrstili člani domače ekipe ZRVS Slovenska Bistrica. Skupno se je v tej disciplini pomerilo 21 ekip. V mnogoboju so potekala tekmovanja za posamične in ekipne uvrstitve. Med posamezni- ki je bil najuspešnejši Cvetko Petek iz ekipe Maribor I, ki je zbral 318 točk. Na drugo mesto se je uvrstil vojak Dragiša Mitrovič iz Kranja, medtem ko je bil tretji Marko Zadražnik vojak prav tako iz Kranja. Na peto mesto se je uvrstil vojak Janez Tomažin iz Ptuja. Skupno se je tega tekmovanja udeležilo 135 vojakov in stare- šin JLA. Med ekipami je v vojaškem mnogoboju imela največ uspeha ekipa VP Kranj pred ekipo Maribor I, ki se je uvrstila na drugo mesto in tretje uvrščeno ekipo Postojne II. Tudi tukaj vojaki iz garnizije Ptuj beležijo zelo dobro uvr- stitev, na osmo mesto od skupno 17 udeleženih ekip. Ekipa Slovenske Bistrice pa se je uvrstila na deseto mesto, kar je prav tako uspeh vreden pozornosti, saj doslej niso beležili vidnejših rezultatov na podobnih tekmovanjih. Na zaključni svečanosti, ko so tekmovalcem za dosežene uvrstitve podelili priznanja, diplome in pokale, so med drugim zelo ugodno ocenili tudi celotno prireditev, ki je potekala ta- ko v Slovenski Bistrici kot tudi Slovenskih Konjicah kljub slabim vremenskim razmeram, ki so vladale v dneh tekmovanja, brez napak in ob sodelovanju velikega števila občanov. Ob tej priložnosti so progtoili za najbolj disciplinirano ekipo na tekmovanju ekipo Graničarja, ki je na teh tekmovanjih sodelovala prvič in zabeležila zelo dobre športne rezultate. Se posebno v ekip- nem tekmovanju v partizanskem mnogoboju, kjer so se uvrstili na šesto mesto. Za dobro organizacijo pa so se zahvalili tudi skupščinam občin Slovenska Bistrica in Sloven- ske Konjice, bistriški gamiziji Pohorski bata- ljon in več posameznikom in delovnim or- ganizacijam. Zlate plakete za uspešno vodenje prvenstva LAO v Slovenski Bistrici in Sloven- skih Konjicah v letu 1983 so sprejeli SO Slovenska Bistrka, SO Slovenske Konjice, Sekretariat za ljudsko obrambo SO Slovenska Bistrica, Vojna pošta garnizije Pohorski bata- ljon Slovenska Bistrica in predsednik skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik. Ob tej priložnosti so za zasluge pri organizaciji prvenstva podelili še več srebrnih in bronastih plaket. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat Parada ob zaključku sk)vesno$ti v Slovenskih Konjicah. Premagovanje vojaškfli ovir Občinsko prvenstvo v strelstvu Po programu občinske strelske zveze Ptuj je bilo v nedeljo, 22. in 29. maja izredno prvenstvo občine za leto 1983 v streljanju z vojaSko in M K (malokalibr- sko) pu.^ko. Prvo je bilo izvedeno na strelišču v Kidričevem, drugo pa na ptuj- skem M K strelišču. Številna udeležba le poudda interes ljubiteliev strelskega športa za to orožje. Z vojaško puško na razdaljo IGO m iz ležečega položaja, je Jože Perko največ krogov nastreljal (SD Draženci) in tako s 169 krogi (od 200 možnih) postal občinski prvak za leto 1983. Sledili pa so mu: Roman Segula (Draženci) 167 krogov, Stanka Rogina (Tumišče). 167 krogov; Jurij Lamut (Kidričevo 166 krogov; Darko Jazbec (Tumišče) 165 krogov; Stanko Pulko (Tumišče) 164 krogov itd. Vsi navedeni so presegli republiko normo (160 krogov) in se bslovnik, so evidentirali dva candidata, o katerih bodo do po- lovice junija razpravljale vse osnovne organizacije ZK na ob- močju krajevne skupnosti. Poleg tega so za prav toliko časa pre- stavili razpravo o programskih usmeritvah sveta in dogovor o sklicu zbora komunistov. Zelo živahno pa so razpravljali o problemih Kluba mladih v Ki- dričevem, za katere so najprej ugotovili, da jih v celoti ne po- znajo, — kar se je v razpravi po- kazalo za neresnično. Ob koncu več kot enourne razprave so složno ugotovili, daje končno tre^ nekaj storitiMn za- gotoviti OO ZSMS in društvom ustrezne prostore za delo. Glede na izjavo enega od de- legatov v svetu ZK, da o ustano- vitvi sveta razmišljajo že od leta 1971, ni pričakovati, da bodo prav sedaj hiteli s popolno uresničitvijo te zamisli. Čeprav bi bilo to glede na nepovezano delovanje komu- nistov z območja krajevne sku- pnosti Kidričevo to še kako po- trebno. N. Dobljekar Sprejem za učitelje pobratenih šol v okviru 19. srečanj prijatelj- stva osnovnih šol Jugoslavije je potekal tudi sprejem za učitelje, ki so spremljali pionirje iz vseh re- publik in pokrajin. V dvorani ptujskega magistrata jih je sprejel Eredsednik SO Ptuj, Franc Tetič- ovič, ter jim ob tem predstavil tudi gospodarski in geografski položaj ptujske občine. Med dru- gim je poudaril velik pomen tra- dicionalnih srečanj prijateljstva pri utrjevanju bratskih vezi naših narodov in narodnosti. M. Ozmec Nagovor predsednika SO Ptuj, Franca Tetičkoviča ob sprejemu učiteljev pobratenih šol Jugoslavije, ki je bil v sredo, 25. maja dopoldne. Odlikovalo jih je predsedstvo SFRJ Na osrednji slovesnosti ob dnevu mladosti, kije bila v sredo, 25. maja v Kidričevem, je predsednica ob- činske konference SZDL Ptuj, Marica Fajt izročila odlikovanja predsedstva SFRJ, od leve: Osnovni šoli Boris Kidrič Kidričevo — odlikovanje je sprejel ra- vnatelj Brane Tonejc, Julijani Senčar, Francu Fre- dikaki in Pavlini Majnik. Posamezne obrazložitve so objavljene na prvi strani M. Ozmec SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ Prosta vpisna mesta čeprav se to šolsko leto še ni končalo in do novega manjkajo še trije meseci, so vpisne aktivnosti v polnem teku. Običaj je, da so vse vpisne formalnosti opravljene v spomladanskem času, tako da lahko šoTt pravočasno opravijo preusmerjanje učencev oziroma jih seznanijo s prostimi vpisnimi mesti potem, ko je prvi vpis opravljen. V kovinarsko metalurški kmetijski šoh je ravnatelj Milan Čimer- man o prostih mestih povedal: »V kmetijski usmeritvi imamo dva programa. V skrajšanem pro- gramu kmetovanje, kjer traja šolanje dve leti je prostora še za največ tri učence. V srednjem programu, kjer se učenci izobražujejo za kmetijce in kmetijske tehnike je še osem prostih vpisnih mest. V metalurgiji tudi izobražujemo v dveh programih. V skrajšanem programu pridobivanje in predelava kovin je še 15 prostih mest, v srednjem programu metalurgija pa še 42 prostih mest. V kovinarstvu — skrajšani program — je prostih mest 14, srednji program pa je zaseden. Vpisujemo še v program obratni strojni tehnik, to je izobraževanje ob delu, kamor vabimo vse delavce, ki so končali poklicno kovinarsko šolo in imajo vsaj enoletno prakso, da se vključijo v ta program. S 'šolanjem v tem programu bodo pridobili izobrazbo obratnega strojnega tehnika — tehnologa, prostih je še 20 mest.« O prostih vpisnih mestih na srednji družboslovni šoli pa je povedala ravnateljica Jožica Korpar: »Na naši šoli izvajamo dva programa. Vzgojnoizobraževalni pro- gram za družboslovno jezikovno dejavnost in program za administra- tivno dejavnost. V družboslovno jezikovnem programu je prostora še za 7 učencev. Ta program je ustrezen za nadaljevanje študija med drugim tudi na filozofski fakulteti, ki vključuje študij za pedagoško dejavnost. Podobno je v programu za administrativno dejavnost, kjer je pro- stora prav tako za sedem učencev.« Ravnateljica centra Meta Puklavec je povedala, daje v ekonomski usmeritvi v trgovinski dejavnosti prostora še za štiri učence, v poslovno finančni dejavnosti pa 24 prostih mest za ekonomske tehnike. In kako se razpletajo dogajanja okrog odpiranja dislociranih oddelkov v elektro- tehniški usmeritvi: »Izobraževali bomo v vzgojnoizobraževalnem programu elektro- energetika. Res je, daje bilo zaradi nekaterih zapletov prijav nekoliko manj in je bil prvi sklep Srednje šole za elektrotehniško usmeritev v Mariboru, da bomo imeli v Ptuju le en oddelek. Kasnejše aktivnosti, predvsem staršev in učencev, so vodile do tega, da se je 69 učencev prijavilo za izobraževanje v tem programu. Koordinacijska odbora za usmerjanje vpisa pri OK SZDL Ptuj in MK SZDL Maribor sta pripo- ročila omenjeni šoli naj spremeni svoj sklep in odobri izvajanje ener- getike v dveh dislociranih oddelkih v Ptuju.« Torej imajo učenci še nekaj možnosti za vpis v posamezne izobra- ževalne programe. Če pa ne vedo, kako bi se odločili, lahko ob sredah do 12. ure obiščejo šolsko svetovalno službo v centru, kjer jim bodo po- magali pri pravilni poklicni odločitvi. N. Dobljekar Srečanje učencev v Djakovici Delegacija učencev in učiteljev osnovne šole Martin Korez iz Pod- lehnika se je udeležila srečanja pobratenih šol iz vseh republik in avtonomnih pokrajin, ki je bilo od 23. do 26. maja v Djakovici na Kosovem. Okrog 60 učencev in učiteljev je gostila tamkajšnja osnovna šola Vojko Lakcevič, kjer 120 učiteljev pou^je 2.900 učencev. Učenci so prespali pri svojih vrstnikih in sklenili nove prijateljske vezi. Ob dnevu mladosti so pripravili prisrčen kulturni program — vsaka šola je pripravila nekaj točk in se predstavila z narodnimi noga- mi. 1 retn dan srečanja so udeleženci preživeli na izletu po Kosovem, ko so obiskali spominska obeležja iz NOB in si ogledali Prizren in Prištino. Domov so odšli s prijetnimi vtisi. o Rodile so: Ana Majhen, Dolane 20/a — deklico; Marija Muršič, Bresnica 71 — Roberta; Danica Kline, Lancova vas 14 — dečka; Franja Gomivnik. Zg. Bistrica n. h. — Andreja; Fadila Salihovič, Pre- šernova 4 — Mitja; Vikica Vido- vič, Soviče 17 — dečka; Štefka Pukšič, Biš 41 — Borisa; Cvetka Brlek, Partizanska 43, Slov. Bi- strica — Aleksandra; Anica Bra- tuša, Zamušani 32 — Davida; Milena Purg, Lackova 1, Kidri- čevo — Morana; Silva Zadravec, Miklavž 52 — Martino; Tatjana Justinek, B. Kraigherja 33, Slov. Bistrica — Denisa; Anica Lenart, Sp. Velovlak 7 — deklico. Poroke: Konrad Veselič, Dornava 132/ain Marjeta Golob, Dornava 17; Anton Cafuk, Slovenja vas 54 in Marjana Rižner, Spuhlja 22; Rudolf Horvat, Mestni vrh 22 in Mira Novak, Mestni vrh 22; Rajko Janžekovič, Cvetkovci 92 in Da- nica Trunk, Tibolci 51; Miroslav Artič, Trlično 9 in Marija Širec, Čermoži.še 77; Mirko Vindiš, Marjeta na Dr. polju 37 in Milena Krušič, Kidričevo, Kajuhova 13; Stanko Šmigoc, Vel. Okič 37 in Marija Milošič, Vel. Vamica 98;. Stanko Godec, Ob železnici 1 in Marija Šimenko, Pobrežje 7; Franc Jerenec, Majski vrh 26 in Marija Zajšek, Majski vrh 26; Danilo Hertiš, Majšperk 100 in Marija Gajser, Skrblje 6; Mojmir Andrič, Jadranska 5 in Breda Opara, Cesta Olge Meglič 6. Umrli so: Barbara Stater, Kicar 56, roj. 1907, umrla 17. maja 1983; Anton Haložan, Sp. Sveča 17, roj. 1915, umrl 23. maja 1983; Brigita Reš, Kajuhova 14, Kidričevo, roj. 1933, umrla 23. maja 1983; Dra- gica Kmetec, Trdobojci 32, roj. 1915, umrla 24. maja 1983; Ma- tilda Amuš, Mlinska 15, roj. 1915, umrla 29. maja 1983.; Franc Ob- ran, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1902, umrl 29. maja 1983; Janez Ljubeč, Krčevina pri Ptuju46, roj. 1927, umrl 27. maja 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij: sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Koteir, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletoa oaročnioa .zoaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- lev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.