NRflte {Mul f gotovini»
Leto XEL, št. HS
Upravniötvo: Ljublana, Knafljeva 5
—	Telefon 9L 8122. 3123, 3224» 3225, 3126.
Znseratni oddelek: Ljubljana, Selen-bcrgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Koecoor& unča 2,
—	Telefon St. 190.
Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana St 3X842, Praga «slo 78.180, Wien St. 105-24L
Cena 2 Pin
vsak dan razen ponedeljka. Da znaša mesečno Din 25^-* Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125,3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi ae ne vračajo
Ljubljana, sreda 24« avgusta 1938
ZASEDANJE MALE ANTANTE NA BLEDU JE BILO VČERAJ ZAKLJUČENO
Izdana dva komunikeja potrjujeta, da tvori blejska konferenca važen doprinos
k pomirjenju podunavskega bazena
dneh od 9. do 14. maja tega leta v vprašanju likvidacije abesinskega problema. Po vsem tem smemo s polno upravičenostjo reči, da je bilo pravkar zaključeno blejsko zasedanje stalnega sveta Male antante prežeto one pozitivne miroljubnosti, ki hoče z dejanji potrditi svojo iskrenost. Kateri činitelj evropske politike bo mogel v svojih mednarodnih računih prezreti to krepko afirmacijo miroljubnih teženj treh držav, ki so solidarne ne le v svoji pasivni vlogi stražarjev srednjeevropskega miru, temveč dajejo povrhu še same nove pobude za ublažitev napetosti, ki so se brez njih krivde pojavile v njihovem življenjskem prostoru?
Praiv zaradi tega smo mnenja, da bo pripravljenost Male antante za popolni in definitivni sporazum z Madžarsko, ki je izražena v drugem poglavju blejskega komunikeja, našla potrebno razumevanje tudi na drugi strani, pri Madžarski sami. Prvi korak na tej poti
je nedvomno že madžarski pristanek na recipročne izjave o nenapadanju, ki naj v medsebojnih odnosa j ih za vselej odpravijo silo v reševanju medsebojnih sporov, toda od Madžarske smejo države Male antante po blejskem zasedanju pričakovati še drugih dokazov njene dobre volje za vzpostavitev »odnošajev dobrega sosedstva«, ki so potrebni, ako naj bo sporazum v vsakem pogledu popoln. Mi samo želimo, da bi se nade, ki jih je sprožila konferenca Male antante na Bledu ob splošnem zanimanju vse Evrope in v zadovoljstvo vseh miroljubnih činiteljev, čimprej uresničile. Mala antanta bo potem stopila v zavesti, da je v interesu evropskega po-mirjenja opravila veliko delo, še bolj utrjena v drugo fazo svojega obstoja, v fazo aktivne pobornice za novo ravnotežje sil v podunavskem bazenu, kakršno odgovarja i novemu položaju v tem predelu Evrope i interesom resničnega miru.
Zaključna seja zunanjih ministrov Male antante na Bledu
Od leve proti desni: rumunski zunanji minister Nikolaj Comnen, predsednik naše vlade in znnanji minister dr. Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister
dr. Kamil Krofta
Bled, 23. avgusta, b. Ko se je snoči v poznih nočnih urah zvedelo, da je sporazum z Madžarsko v dveh načelnih vprašanjih dosežen, je napetost v pričakovanju komunikeja o zasedanju stalnega sveta Male antante, ki je bil napovedan za danes dopoldne, močno popustila. Konture sporazuma z Madžarsko so bile v glavnih obrisih danes dopoldne znane že vsem konferenčnim krogom, v svojih današnjih izdajah pa so jih nakazali samo oni listi, ki izhajajo pozno zjutraj in katerih redakcije imajo nočno delo. Zvedelo se je tudi, da glede ostalih točk dnevnega reda blejskega zasedanja Male antante ni pričakovati nobenih posebnih ugotovitev, kar je še bolj pomirjevalno vplivalo na opazovalce blejskih posvetovanj. Glede na težavnost pogajanj z Madžarsko, ki so se nadaljevala
tudi med samo konferenco, so ae ugibanja
sukala samo okoli stilizacije zadevne točke v komunikeju. Jasno pa Je bilo ie zjutraj, da definitivni sporazum z Madžarsko še ni zaključen, ker je ureditev manjšinskega vprašanja, zlasti med Madžarsko in češkoslovaško, prepuščena še nadaljnjim razgovorom med tema dvema državama. Posredoval bo predsednik Stalnega sveta MA g. dr. Stojadinovič. V bistvu pa gre pri tem dokončnem sporazum« samo za nekatere tehnične podrobnosti njegovega teksta.
Komunike stalnega sveta Male antante je okoli poldne prečital v hallu hotela »Toplic« predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič kot letošnji predsednik Male antante. Komunike se glasi:
Besedilo komunikeja
Predhodni sporazum z Madžarsko
Skupni komunike stalnega sveta Male antante in
madžarske vlade
Namesto že predvčerajšnjim so bili Šele včeraj opoldne znani sklepi blejskega zasedanja stalnega sveta Male antante, ki so bili s tolikšno napetostjo pričakovani ne le v maloantantnih državah, temveč tudi v vsej ostali Evropi. Vzrok tako napetega pričakovanja je tičal v samem dnevnem redu konference, ki je, kakor znano, glavni del svojih razprav posvetila vprašanju odnošajev maloantantnih držav do madžarske sosede. Na tem vprašanju niso bile inte-resirane samo države Male antante, temveč tudi ostale evropske države, ki se zanimajo za razvoj dogodkov v srednji Evropi, posredno pa še vse one, ki v današnji nasičeni evropski atmosferi pozdravljajo sleherno novo pobudo za omiljenje napetosti. Glede na sedanji položaj v srednji Evropi je končno še posebnega pomena, da je pobuda za izboljšanje odnošajev med srednjeevropskimi državami prišla od njih samih, podobno kakor pred kratkim na Balkanu, ki je s sporazumom med Bolgarijo m Balkansko zvezo definitivno prešel med tako zvana mirna evropska področja.
AR fehko po blejskem zasedanju Male antante in njegovih sklepih, ki ■pomenijo podoben mirotvoren poskus v srednji Evropi, pričakujemo isto? Okoliščine, v katerih je bdi realiziran sporazum med Malo antanto in Madžarsko. nakazujejo podoben razvoj, blejski sklepi Male antante ga tudi formalno potrjujejo. Ni samo navadna fraza, ako trdimo, da so bile blejske ugotovitve stalnega sveta Male antante sprejete z zadovoljstvom in splošnim olajšanjem v vseh maloantantnih krogih, vendar pa želimo takoj pristaviti, da odgovarja to zadovoljstvo samo realno utemeljenim pričakovanjem blejskih zaključkov. Pretirani optimizem in pretirani pesimizem, v kolikor sta izhajala iz preoptimističnih pričakovanj rezultatov blejskega zasedanja, se morata vsekakor umakniti treznejši in realnejši presoji, kakršno so pokazali avtorji blejskih sklepov. Komunike, ki je bil včeraj izdan, se giblje prav v teh stvarnih mejah in ga smemo že zaradi tega smatrati za mojstrsko delo. Nič ni v njem, kar bi nasprotovalo duhu^ vsega dosedanjega sodelovanja med državami Male antante, pa vendar so v njem tudi ugotovitve, ki dajejo organizmu te zveze neko novo obeležje in tudi neko novo dinamiko.
S tem, da je Mala antanta z vsem pogumom in vso odkritostjo, kakršno je lahko črpala samo v svoji miroljubnosti, zgrabila madžarski problem, ki je bil temelj njenega nastanka, s povsem realne strani, kakor odgovarja poslednjim spremembam v vsem srednjeevropskem področju, je še enkrat pokazala svojo vitalnost in tako pred vsem svetom z močnim poudarkom naglasila potrebo svojega nadaljnjega obstoja. Gibčnost in prilagodljivost vsem novim situacijam, ki sta bili njena velika prednost že prej, sta na Bledu našli svoj izraz v najbolj kočljivem maloantantnem problemu, v problemu odnošajev z Madžarsko. S tem, da so se Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija sporazumele prav glede Madžarske v obsegu, kakor ga kaže včerajšnji komunike stalnega sveta Male antante, so jasno dale razumeti, da jim je v urejanju njihovih mednarodnih odnošajev skrb za ohranitev in utrditev miru poglavitna stvar. Samo tako lahko razumemo pripravljenost male antante, da se v spremenjenem srednjeevropskem položaju odpove svoji dosedanji vlogi pasivnega garanta miru in se z likvidacijo madžarskega oborožitvenega vprašanja posveti aktivnemu delu za učvrstitev miru v vsem njenem vplivnem območju, in to s pozitivnimi doprinosi za ustvarjanje novih, času in dogodkom primernih ravnotežij.
Blejski sklepi, ki so vsaj delno že pripomogli k razčiščenju srednjeevropskega ozračja, ne dopuščajo v pogledu te nove funkcije Male antante v podunavskem bazenu nobenega dvoma. Paralela med funkcijo Balkanske zveze po solunskem sporazumu in funkcijo Male antante, ki je v prvem poglavju blejskega komunikeja izražena v privrženosti in zvestobi zavezniških držav do politike miru in sprave, ni mogla najti boljšega izraza. Ta osnova je bila za vse tri države edino merilo tudi v njihovem stališču nasproti Madžarski, kakor ostane slej ko prej edina temeljna smernica njihovih odnošajev do ženevske ustanove in njihovega stališča do vseh perečih evropskih vprašanj. Samo miroljubni nagibi so končno vodili stalni svet Male antante v ugotovitvi četrtega poglavja zaključnega komunikeja, ki pozdravlja angleško pobudo v Ženevi v
Stalni svet Male antante se je sestal na rednem zasedanju na Bledu v dneh 21. in 22. avgusta 1938 pod predsedstvom g. dr. Milana Stojadinoviča, predsednika jugoslovenske vlade in zunanjega ministra kraljevine Jugoslavije, ki bo od tega zasedanja dalje in za tekoče leto predsednik stalnega sveta, češkoslovaška je bila zastopana po g. dr. Kamilu Krofti, zunanjem ministra, Rumunija pa po Nikolaju Comnenu, njenem zunanjem ministru.
Splošni položaj in solunski sporazum
1.	Ministri so podrobno proučili splošni položaj in vsa vprašanja zunanje politike, ki se še posebej tičejo držav Male antante. Pri tej proučitvi so z zadovoljstvom ugotovili obstoj nekaterih ugodnih pojavov in so izrazili nado, da bodo še naprej pospeševani in ojačeni s potrpežljivim in stalnim naporom vseh zainteresiranih držav. Obenem so podčrtali globoko privrženost držav Male antante k politiki miru in sprave ter so izrazili svojo odločno voljo, da hočejo ostati zvesti tej politiki.
Stalni svet. ki je prepričan pristaš miroljubnih metod, čestita Balkanski zvezi in Bolgariji zaradi posrečene zaključitve solunskega sporazuma, s katerim so te države ne le potrdile novo dobo sloge, konsolidacije in napredka na Balkanu, temveč so obenem doprinesle najdragocenejši doprinos k skupnemu delu za splošni mir.
Pogajanja z Madžarsko se bodo nadaljevala
2.	Stalni svet je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo mogoče v pogajanjih, ki so se že leto dni vodila z Madžarsko, doseči sporazume, ki pomenijo medsebojno odpoved sleherni uporabi sile med Madžarsko in državami Male antante ter priznanje enakopravnost} Madžarske v oboroževanju.
Ker niso bila doslej še rešena v teku razgovorov nekatera druga vprašanja, da bi bil možen razvoj odnošajev dobrega sosedstva med Madžarsko in tremi državami Male antante, objava teh sporazumov še
I ni bila mogoča, vendar pa so se države Male antante in Madžarska sporazumele, da bo istočasno na Bledu po stalnem svetu Male antante in v Budimpešti po madžarski vladi objavljen enako se glaseči komunike, ki ugotavlja sedanje stanje medsebojnih pogajanj.
Ko si Stalni svet čestita k važnim že doseženim rezultatom, izraža obenem željo, da tudi popoln sporazum ne bo mogel izostati, upoštevajoč duha medsebojnega razumevanja, ki računa ne le z interesi v poštev prihajajočih držav, temveč tudi onih v vsem podunavskem bazenu.
Za sodelovanje
z Društvom narodov
3.	Stalni svet se v polni meri zaveda, da ne more Društvo narodov v svojem sedanjem položaju povsem odgovarjati nalogam, ki so mu bile zaupane od avtorjev pakta. Vendar pa so države Male antante soglasne v svoji želji, da sodelujejo z ženevsko ustanovo in da ji v okviru obstoječih možnosti nudijo svojo pomoč.
Ker bo mandat Rumunije kot članice sveta Društva narodov iztekel v septembru tega leta, bo nalogo zastopanja Male antante v svetu DN po že določenem redu prevzela Jugoslavija.
Glede raznih vprašanj, ki so postavljena na dnevni red bližnjega zasedanja skupščine DN, so trije ministri sklenili, da bodo delegacije njihovih držav, kakor doslej, tudi v bodoče vzdrževale stalne in direktne medsebojne stike, da se sporazumejo v vsakem trenutku glede skupnega stališča.
4.	Stalni svet z zadovoljstvom ugotavlja, da je razprava na zadnjem zasedanju DN v Ženevi öd 9. do 14. maja 1938 v vprašanju o posledicah sedanjega položaja v Abe-siniji, ki ga je sprožila britanska vlada, potekla tako, da je bila mogoča splošna rešitev problema, ki je bil eden izmed vzrokov obstoječega neugodja v Evropi. Navedena rešitev more samo močno prispevati k delu sprave in pomirjenja, ki predstavlja eno izmed najbolj nujnih potreb in ki so jo države Male antante vselej najbolj zvesto zastopale.
Stalni svet Male antante se pridružuje izjavam, ki jih je zastopnik Rumunije podal v teku navedene razprave, poudarjajoč, da je v tej razpravi od držav Male antante zastopana politika v celoti odobrena od stalnega sveta Male antante.
Dunavsko vprašanje
5.	Stalni svet je v glavnih obrisih proučil tudi vprašanje Dunava. Sklenil je, da se bodo tehnični strokovnjaki treh vlad v kratkem sestali v Beogradu, da prouče to vprašanje v vseh njegovih podrobnostih, sledeč pri tem želji stalnega sveta, da bi prišlo do skupnega sporazuma glede rešitev, ki bi mogle še v naprej dopuščati sodelovanje z interesiranimi državami.
6.	Stalni svet še enkrat poudarja važnost dela gospodarskega sveta Male antante, ki je namenjeno poglobljenemu razvoju trgovskih odnošajev med državami Male antante. Vse tri vlade se v polni meri zavedajo potrebe največjega povečanja trgovskih izmenjav med tremi državami. V ta namen bodo podprle sleherni ukrep, ki jim bo predložen.
Prihodnje zasedanje v septembru v ženevi
7.	Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male antante bo v septembru v ženevi ob priliki 19. zasedanja skupščine Društva narodov.
Po prečitanju komunikeja se je v svojem imenu in v imenu češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamila Krofte rumunski zunanji minister Petrescu Comnen zahvalil jugoslovenskemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču, kakor tudi vsem ostalim konferenčnim sodelavcem, in še posebej
Nocoj ob 18. je bil na Bledu in hkratu v Budimpešti objavljen naslednji skupni komunike stalnega sveta Male antante in madžarske vlade o sporazumu med njima:
Pogajanja, ki so se pričela lani med Madžarsko na eni, ter Rumunijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško na drugi strani, so bila osnovana na skupni želji, da se odstranijo elementi, ki so po svoji prirodi morali onemogočiti razvoj dobrih sosedstvenih odnošajev med Madžarsko in temi tremi državami. Ta pogajanja so omogočila, da so se dosegli preliminarni sporazumi, ki predstavljajo s strani omenjenih treh držav priznanje madžarske enakopravnosti v oboroževanju in recipročno odpoved uporablja-
Prvi odmevi
V Pragi
Praga, 23. avgusta, h. Nocojšnji praski listi objavljajo na uvodnem mestu komunike blejske konference Male antante in izražajo svoje zadovoljstvo nad doseženim uspehom. Oficiozna »Prager Presse« objavlja uvodnik pod naslovom »Uspeh na Bledu«, v katerem govori o odnošajih med Madžarsko in državami Male antante in pravi dalje: Dobra volja in odkritosrčna politika miru je našla v blejskih sklepih svojo novo potrditev. Ta element politike Male antante, ki je ostal neizpremenjen od vsega početka njenega obstoja in bo veljal tudi nadalje, je mogel posebej naglasi ti z vso upravičenostjo ministrski predsednik dr. Stojadinovič v svoji zdravici. To politiko bo mogel bodoči zastopnik Male antante zastopati tudi v svetu Društvu narodov ob popolnem soglasju vseh treh držav. Balkanska zveza in Mala antanta sta instrument miru ter organizacija, ki nikdar ne posegata v tuje stvari, ki ne napadata nobene sklenjene pogodbe. Kakor je bila s solunsko pogodbo ustvarjena čvrsta osnova za dobro sosedstvo in plodno sodelovanje med Balkansko zvezo in Bolgarijo, ^ tako lahko tudi Bled postane izhodišče boljšega sožitja in plodnega sodelovanja med Malo antanto in Madžarsko. Dobra volja Male antante je bila na konferenci na Bledu le še okrepljena.
v Parizu
pariz, 23. avg. h. »Temps« posveča blejski konferenci uvodnik, v čemer na-glaša, da v času, ko je bil članek napisan, še ni' znano točno besedilo blejskega komunikeja, pač pa glavni sklepi blejske konference. V članku se poudarja zgodovinski pomen Male antante, pri čemer naglaša pisec ,da je Mala antanta organizacija miru, ki se je prav posebno izkazala za konsolidacijo evropskega reda. Govoreč o delu blejske konference, naglaša pisec, da je začela Mala antanta napram Madžarski voditi enako politiko sprave in zbližan ja kakor jo prakticira Balkanska zveza napram Bolgariji. K temu morajo vai prijatelji miru Mali antan.
tudi novinarjem za izkazano sodelovanje in oporo pri konferenčnem delu. Nato so se ministri poslovili.
Na posebej stavljena vprašanja zunanji ministri niso odgovarjali, pač pa je ob 18. uri posebej sprejel naše in tuje novinarje naš zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in jim glede vseh točk, o katerih govori komunike, še enkrat poudaril važnost letošnjega blejskega zasedanja stalnega sveta Male antante, ki je opravil veliko delo za pomirjenje vsega podunavskega prostora.
Povratek dr. Krofte v Prago Comnen v Dalmacijo
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je v malem salonu hotela »Toplic« priredil na čast že odhajajočemu češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Krofti intimno kosilo, ki se ga je udeležil tudi rumunski zunanji minister Petrescu Comnen. Iz »Toplic« so se potem vsi trije državniki s svojim spremstvom odpeljali na Lesce. Tam je bila že razvrščena častna četa planincev z godbo. Minister dr. Krofta se je s svojim spremstvom malo pred 14. uro odpeljal proti Jesenicam in državni meji. Rumunski zunanji minister Petrescu Comnen pa je ostal do večera še na Bledu. Zvečer je s svojo soprogo in spremstvom odpotoval v Dalmacijo, kjer bo ostal nekaj dni na oddihu.
Naše veleposlaništvo v Bukarešti
Bled. 23. avgusta, b. Nocoj ie bil objav, ljen naslednji uradni komunike:
Ob priliki razgovorov predsednika vlade dr. Stojadinoviča in romunskega zunanjega ministra Petresca Comnena je bilo sklenjeno, da se na osnovi že prej izmenja, nih stališč poslaništvi v Bukarešti jn Beo. grada povišata v ambasadi.
Kot prvi korak k izvedbi tega sporazuma se napoveduje imenovanje našega po-ßlanika v Bukarešti Jovana Ducica za ambasadorja kraljevine Jugoslavije na rumrjn-skem dvoru. Pripravljajo se enaki sporazumi tudi s Češkoslovaško, Rumunija pa proučuje to vprašanje tudi s Poljsko in. Turčijo.
nja sile za ureditev vseh vprašanj med Ma-džarsko m temi državami.
Za časa pogajanj, ki so se vršila pred ostvaritvijo teh sporazumov, so se vsestransko in blagohotno proučila vsa vprašanja, katerih ureditev bi mogla povoljno vplivati na odnošaje med podunavskimi državami. V poštev so bile vzete deklaracije, s katerimi bi se določilo stališče zgoraj omenjenih držav glede na ta vprašanja, toda te deklaracije se niso mogle še formulirati v svoji definitivni obliki.
Nadejati se je, da bodo pogajanja o teh vprašanjih, ko bodo te težave premagane, uspešno dovedena do zakijučka in da bodo doseženi sporazumi ter deklaracije istočasno objavljeni.
v inozemstvu
ti le čestitati Madžarska vlada je v načelu odobrila blejsiko formulo, pri čemur pripisuje posebno važnost načelu enakopravnosti v oboroževanju. Razen tega zahteva Madžarska garancije za zaščito madžarskih narodnih manjšin v državah Male antante. Madžarska Se je morala v sedanjih okoliščinah odpovedajti reviziji teritorialnih določb trianooske mirovne pogodbe in se zato tembolj zanima za usodo svojih narodnih manjšin. Zaščitni ukrepi, ki jih je izdala Rumunija so bili v Budimpešti sprejeti ugodno. Zatrjuje se pa, da stavlja Madžarska v tem pogledu drugačne zahteve Češkoslovaški, kakor pa Jugoslaviji in Rumimi ji. v tem se vidi gotova skladnost madžarske in nemške politike. Za protiuslugo se je Madžarska obvezala skleniti z državami Male antante nenapadalni pakt, ki bo velikega pomen za mir in varnost v Podunavju.
V Londonu
London, 23. avgusta, h. Kakor se doznava, bo ministrski predsednik Chamberlain do jutri ostal v Londonu, nato bo zopet odšel na oddih, ki pa ga bo preživel v neposredni bliižni Londona, tako da bo V stalnih stikih z vlado. Danes je ves dopoldne konferiral z zunanjim ministrom Halifaxom, s katerim sta proučila splošni evropski položaj, ki ga presojajo v uradnih krogih zelo resno. Posebno pozornost sta pri tem posvečala položaju v Srednji Evropi, zlasti pa blejski konferenci Male antante. Angleška vlada pozdravlja ureditev odnošajev med Malo antanto in Madžarsko in želi, da bi prišlo do čim tesnejšega političnega, zlasti pa gospodarskega sodelovanja, pri čemer lahko računajo vse 14 države na izdatno podporo Anglije.
Horfhy v Nemčiji
Berlin, 23. avgusta. w. Madžarski regent Horthy je danes v spremstvu kance, larja Hitlerja Obiskal otok Helgoland. Prebivalstvo Je visokim gostoma, priredilo navdušen sprejem.
Franciji groze zopet
socialni nemiri
Daladierovi gospodarski in socialni načrti so naleteli pri socialistih in komunistih na silen odpor
Pariz, 23. avgusta, br. Nagla rešitev delne vladne krize, ki je nastala z odstopom ministra za javna dela Frossarda in ministra za delo Ramediera, je bila v politični javnosti sprejeta zelo ugodno. Oba nova ministra de Monzie in Pomeret sta že prevzela svoje resore. Jutri bo seja ministr« skega sveta, na kateri se bosta pobližje ee. znanila z delom vlade. Pri tej priliki bo ministrski predsednik Daladier tudi že predložil ukrepe, ki jih smatra potrebne za izvedbo svojega programa za pospeševanje gospodarstva in ozdravljenje državnih financ.
Vse pa kaže, da čaka Daladiert še težavna naloga. Računati mora z odporom socialnih demokratov in komunistov, ki so zelo nezadovoljni z njegovim nedeljskim j govorom in odločno protestirajo proti ukis ; nitvi 40urnega delovnega tedna. Tudi se ne strinjajo s tem, da bi se nadure plačevale <samo z lOodstotnim povjškom. Splošna sindikalna zveza je sklicala danes sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bodo sindikalne organizacije uprle tem nameram vlade
Komunisti smatrajo, da je zopet prišel njihov čas in da bodo mogli z izkoriščanjem nehujskanih delavskih množic zopet izzvati notranje godalne nemire. Zavzemajo se tudi za to. da bi 6e osnovala skupna socialist ičnoskomunistična fronta, ker smatrajo, da ie Daladier z nedeljskim govorom in z rekonstrukcijo vlade definitivno pokopal ljudsko fronto. Socialistom zavezništvo komunistov nič preveč ne diši. Za petek ie sklicana seja vodstva socialno demokratske stranke, na kateri bodo razpravljali o položaju in sklepali o nadaljnji taktiki stranke.
V vladnih krogih odobravajo energičen nastop Daladiera ki je takoj zatrl odpor v vladi in napovedujejo, da bo Daladier energično nastopil proti vsem. ki bi skušaii rušiti socialni mir in red. To je pokazal tudi že s tem. da je poslal v mansejsko pris stanišfe. kjer stavkajo luški delavci, voja-št.vo, da natovarja in iztovarja ladje, tako da je stavka izgubila ves svoj pomen. Pred
jesenskim sestankom parlamenta upa Daladier 6 pomočjo zasilnih uredb urediti vse
zadeve tako daleč, da se mu ni bati parlamentarne opozicije.
Levičarski tisk že sedaj govori o veliki parlamentarni akciji proti Daladieru. čigar vladi prerokuje življenje samo še do jesenskega sestanka parlamenta. Po njihovem računu se bo dotlej notranjepolitična napetost, podžgana z odporom proti sedanji španski politiki, tako stopnjevala, da bo moral Daladier odstopiti.
Pripravljajo se
protestne stavke
Pariz, 23. avg. o. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, je upravni odbor splošne sindikalne zveze na svojem današnjem sestanku sklenil, pripraviti za nedeljo velika delavska protestna zborovanja proti Daladierovi nameri, da se ukinejo določbe o 40-urnem delovnem tednu in o drugih najnovejših socialnih pridobitvah francoskega delavstva. Ce bi ti shodi ne zalegli, bodo pričetkom prihodnjega tedna proglasili 24-urno splošno protestno stavko.
Notranja politika
zopet v ospredju
Pariz, 23. avg. h. Pregled pariških jutranjih listov kaže, da je notranja politika od včeraj zopet v ospredju. Bližnji dnevi bodo pokazali, ali je to morda samo prehodni pojav. Protestne resolucije proti spremembi socialno-političnega kurza vlade se vedno bolj množe. Glavno opozicijo proti Daladieru in njegovi politiki tokrat ne vodijo komunisti, marveč socialni de-mokratje, zdi pa se, da včerajšnje spremembe v vladi ne bodo imele večjih političnih posledic. Protesti levičarskih organizacij ne morejo omajati stališča vlade. Za četrtek je sklicana seja vrhovnega vodstva ljudske fronte, na kateri bodo ra7pravliali o položaju, vendar pa ni pričakovati. da bi zaradi tega nastale kake soremembe.
Nevtralnostni odbor
v vedno hujši stiski
Italija zahteva, da se prizna Francu pravica vojujoče se stranke, Anglija išče novega izhoda iz krize
Rim. 23. avgusta, o. Italijanska vlada si je rezervirala pravico, da po svojem zastopniku predloži nevtralnostnemu odboru v Londonu dokazno gradivo o francoski intervenciji v Španiji. Po zatrjevanju itali* lanskih listov namerava Italija podrobno dokazati, kako Francija in Rusija še zmerom podpirata španske republikance, tako da je treba njima pripisati odgovornost za nadaljevanje španske državljanske vojne. Francoske pritožbe zaradi italijanske intervencije t-o po teh informacijah neutemeljene. Italijanske pošiljke orožja in ostalih vojnih potrebščin v nacionalistično Španijo ie treba smatrati zgolj za reakcijo na francoske pošiljke za republikansko Španijo.
V ostalem so se italijanski listi danes postavili povsem na stran generala Frans ca glede na načrt nevtralnostnega odbora o izolaciji španske državljanske vojne. Sploš. no naglasa jo. da je treba vladi v Burgosu v prvi vrsti priznati vojaške pravice, nakar bi se šele lahko izvedle določbe londonskega sporazuma.
London. 23. avg. o. Francov odgovor na angleško noto glede sporazuma, nevtralnost, nega odbora o izolaciji španske državljanske vojne ie izzval v angleških političnih krogih veliko ogorčenje. Nevtralnostni odbor se je znašel pred novimi težavami, ki jih bo pa treba vendarle v najkrajšem času premostiti, če naj vsi načrti za likvidacijo državljanske vojne v Španiji definitivno ne propadejo.
Lord Plymouth je imel danes dopoldne več razgovorov z zastopniki Nemčije, Itali« je, Francije in Rusije v nevtralnostnem odboru. Skušal je zvedeti za stališče, ki ga zavzemajo omenjene štiri države glede na Francovo noto. Šele. ko bo mogoče po diplomatski poti doseči skladnost teh stališč,
bo sklican nevtralnostni odbor, da izreče svojo odločno besedo proti Francovemu od. lK)ru. <■
Zvedelo se je, da so zastopniki nekaterih držav, ki «o včlanjene v nevtralnost-nein odtoru, Plymout.hu svetovali, naj se vobče opustijo sedanji načrti za izolacijo državljanske vojne v Španiji. Anglija bo te nasvete nedvomno z vso odločnostjo odklos nila. ker bi pomenila njih opustitev popoln neuspeh vse politike nevmešavanja, ki že dobri dve leti skuša omejiti in nato likvidirati klanje v Španiji.
Berlin zadovoljen s Francovim odgovorom
Berlin, 23. avgusta. AA. Nemški listi posvečajo zelo tople komentarje odgovoru generala Franca na angleški predlog o umiku prostovoljcev iz Španije. »Berliner Börsenzeitung« pravi med drugim, da je šel državni poglavaT nacionalistične Španije v svojem odgovoru do skrajne meje popustljivosti. »Völkischer Beobachter« pravi, da je Francov odgovor dejansko pomembna usluga evropskemu miru, kajti ta nota izraža vso dobro voljo nacionalistične Španije.
Ruska demarša v Londonu
Londca, 23. avgusta. w. Ruski poslanik Majski je danes izvršil demaršo v angleškem zunanjem ministrstvu ter obvestil vlado, da je Rusija odločno proti temu, da bi se generalu Francu pred popolnim umikom tujih prostovoljcev priznale pravice vojskujoče se stranke. Slični korak je napravil tudi zastopnik španske republikanske vlacie.
Nov korak v Rimu
Anglija in Francija bosta zahtevali, da natoči Italija glede Španije čistega vina
London, 23. avgusta, br. Kakor zatrjuje diplomatski sotrudnik »Timesa«, so med Londonom in Parizom živahna diplomatska pogajanja, nanašajoča se na Španijo. Gre za to, da zavzameta Francija in Anglija enotno stališče glede odgovora generala Franca in glede stališča Italije. Kar se tiče rimske politike, se zatrjuje, da bosta Anglija in Francija v prihodnjih dneh izvršili v Rimu skupno demaršo in zahtevali popolnoma jasno stališče italijanske vlade, na podlagi česar bi mogla nato Pariz in London sklepati o nadaljnjih skupnih ukrepih v tej zadevi.
Proučevanje Francovega odgovora
Predsednik londonskega odbora za ne-vmešavanje lord Plymouth, ki se je v ponedeljek vrnil v London, je skupno s tajnikom in nekaterimi člani odbora včeraj in danes ves dan podrobno proučeval odgovor generala Franca na pobude londonskega odbora glede umika tujih prostovoljcev iz Španije in končne rešitve španskega problema. Danes je pri tem delu sodeloval tudi zunanji minister lord Halifax, ki se je v to svrho vrnil s svojega dopusta.
Podrobno proučevanje Francovega odgovora ni zmanjšalo razočaranja, ki ga je izzval odgovor že na prvi pogled v angleških uradnih krogih. Sicer s tem še ni rečeno, da je akcija za umik tujih prostovoljcev iz Španije že definitivno pokopana. V angleških vladnih krogih poudarjajo, da bodo zastavili vse sile, da
najdejo nova pota in sredstva, ki naj do-vedejo do istega cilja, to je do nevtrali-zacije in likvidacije španske državljanske vojne.
Možna reakcija v Franciji
Posebno pozornost posvečajo v ezvezi s tem položajem v Franciji, kjer je opažati vedno hujši pritisk na vlado z zahtevo, naj se zapora francosko-španske meje zopet ukine in dovoli svoboden izvoz orožja in drugih vojnih potrebščin v republikansko Španijo. V Londonu se boje, da bo odgovor generala Franca, ki je prikrita sabotaža politike nevmešavanja, izzval še hujšo reakcijo.
Razen tega vzbuja pozornost dejstvo, da skuša general Franco v svojem odgovoru povezati špansko vprašanje ne samo s splošnim mednarodnim položajem, nego še prav posebno z italijansko-angleškimi odnošaji. Da vlada tudi v Rimu to nazi-ranje, je potrdil nedavni sestanek grofa Ciana z angleškim odpravnikom poslov.
Anglija ne veruje v zmago generala Franca
London, 23. avgusta, br. Dosedanji angleški poslanik v Barceloni Leshe je premeščen za poslanika v Guatemalo. Za novega poslanika v Barceloni je imenovan dosedanji strokovnjak zunanjega ministrstva za Društvo narodov Stefenson, ki bo te dni nastopil svoje novo službeno mesto. Londonski listi vidijo v tej spremembi dokaz, da angleška vlada ne veruje v zmago generala Franca*
Beležke
Jugoslavija ▼ Ženevi
»Vreme« objavlja v zvezi z blejsko konferenco Male antante med drugim tudi informacijo, da so razpravljali zunanji ministri treh zavezniških držav o vprašanju zasedbe mesta članice v Svetu Društva narodov, ki pripada po turnusu letošnje leto Jugoslaviji. »Vreme« poroča, da bo Jugoslavijo zastopal na letošnjem zasedanju najbrže kot stalni delegat dr. Ivo Su-botič. Zaradi tega so netočne vesti nekih inozemskih listov, da bo predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič osebno prisostvoval zasedanju plenuma Društva narodov in da bo kot predsednik Male antante kandidiral za predsednika Društva narodov. Znano je namreč, da g. dr. Stojadinovič še ni prisostvoval ob nobeni priliki ženevskim zasedanjem in ne bo v tem pogledu nobene izjeme tudi na letošnjem zasedanju ...
Dosedaj so zastopstvo Male antante v Svetu Društva narodov izvrševali dotični zunanji ministri sami: Beneš, Marinkovič, Titulescu, Antonescu, Krofta, poleg prvih državnikov Anglije, Francije in ostalih članic Sveta odn. Društva narodov.
Nervoznost odličnika
iz Kopitarjeve ulice
V	neki beležki je nedavno »Jutro« opozorilo na posebne frankovske in klerikalne akcije, ki se ob notorično znani podpori poskušavajo na Hrvatskem. Pri tem je opozorilo tudi na stališče sarajevskega nadškofa dr. šariča, ki je, kakor znano, oster nasprotnik vsakega posebnega katoliškega gibanja, ki bi bilo naperjeno proti dr. Mačku. Ugotovilo je, da nesporna avtoriteta dr. šariča med hrvatskimi škofi predstavlja nepremostljivo zapreko za izvedbo posebne hrvatske katoliške politične organizacije. Vse to so v političnih krogih znane stvari, ki smo jih zabeležili po novinarski dolžnosti.
Gotova gospoda pa je v zadnjem času silno nervozna. Neprestano se boji za mesta, o katerih misli, da so za njo rezervirana. Tako se je eden od njih oglasil v »Samoupravi«, kjer ogorčeno očita dr. Kramerju, da brani dr. Mačka in nadškofa dr. šariča. Izraža tudi svoje upanje, da bosta ta dva gospoda dr. Kramerjeve usluge odločno odbila. Intelektu in maniram tega gospoda odgovarja tudi ves ton notice »Samouprave«, ki pričenja takole: »Potem, ko je peščica Slovencev JNS okoli »Jutra« vržena iz dnevne politike, ker številno nič ne pomeni, zabada sedaj svoj nos na desno in na levo in izmišlja stvari, ki jih nihče ne vidi.« Nato označuje pisec našo beležko o raznih akcijah na Hrvatskem kot novo kleveto ter zatrjuje, da so to le prividi gospoda Kramerja v sezoni izvoza grozdja. Odlični sotrudnik »Samouprave« pravi, da ima dr. Kramer od strahu velike oči, v ostalem se je pa vedno odlikoval s tem, da vidi to, kar nihče drugi v tej državi ne vidi. Toda kaj hočete, piše resignirano naš kranjski odličnik, pri gospodu Kramerju je vse mogoče, ker njegovi saltomortali so že prlslovični...
Mi bi radi povedali, kje žuli čevelj častivrednega sotrudnika »Samouprave« in zakaj on teh pripomb ni napisal na domačih ljubljanskih straneh. Mi se pa* danes zadovoljujemo samo z opozorilom na to notico, namenjenim predvsem gospodi iz Kopitarjeve ulice, ki »Samoupravo« redko kdaj čita in se še manj po njej ravna.
„Hrvatski narodni pokret44
Zagrebške »Novosti« objavljajo informacije o nameravani akciji zagrebškega odvetnika dr. Mirka Košutiča, ki misli z nekimi svojimi prijatelji osnovati novi »hrvatski narodni pokret«. O tej nameri smo poročali že tudi mi in opozorili našo javnost, da polagajo posebno veliko važnost na dr. Košutičevo akcijo tisti beograjski krogi, ki so hudo razočarani, ker se jim tekom treh let ni posrečilo sporazumeti se z dr. Mačkom ter ga odtrgati od njegovih prijateljev v krogu beograjske združene opozicije. »Novosti« pravijo, da je iskati glavni vzrok za akcijo dr. Košutiča v želji, aktivizirati hrvatsko politiko. »To še ne pomeni vstopa v vlado. Hrvatski narod ne vidi v samih pogajanjih in razgovorih z ljudmi preko Drine že neko politično akcijo. Vse bolj pa se kaže potreba zavzeti gotovo stališče do raznih perečih vprašanj. Hrvatski narod je treba izpeljati iz sedanjega stanja. Hrvatski narod občuti potrebo, da se predhodno izvedejo tiste pravice, ki mu po obstoječih zakonih že pripadajo.«
Dalje poročajo »Novosti«, da bo dr. Ko-šutic izdal prve dni oktobra deklaracijo novega »hrvatskega pokreta« in pričel izdajati tudi svoj list. Proglas bo precej obsežen. Stal bo na stališču širokih samouprav z banovinami in širokim delokrogom za bane. Zastopal bo mišljenje, da morajo sodelovati pri reševanju vsi hrvatski stanovi in ne samo kmetski, kakor je želja sedaj merodajnih hrvatskih voditeljev.«
Končno pravijo »Novosti«, da bo ves pokret financirala posebna zadruga, ki bo ustanovljena že prihodnje dni.
S kom pojdejo krščanski socialisti
V	»Delavski pravici« branijo krščanski socialisti svoje naziranje, da morajo ostati krščanske socialne strokovne organizacije izven okvira strankarske organizacije. Uvodoma pravijo, da slede samo mislim in navodilom svojega ustanovitelja in ideologa, pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka. Ze takrat so se pojavljali ljudje, ki so hoteli podrediti strokovne organizacije Jugoslovanske strokovne zveze strankarskemu vodstvu. Dr. Krek pa je vse take poskuse odločno odbijal ter jih že v kali preprečeval. Takrat je bila tedanja SLS res upravičena govoriti v imenu slovenskega ljudstva. Toda ta politična skupnost slovenskega ljudstva je zadnje čase postala le še prizidek širše skupnosti, kjer ne moremo govoriti ne o katolištvu, še manj pa o kaki avtonomnosti za delavsko gibanje. Konservativno centralistično načelo je v prizidku in glavni stavbi našlo novo oživitev in samo prisililo delavstvo, da se je umaknilo na nevtralna tla. »Slovencu« njegova avtoritarna misel ne dovoli, da bi priznal delavstvu kot stanu pravico avtonomnega gibanja brez varuhov in od Boga danih vodnikov. V času, ko »Slovenec« visoko dviga miselnost totalitarnosti in avtoritete, za njegovimi vrati ni mesta za delavstvo, ki je vrh tega še mednarodno organizirano.
i Za njegovimi vrati je mesto samo za de-
1 lavstvo, ki se je prilagodilo načelu totali-
Elektrifikacija Bele Krajine zagotovljena
Karlova«, 23. avg. a Med mestno električno centralo in KDE je bila danes sklenjena pogodba o elektrifikaciji Črnomlja in okolice. Elektrifikacijo bodo Kranjske deželne elektrarne izvršile v vseh krajui od metliške postaje dalje proti Karlovcu, tok za te kraje pa bo dobavljala karlov-ška elektrarna. Ze prihodnje dni bodo pripravili traso za električni vod od Me-
Sike proti Črnomlja. Vsa ostala pripravljalna dela so bila med tem že dovršena, tako da bo elektrifikacija izvršena ▼ prav kratkem roku. Po elektrifikaciji Črnomlja in okolice se bo vzpostavila tudi prva neposredna zveza med električnimi centralami dravske in savske banovine ter tako omogočilo njihovo medsebojno sodelovanje.
Iz Prage nič novega
Runciman zopet pri prezidentu republike dr. Benešu Z delom se bo pričelo v najkrajšem času
Praga, 23. avgusta, h. Danes dopoldne je bil lord Runciman sprejet v daljši avdienci pri prezidentu republike dr. Benešu. Popoldne se je Runcimanova misija sestala z odborom šestorice h konferenci, na kateri so nadaljevali že pretekli teden pričeta posvetovanja o češkoslovaški ustavi.
Par/z, 23. avgusta, h. Francoski listi že dva dni ne poročajo nič novega iz Prage. Le današnji »Pariz Midi« poroča, da je lord Runciman končal prvi del svoje misije. Pri svojem zadnjem tedenskem oddihu ni imel nikakih političnih razgovorov ter dela sedaj na zaključni redakciji svojega poročila, ki bi lahko imel naslov: Kako jaz razumem sudetsko,nemško vprašanje. Kakor se že iz tega vidi, bo to poročilo vsebovalo le Runcimanova opazovanja ter ne bo stavil v njem nikakih kon-
Beograd na rojstni dan kralja Petra II.
Beograd, 23. avg. e. Na občini je bila snoči druga konferenca zastopnikov mesta, vojske, mornarice, letalstva, ministrstev za javna dela in promet ter večjega števila nacionalnih, kulturnih in gospodarskih organizacij ter ustanov, na kateri so podrobno razpravljali o organizaciji in programu proslave ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. Program proslave bo obsegal dva dni, 5. in 6. septembra, ter bodo pri njej sodelovali vsi sloji beograjskega prebivalstva.
Vojvoda Kentski v Splitu
Split, 23. avg. o. Davi sta se pripeljala z izletniško ladjo »Zagreb« iz Dubrovnika v Split Kentski vojvoda in vojvodinja. Že navsezgodaj sta si ogledala mesto. Ob 9. sta se pripeljala na železniško postajo, kamor je trenutek kasneje prispel dvorni vlak z Nj. Vis. kneginjo Olgo, njeno materjo kneginjo Jeleno in s kne-ževičema Aleksandrom in Nikolo. Na peronu so se že nekaj časa prej zbrali zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter članice splitskih nacionalnih udruženj. Splitske narodne žene so visokim gostom izročile več šopkov cvetlic. Pred postajo se je med tem zbrala velika množica ljudstva, ki je visokim gostom priredila ova-cije. S pomola v Splitu so se z motornim čolnom odpeljali do jahte »Tihe«, ki je bila vsidrana sredi luke. Ob 10. dopoldne so z jahto odpluli proti Cavtatu, kamor so prispeli nocoj ob 20.
Avdience pri knezu namestniku
Beograd, 23. avgusta. Nj. Visočanstvo knez namestnik Pavle je sprejel v avdien-co patriarha Gävrila, karlovškega episko-pa Savo in episkopa ohridsko-bitoljskega Platona.
Rumunska odlikovanja
Beograd, 23. avg. AA. Rumunski kralj Karol je odlikoval z redom rumunske zvezde prve stopnje ministra za telesno vzgojo naroda dr. Miletiča, a pravnega referenta ministrstva za telesno vzgojo Teodorja Vojinoviča z redom rumunske zvezde III. stopnje.
kretnih predlogov za ureditev sudetsko-nemškega problema. Iz njegove okolice zatrjujejo. da čaka lord Runciman sedaj, ko
so mu znane zahteve Henleina. na kongres nemške na rod n o-soc ia I ist i črte stranke ▼ Niirnbergu in na to. kaj bo zahteval Hitler.
London, 23. avgusta, h. »Manchester Guardiane se v daljšem članku bavi z vprašanjem narodnih manjšin v Češkoslovaški in opozarja na to, da izkoriščajo nekatere države manjšinska vprašanja za svojo zunanjo politiko. Obstoj narodnih manjšin v Češkoslovaški sam po sebi ni še nikak problem, ker se te manjšine ne preganjajo in ne zatirajo. Problem je nastal le zaradi tega, ker so gotove države napravile iz tega sredstvo svoje politike, s katero hočejo doseči razkroj Češkoslovaške.
tarnosti in avtoritete. S podporo krščansko socialnega delavstva bo mogel računati le oni, ki bo brezpogojno spoštoval načelo demokracije in avtonomnost delavskih gibanj.«
Dr. Maček v Jastrebarskem
V nedeljo je bila v Jastrebarskem sre-ska skupščina HSS, katere se je udeležil tudi dr. Maček. Pred otvoritvijo skupščine so ga pozdravili župan in občinski odborniki iz Jastrebarskega in mu izročili diplomo o častnem občanstvu. Na shodu so govorili poslanci HSS o političnem položaju in sporazumu z združeno opozicijo. Poslednji je spregovoril dr. Maček, ki je pojasnil zbranim pristašem namen svojega obiska v Beogradu ter jih pozval na složno delo za zmago načel, ki jih propoveduje Hrvatska seljačka stranka.
Sestanek dr. Mačkovih županov
Danes se bodo sestali v Zagrebu predsedniki vseh hrvatskih občin, ki so bili izvoljeni na listah HSS. Dnevni red sestanka je zelo obširen. Deli se na tehnični in pa politični del. V tehničnem delu bo govora o pravnih, prosvetnih, finančnih, socialnih in gospodarskih nalogah občinskih svetov, ki so v rokah dr. Mačkovih pristašev. V političnem delu bo govora o političnem položaju ter bodočih nalogah pristašev in funkcionarjev HSS v zvezi z beograjskim sporazumom z združeno opozicijo. Ker so predsedniki občin povečini tudi odlični funkcionarji v strankinih organizacijah HSS, bo na konferenci tudi govora o nameri, da se skličejo najbrže za 4. september vse sreske organizacije HSS, ki bodo razpravljale o skupni politični akciji z beograjsko združeno opozicijo in o zadnjih razgovorih, katere je imel dr. Maček v Beogradu.
Prenos Dollfussove krste
Kakor poročajo sudetski nemški katoliški listi, so nedavno odprli grobnico bivšega avstrijskega kancelarja Dollfussa, ki ' je bila v dunajski Spominski cerkvi. Iz ; grobnice so dvignili krsto s posmrtnimi ostanki kancelarja Dollfussa ter jo sredi noči z avtomobilom prepeljali na Spodnje-Avstrijsko, kjer so jo pokopali na pokopališču njegove rojstne vasL Prevoz rakve je izvršila policija,
40 letnica vladanja holandske kraljice
Beograd, 23. avgusta AA. Ob priliki
proslave 401etnice vladanja holandske kraljice na dan 6. septembra bo telegrafsko telefonska služba v Holandiji zelo omejena in zaradi tega ni izključeno, da se bodo ta dan brzojavna poročila iz Holandije zakasnela.
Iz prometne službe
Beograd, 23. avg. AA. Premeščen je za pomočnika direktorja državnih železnic v Sarajevo inž. Ljubomir Jovičevič, dosedaj pomočnik direktorja državnih železnic v Subotici. Za pomočnika direktorja državnih železnic v Subotici je imenovan dr. Ivan Kavčič, dosedaj načelnik splošnega oddelka glavnega ravnateljstva.
Napredovanja v sodni službi
Beograd, 23. avgusta, e. V sodni službi so napredovali: okrožni sodnik Fran Kovač za a pelaci jskega sodnika v 3-2 v Ljubi ja. ni. sreski sodnik dr. Jakob Svet za okrožnega sodnika v 3-1 v Ljubljani, ereski sodnik dr. Viktor Breznik v 4_1 v Somborn, tajnik upravnega sodišča v Celju Oskar Dobovišek v 6. pol skupino, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Adolf Hudnik _ je inienoven v predsednika okrožnega sodišča v Mariboru in je napredoval v 3.2, stav okrožnega sodišča v Ljubljani Alojzij Piškur pa je bil imenovan za sreekega sodnika v 7 pol. skupini v Murski Soboti.
Premeščena sta bila po lastni prošnji sreska sodnika dr. Teodor Tominšek iz Ljubljane v Slov. Bistrico in dr. Ciril Lipuž iz Murske Sobote v Slov. Bistrico.
Vekoslav Žnidaršič je napredoval za višjega pisarniškega oficiala v 7. pol. skupini pri apelacijskem sodišču v Splitu.
V notranjem ministrstvu je politično upravni* pripravni k Anton Koščak imenovan za pristava v 8 pol. skupini
Razpisana mesta na beog. veter, fakulteti
Beograd. 23. avgusta, e. Fakultetski svet veterinarske fakultete beograjskega vseučilišča je v »Službenih Novinah< razpisal 6 profesorskih mest, in sicer mesto profesorja odnosno docenta, mesto izrednega profe. sorja ter 4 mesta docentov.
Sodni odmev upora na Kreti
Atene, 23. avgusta. AA. Vojno sodišče )e o priliki svojega izrednega zasedanja reklo sodbo n3d udeleženci nedavnega upora na Kreti. Razprava je trajala 6 dni. Štirje uporniki so bili obsojeni na durt, štirje na dosmrtno ječo, a 35 obtožencev je bilo obsojenih na ječo od 20 do 22 tet 25 obtožencev je bik) oproščenih.
čudne razmere v ameriških kaznilnicah
Filadelfia, 23. avg. AA. Štiri kaznjence, ki so v četrtek začeli z gladovno stavko, so našli v zaporu mrtve. Kaznjenci so protestirali proti slabi hrani. Zdravnik je odredil raztelesenje trupel, ker se zdi, da gre za nasilno smrt. Jetniški ravnatelj je izjavil, da je prišlo do prepirov med štirimi jetniki, vendar pa ne vedo za p rat* vzrok njihovega spora.
Svojevrsten rekord
Pariz, 23. avg. AA Francoska preko-
oceanska ladja »Normadie« je včeraj potolkla vse dosedanje rekorde v prevoza slepih potnikov. Našli so namreč 14 potnikov, ki so se skrili v ladji in se pripeljali iz Amerike v Evropo brez vozne karte. Večinoma so to mladeniči od 10 do 23 let
Katastrofa dveh francoskih bombnikov
Lyon, 23. avg. AA. Snoči je nedaleč od Lyona prišlo do letalske nesreče. Okrog 22. sta trčila dva bombnika, ki sta bila na nočnih vajah. Obe letali sta padli na tla in se vneli Vseh šest članov posadk je zgorela
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Deloma
oblačno vreme po vsej državi Ponekod so verjetni prehodni nalivi. Večinoma jasno bo v južni polovici države.
Zagrebška: Vreme se to polagoma ra». vedrilo. Temperature se ne bodo zvišale.
Dunajska: Nekoliko lepše in toplejša
n). VeC. HraCjica Wlarija v gjuUfani
Prisrčne ovacije v šetenburgovi ulici ~ Kraljevič Andrej bo v nekaj dneh zdrav
Ljubljana, 23. avgusta
Malo pred 16. uro sta po Gosposvet-ski cesti zapeljala v središče mesta dva dvorna avtomobila, ki sta krenila po Tvrševi cesti v Šelenburgovo ulico in se ustavila pred prodajalno naše znane ugledne tvrdke F. Bonač. Iz prvega avtomobila je izstopila Nj. Vel. kraljica Marija, ki jo je spremljala njena prijateljica Angležinja, s katero sta se šolali v angleškem zavodu.
Medtem ko ju je spremstvo iz drugega avtomobila čakalo pred trgovino, se je kraljica v spremstvu svoje prijateljice podala k Bonaču, kjer je njen nenajavljeni obisk izzval veliko veselje. Kakor že pogosteje v zadnjem času, odkar biva kraljeva rodbina v svojem letnem dvorcu na Bledu, je tudi to pot visoka obiskovalka porabila priliko, da ob svojem ljubljanskem obisku nabavi potrebščine v domači trgovini. Pri Bonaču si je dala pokazati različne pisarniške potrebščine, s katerimi ji je postregla uradnica ga. Pavla Bojkova. Po skoro pol ure trajajočem obisku je visoka kupovalka med ljubeznivim pogovorom naročila nekaj nalivnih peres, beležnic in tehničnih meril in je ob teh nabavah pokazala toliko temeljito poznavanje naročenih tehničnih pripomočkov, da je po pravici vzbudila nemalo presenečenje in začudenje strežnega osobja. Pri kraju svojega ogleda, ko si je kraljica izbrala še pisemski papir v gladki tenki kvaliteti, se je ubranila nadaljnjemu razkazovanju s šaljivo pripombo, da ji ne smejo več kazati tako zapeljivih stvari, sicer jo bo premagala izkušnja-va in bo še več potrošila, kakor se je namenila.
Medtem ko se je kraljica s svojo spremljevalko mudila v trgovini, se je pred trgovino nabrala na obeh cestiščih gosta gruča ljubljanskega občinstva, ki je po zadnjih pogostih obiskih
i - :
Ä«® M»
vajeno hitro prepoznavati dvorne avtomobile. Posebno mladež, ki se je znašla v spremstvu staršev pred trgovino, se je izredno veselila v domnevi, da bo mogla videti tudi svojega mladega kralja, pa se je zato trla za boljša in bližja mesta ob elegantnih črnih limuzinah. Pri tem ji je spremstvo iz drugega avtomobila šlo nadvse ljubeznivo na roko in pomagalo najmanjšim, da so se uvrstili v prednjo vrsto.
Patriarh Gavrilo na Brdu in v LJubljani
Ogledal si je pravoslavno cerkev in šel na Grad
Ljubljana, 23. avgusta.
Z beograjskim brzovlakom se je davi ob 9.30 peljal skozi Ljubljano h knezu namestniku Pavlu v njegov dvorec na Brdo poglavar srbske pravoslavne cerkve, patriarh Nj. Sv. dr. Gavrilo Dožič, v spremstvai bitolskega in gornjekarlov-škega vladike. Visokemu cerkvenemu dostojanstveniku sta se z Bleda naproti pripeljala v Ljubljano minister dvora g. Colak-Antic in protojerej pravoslavne cerkve v Ljubljani g. Budimir, nakar se je gosp. patriarh v spremstvu ministra dvora odpeljal na Brdo.
Na povratku z Brda se je cerkveni poglavar spet ustavil v Ljubljani in posetil cerkev sv. Cirila in Metoda v Trubarjevem parku, kjer so se zbrali pod vod-
stvom prote Budimira predstavniki tukajšnje srbske pravoslavne občine s predsednikom direktorjem Djinovskim na čelu. Patriarh se je pomudil v družbi v prijetnem razgovoru, nato pa se je v spremstvu prote in drugih podal na Grad in si ogledal mesto. Čeprav je bilo nekoliko oblačno, je imel patriarh z Gradu lep razgled in ga je mesto z okolico in veličastno panoramo planin v ozadju očaralo.
Po ogledu je prota g. Budimir patriarhu priredil skromno zakusko, nakar so ostali še nekaj časa v prijetnem razgovoru in je patriarh izrazil tudi svoje zadovoljstvo i nad lepoto pravoslavne cerkve, j Ob 20. se je patriarh z beograjskim br-: zovlakom odpeljal iz Ljubljane.
P© razpustu skupščine JUU
septeirbr& bo izredna skupščina v Zagrebu
Zagreb, 23. avgusta Včeraj je imel glavni odbor JUU sejo, katere se je udeležilo 45 članov iz vseh banovin, ki so na stanovski liniji z dosedanjim vodstvom. Sest članov glavnega odbora (iz Beograda, iz moravske in du-navske banovine) je bilo odsotnih. Po razpustu glavne skupščine so se namreč takoj odpeljali iz Zagreba.
Glavni odbor je temeljito proučil položaj, ki je nastal zaradi razpustitve glavne skupščine sredi dela. Izvršni odbor .JUU je dobil najširša pooblastila in pol-nomočje za nadaljnje delo Dne 25. septembra bo v Zagrebu izredna skupščina JUU z dnevnim redom: Nadaljevanje
dnevnega reda XVIII. glavne skupščine Jug. učiteljskega udruženja.
Po prvotno določenem dnevnem redu bi se morali po končani glavni skupščini vršiti skupni izleti na Plitvice. Sljeme in drugam. Pod vtisom dogodkov, ki so se pripetili na skupščini, pa seveda nihče ni mislil na kak zabaven pohod v najlepše kraje Hrvatske.
Opaža se z zadovoljstvom, da je javnost s svojimi simpatijami na strani večine, ki je s sijajnim ponašanjem dokazala visoko vrednost domala celokupnega jugoslovenskega učiteljstva, in da obsoja ne-parlamentarno in razdiralno delo manjšine iz novega učiteljskega pokreta.
Kriza v ljubljanski drami
Dramsko osobje o nujno potrebnih izpremembafe
Ljubljana, 23. avgusta.
Akcija, ki jo je sprožilo osebje ljubljanske drame za razčiščen j e svojega položaja in za povzdigo našega gledališča in o kateri smo pisali v nedeljski številki, se vztrajno nadaljuje. Kakor izvemo, se je tej akciji pridružil tudi operni personal. Dramski igralci so objavili v »Slov. narodu« odgovor na razglas upravnika in polemiko z ravnateljem drame g. Golio. V informacijo naših čitateljev posnemamo iz te nove izjave zaradi pomanjkanja prostora samo načelne zahteve in predloge, ki so nedvomno vredni pozornosti in javne diskusije. V tej izjavi pravijo naši igralci:
V interesu splošnega pomirjenja in pravilnega, uspešnega gledališkega dela si dovoljujemo ponovno opozoriti na nekatere najvažnejše točke našega upravnega sistema, ki so v tej zvezi nujno potrebne temeljite spremembe. Po našem spoznanju so te točke sledeče:
Uprava mora poskrbeti, da bodo po sedmih letih dosedanje prakse izplačevanja mesečnih prejemkov v več obrokih odslej za vselej prenehala in da bo izplačevala redno natančno določene prejemke vsem članom točno vsakega 1. v mesecu, kakor imajo to urejeno vsa gledališča Jugoslavije.
Uprava mora poskrbeti, da bo reperto-arno gradivo temeljito pretehtano, izbrano in določeno za študij, tudi pravočasno oddano v delo režiserjem in igralcem, tako da zaradi nerednega, prepoznega in malomarnega dobavljanja gradiva ne bo zastajalo pripravljanje pri skušnjah, odnosno izvajanje pri predstavah.
Izbrani repertoar mora biti zlasti v operi po izboru takega značaja, da ne bo objektivno dokazljivo celotnemu gospodarstvu gledališča v škodo, posebno če morajo posledice takega gospodarstva občutiti vedno izvajalci sami na svojih plačah.
Sistem upravljanja celotnega premoženja in zaposlitve nastopaj očega_ osebja je treba v jedru spremeniti, pri čemer spet ponovno opozarjamo na opero, kjer so potrebne te spremembe zlasti v pogledu
rentabilnosti angažmajev in stalnih domačih ter tujih gostovanj.
Uprava mora temeljito in z vso potrebno pozornostjo povečati skrb za propagando celotnega gledališkega dela, ki se očituje n. pr. v zbiranju abonentov, v dnevni oglasni službi, v slikovnem gradivu, v »Gled. listu«, letnih poročilih, v smotrno urejenem gostovanju po slovenskih in neslovenskih krajih itd., s čimer bi neprestano obveščali in dvigali zanimanje za gledališče v javnosti.
Ker smo v zadnjih letih po dolgem predmetnem razmišljanju in pretresanju ter temeljitih praktičnih izkušnjah na lastnem delu spoznali, da so navedene zahteve najbistvenejšega, življenjskega pomena za ohranitev in za pravi razvoj slovenskega gledališča, ki ga — izrecno poudarjamo — smatramo za splošno narodno kulturno dobrino in za plod pretežno našega prizadevanja in napora, izjavljamo odločno, da bomo v tej borbi za osnovne pravice našega gledališča zastavili do skrajnosti vse sile, ki so našemu skupnemu nastopu na razpolago.
Prepričani smo, da bo pravilno poučeno in pošteno čuteče javno mnenje v tej borbi na naši strani.
To izjavo je podpisalo vse dramsko osebje.
Krvavo plačilo za dobroto
Videm, ob Savi, 22. avgusta To nedeljo je gasilska četa na Vidmu praznovala svojo petdesetletnico in ob tej priliki priredila veselico, katere so se mnogi udeležili. Prireditev bi nad vse lepo potekla, da je ni motil vse graje vreden dogodek, ki se je odigral pred polnočno uro na veseli čnem prostoru.
V družbi je prireditev obiskal tudi posestnik g. J. H., katerega je neki Milan Stupar iz Stare vasi pri Vidmu nenadno udaril s stolom s tako silo po glavi, da je bil trenutno oblit s krvjo, kd je brizgala
Dasi se topla nada tega drobiža, da bi videl svojega kralja, ni izpolnila, pa zato ni bil nič manj navdušen, ko je nestrpno čakanje prekinil prihod Nj. Veličanstva Kraljice, ki se je pojavila pred trgovino s šopkom rdečih nageljnov, ki jih ji je v imenu tvrdke izročil poslovodja g. Peter Kastelic, in sedla s svojo spremljevalko v avto. Navdrn šeno pozdravljena od zbranega občinstva, kateremu je odzdravljala s prijaznim smehljajem, se je kraljica nato odpeljala r Leonišče k svojemu najmlajšemu sinu, kateremu je bil v glavnem namenjen njen današnji obisk. Tam je mogla visoka mati z veseljem sprejeti zagotovilo primarijev gg. dr. Lavriča in dr. Dragaša, ki sta v bolezni zdravila Nj. Vis. kraljeviča Andreja, da zdravstveno stanje njenega sina naglo napreduje in je tako izredno zadovoljivo, da bo mogel že prihodnje dni popolnoma zdrav zapustiti bolniško posteljo in še nekaj časa uživati kre-pilni zrak pod našimi planinami.
Prav tako kakor pred Bonačevo trgovino, se je tudi pred Leoniščem kmalu zbrala gosta gruča Ljubljančanov, saj se je prav naglo razvedelo po mestu o visokem obisku. In ko je po dalj časa trajajočem obisku ob bolniški postelji svojega sina kraljica vidno pomirjena nasmehijana zapuščala poslopje bolnišnice, je bila ponovno sprejeta z navdušenimi pozdravi meščanov, katerim je prijazno odzdravljala z roko. Izpred Leonišča se je kraljica odpeljala še k zlatarju in juvelirju Josipu Eberlu na Mestnem trgu, kjer si je dalj časa ogledovala bogato zalogo lepih zlatarskih umetnin, nato pa se je z avtom, ki je v rahlem tempu krenil po mestnih ulicah, vrnila nazaj proti Bledu.
iz široke rane. Ranjenca so odpravili domov in le takojšnji zdravniški pomoči g. dr. Bogataja se je zahvaliti, da je ostal pri življenju. Zaradi velike izgube krvi in nevarne rane pa se je resno bati komplika-cij.
O ozadju tega čina smo izvedeli, da je bil povzročen iz sovraštva, ki ga napadalec goji proti posestniku H. Ta je bil nekoč svojo ženo pregovoril, da je posodila denar, za katerega se jc morala potem tri leta sodno boriti in je v vseh instancah dobila pravdo. Zadnjo besedo o tem dogodku bo izpregovorilo sodišče, vsa javnost pa ta divjaški izpad odločno obsoja.
Draga vožnja
Gospod urednik! Xikdar ne bom pozabil letošnjega vsesokolskega zleta v Pragi in ž njim v zvezi tudi ne cen praških avto-iz-voščkov, ki so v primeri z ljubljanskimi naravnost bajno nizke. Vzemimo, da naja-meš praškega taksija in se potegneš z njim izpred Wilsonovega kolodvora v Šumavsko ulico sredi Vinohradov. Za najmanj dva kilometra poti plačaš 7 do 8 Kč ali 10 do 12 din. Pa poizkusi to storiti na ljubljanskem kolodvoru in se peljati do stare mitnice, kar odgovarja praški razdalji, pa boš plačal 35 do 40 din ali 26 kč, torej dvakrat več kakor v Pragi.
Oni dan je naneslo, da sem moral odpeljati bolnico v Leonišče. Avto je prevozil v obe smeri 8.5 km, čakal je okoli pol ure. Začetna taksa do pred hiše je znašala 28 din, čakanje recimo 20 din, skupaj 48 din. Končni račun za vožnjo pa 128 din, ali za čisto vožnjo 8J km daljave 80 din, torej reci in piši skoro deset dm za vsak km. Te cene so v primeri s sedanjimi cenami bencina previsoke in za tujski promet prav malo ugodne. Človek se prime za glavo, kadar pove ljubljanski avtoizvozček račun za opravljeno delo. Ko je bila cena bencinu pred davnimi leti za liter skoro 9 din, tedaj so bile take cene mogoče na mestu. Danes pa, ko je cena bencinu skoro še enkrat nižja, je laka tarifa prehuda. Ljubljana je, kar se tiče cen za avtoizvoščke, najdražje mesto v Jugoslaviji.	L-
Geometer Pertot zapušča Prekmurje
Murska Sobota, sredi avgusta Ko se je Prekmurje politično in gospodarsko vključilo v naš narodni organizem, je ostala ureditev duhovnega sožitja naloga redkih poedincev, ki so se svojih dolžnosti zavedali. Od tega, kakšne uradnike bo poslala Ljubljana in kakšni možje v svobodnih poklicih se bodo z njimi vred naselili v novi pokrajini, je bila v veliki meri odvisna idejna usmeritev avtohtonega prebivalstva. V vsakem »prišleku« je to videlo predstavnika nove uprave, po njem jo je sodilo in često tudi — obsodilo.
Civilni geometer Kristijan Pertot se je naselil med nami kmalu po priključitvi. Parcelacija veleposestniške zemlje mu je omogočila v kratkem času tako globok vpogled v življenjska vprašanja našega malega človeka — od Gradu preko Sobote pa do Lendave — da bi moral biti otopel egoist, ako bi se sedaj zaprl med svoje štiri stene, že od mladih let neozdravljiv idealist je našel tukaj široko polje dela, ki se mu tudi po porazih in bridkih razočaranjih ni odtegnil. To ni bil eden tistih naših sicer vse časti vrednih javnih delavcev, ki, čeprav dobro situirani, ne žrtvujejo nič od svojega premoženja, češ, dovolj bo, ako dam svoj Čas in svoje delo na razpolago — ne, geometer Pertot je dal vse: delo, čas in dober del svojega zaslužka. O tem bo govorila zgodovina soboškega Sokola, kateremu je bil dolga leta starosta (predvsem se bo tega zavedal sokolski naraščaj, ki mu je bil najbolj pri srcu), o tem bo poročala tudi lokalna politična zgodovina, ko bo govorila o borbi narodnih skupin z reakcionarnimi elementi, in ne nazadnje bo o tem vodila račun tudi »Soča« in nešteti emigranti, ki niso nikoli
zaman potrkali na vrata njegove gostoljubne hiše. Mogoče sta prav ta široko-grudnost in dobro srce kriva, da je moral do dna izpiti tudi čašo pelina, ki mu je vse do slovesa polnila srce z grenkobo — vendar naj živi v novem domu v Mariboru z zavestjo, da niso vsi pozabljivi in da so še vedno na svetu tudi taki, ki ideali-
zem posameznika občudujejo, čeprav ga nekateri izrabljajo. Mnogo nas je, ki nam bo njegova brezkompromisna napredna in nacionalna miselnost v vzpodbudo, kadarkoli bodo hotele sovražne sile uničiti njegovo in naše življenjsko delo. In takrat si bomo samo zaželeli, da bi bili v boju tako neuklonljivi kakor je bil naš Pertot.
Film umetnika Arensa o Jugoslaviji
Izredno plodna žetev letošnjega potovanja
Essen, sredi avgusta Sloveči nemški umetnik Josef Arens, ki prebiva in deluje v umetniški koloniji pri Gelsenkirchnu v Westfaliji, je že nekajkrat prepotoval naše južne kraje. S svojimi umetninami si je pridobil velik sloves, ki ga je nato le še učvrstila izvrstno napisana potopisna knjiga »Na sledovih carja Dušana«. Njegova nenavadno velika grafična dela, motivi iz vardareke banovine,
flllflppž
kakor tudi njegova velika olja, študije skice in portreti nekaterih naših uglednih mož, — to je bila obilna žetev potovanj Josefa Arensa po naših krajih. Marsikateri dom v Westfaliji krasijo njegove umetnine, ki so vzbujale na kolektivnih razstavah polno pozornost westfalskega občinstva, od preprostih rudarjev do najtežjih industrijskih magnatov.
S svojim umetniškim deiom je storil Josef Arens naši domovini že lepe usluge. Dosedanjemu delu pa priključuje umetnik novo znamenito tvorbo, ki bo posebno koristila propagandi Jugoslavije. Letošnje poletje se je Josef Arens s svojo gospo mudil ponovno v Jugoslaviji in ustvarila sta velik film. Z najmodernejšim filmskim aparatom je m i adi umetniški par šel v maju na pot. Po nekaj dnevnem bivanju v Ljubljani sta se gospod in gospa Arens zadržala tri dni v Beogradu, kjer sta našla prijazen sprejem v
Centralnem presbiiroju. Naporna pot ju je potem vodila skoz južno Srbijo in nastajal je velik kulturni film, ki zdaj nosi naslov: »»Med vzhodom m zahodom. V prvem delu nas film vodi okrog Šar-planine. v drugem delu pa prikazuje naš Jadran. Za polni dve uri predstave je trak dovolj dolg. Arens je zlasti posvečal pozornost narodnim svečanostim, poročnim obredom, poljedelstvu in cerkvenim slovesnostim. Družinsko življenje v južni Srbiji, domači običaji, kmetijsko delo, živalstvo, — sleherni mični motiv, na katerega sta gospa in gospod Arens zadela na napornih vožnjah po Povardarju in v skopski Črni gori življenje v slovečem samostanu Visoki Decani, prizrenske mošeje, avtomobilski trip čez črnogorska pogorja, vožnja s Cetinja na Budvo in Kotor in potem doživljaji na vožnji z ladjo ob vsej obali do Sušaka, — tako se je v filmu zvrstilo na stotine krasnih prizorov, opazovanih in ujetih z očesom pravega umetnika. Razen tega je Arens posnel z barvnim filmom nad 150 slik lepih narodnih noš in plesov, in posebej še 350 posnetkov z Leico. Niti en posnetek se ni ponesrečil. Po dveh mesecih požrtvovalnega dela in potovanja sta se zakonca Arensa vrnila v domovino, tako plodno ni bilo še nobeno njuno potovanje. Cele tedne sta nato sama razvijala in povečavala, razrezala in lepila film. Pred nekaj tedni je umetnika obiskal v njegovem ateljeju minister Cvetkovič v družbi našega ženevskega delegata Subotica. Ogledala sta si film in izrekla polno priznanje. Kritike, ki so jih že prinesli in jih še objavljajo dnevniki za-padne Nemčije o filmu, so seveda zelo ugodne. Prav iskreno želimo, da bi film kmalu videli tudi v Jugoslaviji. Upamo, da ga umetnik prinese v Ljubljano, ko bo decembra razstavil svoje umetnine v Beogradu in ko bo okrog božiča prišel v Slovenijo uživat zimski sport in iskat novih pobud za svojo umetniško ustvarjenje.
Tragična smrt orožnika na progi
Janez Erjavec bo pokopan ob 10. na Savi
Laze, 23. avgusta.
Kakor je »Jutro« včeraj že kratko poročalo se je v ponedeljek zvečer primerila na progi med Lazami in Zalogom smrtna nesreča, katere žrtev je orožniški podna-rednik Janez Erjavec iz Borovnice. Na kraju nesreče se je danes dopoldne mudila orožniško - železniška komisija, ki je ugotovila naslednje podrobnosti:
Podnarednik Janez Erjavec je imel v ponedeljek zvečer obhodno službo med postajama Laze in Zalog. Bilo je ob 18.55, ko je Erjavec stal na progi, kakih 100 m od postaje Laze. V tej smeri je prav takrat privozil tovorni vlak. Da se mu umakne, je stopil Erjavec na drugi tir, ne da bi slutil, da se mu v smeri od Ljubljane bliža večerni osebni vlak. Na tem mestu je precejšen ovinek in tako nesrečni Erjavec ni mogel opaziti lokomotive, ki ga je v precej nagli vožnji podrla in močno razmesarila. Nesrečnik je oble-
žal z razbito glavo, njegov plašč pa je lokomotiva vlekla še do Litije. Truplo je dala komisija prenesti v mrtvašnico v Dolskem.
Pokojnik zapušča mlado vdovo, s katero je šele nekaj let poročen, in dva otročič-ka, od katerih šteje najmlajši šele tri mesece. Zena je doma iz Save pri Litiji, zato je njena iskrena želja, da bi moža pokopali v njenem domačem kraju. Ker pa so s tem zvezani stroški, se je vsa orožniška četa izjavila pripravljeno, da tovariši sami plačajo stroške prevoza. Vdova je vložila prošnjo za prevoz in tako bo jutri ob 9. krsta s ponesrečencem prepeljana z orožniškim tovornim avtom na Savo, kjer bo nesrečni pokojnik ob 10. pokopan. Janez Erjavec je bil lepega značaja in priljubljen pri svojih tovariših, kakor tudi pri predstojnikih, ker je bil vesten orožnik.
Sokolski tekmovalci In tekmovalke
pripravljeni
Ljubljana, 23. avgusta.
V soboto nastopijo naši najboljši sokolski tekmovalci in tekmovalke. Takoj po praškem vsesokolskem zletu m mednarodnih tekmah so se doma krepko lotili dela že za prihodnje tekme.
Znano je, da so doslej sokolski tekmovalci izvojevali na olimpijskih igrah m mednarodnih tekmah največ zmag. Borba na mednarodnem poprišču je vedno težja. Toda tega se naši borci ne strašijo. Hočejo s krepkim in vztrajnim delom premagati vse ovire. Sadove teh priprav pokažejo na tekmovalni akademiji. V A) skupini se bodo kosali med seboj poznam sokolski mednarodni tekmovalci bratje: Primožič Jože, Pristov J^ez Gregorka Boris, Skrbinšek Miloš, Boltizar Stevo, Porenta Janez, Malnarič Janez, Wild-man Oti, Longyka Bogomir. Tekma bo obsegala poljubne vaje na bradlji m krosih ter proste vaje. Razen tega pa bodo nastopili še na konju in na krogih. Tekmovalci B) skupine v kateri so telovadci višjega oddelka, tekmujejo v obvezni vaji na bradlji in v poljubni vaji na drogu. Tekmovalke bodo nastopile na gredi in na bradlji. Svojo izurjenost pokažejo člani v vrhunskih prostih vajah, članice pa v vajah s kiji, ki jih je sestavil za mednarodne tekme v Pragi br. dr. Viktor Murnik in za katere so dobile polno hvale in priznanja. V določenih orodjih se bodo tekmovalci in tekmovalke javno ocenjevale. To ocenjevanje, ki bo razglašeno po ojačevalcu po poročevalcu bo nedvocr>-
no povečalo zanimivost. Vsakdo dobi za to tekmo posebno knjižico z navedbo tekmovalcev in rubrikami, kamor bo mogel zabeležiti svoje ooene.
Da omogočimo udeležbo vsakomur, bo vstopnina nizka in sicer: sedeži na tribuni po 8 din, pred tribuno in drugod po 6 din, stojišča po 4 din, a za sokolski naraščaj v predprodaji po 2 din. Vstopnice se dobijo v pisarni Ljubljanskega Sokola med uradnimi urami. Oskrbite si jih pravočasno. Vabimo vse sokolske prijatelje, da podprejo naše borce v njihovih stremljenjih. V soboto vsi na tekmovalno akademijo!
Profilava 20 letnice
Jugoslavije na Peci
Maribor, 22. avgusta.
Na siivi Peci, na ponosni gori kralja Matja_ ža, je bila svečana proslava 20Jetnice Jugoslavije. V soboto zvečer eo zagoreli kresovi, nato so pa planinci ob spremljavi narodne pesmi igrali koto. V nedeljo j© bilo velifco matjaževanje. Prfhrteto je oknog 200 planimarjev iz vseh obmejnih krajev in tudi iz Maribora, od koder je prispelo tudi številno zastopstvo SPD. Pb maši, bi jo je daroval kapi an Bostele, ee je množica zgrni« la pred Matjaževo votlino, kjer je spregovo» ril predsednik podružnice SPD v Mežici g. Ule in zastopnik maratonskih planincev Ludvik ZototL S pesmijo >Hej Stornante s« planinci poživili slavje. Ves dan je vladalo
Domače vesli
♦ Odposlanstvo borcem za našo severno ♦ Dr. CirU Kraševee petdesetletnik. Iz , _ meje bo romalo na Oplenac. Kmalu borni-| Losatea nam pišejo: Kdo bi si mislil, da stava slovenskega likovnega ustvarjanja, nilo 20 let od bojev za severne kraje naše bo ta prožni, veseli in nasmejani odvetnik, 1 s«"^«»*	«likariav in Kinar-
* VeJBca invljt sodobne
ne umetnosti bo od 1. do 12. septembra na Ljubljanskem velesejmu. Razstava bo nameščena v veliki razstavni zgradbi G, ki ima 1000 m2 površine. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo to dosedaj največja raz-
domovine in boroi iz teh časov imajo zdaj lepo zadoščenje v svoji čvrsti organizaciji. Ta organizacija »Zveza legionarjev za osvo. bojenje severnih krajev Jugoslavije« ima 6voj sedež v Zagrebu, šteje pa z Maistrovi-mi in koroškimi borci vred, ki ao se pridružili zvezi, nad 5 tisoč članov. Odborniki zveze Dragotin Dolček, Dragotin Lesié in Dragotin Čulinovic so bili nedavno odlikova. ni z visokim češkoslovaškim vojnim odlikovanjem z vojnim križem in jim bodo odlikovanja v prihodnjih dneh slovesno izročena pri armijski oblasti v Zagrebu. Visoko odlikovanje so ti trije borci dotili tako pozno radi 6voje skromnosti. Šele pred nekaj me. seri je namreč članek borca čulinoviča v glasilu zveze »Legionär« češkoslovaški javnosti razkril, kako so skušali naši borci za severno mejo urediti zvezo med našo državo in ÖSR v burnih dneh prevrata. Zda;' pripravlja zveza borcev za severno mejo romanje svojega odposlanstva na Oplenaa Med spominske zoklone v svetišču na Oplen. cu bodo borci uvrstili žaro s prstjo vseh nekdanjih bojišč na eeveru naše države Žara je umetniško delo bivšega borca za severno mejo akademskega kiparja Rado-ia Hudoklina iz Zagreba, ki se je odlikoval kot graditelj kapelice na Sljemenu pri Zagrebu. Bronasta žara ima naokrog napis: Bobrovoljci — borci za osvotojenje severnih krajev Prekmurja, Medmurja, Koroške in Štajerske svojemu velikemu in nesmrtnemu kralju, na pokrovu pa je vrezan državni grb z napisom: Čuvajmo Jugoslavijo!
*	Pravniški kongres v Novem Sadu bo
od 10. do 12. septembra. Ministrstvo prosve« te je dovolilo dne 11. t. m. vsem udeležencem kongresa, da se smejo voziti od 8. do 17. seiptembra v razredih I. do T TI. vseh vlakov (ra.zen ekspresnih) za polovično ceno. Udeleženci kupijo na odhodni postaji polo vično karto do Novega Sada ln obr. K 13, ki ga da jo potrditi. Pred povratkom si morajo dati potrditi, da so na kongresu sod es Iovali. Znižanje cene velja tudi na izletih. Vsak prijavljen član. ki je plačal članarino (00 din, za spremljevalce 50 dt.n) dobi legitimacijo in brezplačno spomenico z referatu
♦	Položitev temelja inženjerskega doma v Zagrebu. S skromno svečanostjo so v Zagrebu otvorili zidavo inženjerskega doma, ki bo str.l na vogalu Sokolske in Pierottiie-ve ulice v bližini nove palače tehnične fakultete. Predsednik »Zadruge inženjerski dom'-; in predsednik inženjerskega združenja. vseučiliški prof. inž. Stipetič je v svojem govoru na kratko orisal delovanje in-ženjerske organizacije, ki je bila ustanovljena pred 60 leti. Ob zaključku svojega govora je prof. inž. Stipetič počastil spomin začetnikov in ustanoviteljev zadruge za, zgradbo inženjerskega doma, ki so že vsi umrli.
Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagaten.ja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
__Opi ree s r>r n 4*-
+ Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo dne 4. septembra t. 1. v Frischaufovem domu na Okrešlju. Slavnost bo združena s proslavo 30 letnice Frischaufovega doma. Ta dan se zberejo na Okrešlju planinci vse dravske banovine. Osrednje društvo SPD v Ljubljani priredi avtobusni izlet iz Ljubljane v nedeljo dne 4 septembra ob 4. uri zjutraj iz Tavčarjeve ulice v Logarsko dolino do Plesnika. Odtod sled i talco j vzpon na Okrešelj, kjer bo ob 11. uri maša. nato nagovor predsednika SPD in popoldne planinska veselica. Povra. tek zopet z avtobusom od Plesnika ob 19. uri. Cena vožnje za osebo din 50. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljut ljani Aleksandrova cesta 4/1 vsaj do 1. septembra. Ker bodo sedeži v avtobusu numerirani, hitite s prijavami. V soboto dne 3 septembra pa priredi Osrednje društvo SPD izlet planincev na planinski tabor z vlakom do Kamnika. dalje v Kamniško Bistrico in proti večeru v kofo na Jermanovih vratih (Kamni« ško sedlo) kjer bo prenočevanje. V nedeljo zjutraj sestop na Okrešelj, udeležba na planinskem taboru ter povratek preko Jermas novih vrat v Kamniško Bistrico in nazaj v Kamnik. Tudi za ta izlet sprejema prijave pisarna SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1.
*	Britansko brodovje zapušča naša pri. stanišča. Angleška sredozemska mornarica, ki je letos obiskala razne hike našega Primorja, zapušča naše vode in pluje, proti Malti. Posamezni angleški brodovi so prispeli v naše luke že 22. julija ter ostali tam do nedelje. Skupaj je naša pristanišča obiskalo 24 anglških vojnih bro. dov. Usidrani So bili v Splitu, Crikvenici, Gružu, Hvaru, Boki Kotorski, Makarski, Rabu in šibeniku. Kot zadnja je zapustila splitski pristan sanitetna ladja »Maine« ter se pridružila ostalemu angleškemu vojnemu brodovju. v vseh naših pristaniščih so bili angleški oficirji in mornarji sprejeti z velikimi simpatijami in vsi so ob slovesu izražali za izraze simpatij in gostoljubja prisrčno zahvala
*	Samostan sv. Nauma bo postal središče lepe naselbine. Uprava samostana sv. Nauma namerava letos izvršiti razna važna dela na svojem zemljišču. Tako bo zgradila dom za svoje goste, ima pa na razpolago tudi blizu 400.000 din za zgradbo in ureditev lastne hidročentrale. ki bo dajala razsvetljavo vse; samostanski naselbini in tudi postojankam ob altanski meji. Z lastno električno centralo bo mogel samostan intenzivno razviti svojo ekonomijo. Električni lok pa bo v prvi vrsti služil mlinskim in drugim obratom samostanske uprave. Ker ob_ ;skuje starodavni, idilični samostan vsako Mo več domačih in tujih turistov, bo v kratken samostan središče nove lepe naselbine. Ze zdaj je v bližini samostana nekaj t-go* in in tudi poštni urad t odo v kratkem uredili.
♦ Vpisovanje v Enoletni trgovski teža j pri Trgovskem učnem zavoda ▼ Ljubljani. Kongresni trg 2-II. (prostori Dopisne trgovske
§njp\ s,, vrši dnevno med običajnimi urad-nim. urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
ki smo ga še 7. avgusta videli, kako je v Logatcu telovadil, danes srečal Abrahama! Je sin učiteljske družine iz Bilj na Krasu. Gimnazijo je dovršil v Gorici, visoko šolo pa v zlati Pragi. Z odvetniško prakso je pričel v Maritoru kmalu po koncu vojne, katere se je udeležil na vseh bojiščih kot rezervni oficir. Dolgo let je bil priljubljen odvetnik v Cerknici, nad dve leti pa je že v Logatcu prav od vseh spoštovan. Ženico si je izbral v Trstu in v nad vse srečnem zakonu sta se mu narodili dve hčerki. Je po vsej Sloveniji poznan navdušen sokolski des lavec, član župne uprave Ljubljana, pro-svetar Sokola Dolenji Logatec, dirigent sokolskega orkestra v Dolenjem Logatcu, sokolski mladinski skladatelj, še danes aktivni telovadec in ves posvečen le za 6«>kolsko delo in sokolsko idejo, pri vsem tem pa skromen in nikdar ne sili v ospredje. Brat Ciril, želimo Ti še doUo, dolgo vrsto let srečnega in zadovoljnega življenja, ostani mladeniški in naš do skrajnih mej! Zdravo! Tvoji prijatelji!
♦ Jubilej prve srbske šole v Sandžaku. V
Štitkovu, v stari naselbini Sandžaka, ki leži ob nekdanji meji med Srbijo in Turčijo in je oddaljena od I vanj ice 35 km, bo. do v prvih dneh septembra imeli lepo prosvetno slavje. Osnovna šola v Štitkovu je najstarejša srbska šola, ki je bila pod tujo oblastjo ustanovljena v Sandžaku. Vas Štitkovo ima burno zgodovino. Srbsko prebivalstvo te naseltiine se je žilavo upiralo turški oblasti. Nekajkrat je bil v vasi podtaknjen ogenj, da bi se na ta način Srbe prisililo k izselitvi. Srbi pa so vztrajali in leta 1887. so pod vodstvom prote Čakare-viča prosili turško oblast za dovoljenje ustanovitve srbske šole. Dovoljenja sicer niso dobili, a šola je delovala naskrivaj v neki vaški hiši. Prota Čakarevič je bil prvi učitelj te šole. V skromno učilnico so morali učenci prinašati svoje stolčke od doma. Po nekaj letih je turška oblast šolo odobrila in že takrat so vaščani sami uredili dve učilnici. Po osvobojenju je bila v vasi zgrajena lepa šola, za katero so vaščani prispevali mnogo materiala in delali tudi tlako.
♦ Tujsko prometne propagande si dandanes ne moremo več misliti brez uporabe fos tografije in lahko tudi mirno rečemo, da je uspeh propagande odvisen v prvi vrsti od kvalitete fotografskih posnetkov, albumov, ilustriranih vodičev, diapozitivnih serij, filmov in drugih podobnih propagandnih pripomočkov, s katerimi vabijo tujsko prometne ustanove tujce v svoje dežele. Na kakšni stopnji smo v tem oziru mi, bo pokazala Zveza za tujski promet za Slovenijo v svojem obsežnem oddelku fotografske razstave na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra. Veliko pozornost pa bo med obiskovalci zbudil nedvomno tudi oddelek ljubljanske občine, v katerem bodo razstav, ljena najboljša dela, ki so Jih slovenski fotografski umetniki poslali za nje nedavni nagradni natečaj. Natečaj je bil namenjen v prvi vrsti sestavi reprezeniantivnega albuma ljubljanskega mesta in ta oddelek bo dal vsem našim krajem najboljšo pobudo, kako je treba zagrabiti takšno stvar.
štirideset umetnikov, slikarjev in kiparjev je že prijavilo svojo udeležbo z izbranimi umetninami, slikami in kipi. Umetniško vodstvo imajo mojstri Gaspari, Jakopič in Vavpotič. Na tej razstavi se javnosti samostojno predstavi tudi mladi Klub neodvisnih likovnih umetnikov.
*	Bojevniško zborovanje na Brezjah. V nedeljo 28. t. m. bo na Brezjah bojevniško zborovanje z blagoslovitvijo preurejenega prostora in z odkritjem spominske plošče prvemu tajniku bojevniške organizacije Francu Bonaču. Vabimo vse, da pridejo 28. t. m. na Brezje.
*	Fantovska bitka je vihrala v ponedeljek zvečer v Medijski dolini. Kmečki fant Martin Razpotnik se je z bratom in hlapcem vračal proti domu. Na križišču pa je trojico napadla skupina kakih 30 fantov, ki so takoj zaóeli izzivati. Trojica se je branila pred napadalci. V silobra-nu je Martin Razpotnik potegnil nož in je sunil nekega fanta v roke in noge. Zadevo preiskujejo orožniki.
*	Krvav dogodek v Kaknju. čruvaj rudnika v Kaknju Jovo Topič je pred tedni zaradi nekih prestopkov ovadil upravi rudnika mladega rudarja Petra Kvesa, ki je bil po končani preiskavi odpuščen iz službe. Odpuščeni delavec je z nekimi svojimi prijatelji potem na cesti napadel čuvaja Topiča, a drugi rudarji so napadalce pognali v beg. V nedeljo ponoči pa je bila v rudniški koloniji veselica, katere se je udeležil tudi odpuščeni rudar Kve-so s svojim prijateljem Male kinom. Ko sta se vračala od zabave, sta v jutranjih urah pred neko kavarno naletela na čuvaja Topiča, ki se je tam krepčal po nočni službi. Spet se je razvnel prepir in odpuščeni rudar je napadel čuvaja. Pred kavarno sta se pretepala in, ker je Malekln pomagal svojemu tovarišu, je čuvaj Topič zbežal v neko rudniško barako ter zaprl za seboj vrata. Napadalca pa sta vrata razbila in Topič je v silobranu pograbil za svoj samokres in dvakrat ustrelil. S prvim strelom je ubil odpuščenega rudarja Kvesa, z drugim pa je zadel njegovega tovariša, ki je pozneje v bolnišnici podlegel peškodbi.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 61 SRI, TELEFON 41-79
Prekrasen film
Valček na ledu
s Sonjo Henie v gl. vlogi, predvajamo v sredo in četrtek ob pol 9. uri zvečer. Dopolnilni program: Paramountov zvočni tednik in barvana šaloigra. SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino!
Prihodnji spored:
Muhasta nevesta
Vseeno je ali oddaste Vaš film v razvijanje na ALEKSANDROVI CESTI 8 ali v PREŠERNOVI 9 preje E. Dobrič pri
Foto Touristu Loj zu Šmucu
kjer dobite sveže filme najnovejše emulzije in fotoaparate vseh svetovnih znamk
Cadet Box 4/6.5 s 3 filmi Din 99.—
* Dva razburljiva dogodka v ZaSavju.
Iz Zagorja nam poročajo: Ko je opoldanski vlak v soboto že krenil s postaje na Savi, se je moral neaiadn0 spet ustaviti. Začulo se je vpitje. Potniki so skočili iz vagonov in zvedeli, da love nekega potnika, ki se je pripeljal na strehi vagona do Save in so ga šele tu opazili. Slepi potnik je brž skočil z vagona in stekel k reki Savi, kjer ss je hotel skriti zasledo. valcem. Poklicali so nekega orožnika, ki se je vozil v vlaku, da se je podal k Savi, kajti begun se je skril čez glavo v vodo. Kakor so dognali, je bil to neki delavec iz Like, ki je hotel brez vsakih sredstev priti v Ljubljano, prepričan ,da je pri nas še vedno lahko dobiti zaslužek. Sli-čen razburljiv dogodek se je primeril v nedeljo zjutraj, ko so šli ljudje v zagorsko cerkev. Neki reducirani nameščenec trpi zadnje čase na fiksni ideji, da je konec raznih oblastev in da odslej pripada le njemu vsa pravica najrazličnejšega uradovanja. Pražnje opravljen je prišel na cesto v bližini občinske hiše. Brž so prihiteli iz hiše štirje možje, ga podrli in vlekli v občinsko vežo, kjer ga zvezali in mu oblekli prisilni jopič. Dogodek je razburil množico ljudstva, ne zaradi tega, ker so siromaka spravili na varno, čeprav ni nevaren .marveč zavoljo načina, ko bi bili vse to lahko opravili brez hrupa.
* Še eno potovanje v Pariz in London.
Da bi omogočili tudi onim, ki ee niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London, organizira »Publike od 24. septembra do 3. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški To 12dnevno potovanje bo nudilo udeležencem morda nikdar tako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času ko je tam najbolj živo. Pri tem je predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490, iz Zagreba 3.340. iz Ljubljane pa 3.265 din. Prijave udeležbe bodo sprejema, le biletarnice »Putnilcatc najdalfe do 10. septembra in dajale bodo vsa obvestila in prospekte brezplačno.
♦	Razpis nadaljnih cestnih del. Na tozadevno urgenco je Društvo za ceste dobilo obvestilo, da je za 21. september L razpisana oddaja del za modernizacijo državne ceste na odseku Kranj—Naklo v dolžini 8.5 km. Proračun za to delo znaša 10,300.000 dinarjev ter vsebuje poleg gradnje betonskega cestišča tudi preložitev ceste izven Nakla z železniškim nadvozom Po izvršitvi vseh razpisanih del, ki morajo biti dovršena do kraja prihodnjega leta, bo oesta Ljubljana—Bled na celi črti modernizirana, deloma s sodobnim kolovozom, deloma s površinsko obdelavo.
*	Prijave za dvodnevni Met v Trst, Gorico, Sv. Goro in na soška bojišča, ki ga priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25, je z ozirom na omejeno število udeležencev vposlati čim prej. Izlet bo 2. in 3. oktobra t. L z vlakom do Postojne, od tu pa z avtobusi do Trsta, Gorice, Sv. Mihaela, Sv. Goro in nazaj po Vipavski dolini v Postojno, od kjer je odhod z vlakom v Ljubljano. Cena za celo oskrbo z vožnjo je din 210 za osebo.
Iz Uubljane
n— Šestdesetletnieo praznuje g. Jernej
Milavee, drž. uslužbenec pri davčnem uradu Ljubljana- mesto. Po rodu Notranjec v Novi vasi pri Rakeku je nastopil službo pri finančni direkciji. V Novem mestu se je poročil z Emo roj. Peterlinovo, ki je imela za seboj VL gimuaz. razredov. V zakonu sta se mu rodili dve hčerkL Ema se je poročila kot abs. juristka s poslovodjo tvrdke »Salus« inž. Henrikom Repičem, si t nom prof. Repiča. Druga hčerka Alma je uradnica pri davčnem uradu Ljubi jana_oko. lica Ob svoji 601 etnici praznuje g. Milavee tudi 301etnico zakona. Gospod Jernej Milavee je znan po svojem dobrem in lepem značaju in po svoji vestnosti v službi. Želimo mu še mnogo zdravih let v krogu ljube družine, znancev in prijateljev. Zdravo, gospod Milavee!	_
u— Obvestilo in prošnja javnosti. TKD Atena pripravlja umetnostno razstavo v Jakqpiöevem paviljonu v času od 9. do 23. oktobra t. L pod naslovom »Otrok v sliki in plastiki naše umetnosti«. Vabimo umetniške kroge, da se odzovejo razstavi z odgovarjajočimi svojimi deli, enako prosimo zasebne lastnike primernih slik, gra fük, plastik in Skulptur, da nam javijo svoje naslove, če so voljni dati nam iste v ta namen na skrbno razpolago. Sporočila je nasloviti na pisarno TKD Atene, Prečna ulica 2. Pri strogem izboru razpo. ložljivih umetnin bo sodelovala žirija akademskih slikarjev. Razstava bo zavarovana. Sprejemala se bodo dela iz leta 1800. in naprej, starost upodobljenih otrok pa ne sme presegati pubertn« dobe. — Društvo prireja razstavo a propagandnih, strogo umebndSkiih vidikov tn iz gmotnih razlogov v korist našega o troica s stališča svojega delokroga. — Ne dvomimo, da hi razstava ne rs™™»1* najširše javnosti. Ker je roik za prijave hi priprave zelo kratek, prosimo dni prejšnjega odziva. Slike se bodo do časa razstave shranjevale v prostorih Narodne galerije. — Odbor.
Odbor Uatel)*ega petAeg» sbara
»Emil Adamié< poziva vse svoje člane-pev-ce, da pridejo takoj k pevskemu tečaju, ki
se vrši v Glasteni Matici v Ljubljani. Tečaj bo trajal do vštetega 27. t.m.
u— Pri javi j noe za mariborski narodni
tabor mestno poglavarstvo ponovno opozarja, da vplačani znesek din 4 dobe vrnjen pri vratarju mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 27. soba št. 2 vsak dan od 8. do 18., kjer lahko dobe še tudi izkaznice in znake za spomin, kdor jih àe ni doML Izplačevanje bo definitiva© zaključeno v soboto 27. t. m ob 12. in bodo neizplačani zneski oddani mestnemu ubož-nemu zakladu.
n— Danes ob 9. dopoldne bo v tovornem Skladišču na glavni postaji v Ljubljani javna licitacija približno 5000 kg presnih jabolk, prvotno za eksport določenih. Potrebno ambaiažo morajo interesenti kupci pripeljati s seboj.
u_ Preiskava proti ravnatelju Slovenske banke Miru Jankoletu spravlja na dan vedno nove podrobnosti o njegovih manipulacijah. Za komisarja banke, katero je policija izprva zapečatila, je bil postavljen odvetnik dr. Božič. Seveda je policija brž izvršila tudi preiskavo v Slovenski banki in je prvič našla eno samo hranilno knjižico. Ker pa ie bil upravičen sum, da je Jankole precej knjižic skril ali sežgal, je bila v ponedeljek popoldne izvršena ponovna preiskava v banki in sta dva policijska agenta med različno šaro našla lil hranilnih knjižic z različnimi vlogami. Precejšen del oškodovancev bo torej vendarle dobil knjižice vrnjene, obenem pa je na podlagi teh knjižic omogočena uspešna podrobna preiskava. Prizadete stranke se dnevno prijavljajo in je samo včeraj bilo policiji prijavljenih 11 novih večjih primerov ,ko so bile stranke oškodovane od Jankoleta za prav znatne zneske. So pa tudi še nekateri, kakor je to vedno pri sličnih aferah .ki rajši ostajajo v ozadju. kaKor da bi imeli nevšečnosti pri sodišču. Tako za enkrat ni mogoče govoriti o skupni vsoti, za katero je Jankole oškodoval ljudi, ki so mu v stiski zaupali svoje hranilne knjižice in jih je odpravil z majhnim posojilom ali pa z mesečnimi obroki, kateri je nekaj časa plačeval ,potem pa naenkrat ukinil. Sodna preiskava J? poverjena sodniku Piškurju. Pač šele po nekaj tednih, če ne celo mesecih ho mogoče dokončno ugotoviti, ail gre škoda res v milijone. Vsekakor pa kaže, da bo zadeva Mira Jankoleta daleč presegla Graškovo afero, tako po številu oškodovancev, po višini škode, kakor tudi Po načinu spekuliranja.
KIRURG
dr. BOGDAN BRECELJ
specijalist za ortopedijo bo zopet KEDNO ORDINIRA L v petek 26. avgusta od pol 14. do pol 16. na Emonski 20 v Ljubljani.
u— Zbiranje oblek, perila, obutve za reveže. Mestna občina bo z današnjim dnem pričela zopet vsako sredo zbirati obleke, perilo, obutev, posteljnino 'n drugo po-rabno blago za svoje reveže. Darovano blago bo shranjeval mestni socialni urad in ga delil po potrebi siromakom. Potreba bo v jeseni in v zimi dosti večja, kakor sedaj v toplem letnem času. Zato vabi mestna občina ,da se občani vsako sredo spomnijo revežev in pošljejo stvari, ki jih morejo pogrešati, na Vodnikov trg pred spomenik, kjer bo ob suhem vremenu po. stavljena posebna stojnica in bo uradni pooblaščenec sprejemal darovane stvari. Vse blago vpiše urad v posebni seznam, v katerega potrdi dotični siromak, ki blago prejme, njega prejem. Tako se more vsakdo prepričati, kako je urad darovane stvari porabil. Razume se, da občani ne pošiljajo umazanega in nerabnega blaga.
CITATELJE - KUPOVALCE
»JUTRA« V ITALIJI
zlasti one iz Julijske Benečije, ki bi radi
dobivali »Jutro«, dostavljeno po pošti na dom, opozarjamo, da naj »Jutro« naročijo pri našem zastopniku
GIOVANNI PAROVEL,
TRIESTE 9, CASELLA POSTALE N. 593, VIA F. DUNZA N. 8.
Naročnina za en mesec znaša Lit 16, ki jo naročniki lahko plačajo osebno pri našem zastopstvu, ali pa naj jo nakažejo po poštni položnici (Servizio dei Conti Correnti Postali N. 11-1649, Giovanni Parovel, Trieste).
Na hrbtni strani pripomnite, da je nakazilo namenjeno za naročnino »Jutra«.
wl^SSISSSS^MS^^S^^^^^^^tl^M^^uSK^Su^^^^il^^^w^^^innjti lìiìii
e— Letalski miting. V nedeljo 4. septembra bo na travniku inž. Ježovnika pri Levcu propagandni letalski miting, ki ga bo priredil mestni odbor kr. jugoslovenskega aerokluba »Naša krila« v Celju ob proslavi desetletnice svojega obstoja. Pokrovitelj te velike prireditve je Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Glede na zanimiv spored pričakujemo, da bo odziv občinstva zelo velik.
e— Spet karambol. V zadnjem času so karamboli na celjskih cestah in ulicah skoraj na dnevnem redu. Potrebno je, da oblast poostri nadzorstvo cestnega prometa in krivce ekseplarično kaznuje. — V nedeljo proti večeru je trčil v 20-letno odvetniško uradnico Angelo Sketovo iz Celja, ko se je peljala s kolesom po cesti, neznan kolesar in jo prevrnil. Sketova si je pri karambolu zlomila desno roko. Zdravi se v bolnišnici.
Iz Maribora
i
Mednarodna špijonaža na delu!
Vojna špljonov
Kino Matica ob 16., 19.15 in 21.15 uri
I
u— Zboljšanje tramvajskega prometa na Tržaški cesti. Odkar je stekel na Vič tram. vaj, je med občinstvom, ki se vozi na tej progi, mnogo upravičene nejevolje, ker je treba pri Langusovi ulici in pri Stanu in domu, kjer teče tramvaj le po enem tiru. a je tod promet cesto najživahneja, dalje časa čakati, pri tem pa se marsikateremu potniku mudi v 6lužbo ali po opravkih. Upravni odbor električne cestne železnice se ie sedaj odločil, da bo še letos na Tržas ški cesti izvršil načrt dvojnega tira od Lan_ gusove ulice do Stana in doma. Oba tira bodo preložili v sredino cestišča. Celotni stroški preložitve 6o preračunani na približno 220.000 dinarjev.
KINO SLOGA — Tel. 27-30
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
USODNI DIJAMANT
Dve hudi nesreči sta se pripetili včeraj v Ljubljani. Na Marijinem trgu je malo pred deseto uro dopoldne avto prevrnil trs govskega potnika Antona Zavrla, ki je dobil težje rane na glavi in rokah, in moral biti odpravljen v bolnišnico. — V Linhartovi ulici pa je popoldne padel s strehe delavec Vinko Alio in je bil nezavesten prepeljan v bolnišnico. Alič se je pri padcu tako močno poškodoval, da se do večera ni zbudil k zavesti.
u— Za me6tne revrže je daroval g. Bader Edo, ravnatelj tovarne za klej na šmartinski cesti, 200 din, za kar Se mu mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje.
Iz Celja
e— Svečano proslavo 201etnice svobode
in rojstnega dne Nj. VeL kralja Petra IL bo priredilo 6. septembra Sokolsko društvo Celje-matica skupno z ostalimi celjskimi narodnimi društvi. Ob 10.15 dopoldne bo zbor sokolstva na dvorišču mestne narodne šole, nato bo svečana po-vorka sokolstva in ostalih narodnih društev po mesta Po stiku na Dečkovem trgu bo z balkona Narodnega doma govor o pomenu 201etnice naše svobode in kralj e-vem rojstnem dnevu, nato pa bo razhod.
KINO UNION. Danes »JENNY« dnevno predstave ob 16., 18.30 ln 20.30.
I
KINO UNION, teL 22-21
Film ruskih narodnih motivov ruskih romanc, ljubezni ln mladosti. Sodeluje zbor
SIBIRSKE NOČI donskih kozakov 111 najboljši češki igralci in
igralke.
Danes ob 19.15 in 2L15 uri

Pomembna obletnica. Dne 23. avgusta leta 1913 je bila svečana otvoritev mariborskega državnega mostu. Prav včeraj je torej minilo četrt stoletja po tem dogodku, ki je bil pomenljiv za vse mariborsko okrožje, saj je bila ob otvoritvi izdana cela ploha najznačilnejših odredb, po katerih je bilo prepovedano razobešati slovenske zastave ter dajati duška svojemu prepričanju s slovenskimi vzkliku Z mariborskih hiš so tedaj plapolale frankfurte-rice, ki naj bi cesarjevega zastopnika Friderika prepričale, da je Maribor velenem-ško mesto. Nemškutarstvu na kljub so se ob slavju čuli vzkliki »živio«, na ponosnem Narodnem domu pa je zaplapolala slovenska zastava, ki jo je policija brž odstranila. Preden so policisti dobro opravili svoj posel, je izginila tudi črnožolta avstrijska zastava z Narodnega doma. V tem dejanju je bilo mnogo značilnega in simboličnega za bodoči razvoj in usodo Maribora, ki je že pred 25 leti dokazal, da živi tu slovenski rod, ki hoče svobodo in neodvisen razvoj v lastni svobodni državi
a— Himen. V frančiškanski cerkvi sta se poročila Vera šturmova, cand. fil-, in Vlatko Kurelič, dipl. pravnik, sin pok. dr. šime Kureliča, istrskega deželnozborskega poslanca in pazinskega župana. Priči sta bila inž. Nikola Paukovič za nevesto in dr. Mirko Nežič za ženina, oba iz Zagreba, Obilo sreče!
a— Šola Glasbene Matice Maribor prične letos svoje 20. šolsko leto. Vpisovanje gojencev bo L, 2. in 3. septembra dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. v pisarni Glasbene Matice na Aleksandrovi cesti nad uni, onsko dvorano. Pouk se prične takoj 1. septembra. Poučevalo se bo solopetje, kla_ vir, violina, violončelo, glasbena teorija in mladinsko petje. Za učence osnovnih šol pa bo poseben tečaj kot priprava za pouk na glasbilih.
a— V počastitev spomina pok. lekarnarja g. Boga Orožna v Ptuju so darovali za Šavnikov podporni fond Lekarnarska zadruga v Mariboru 500 din; mg. Ivan Vidmar, lekarnar v Mariboru 200 din; mg. Franc Minafik, lekarnar v Mariboru 200 din.
a— Seznam davčnih osnov za pridobnino
za davčno leto 1938 je razgrnjen davčnim zavezancem na vpogled v vložišču mestnega poglavarstva Rotovški trg 1, soba št. 7, od 24. t m. do vključno 6. septembra 1938.
a— Za kruhom... 50 sezonskih delavcev je potovalo včeraj preko Maribora v Francijo.
a— Prepovedan živinski sejem. Včeraj bi moral biti v Mariboru sejem, ki ga je pa oblast zabranila in sicer zaradi pojava slinavke in parkljevke v neposredni mariborski okolici, zlasti v Bohovi, kjer pa je veterinarska oblast poskrbela za takojšnje preprečenje nadaljnjega širjenja Kmetje, ki niso bili o tem obveščeni, ker je izšel ukrep v zadnjem času, so prignali v Maribor živino z Dravskega in Ptujskega polja, celo iz Konjic, pa so bili zadržani na Teznem, od koder so se morali vrniti domov, ker je bil dogon živine v mesto prepovedan.
a— Čarobna pijača. Pred okrožnim sodiščem je bila zanimiva razprava. Zagovarjati se je morala 251etna Marija G. iz Krčevine zaradi odprave telesnega plodu. V obtožnici se navaja, da je Marija G. za-uživala neko pijačo iz kuhanega oleandra in vina, ki je znana kot uspešno splavno sredstvo. Marija je bila zaradi odprave telesnega plodu obsojena na dva meseca strogega zapora pogojno za dobo treh let.
Zajeta ciganska vlomilska tolpa. Na Vinskem vrhu pri Ivanjkovcih je vlomila skupina ciganov v stanovanje posestnika Ivana škerjanca. Odnesla je vse, kar jo bilo količkaj vredno, obleke, razno posodo, posteljnino in druge predmete. S precej obilnim plenom so izginili v bližnji gozd, kjer pa so jih pri razdeljevanju plena zasačili budni orožniki, ki so vodilno peterico ciganske tolpe zajeli in aretirali Ostali so se razkropili po gozdu.
V znani aferi Rožetove pri vredne zadruge, katere funkcionarji so bili nedavno, kakor smo poročali, izpuščeni ia preiskovalnega zapora, je nastal prav zanimiv preokret Poročali smo, da bo občni zbor imenovane zadruge dne 27. t m. Te dni pa so prejeli vsi zadrugini aMteoi člani obvestilo, da so postali člani novo zadruge, ki nosi naziv »Zagrebačka zadruga« in ki ima svoj sedež v Zagrebu, Trg kralja Tomislava. Glavni poverjeniki nove zadruge so: Miro Frank, Zagreb; Alojzij Leskovšek, Celje in Jakob Grego-rec, Ptuj; dočim Jožka Rožeta ni med

SPORT
Novi Sad — velika uganka
Devet juniorskih rekordcv, ki si Jih ne znamo pojasniti
Seniorsko plavalno prvenstvo nas ni moglo prepričati, na juniorskem v Novem Sada pa so oasomerilci ugotovili rezultate, ki so v mnogih primerih znatno prekosili obstoječe rekorde. Vedeli smo sicer, da imajo nekateri naši klubi izvrstne juniorje. da pa nam bodo postregli s takimi rezultati, ni nihče pričakoval. Saj so vsi, ki so postavili rekordne čase, že plavali v morju, vendar takih rezultatov še niso imeli.
Poglejmo rezultate, ki so bili boljši od rekordov. Za štakulo smo vedeli, da je velik talent, toda njegov čas na 50 m prosto 26.1 je predober, da bi ga strokovnjak brez premišljanja vzel na znanje. Se bolj čuden je njegov čas v štafeti 25.2, kar bi bilo sa« mo 2 desetinki sekunde slabše od Weissmüller jevega svetovnega rekorda. Začudeni© je zbudil tudi rezultat Jugove 6tafete 4x50 prosto 1:54.5, ki da povprečno za plavalca 28.6. Ne da bi hoteli omalovaževati Jugove juniorje, se nam ta čas zdi vendarle malo verjeten In potem oba časa juniork na 100 m prsno. 1:3l za Wernerjevo in 1:32.2 za Martinovo, ki iu nista do Novega Sada dosegli niti v moriu. Predobra je seveda Krm-potičeva z 32.3 na 50 in 1:15.4 na 100 m prosto, enako Defilipeov rezultat na 200 m 2:16.4. dal;e čas Smolikove na 100 m hrbtno 1:22.6. saj je bil v morju njen naj_ boljši čas okoli 1:25. Najbolj presenetljiv pa je čas štafete Viktorije na 3x100 m me-
Goršek naj gre v Parigi
(Odgovor g. Otona Kleina, trenerja ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza, gosp.
Dobrinu)
V	včerajšnjem »Ju tarn jem listu« odklanja g. Dobrin, da bi šel balkanski prvak in rekorder Emil Goršek na evropsko prvenstvo v Pariz, češ da zaradi slabih rezultatov nima izgledov za plasma, medtem ko bi se Vučevič, Kleut, Goič ali Ste-piünik lahko plasirali na 12. do 15. mesto.
Na gornjo'trditev je treba pristaviti, da bi po zadnjih rezultatih nobeden izmed omenjenih atletov ne mogel priti niti na 20. mesto. Načeino pa je treba ugotoviti, da metalec ali skakalec glede rezuitata ni odvisen od močne konkurence in dosega baš takrat, če nima take, še laže svoje vrhunske rezultate. Srednje ali dolgopro-gaš pa običajno teče tako hitro ali tako počasi, kakor mu dovoljuje konkurenca. Goršek je najboljši tekač na srednjih progah, ki je zmožen stopnjevanja. Njegovi drugi rundi na 800 m in njegovim zadnjim 400 m na 1.500 m ni dorasel nihče. To je dokazal na mitingu z Giovinezzo, pa tudi preteklo soboto v skupnem teku na 1500 m s Flasom. Ko je Goršek v Bukarešti dosegel rekord na 1.500 m s 4:02.1, mu je bil nasprotnik sam Georgakopulos.
V	Parizu bodo tekli boljši atleti od tega Grka, toda pri presoji rezultata je treba upoštevati tudi finske tablice, ki dajejo tekom mnogo boljšo oceno od metov. V Parizu bosta lahko startala samo dva atleta ene narodnosti v vsaki disciplini. Razen Nemčije imata po dva metalca kladiva nad 50 m še Finska in švedska, enega ima tudi češkoslovaška, čez 49 m pa jih je cela vrsta. Kdo bi računal, da bodo vsi ti odpovedali, jugoslovenski metalci pa metali preko svojih lastnih rekordov?
Zato je prav, da dobi Goršek priložnost za nastop v mednarodnem boju, kjer naj pokaže, kaj zna. Dosegel ne bo vidnega mesta kakor noben Jugoslovan, vrnil pa se bo gotovo z odličnim časom.
V nekaj vrstah
V	dnevih 14. in 15. avgusta je priredil Dask
v Trbovljah svoj jubilejni športni dan,
na katerem je sodelovalo kar pet nogometnih enajstoric, med njimi druga garnitura Ljubljane, Svoboda iz Ljubljane, Kovinar z Jesenic ter domači moštvi Trbovelj in Retja. V nedeljo je bil ves dan nogometni brzi turnir, v katerem je Svoboda v kratkih časih po 2 X 15 minut precej visoko zmagala nad vsemi nasprotniki, in sicer nad Trbovljami s 3 : 0, nad Ret-jem z 2 : 1, nad Daskom z 1 : 0 in nad Kovinarjem s 6 : 2. Moštvo Svobode, ki ga sestavljajo večinoma mlajši igralci, je pokazalo sicer mehko, toda odlično tehnično igro. Zlasti sta ugajala šlamberger na desnem krilu in Plečko med krilci. — Naslednji dan je druga garnitura Ljubljane nastopila proti Dasku in zmagala s 7:1. Športni dan Daska je prav lepo uspel.
Za letošnjo balkaniado,
ki bo zdaj naslednja velika lahkoatletska prireditev in pomeni sploh višek vsakoletne lahkoatletske sezone pri nas, je kakor izjemoma enkrat, propagandno delo zelo intenzivno. Organizacijo je po prvih trenjih med savezom in beograjskim podsa-vezom vzel 3lednji popolnoma v svoje roke in je glede propagandne strani gotovo storil že dosedaj zelo mnogo. S tehničnih perspektiv pa se letošnje balkaniade ne moremo posebno veseliti, ker so nedavne tekme za državno prvenstvo v lahki atletiki pokazale, da so vsi naši atleti komaj v povprečni formi in se jim bo treba zelo boriti, če bodo hoteli obdržati svoje tradicionalno drugo mesto. In to kljub temu, da bodo nastopali na lastnem terenu. Spored balkaniade je za vsako leto določen že v naprej in razdeljen na tri dneve v enem tednu. Letos bo otvoritev v nedeljo 11. septembra, kateri dan bodo še na sporedu predteki na 100 m, disk (prosti stil), tek 800 m, skok v višino, met kopja, finale na 100 m in štafeta 4 X 400 m. V soboto 17. septembra bo drugi dan tekmovanj s predteki na 200 m in na 400 m z zaprekami, s skokom v daljino, tekom na 5.000 m, metom krogle, finaloma na 200 m in 400 m z zaprekami ter štafeto (800 X 400 X 200 X 100). Zaključni dan bo v nedeljo 18. septembra, ko bo na sporedu maratonski tek (od Beograda do Indjije in nazaj) ter še tek 400 m, skok ob palici, met diska (helenski stil), 100 m z zaprekami, tek na 1.500 m, troskok, met kladiva, oba preostala finala in štafeta 4 X 400 m. Vse sodelujoče države so se za letošnjo balkaniado dobro pripravile, tako da bo ta prireditev res zbrala vse najboljše, kar imamo v lahki atletiki na Balkanu.
Kakor smo že včeraj kratko zabeležili, so ameriški plavalci v dvoboju z evrop-
šano 3:34.1. ki je za 2.7 sek boljši od rekorda Ilirije, ki ga je dosegle z Wilfanom na hrbtni, Gererjem na prsni in Fritschem na prosti progi, torej e plavalci, kakršnega nima Viktorija niti enega. Pestevšek je kot četrtoplasirani dosegel na 200 m sijajen rezultat 2:26.4. Nič manj kakor devetkrat je bil izboljšan rekord.
Če trezno pregledamo te številke, moramo priznati, da so rezultati predobri. Nihče ne to trdil, da so v sladki vodi možni bolj« ši časi kakor v morski. Na nekem junior-skem prvenstvu se je že zgodilo, da to nam juniorji postregli s presenetljivimi rezultati ki so daleč prekašali seniorske. Pozneje so ugotovili, da je bila proga skoraj 2 m prekratka. Nikakor nočemo sumničiti sodnikov, toda nekaj je moralo biti: ali so bile ure prepočasne ali pa s progo ni bi. lo vse v redu. Zdrav razum ee nam upira, da bi mogli veneti rezultatom, predobri, mnogo predobri so! Čeprav smo veseli dobrih juniorje v, jim ne moremo verjeti, da so res tako izvrstni, kakor so ugotovili ča-somerilci v Novem Sadu. Saj je velika večina teh juniorjev nastopala in le nastopa v tekmah za Jadranski pokal, pa vendar v morju niso dosesli niti približno enakih časov. Zaradi tega nam bo Novi Sad ostal uganka, ki je brez pojasnila onih. ki eo te čase merili in priznali, ne moremo rešiti.
4	X 200 m piuatan Amerika WIM, Evropa 9:10.8.
100 m prsno: Balke 1:12.8, Werson (A)
1:18.2.
100 m hrbtno: Schlauch (B) 1:09.7,
Neunzig (A) 1:11-
5	X 100 m mešano: L Evropa 3:21.2, 2. Amerika 3:38.
1500 m prosto: Flanagan 19:39.5, Borg
20:09.4.
Skoki: Weiss (E) 118.47, Root (A) 115.20.
sitimi spravili v Berlinu tesno zmago z dvema točkama (38 : 36) Zaradi primerjave z našimi »podeželskimi« rezultati navajamo v naslednjem podrobne rezultate:
100 m prosto: Jaretz (A) 59.3, Fick (A) 59.8.
200 m prsno: Baike (E) 2:34.9, Neunzig (A) 2:35.2.
400 m prosto: Flanagan (A) 4:46.8, Borg (E) 4:57.3.
4 X 100 m prosto: Amerika 3:59.2 (nov svetovni rekord), Evropa 4:03.1.
Športna načela
V Srednji Ameriki se redno vsake šftiri leta prirejajo športne igre po vzorcu in načelih olimpijskih iger od leta 1936 dalje. Na sporedu so tudi letos. Na vseh športnih
sporedih, po vseh šolskih prostorih in na vseh igriščih so po prizadevanju olimpijskega odbora v San Salvadoru objavljena naslednja športna načela olimpizma:
Disciplinirati samega sebe je dolžnost vsakega športnika.
Brez poštene igre ni lepote v športnih tekmah.
Viteški duh tvori moralno eleganco športnika.
Dolžnost sodnika zahteva vso njegovo pozornost in zato ga ne motite s krikom in nepotrebnimi nasveti!
Niti tekmovalci niti publika se smejo pokazati nezadovoljstva s sodniki.
Sodnika ne smemo kritizirati!
Pravi športnik ie oni. ki ve ceniti korektno igro.
Ne pozabi, da so nasprotniki naši gostje in zavedaj se zmerom svojih dolžnosti nasproti njim!
Kako lepo bi bilo, če bi bila ta načela napisana tudi po naših športnih prizoriščih, koliko lepše bi bilo še, če bi se tekmovalci in obiskovalci športnih prireditev tudi ravnali po njih!
SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi točno ob 19. bo obvezen članski sestanek v klubski sobi kavarne Evrope zaradi dogovora za gostovanje v Rumuniji. Obvestite se med seboj.
Mariborski Sokol narodni javnosti
Poziv k odkupu temeljnih kamnov za ureditev dvorane
Z nakupom unionske dvorane v Mariboru ter pripadajočega vrta je postalo matično Sokolsko društvo v Mariboru lastnik največje reprezentativne dvorane v Jugoslaviji. Vsa nacionalna javnost je pozdravila ta dogodek in zlasti se je tega rado-valo obmejno Sokolstvo. Toda z nakupom dvorane je bil storjen šele prvi korak v izvedbi načrtov, ki si jih je zastavil matični Sokol. Matično društvo potrebuje še moderno opremljeno telovadnico, v kateri bo lahko res smotrno vzgajalo svojo mladino, potrebuje pa še druge naprave, v katerih se bo svobodno razmahnilo društveno življenje.
Sokol bi rid ohranil reprezentativno dvorano kljub adaptaciji tako. da bo sposobna še vedno za razne kulturne in druge prireditve. Seveda je to, zlasti pa adaptacija in razne naprave, zvezano z ogromnimi stroški, ki jih matično društvo zaenkrat nima, ker se je že z nakupom dvorane popolnoma izčrpalo. Zato je gradbeni odsek izdal na vso nacionalno, napredno in sokolsko čutečo javnost poziv, da mu pomaga k izvedbi načrtov. Poziv je naslovljen tudi na pridobitne kroge in vse one, ki so doslej izkazovali Sokolu svojo naklonjenost, da postane Maribor prava trdnjava sokolstva. Potrebna so velika sredstva, zato naj prispeva vsak po svojih močeh, zlasti pa potrebuje Sokol podpore od velikih podjetnikov in industrije, ki se naj zaveda, da prihaja iz sokolskih telovadnic mlada jugoslovenska armada, prežeta ljubezni do domovine in odločena, vedno braniti naše obmejno ozemlje.
Gradbeni odsek je razposlal poziv za
vpisovanje kamnov za dom in zastopniki matičnega Sokola bodo prišli nabirat sredstva. Vsi, ki se zavedajo poslanstva sokolstva, bratje in sestre, ki ste prežeti velike sokolske misli, na delo, da bo mladina mogla zaklicati svojemu mlademu starešini ob njegovi polnoletnosti: Tu smo, armada neupogljivih borcev v obmejni trdnjavi, ki jo bomo držali in branili do poslednje kaplje krvi proti vsakomur!
Sokol Planina pri Rakeka priredi v nedeljo 28. t m. ob 15. svoj javni telovadni nastop kot zadnji v sklopu obmejnega okrožja, ker je bil za 10. julija napovedani nastop zaradi neprekinjenega dežja onemogočen in zato odležen. Vabimo vse bratske sokolske edinice okrožja kakor tudi vso so« kolsko javnost, da s svojo polnoštevilnostio manifestira tudi v našem, v neposredni bližini državne meje ležečem trgu za sokolske ideje. Po nastopu je narodna zabava.
Sokol Strigora. Po vsesokolskem izletu v Pragi je prišlo tudi v naše društvo novo življenje in razpoloženje. Dom. ki si ga je društvo kupilo lani je 6koraj plačan, le malenkost je še na dolgu, ki pa ga bo krila, kakor smo trdno prepričani letošnja sokolska tombola, ki bo 4 septembra na letnem telovadišču. Dosedanje naše tombole so zna. ne po svojih mnogih lepih dobitkih in lepem obisku, letošnja pa bo prekašala V6e dosedanje. Društvo je v zadnjem času usta« novilo svoj strelski in kolesarski odsek, ki bosta v kratkem imela delovne sestanke. Poleg notranjega društvenega dela posveča društvo tudi dovolj pažnje svoji sokolski deci in naraščaju, ki jima je bila prirejena dečja tombola z zelo lepimi dobitki
Smrtna nesreča dveh otrok
Prvi se je utopil, drugega je ubila skala
Krško, 23. avgusta V soboto dopoldne se je v Novi gori pri Krškem dogodilo, da je v bližnji mlaki, ki je od domače hiše Sršenovih oddaljena komaj trideset korakov, utonil dveletni sinček Edvard. Kljub pozornosti, ki mu jo je ves čas posvečala mati, se je fantek med pripravljanjem obeda neslišno izmuznil iz hiše in se nameril proti bližnji mlaki, v kateri se je utopil. Našel ga je 13-letni Alojzij Znideršič iz Nove gore in obvestil o tem svojega očeta, ki je utopljenčka poteg-
Lepšega kraja ni • • •
Danes godu je sv. Jernej. Zahvalimo nebo, z njegovim godom so končani pasji dnevi. Sv. Jernej je velik priprošnjik, naj nam da lepo in plodno jesen. Imenitna proslava sv. Jerneja bo v nedeljo v slovečem kraju njegovega imena na Dolenjskem. No, saj ste že prebrali velike zelene plakate, ki po Ljubljani in po deželi napovedujejo otvoritev novega dirkališča, prezanimive konjske tekme, štehvanje, razstavo premi-ranih konj in povorko najčilejših živalic. Pri totalizatorju boste lahko stavili in zadeli ogromno denarja. Godba na pihala bo skrbela za dobro voljo. Po dirkah bo sijajna kmečka veselica v starem hrastovem gozdu ob dirkališču. Popeljimo se v nedeljo z vlakom do Novega mesta in nato za 11 din z avtobusom do Št. Jerneja. Ali pa se naravnost iz Ljubljane odpeljite s Putniko-vim avtobusom, vožnja z vso oskrbo stane le 95 din. Pojdimo med vesele Dolenjce, da bomo složno pomagali zapeti staroslav-no himno:
IAHANO IN DIRKALNO
. DFtVSTVO.V
ŠT i3^v£|VNA[OI3l|SKM
Lep/Sega ptiča ni ko je petjàln, lepšega kraja ni, ko je Šent Jarn...
nil iz vode in v njem prepoznal sina Sršenovih. Užaloščena mati je mrtvega otroka odnesla domov in ni mogla doumeti, kako se je mogla nesreča primeriti v kratkem času nekaj minut.
Istega dne se je v Novi gori smrtno ponesrečil 10-letni sin posestnika Kerina. V domači hosti sta z očetom nabirala srobo-tino. Sinček je nič hudega sluteč stopil med grmovjem na ogromno skalo, ki je po vsej priliki tehtala nad 500 kg. Nenadoma pa se je skala premaknila, Kerinov otrok je padel vznak, skala pa z vso svojo težo nanj, da mu je zdrobila prsni koš in povzročila takojšnjo smrt.
KOLESA znamke nAXOM
v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi, kupite ugodno pri
H. SUTTNER,
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6.
Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji'
Wellington je strešno mršil nečitko posavo. sam pa je tako čečkal, da niso njegov« častniki skoro nikoli znali prebraü danih povelj. Ob neki važni priložnosti so mu častniki vrnili važno povelje s prošnjo, naj jim blagovoli pojasniti kaj prav za prav stoji v njegovem pismu.,*
Gospodarstvo
Izvozniki za določitev najnižjega tečaja
klirinške marke
2e včeraj smo poročali, kakšno razburjanje povzroča med izvozniki - neprestano slabljenje klirinške marke, ki ga je za* krivil porast naših klirinških terjatev v Nemčiji, a ga špekulacija uvoznikov in pre_ velika ponudba klirinških mark po Pri zada še pospešujeta Prva dva dneva v tem tednu se je klirinška marka sicer popravila. vendar pa še ni zanesljivo, če bo ta popravek stalen, odnosno če se bo marka zot pet dvignila na tisti minimum, s katerim so izvozniki še nedavno z zanesljivostjo ra. čunali, to je 14.50. Sodijo, da 90 izvozniki zaradi padca klirinške marke v teku preteklega tedna izgubili lepe milijone.
Po vesti iz Beograda se to v kratkem vršil posvet izvoznikov, na katerem se bo obravnavalo vprašanje ukrepov, ki so po-
Gospodarske vesti
= V trgovinski regisfcr so se vpisale nastopne tvrdke: Jožef Ošvald, trgovina z iesom v Domanjševcih, »Teza«, družba z omejeno zavezo v Kranju (tkaninska industrija in izdelovanje ostalega blaga), steklarna Kovačič v Mariboru, »Sumpor« Senčar & Schwab v Ptuju (topljenje žvepla in izdelovanje zakadov). Izbrisale so se tvrdke: Rudolf Maršik, trgovina s sadjem v Bodoncih, Ivan Bergant. tvornica olja in firneža v Medvodah, obe zaradi prestanka obrata, Goleš in Pureber Franc v Novem mestu (izdelovanje in prodaja mesnih izdelkov) zaradi razdružitve, Jožef Košmerlj, trgovina z mešanim blagom v Retjah. zaradi smrti, Anton MarJič, usnjarstvo in trgovina v Slovenski Bistrici, zaradi prestanka obrata, Prah, trgovina z mešanim blagom v črni zaradi prestanka, Sbil Marija, trgovina z mešanim blagom v Mokronogu, Fi-šter Ivan, trgovina z gov-jo živino v Radečah, Hiršal Franc, trgovina z mešanim blagom v Ribnici, Peterün mlajši, trgovina z mešanim blagom v Robu. Pungertar Matko, trgovina z mešanim blagom, usnjem in poljskimi pridelki v Višnji gori, in Jakob Dereani. trgovina z mešanim blagom v Žužemberku.
= Razširjena zabrana nvoza živine 'n živinskih produktov v Češkoslovaško. Češko« slovaška vlada je zaradi živinskih kužnih bolezni razširila zabrano uvoza goved. ovc. koz. svinj in njihovih delov in odpadkov, krme. stelie in gnoja iz vseh srezov drin-ske in dunavske banovine in iz Beograda, dalje iz srezov Lendave. Laškega Radovljice, Daruvara. Don.iega Miholca, Djakova, Dugega sela. Grubišnega polja. Koprivnice Kostajnice. Križevcev, Našic. Osijeka, Pak raca. Preloga. Samobora, PodTavske Slatine Slavonske Požege. Valpova. Velike Gorice. Vinkovcev, Virovitice, Vukovara, Zagreba. Županje, Dervente. Doboja. Grača. niče, Gradačca in Maglaja. Tvorniško oprana ali predelana volna in odpadki od volne in dlak se lahko uvažajo v Češkoslovaško, ako se predloži potrdilo občine, iz katere prihaia blago, da v tej občini ni kužnih bolezni in da ge omenjeno blago lahko izvaža brez nevarnosti okuženja. Slama se lahko uporabi za pakiranje, toda se mora takoj po prejemu sežgatl.
= Slovenska jabolka na DunaJn. V začetku preteklega tedna sta dospela iz Slovenije dva vagona jabolk na Dunaj Jabol« ka so bila kupljena po 25 pfenigov na meji, a prodajala so se na debelo po 27.50 pfe-niea (ocarinjena). Te dni pričakujejo na Dunaju prvo pošiljko hrušk iz Slovenije.
= Odobritev naknadnega kontingenta * a jugoslovensko sadno mezgo v Nemčiji. Na posredovanje odposlanca našega zavoda za pospeševanje trgovine s tujino v Berlinu je Nemčija odobrila Jugoslaviji naknadni kontingent za sadno mezgo v vrednosti 150 tisoč mark Odobritev velja za mezgo iz malin, marelic in jagod. Vsa uvozna dovoljenja za ta naknadni- kontingent je dobila Einkaufsgesellschaft für Konservenin« dustrie. Berlin.
= Pred ustanovitvijo mednarodnega kar-tela svinca. Iz Londona .poročajo, la se bodo v začetku septembra sestali v Londonu zastopniki glavnih producentov svinca. Na sestanku bo raza ovo r o sklenitvi mednarodnega kartela. Glavna naloga kartela bo določanje cen. ki se bodo gibale okoli 20 funtov za tono. Sedanja cena svinca na iondonski borzi znaša 14.3125 funta. Tržišče svinca je bilo doslej edino kovinsko tržišče ki ni bilo podvrženo kontroli karte« la Pogajanja za ustanovitev kartela so se vršila že leta 1929., a niso dovedla do upeha. Spričo tega je svetovna kriza vplivala na cene svincu mnogo bolj kakor na cene ostalih kovin. Pred tremi leti so se producenti dogovorili, da bodo javljali drug drugim vsako povečanje produkcije, vendar je ta dogovor ostal brez praktičnega efekta.
= Podpore za zgraditev sadnih snšflnic.
Z odlokom kmetijskega ministra so bile odobrene podpore za zgraditev sadnih sušilnic banskim upravam v Ljubljani, Splitu in Skoplju. Banska uprava v Ljubljani je dobila znesek 35 800, v Splitu 21.500 in v Skoplju 21.500 din.
= Letošnja sladkorna kampanja v do. marih sladkornih tvornicah se bo začela^ v začetku septembra, a del tvornic bo začel obratovati najpozneje sredi septembra. Kakor kaže. bo produkcija sladkorja letos izdatna. Zadoščala ne bo samo za redne potrebe v naši državi, temveč bo tudi ostal velik del produkcije za rezervo. Kakovost sladkorne pese je povprečno dobra. ^
= Industrija »a predelovanje sadja u. hteva trošarine prost sladkor za konserve, namenjene izvozu. Iz Beograda poročajo, da je industrija za predelavo sadja in sadnih sokov izročila ministrstvu za finance spomenico, v kateri zahteva, da 6e oprosti trošarine sladkor, ki se uporablja za kon-serve in soke. ki so namenjeni izvozu.
— Jugotanin v lanskem letu. Jugotanin, d. d., v Zagrebu, ki ima tvornice (v Sevnici, |e določila za lansko leto 23odstotno dividen- j do na glavnico sedmih milijonov dinarjev.
trebni za ustaljenje tečaja klirinške marke. Izvozniki bodo zahtevali, da odločilni ČL nitelji zagotovijo najnižji tečaj, to je te* čai. pod katerega marka ne sme pasti. Izvozniki so prepričani, da bodo v ministrstvu za finance in pri Narodni banki to njihovo zahtevo resno in vsestransko preučili. Ce bo tečaj marke višji od zajamčenega najnižjega tečaja med izvozniki ne bo mnogo opozicije proti temu, da bi Narodna banka odkupovale od njih določen odstotek klirinških mark po specialnem tečaju.
Čvrsta tendenca nemške klirinške marke včeraj in predvčerajšnjim prihaja po vesteh iz Beograda od tega. ker Prizad ni nastopal na borzi kot ponujalee mark. Me* nijo. da bo marka znova oslabela, kakor hitro ee Prizad pojavi na borzah.
Predlanskim je znašala dividenda 15 od» stotkov.
= Topilnica antimona v Zajafi bo začela obratovati septembra. To moderno topiL nico antimona v Zaiači pri Krupnju je zgradila delniška družba >Montania<. Zainte* resiran je pri njej z znatnim delom nemški kapital.
= Znaten padec cen na debelo v Zedi_ njenih driavah. Julijski indeks cen na debelo v Zedinjenih državah je pokazal nasproti istemu času lanskega leta naslednje gibanje (osnova 100 za leto 1926.): sirovine 78.0 (v lanskem juliju 86.7), rastlinski pro« dukti 72.8 (92.0). živinski produkti 78.1 (79.2). tkanine 67.2 (74.1), les in gozdni produkti 76.3 (78.0), železo in železni produkti 98.9 (105.6). neželezne kovine 70.8 (85.6), kemikalije 69.8 (89.8) ŠtevPtce nam kažejo, da je nivo cen v Ameriki zelo popustil.
= Oddaja gradbenih del. Banska uprava v Ljubljani je včeraj v »Službenih novinah« napovedala ponudbeno licitacijo za oddajo gradbenih del za gradnjo zavoda za strojništvo v okviru tehniške fakultete v Ljubljani. Licitacija bo 10. srp-tembra. Po proračunu bodo znašali otroški za ta dela 2,727.693.32 din.
Borze
23. avgusta
Na ljubljanski borzi so s^ trgovali angleški funti v privatnem kliringu neizpre-menjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.25, med tem ko so se angleški funti ponujali pc 238 brez zaključkov. Nemški klirinški čeki so se podražili in so v Ljubljani stali 14.30 nasproti 14.20 včeraj. V Beogradu so bili po 14.2750 (včeraj po 14.2017) in v Zagrebu po 14.33 (včeraj po 14.24). Za sredo septembra so se v Zagrebu trgovali po 14.25 in za konec septembra po 14.20.	_
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2380.66—2395.26 Berlin 1742.03 — 1755.91, Bruselj 733.45
—	738.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.98 — 214.01, New York 4318.51 — 4354.82, Pariz 118.56 — 120, Praga 150.19
—	151.29, Trst 228 15 — 231.23.
Curih. Beogr-d 10, Pariz 11.9350, London 21.2975, New York 436.5805, Bruselj 73.60, Milan 22.98, Amsterdam 238.80, Berlin 174.85, Dunaj 33, Stockholm 109.85 OSlo 107.05. Köbenhavn 95.10, Praga 15.0750, Varšava 82.25. Budimpešta 86.50 Atene 3.95, Bukarešta 3-25.
EFEKTI
ZagTfb. Državne vrednote: Vojna škoda 485 — 485.50, 4°/» severne agrarne 61.50 — 62, 4% agrarne 62 — 63, 6»/« dalm. agrarne 91.50 — 92.25, 6% begluške 92.50 — 93.50, 7% stabiliz. 98 den., 7°/o invest. 99.50 — 100, 7«/0 Seligmann 99 den., 7% Blair 94.95, 8"/o Blair 98.50
—	99.50; delnice: PAB 232 — 235, Narodna banka 7250 den., šečerana Bečke-rek 600 bi., Osješka livarna 80 den., Du-brovačka 350 den., Trbovlje 173 — 174. Oceania 760 bl„ Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 484.50 — 485, 4«/o agrarne 63 bi., 6% dalm. agrarne 92
—	92.25, 6"'o begluške 93 — 93.50, 7% stabiliz. 98 den., 7% invest. 100 den., 7«/« Seligmann 99 den, 7% Blair 94 — 94.50, 8°/o Blair 98.50—99.25, PAB 233—231.50 (232.50 — 235), Narodna banka 7275 — 7300.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+" Chicago (23. t. m.) Začetni tečaji: pše. niča: za sept. 63.25. za dee. 65.25, za maj 67.3750; turščiea: za sept. 51.3750, za dee. 48.75, za maj 50.3750.
+ Winnipeg (23. t m.). Začetni tečajh pšenica: za dee. 67, za maj 70.
+ Novosadska blagovna borza (23. t. m.). TencBenca neizpretnenjena, promet srednji. Pšenica; nova (78 kg) baška 147
—	152; sremska (79—80 kg) 147—149; slavonska 150—152; banatska 147—154; baška potiska 151 — 153. Turščiea: baška in sremska 127 — 129; banatska 125
—	128. Oves: sremski 122.50 — 125; slavonski 118 do 120. Ječmen: baški in sremski (64 — 65 kg» 140 — 145. Moka: baška sOg« in »Ogg« 255 — 265; »2<r 235
—	245; »5« 215 — 225; »6« 195 — 205; »7« 165 — 175; »8« 110 — 115. Fižol: baški in sremski v vrečah 117.50 — 125; baški in sremski beli brez vreč 202.50 — 205. Otrobi: baški in sremski 92.50 — 97.50.
-I- Budimpeštanska terminsKa borza (23. t. m-). Tendenca čvrsta. Promet slab. Rž: za okt 15.47 — 15.49, za maj 15.10— 15.12. Turščiea; za avg. 19.00 — 19 03, za sept. 17.90 — 17.95, za maj 14.06—14.07. BOMBA2
4- Liverpool (22. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 4.52 (prejšnji dan 4.57), za dee. 4.61 (4.66), za mare 4.68 (4.73).
+ New York (22. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 8.04 (8.20), za dee. 8.27 (8.35 — 8.37), za mare 8.28 (&37).
Klet »ZVEZDA« zopet
OTVORJENA
Obramba angleškega obrežja
Baterija obrambnega obalnega topništva pri zadnjih manovrili
Boijše in odpornejše kovine
Primesi povečajo porabnost in izključujejo nedostatke
Novejše raziskave so dognale važne stvari o velikem vplivu, ki ga imajo primesi tujih snovi na značaj kovinskih snovi. S temi primesmi je mogoče povečati uporabnost tehničnih izdelkov, izogniti se neprijetnim napakam pri tehničnem delu in šte-diti z dragocenimi snovmi.
Aluminijska litina se z majhnim dodatkom titana, kakor tudi zlitine iz aluminija ter silicija z najmanjšimi primesmi natrija izboljša. Snovi postanejo trdnejše in poveča se jim tudi vlečnost. Za utrditev aluminij-sko-bakrcnih zlitin (duralumin) in zlitin iz cinka ter aluminija imajo zelo dober vpliv majhni pridatki magnezija.
Na podoben način postane svinec trdnejši, če mu primešamo komaj 0.05 odstotka
To f® Amerika
Oko prodaja, da ne bi stradala družina
»Prodam eno oko v brezhibnem stanju tistemu, ki mi ponudi največ. Najmanjša ponudba 2500 dolarjev.«
Ta oglas je dal v liste 43-letni delavec John Nargard, ki je že nekoliko let brez posla in je živel s svojo družino v najhujši bedi. Mož je pred kratkim bral, da je neka hvaležna pacientka na smrtni postelji zapustila svoje oko nekemu zdravniku, kj je bil že dalj časa slep in je po tem očesu spet spregledal. Njeno zdravo ro-ženico so mu presadili na bolno oko. Brezposelni delavec si je tedaj domislil, da bi
Zlato v Kanadi
Izdatne žile v jezeru
Neki Anglež, ki išče že od 1. 1908. v Kanadi zlato, je odkril v Yellow Knifeu zlato polje, o katerem pravi, da tako obsežnega in bogatega ni še nikoli videl. Zagledal je žile, ko je letel s svojim letalom nad pustim. skalnim ozemljem.
Postal je pozoren na nenavadno gorsko formacijo, pristal je in je našel po dveh urah iskanja zlato v bližini nekega jezera, ki dotlej ni imelo imena. Zlato je ležalo v treh, po 2 m širokih žilah kar na površju.
Soproga italijanskega prestolonaslednika —
alpinistica
Princesa Marija José, soproga italijanskega prestolonaslednika Umberta, se je pred dnevi povzpela na Monte Rosa. Dosegla je vršac Castor na italijansko-švicarski meji v višini 4230 m. V njenem spremstvu je bil grof Bonasocca in več alpinskih častnikov italijanske vojske.
Vulkan bljuje
Japonski vulkan 'Adama je v zadnjem času pričel zopet bruhati. Erupcije spremlja votlo podzemsko bobnenje, iz žrela ognjenika pa se razlivajo mogočni rokavi žareče lave. Zaradi nepričakovanega izbruha se letoviščarji naglo selijo iz Karuzave, leto-viščarskega kraja na pobočju ognjenika. Riževe nasade in kulture sadja je ognjeniko-vo delovanje popolnoma uničilo.
Pot stoletja ze deluje CMD, darujmo Še za pol stoletja!
Rezervisti korakafo »*.
kalcija, magnezija ali silicija, baker pa se utrdi, če mu dodamo 1 do 2 odstotka beri-lija, kroma, kobalta in silicija. Majhne primesi pa imajo lahko tudi neugodne posle dice.
Samo 0.25 odstotka fosforja zniža bakrovo prevodnost za elektriko n. pr. za polovico. Škodljivo »staranje« mehkega železa, ki postane krhko in neporabno, povzroča primes ogljika al idušika, ki znaša manj nego 0.1 odstotka. Baker postane krhek že po neznatni primesi bizmuta, a nikel postane v toploti krhek, če se mu primeša malenkost žvepla. Raziskave pa so dognale, da je mogoče kvarne vplive takšnih primesi odpraviti pogost o ma s primesjo drugih snovi.
eno njegovih oči lahko rabilo podobnim namenom.
»Eno oko mi bo zadostovalo«, je dejal nekemu reporterju, ki je seveda takoj obiskal nenavadnega oglaševalca, da bi zvedel, ali ni šlo morda za tiskovno pomoto. »Nujno potrebujem denarja, da bom mogel spet vzdrževati svojo družino, ki je zavoljo moje mnogoletne nezaposlenosti v bedi.«
Javnost je sedaj radovedna, da-li se bo ponudil kakšen kupec za oko. Na to pa ne misli menda nihče, da bi bilo treba revežu pomagati na drug način.
Odtlej je Fred Thompson, kakor se imenuje mož, odkril še druge, izredno bogate žile. Tudi v jezeru samem je zlato. Bregovi se bleščijo s kovinskim bleskom in ugotovil je, da je jezersko blato polno zlatega prahu. Thompson je to ozemlje imenoval »Zakladni otok«. Strokovnjaki, ki so potem to ozemlje raziskali, izjavljajo, da gre za ozemlje, kjer bodo imeli iskalci zlata mnogo dela. Reka Yellow Knife teče v Veliko jezero sužnjev severno od Alberte.
Prestolonaslednica Julijana obišče Anglijo
Holandska prestolonaslednica princesa Julijana in nje soprog bosta letos v oktobru neoficielno obiskala Anglijo, kjer bosta nekaj časa gosta angleškega kralja ki kraljice na gradu Balmorahi.
Neprijeten položaj
V	poljskem kopališču Avgustovu je te dni izbruhnil ogenj, ki je upepelil trinajst hiš, med drugim tudi hotel, katerega gostje so bili ob času požara v vodi. Ko so priplavali k bregu, so videli, da jim je ogenj uničil vse, kar so imeli s seboj v letovišču. Ostali so brez sredstev in brez obleke samo v svojih kopalnih kostumih.
Kobe tretjič pod vodo
V	teku šestih tednov je japonsko mesto Kobe letos že tretjič poplavljeno. Nad 10 tisoč hiš je pod vodo. Železniški promet na progi Kobe-Šimoneseki je prekinjen, ker je voda odnesla nad tisoč pragov izpod tračnic.
Kezenräti nemške vojske* vpoklicani b» dolge vojaéke Jsorakajo po alleala
Sreča dveh letalcev
V grofiji North Yorkshire na Angleškem se je zgodila svojevrstna nezgoda. Dva jadralna letalca sta v višini 100 m trčila drug v drugega m obema pilotoma je uspelo, da sta pristala brez padal in zdrava na tleh, navzlic temu, da sta bili letali poškodovani. Doslej takšnega primera ni bilo.
Sunek je poškodoval eno izmed letal v sprednjem dehi, pilotu Horsefieldu pa se je posrečilo, da je pristal brez poškodbe na neki goličavL
Ehugo letalo, v katerem je bil pilot W. Sharpe, se je v zraku večkrat prekopicni-lo, pilota pa je uspelo, da ga je spravil r počasnem drčalnem poletu do nekega gozdiča. Aparat se je ujel v krošnje dreves in pilot je splezal zdrav na tla.
»Piccolo« pod novim lastnikom
Uradno poročilo iz Rima objavlja, da je Mussolini sprejel ravnatelja tržaškega »Piccola« Rina Alessija ki mu je predložil načrte za finančno in upravno-tehnično reformo lista. Bilo je pričakovati, da bo antise-m i tiski kurz v Italiji zajel tudi ta list. ki ga je pred 57 leti ustanovil senator Teodor Mayer. Delnice podjetja so bile v rokah rodbine Maver in drugih rodbin, ki bodo sedaj iz podjetja izločene. Solastnik lista, ki je bil pod staro Avstrijo organ tržaške italianske iredente, postane po vsej priliki tudi ravnatelj Rino Alessi, Mussolinijev prijatelj iz mladih let.
Slovo od konjev
V	zvezi z reorganizacijo celotne angleške vojske bodo konjeništvo skoraj popolnoma odpravili ter ga spremili v motorizirane polke. Začeli bodo s 4. dragon-skim polkom v Edinburgu.
Pri zadnji paradi tega polka so imeli svojevrstno poslovilno svečanost. Častniki in moštvo so se poslovili od konj.
General, ki je prisostvoval paradi, je v svojem nagovoru spominjal na to. da obstoji polk že 250 let. V tem času so bili konji vedno zvesti tovariši vojakov, toda časi se spreminjajo in prišel je žalostni trenutek, ko se je treba od konjev posloviti.
Tekoče železo se je razlilo
V	železolivarni neke londonske tovarne za letala se je zvrnila kad s tekočo kovino. Iztekajoča se kovina je zajela štirinajst delavcev in jih težko ožgala. Nekateri so umrli takoj, drugi se v bolnišnico borijo s smrtjo.
Preplavala je Kategat
Švedska plavalka Sally Bauer (stika) je preplavala SO km dolgo progo v Ka tega tu v 13 urah. Da ne bi zraraovala v morju, se» je PfnMTaia z debelo plastjo maščobe
,Condor" med poletom
I m

W^vW-v''.(vav I«,	>.
Ne reško letalo »Condor«, s katerim so piloti preleteli Atlantski ocean v 25, odnosno
v 20 urah
V Franclp bo 40 urni
delovnik ukinjen
Min. predsednik Daladier napoveduje važne socialne reforme, ki so v današnjih časih nujno potrebne
Francoski ministrski predsednik Daladier je imel v nedeljo velik govor, v katerem je poudaril dejstva, ki govore za dvig gospodarskega stanja v Franciji in stanja v državi sploh. Med drugim je izvajal:
»Tudi poleg teh ugodnih dejstev so nastopili dnevi, v katerih vidimo, da se je Francija v današnji atmosferi mednarodnih nasprotij, ki se pojavljajo in vplivajo na svetovne trge, pokazala za občutljivo in nervozno bolj kakor bi mogli to pričakovati z ozirom na zaupanje, ki ga je prej kazal naš narod. Od kod prihaja to? Zakaj na francoskem trgu in na tujih trgih sumijo v čvrstost franka? Zakaj sumijo v bodočnost naše valute?
V teku zadnjih let se je naš narodni dohodek znatno zmanjšal, med tem ko so se v istem času stalno povečale državne in samoupravne dajatve. Leta 1914. je znašal francoski narodni dohodek 38 milijard frankov v zlatu. Leta 1931. se je ta narodni dohodek dvignil na 49 milijard zlatih frankov. A že leta 1937. je ta dohodek znašal le 22 milijard, od katerih odpade skoraj 10 milijard na državne in samoupravne dajatve. Kar se tiče dohodkov od premičnega in nepremičnega kapitala, se je ta zmanjšal za 45° V Mešani dohodki, to je dohodki dela skupaj s kapitalom — torej dohodki industrijskih, trgovskih to poljedelskih podjetij — » «e zmanjšali za 66%. öe vse to vemo, moremo jasno izprevideti, kje vodi pot lz zar-gate: treba je delati za dvig narodnega dohodka.
Očividno je, da je potrebna preosoova današnjega stanja v državnih in javno, upravnih financah. Potrebno bi bilo ustvariti organizem, čigar nadzorstvo in pobuda bosta omogočila nujno koristne prihranke. Trdno smo odločeni nadaljevati z velikimi napori za uveljavljenje prora^ čunskega ravnotežja ln odločnega zmanjševanja izvenproračunskih izdatkov
Potrebno je spremeniti zakon o 40 urnem delovnem tednu in se pri tem ozirati enako na neobhodno potrebe naše države, kakor tudi na splošni položaj v Evropi. Treba je vedeti, da sta Francija in Mehika edini državi na svetu, v katerih obstoje danes taki zakonski predpisi o delu. Nt je druge države na svetu, v kateri bi se vsak teden za eden ali dva dni ustavila celotna gospodarska delavnost, tn to v prvi vrsti v tisti veji delavnosti, katere produktivno delo mora v večji meri zavarovati ljudi Dokler bo trajalo današnje mednarodno stan je, si moramo omogečiti, da delamo več kot 40 ur tedensko. V podjetjih, ki so važna za državno obrambo, pa bo treba delati tudi po 48 ur tedensko. Ne nameravamo enostavno ukiniti zakona o 40 urnem delovnem tednu, tem-
Rešitev s čudnim domislekom
Zaročenec rešil nevesto, da je niso pokopali žive
Romunska lepotica, po imenu Sonja Dragovučeva, se je v Londonu zaročila z nekim Angležem. Poroka bi morala biti v kratkem, tedaj je dobil Anglež nenadno vest da je njegova zaročenka umrla za srčno kapjo.
Zdravniki so bili že odredili, naj se truplo pokoplje, Anglež, ki ga Je ta izguba težko zadela, pa je imel čudni domislek, da bi se dal pred pokopom z mrtvo zaročenka poročiti. Oblasti niso vedele, kaj bi s tem predlogom, na zadnje pa niso našle razloga, da bi njegovi želji ne ustre-
gli. Poroka, ki je bila mišljena čisto simbolično, naj bi se izvršila z vsemi ceremonijami.
A še preden je prišlo do tega, je eden izmed nameščencev pogrebnega zavoda, ki bi moral prinesti s svojimi tovariši truplo iz mrtvašnice, pritekel z vestjo: »Pokojni ca živi!« Potem so res ugotovili, da je bila Rumunka le navidezn0 mrtva, če bi ne bil nje zaročenec imel domisleka, da Se poroči s truplom in č? bi se pokop tako za malo časa ne zamudil, bi jo bili pokopali živo ...
Drama na prekomorniku
Hotel je ženo vreči v morje, ko se mu to ni posrečilo, pa
je sam planil v vodo
Srodi Oceana se je na francoskem prekomorniku »Normandiji« odigrala skrivnostna drama. Nekega mornarja je prebudil hrup in ko je stopil na krov, je zagledal dva človeka, ki sta se na ves glas prepirala. Mornar se je jima približal in v zadnjem trenutku je utegnil rešiti damo, ki jo je hotel nje partner vreči v morje.
Mornar se je vmešal v obupno borbo obeh ljudi, ki sta vpila po angleSco, žensko je osvobodil, moža pa je pobil na tla. Ne da bi se brigal zanj, je odvedel žensko na varno. Krvavela je iz več ran in je padla v nezavest.
Ko si je v zdravniški oskrbi opomogla, je vprašala najprvo po svojem možu in prosila je, naj ga zadržijo pred kakšnim nepremišljenim korakom- Bilo pa je že p®e-
pozno. Moža ni bilo več na prekomorniku, vrgel še je bil po vsej priliki v morje. Gre za prof. Roberta Moorea, ki je predaval o političnih znanostih na vseučilišču v Col-gateu v državi Newyork. Motivi te tragedije niso znani, ker je žena odklonila vsako izjavo.
Bivol nataknil paznika na roge
V francoskem živalskem vrtu v Vincenne-su se je primerila nekemu 32-letnemu pazniku smrtna nesreča. Bivol, kateremu je paznik prinesel živeža, se je zakadil v moža in ga nabodel na roge. Paznik je umrl zaradi dobljenih poškodb meid prevozom v bolnišnico-
več hočemo samo omogočiti podjetjem svobodo, da morejo delati tudi več kot 40 ur tedensko. Mislimo, da nagrade zi nadurno delo povprečno ne mortejlt) biti večje kot 10% od navadnih.
Podvoj ni napori, katere zahtevamo svojega naroda, niso nobena nova žrtev^ pač pa izhodna točka za ustvaritev bolj« ših pogojev za življenje našega delavstva. Teh naporov ne zahfcevamo od delavca, temveč tudi od delodajalca. Ti morajo na* rediti ta napor zaradi razumnejše uredit« ve svojih podjetij, zaradi dejanske izpopolnitve svojih načinov dela in zaradi mo» dernizacije svojih naprav. Naši delodajalci morajo upoštevati socialni mir in mara«
Edvard Daladier
jo upoštevati zakone, ki so dostojanstvo dela dvignili na večjo viišno. Pod takimi pogoji bo mogla država izdatneje podpi* rati gospodarsko proizvodnjo med dru, gim s tem, ker bo znižala nekatere rea previsoke dajatve, ki teže našo gospodar* koristi in koristi dela, narodnega gospodarstva je pravo razmerje med strošld proizvodnje in prodajnimi cenami. Stalno menjavanje teh stroškov in teh cen ima istočasno za posledico po eni strani usodno zmanjševaje duhovne sile naših državljanov, po drugi strani pa smrtno no* varnost za našo valuto.
Trdrua sem odločen, da ustvarim na-« črt. ki bo istočasno upošteval temeljne! koristi in koristi dela narodnega gospodarstva in financ. V bližnji bodočnosti bd vlada določila način izpeljave načrta, ki vam ga danes zvečer razlagam v glavniü potezah zgolj iz bojazni, da se moj govotf ne razvleče v nedogled. Morda mi bos! « verjeli, če rečem, da me pri tem delu vodj samo edina skrb, mogel bi reči samo enai velika želja, da zavarujemo Francijo in dvi^ nemo ugled naše države. Treba je, da v-i Francozi sklenejo premirje v svojih med* sebojnih sporih in nasprotstvih zaradi, se-« danjega položaja v Evropi in v vsem sve-* tu. «	1
ANEKDOTA
Ko je hrumela julijska revolucija po pariških cestah, je sedel Tallevrand s svojimi prijatelji pri whis-tu. Veter je prinesel skozi odprto okno zmagovite krike množice in Tallevrand se je zadovoljno nasmehnil. »Vidite«, je dejal, »mi zmagujemo!« — »Kdo mi?« je vprašal nekdo začudeno. »To vam bom jutri povedal,« je odgovoril državnik potiho.
VSAK DAN ENA
Paznik opic pri telefonu »Kako pravite? Lev je ušel? Kaj pa to mene briga! V moje področje spada samt» skrb za o<pice.. ■*■
(«rEverj+vodjrs weeklya^
finitami pregled
Kako Je s krizo l]ubljaitske opere?
Razni članki in polemike o ljubtjan ski operi, v zadnjem času pa akcija ljubljanskih igralcev vzbujajo v naši javnosti vedno večje zanimanje za položaj Narodnega gledališča v Ljubljani. O tem nameravamo priobčiti v teku prihodnjih tednov več člankov, da z raznih vidikov osvetlimo vprašanja, ki se tičejo enega naših najpomembnejših kulturnih zavodov. Tako smo naprosili najprej ravnatelja opere g. Mirka Poliča, da nam s svojega stališča opiše stvarne razmere v operi. G. rav. Polič nam je poslal članek čigar prvi del objavljamo danes.
Dolgotrajna finančna kriza, ki že celo de. setletje močno ovira delo naše opere, je v lanski dvajseti, toiej nekako jubilejni sezoni, stopila prav .posebno v ospredje. Predvsem radi odhoda štirih prominentnih soli« stov, ki je povzročil nujen, četudi prehoden zastoj v tempu dela, v drugi vrsti pa zlasti zaradi vsakovrstnih ovir, Jci postajajo od sezone do sezone bolj občutne in ki jim je treba iskati končnega vzroka v po« manjkanju denarja.
Težkoče v ansambln
Pot-ebro je, da se k diskusiji, ki se je ob koncu minule sezone razvila v našem časopisju, oglasi tudi -ialtera pars« pred prehodom v novo sezono ter osvetli i.iarsi-katero vprašanje z druge strani; to tembolj ker se je marsikatera sodba očitno opirala na splošne indieije ali celo na govorice, ki se pri nas tako rade prenašajo. Ob tej priliki moram močno obžalovati, ria oprava mšesa gledališča ne daje ob primernih 1-Tilikah javnosti pojasnil, ki bi zajezila razširjanje včasi kar gorostasnih »vesti«, ki kolixjrtirajo in cesto celo objavljajo o ukrepih same uprave ali o delu v zavodu. Vzdržnost v tem pogledu gre veasi tako daleč, da se občinstvo ne obvešča niti o re-perroarnib douodkih ali o vzrokih nujnih in ianenadnih sprememb, čeprav so taki primeri naibojj pogodni za ustvarjanje nejevolje pri potsetnikih in dajejo netiva vsem mogočim govoricam. Iskreno in odkrilo-reno obvestilo .je prav posebno umestno pri nas, kjer mora nenavadno obsežno ee-zonsko de<lo izvrševati po inančnih krizah /decimi ran i ansambl, ki je zaradi preutrujenosti. neugodnih delovnih pogojev v za« stareli stavbi in ostrega oodnebja podvržen pogostim obolenjem dihalnih organov, še tako skrbno in premišljeno razvrščeni repertoar je dnevno v nevarnosti zaradi odpovedi kakega pevca, ki zanj po večini v lastnem ansamblu ni nadomestila. Uprava se seveda brani na vso moč pomoči zunanjih gostov, ki pomenijo spričo pičlega dnevnega inkasa sigurno zgubo, tako, da postane sprememba repertoarja nujna, če v poslednjem trenutku ne reši situacije kak tvegan in drzen »vskok«. Toda tu se začno šele kopičiti težave! Če se po sreči najde delo, ki je navzlic obolenju pevca izvedljivo in glede na abonentski red še neizrabljeno preti nevarnost, da se oglasi še kak novi (včasih celo več!) z novo predstavo priza« deti pevec, ki je. zanašajoč se na prvi repertoar upal da ga bo sicer minila lažja indispozicija. ki mu sicer dopušča sodelovanje pri skušnjah, a ga onevzposablja za večje naloge. In tako se zgodi, da sproži neko obolenje celo vrsto nevšečnosti, ki postanejo spričo maloštevilnosti ansambla usodne.
Taki, drugod izjemni primeri so pri nas za potek sezone vprav odločilni. V tem pogledu tvori minulo leto kar kričeč primer. Razen odhoda že omenjenih štirih pevcev, ki so jih morali nadomestiti novinci brez repertoarja in rutine, so v prvi tretjini s£s zone zaporedoma zbodeli za dalje časa štirje trenutno nenadomestljivi člani (po vrsti Gg. Betetto. Zupan. Primožič, Franci), sredi sezone pa je g. Francia zadela nezgoda (na-loinljena ključna kost zaradi_ padca pri »Toe-ci«). Ni čuda, da sta posledica tega bila zastoj v študiju in zadrega v repertoarju. Ne glede ne važnost položaja teh štirih Devcev. sc ie-ti že po številu približno četrtina vso. <>a solističnega ansambla (ženskega in moškega!) naše opere. Ce bi ne bilo drugih nezgod (in kdo bi jih vse našteval?!), bi že te morale zadoščati!
Prepričam sem, da bd pravilno in pravočasno obveščena javnost imela polno razumevanje za položaj zavoda, medtem ko so neobveščenost in razna »natolcevanja« ustvarila ozračje nenaklonjenosti in nezaupanja. Zato se mi je zdelo nujno, da v uvodu na konkretnih primerih prikažem izjemen po« ložaj naše opere, ki je poleg svojega skrom-nege obsega kot edini zavod svojega naroda in jezika navezana na samopomoč.
rala že opereta, da bi vzdržali konkurenco
razvijajočega se zvočnega, filma.
Skozi kritična leta
Vt-iika ekonomska kriza je zalotila zavod v vprav obupnem stanju. Ni imel lastne literature, ne uporabnih prevodov, ne svojih klavirjev, ne uporabnega garderobnega, laeuljarskega in dekoracijskega futiduša in ne skladišč. Zgradba je bila v popolnoma zanemarjenem stanju: neudobna in ne renta bilna glade občinstva, nesodobna in neuporabna za vprizarjanje odrskih del: brez krožnega horizonta, opremljena z najprimi« tivnejšimi pripomočki in s predpotopno razsvetljavo, čije napeljava je bila še smrtno nevarna. Orkester ni imel zadostnega prostora, ne tasklariineita, ne es- ali d-klarines ta ne angleškega roga, kon tralago ta, d-trombe, celeste, lastne harfe in tube, da ne govorim o lastnih garniturah rogov (zaradi brezhibne in tonaci je) itd. Garderobam ne-do6tajajo najprimitivnejše higienske napra« ve, opremljene pa so staromodnim, neestet-skim pohištvom.
Pod tako težkimi pogoji se je začelo de_ lo prenavljanja Ln morali ga bomo še dolgo izvajati, da ee dokopljemo do ustreza-jočaga položaja. Vendar ee lahko postavimo z marsikaterim uspehom: dali smo nekaj svojih del, ki bodo ostala v repertoarju, do« bili smo dobre prevode, umetniške vrednosti. Orkester je dobil vsaj najpotrebnejše instrumente, da zveni vsaj približno tako, kakor zahteva partitura; dobili smo novo solidno električno napeljavo, za enkrat s
flknonmtnl tafchrrf »fWkH -
horizont, celo nekak krožni oder. pravilno rampo s poglobljenim šerpe talcem ; razpolagamo z ojačevaino aparaturo, s UiboLamimi zvonovi, dirigent ima celo taktomer Toda ned ostaja še mnogega, a nabavljati ni mogoče, ker smo vrženi v eksistenčni boj, ki Id nas lahko večkrat zapeljal do tega, da zatajimo bisbvo našega zavoda.
Wirk» Polii
Iz Julijske Krajine
Zapiski
Iz francoske književnosti. Bernard Nabon» ne ie spisal >La vie privée de Robespierre«, zanimiv prispevek k zgodovini francoske revolucije in k psihologiji njenih voditeljev. Pozornost je vzbudila knjiga Charlesa Four-neta >Beauté et tragique de l'Allemagne«, ki predstavlja reakcijo francoskega Švicarja na pozitivne in negativne strani nemške duševnosti. Fournet prav posebno zoperstav. lja starega in novega nemškega duha in opisuje svoje obiske in srečanja z nekaterimi sodobnimi predstavitelji nemškega duha. Roland Alix obravnava v knjigi »Une na-tion vivantec probleme današnje Francije, zlasti nje socialno in ekonomsko preosnovo ter vprašanje njenega poslanstva. Alix hoče, da naj Francija ostane močna v svoji inte« lektualni in moralni tradiciji, dalje, da naj doti močno in dolgotrajno vlado, ki bo lahko vsaj deset let izvajala svoj program. Zunanjepolitično se Alix zavzema za načrt počasne federalizacije Evrope in za program nekake evropsko-severno afriške skupnosti, za katero naj bi dala Francija pobudo in civilizacijsko osnovo. — Rene Lalon uvršča v »Les Nouvelles Litterairess med »knjige, ki jih je dal teden« spis Henrija de Curzona o Mozartu kot novo kvalitetno delo o velikem solnograjskem rojaku, čigar glasba ima v Franciji množico očaranih ljubiteljev in vnetih proučevalcev.
Ljubljanski stanovanjski problem
Mestna občina prične graditi delavsko kolonijo
Repertoarne težkofe
Kot stalni zavod ima naša opera predvsem nalogo kontinuitete v delu, zato ne more imeti, kakor na pr. stagionske opere, slučajno določen ali pa stilno zaključen repertoar, temveč mora poleg nacionalnega repertoarja. čigar gojitev je njena poglavitna naloga, zvrstiti v teku sezon najrazličnejša i.n najznačilnejša slovanska in tuja dela, ki naj požive in oplode domačo produkcijo in reprodukcijo. Za te naloge in smotre dobi« va zavod javna sredstva in v tem pogledu je tudi navezan na moralno in materialno pomoč svoje STedine. ako ta zares sodeluje pri ustvarjanju narodne kulture. Namesto tega pa nam nudi bežen pogled po minulih dveh desetletjih naslednjo sliko: V prvih, kon junktura ih letih se je opere (in sploh teatra) željno občinstvo do dobrega naužilo učinkovitega, takrat še neizčrpanega italijanskega repertoarja (Puccini, Verdi, itd.), tako. da je ta kult zavodu skoraj onemogo. čil izvrševanje poglavitne naloge, ki bi jo bil moral v tistih časih prosperitele kar le mogoče pospeševati. V tistih dneh izobilja pa se ni menda nihče spomnil na to, da bi bilo treba nabirati rezerv za morebitne slabe čase: možnih viškov niso uporabljali za investicije v obrat, za obnovo fundusa, za. povzdigo produkcije, temveč so vodili nemogočo politiko vstopnin, ki je v veliko zdraž-bo ostalih gledališč v državi prinesla naše» mu gledališču siovee najcenejšega. Občinstvo t«e se mu ie kljub temu kmalu začelo od-tujevati. Italijanska opera je izgubila nekaj svoje mikavnosti, ostali repertoar ni zanimal. saj se ni nikoli gojil sistematično (klasikov Wagner ja, moderne ni bi'lo na sporedu). in zanj se v začetnilkem stadiju operne kulture ni pojavljala prava potreba. Ra« zen tega pa tudi operni aParat (z odrom, orkestrom itd.) ni bil pripravljen za taka dela. Prišla so leta zastoja, ,pomagati je mo_
Že več let zapored ni v Ljubljani zraslo toliko visokih in velikih palač, kakor letos, ko smo dobili novi hotel »Slon«, novo trgovsko hišo tvrdke I- C. Maver, novo palačo banke »Slavije« in novi »Dom službe« tvrdke »Bata« poleg večih drugih prav lepih in velikih stanovanjskih poslopij. Tudi mestna občina ljubljanska še letos zgradi mrliško vežo pred pokopališčem Sv. Križa in do jeseni bo že pod streho tudi mestno dečje zavetišče v Trnovem, novo poslopje meščanske šole na Viču ter dvoje velikih stanovanjskih hiš za delavske sloje za Bežigra« dom.
Vprašanje stanovanj za siromašne sloje je v Ljubljani še odprt problem.
Na gradu in v delavskih kolonija!h z 252 zasilnimi hišicami še vedno stanuje 398 družin s 1640 prebivalci. Na Galjevici je 160 družin in 535 prebivalcev, v »Sibiriji« je 91 družin s 383 prebivalci, na Gradu je 83 družin in 364 prebivalcev, v Gramozni jami je 50 družin s 176 prebivalci, a na Brdu pri Viču je 14 družin z 82 prebivalci. Povsod so družine velike, a na Brdu je prava »otroška kolonija«, kjer je 44 odstolkov prebivalcev starih pod 14 let, odraslih pa je komaj dobra tretjina. Delavskemu stanu pripada 82 odstotkov vseh družin in med njimi je velika večina nekvalificiranih delavcev. Velik odstotek med njimi je takih, ki niso pristojni v Ljubljano.
Polovico stanovanj v teh kolonijah ima samo po eno sobo s štedilnikom. 18% stanovanj ima nezadostno, 24% pa pomanjkljivo svetlobo. V Gramozni jami je 80% vlaž« nih stanovanj, v »Sibiriji« 71%, na Brdu 29% in na Galjevici 16% tako vlažnih stanovanj, da je v njih ogroženo zdravje. Isto vodovodno pipo uporablja v Gramozni jami povprečno 25 gospodinjstev, v »Sibiriji« 23, na Galjevici 20, na Gradu 17 in na Brdu 14 gospodinjstev. V »Sibiriji« nima 9 hišic stranišč, na Galjevici Je pa 7 hišic brez njih. V Gramozni jami uporablja 8 skupnih stranišč 26 družin, na Gradu je 16 stranišč za 68 družin. Na Galjevici ima od 157 stanovanj le 29 elektriko, na Gradu je pa elektrika vpeljana samo v 33 stanovanj in je 50 stanovanj brez elektrike, a druge delavske kolonije sploh nimajo elektrike. Prebivalcev je v delavskih kolonijah trikrat toliko kakor postelj! V Gramozni jami in na Brdu nima nobena soba peči,
novalci grejejo samo pri bornih štedilnikih.
Mestna občina bo sedaj gradila t petih letih 250 zdravih in ndohnih stanovanj s
tako nizko stanarino, da bo v čednem in človeka dostojnem stanovanju lahko stanoval vsak delavec. Mesečna najemnina za najlepše stanovanje ne bo presegala 200 dinarjev.
Problem bo skušala mestna občina rešiti na dva načina, namreč z malimi eno ali dvostanovanjskimi hišicami, ko bi vsaka hišica imela še kos sveta za obdelovanje in bi občina po potrebi ,pomagala tudi s potrebnim orodjem in semeni. Najemnina za hišo in svet bi služila hkrati za amortizacijo ter bi mali domovi tako postali s časom last stanovalcev. Drugi način bi bile velike hiše s čini bolj ločenimi stanovanji, a tudi pri teh hišah naj bi bili vrtiči in igrišča. Najprej bo izvedena nekaka prehodna rešitev vprašanja z zazidavo še ne docela zazidanih stavbišč, ki so last mestne občine, razmišlja se pa tudi o izpopolnitvi in razširjenju sedanjih mestnih poslopij, ki so v njih že stanovanja.
Še to jesen prične mestna občina na svojem zemljišču ob vojnem arzenalu med Be_ žigTadom, Kobaridsko, Einspielerjevo in Lavričevo ulico graditi veliko delavsko kolonijo. Zgrajena bo med sedanjima mestnima poslopjema ter bo obsegala 48 stanovanj v d v eli dvonadstropnih poslopjih ob Kobaridski in Lavričevi ulici ter otroško tiavetišče med obema stanovanjskima poslopjema. V vsakem poslopju bo 24 stanovanj, tako da bo ie po dvoje stanovanj v istem nadstropju stopnišča. Stanovanje bo imelo predsobo, prostorno stanovanjsko kuhinjo z umivalno nišo in shrambo, spalno sobo stranišče ter v kleti tudi kletno shrambo. Za skupno rabo bodo pralnice, sušilnice za perilo in pa prhe, ki bodo nameščene v kleteh. Vsako stanovanje bo imelo tudi svoj vrtiS. Predvsem veččlanskim družinam namenjena stanovanja bodo zračna in sve tla ter razmeroma prostorna in poceni.
Med obema poslopjema bo otroško zavetišče. namenjeno zlasti otrokom, ki jih starši, čez dan zaposleni v obratih, ne morejo sami nadzorovati in oskrbovati V pritličju bo otroški vrtec za 40 malčkov od 3. do 6. leta. zgoraj pa zavod za 24 otrok od 8 tednov do 3 leta. Stavba bo opremljena
na Galjevici pride samo 22 peči na 240 sob j z osrednjo kurjavo, dočim bodo po stano-
v »Sibiriji« pa 8 peči na 80 sob, da se ßta- vanjih peči.
D
O
Podrobne sporede vseb evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče to film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oL 6.
Četrtek, 25. avgusta
Ljubljana 12: Pisana trata (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Pomorski promet z Levanto za časa križarskih vojn.
—	19.50: Deset minut zabave (g. Fr, Lipah). — 20: Plošče. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujeta g. Stanko Avgust (harmonika) in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šornov šramel kvartet.
Beograd, 17.35: Narodni napevi, petje in plošče. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Orkestralni koncert. — 22.15: Lahka glasba s plošč — Zagreb: 17.30: Lahka glasba. 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Godba na pihala. — Praga 19.25: Vojaška godba.
—	20.10: Plesni komadi. 20.40: Zvočna igra. — 21: Slovaške pesmi. — 22.20: Plošče in ciganska godba. — Varšava 21.10: Muzika za ples. — 22: Pester spored s plošč. — Sofija 18: Vojaška godba. — 21: Lahka glasba. — 20: Klavirski koncert.
—	20.25: Madžarske pesmi. — 21.25: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Slavnostni koncert. — 15.40: Plošče. — 16: Vesele melodije. — 17.10: Popoldanski koncert. — 18.15: Plošče. — 18.45: Prenos iz Berlina. — 23: Kakor Stuttgart. 24: Nočni koncert. — Berlin: 20.10: Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — 24: Nočni koncert. — München 19.15: Kakor Stuttgart. — 20.15: Večerni koncert.
—	21: Goethejeva ura. — 22.20: Mladinski zbor. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Stuttgart 19: Veliki orkester. — 20.10: Veliki koncert Beethovnove glasbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nemška romantična glasba. — 2.00: Nočni koncert.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ŠOLSTVO
š— Na II. drž. deški meščanski šoli v Mariboru (magdalenski) bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra vsak dan od 8. do 12. ure. V to šolo se sprejmejo učenci, ki stanujejo v magdalenskem okraju in okoliških občinah na desnem bregu Drave, pa se ne vozijo z vlakom. Pri vpisu morajo predložiti izpričevalo, davčno potrdilo, novinci krstni list, izvenmariborski učenci pa še potrdilo občinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo. Popravni izpiti bodo 4. septembra
g— Na drž. H. realni gimnaziji v L juh. Ijani (Na poljanah) bodo razredni popravni izpiti 27- in 29. t. m. po razporedu, ki je nabit na razglasrd deski v Šolski veži. Popravni nižji izpiti bodo 30., pismeni višji tečajni izpit 29., ustni višji tečajni izpit 31. in sprejemni izpiti za one, ki imajo za to posebno dovolilo, 30. t, m. vsakoikrat ob 8. zjutraj.
INSERIRÀJTE V „JUTRU44!
Mnssolinijev obisk
2e ponovno smo poročali o obisku italijanskega ministrskega predsednika Mus-solinija v Julijski Krajini, ki je bil napovedan pred dobrima dvema mesecema zvezi s položajem, ki je nastal za vso deželo in še posebej za tržaško luko po priključku Avstrije k Nemčiji. Za Italijo je nadaljnji razvoj blagovnega prometa v Trstu vsekakor velikega pomena. Mussolini je pred meseci izrecno poudaril, da bo vlada ščitila tržaške interese. že te dni so listi objavili nekaj podatkov, po katerih naj bi se ne bilo v tržaški luki nič izpre-menilo in naj bi se bil promet celo povečal. Vsekakor naj bi Mussolinijev obisk v čim večji meri utrdil v tržaških gospodarskih krogih prepričanje, da je Trstu kot naravni izhodni luki vse srednje Evrope zares kljub priključku Avstrije k Nemčiji zagotovljena še lepa bodočnost.
Mussolini se pri svojem obisku ne bo omejil samo na Trst, nego bo sodeč po pripravah v vseh večjih podeželskih krajih očitno obiskal tudi Postojno, Sežano in druge kraje v tržaški pokrajini, nadalje Gorico in nekatere kraje v Furlaniji. Morda si bo ogledal tudi nekatere istrske upravne in industrijske centre.
Njegov prihod v Trst je napovedan za nedeljo 18. septembra. Pripeljal se bo gotovo s kakšno jahto v spremstvu vojnih ladij. V Trstu bo tudi še naslednji ponedeljek. V torek bo obiskal Gorico in si morda ogledal velika dela na Soči, kjer grade, kakor znano ogromne električne centrale. Dan kasneje bo v Furlanski nižini na ogledu velikih tekstilnih tovarn. Nato pa se bo z letalom ali pa z vlakom spet vrnil v Rim.
Med tem so oblasti pripravile tudi že varnostne ukrepe, ki so ob takih prilikah običajni. Kakor kaže, bodo izdani že v kratkem za Julijsko Krajino v onem obsegu, kakor so bili za vso državo meseca maja ob priliki Hitlerjevega obiska v Rimu. V tržaških političnih krogih so se te dni razširile govorice, da se bodo ob priliki Mussolinijevega obiska tudi kulturna gospodarska vprašanja manjšine premaknila z mrtve točke, vendar zanje pri pristojnih činiteljih še ni bilo mogoče dobiti nikake potrditve.
V	Trstu, kjer bo imel Mussolini tudi velik politični govor, so medtem že v polnem teku ogromne priprave za njegov sprejem. Stroški za okrasitev mesta bodo znašali težke milijone. Že sedaj obnavljajo fasade nekaterih večjih stavb, kakor gradu, cerkve sv. Antona Novega, veliki vodnjak nad prvim predorom blizu Gol-donijevega trga, nadalje pročelja posameznih poslopij na Korzu in drugod. Po drugih stavbah že napeljavajo električni tok in nastavljajo žarnice za večerno slavnostno razsvetljavo. Obenem pripravljajo tudi veliko razstavo grafikov vseh javnih del v tržaški, goriški, puljski, reški in vi-demski pokrajini.
Spremembe pri „Piccolu"
V	vodstvu tržaškega dnevnika »Piccolo« so bile v petek izvršene važne spremembe, ki jih je treba tolmačiti kot posledico najnovejših ukrepov vlade proti Zidom. Te dni je bil direktor lista Rino Alessi pri Mussoliniju in mu je obrazložil svoj načrt za reorganizacijo delniške družbe, ki je lastnica lista in tiskarne. Mussolini je načrt odobril.
Tržaški list je skupno s svojima popoldanskima izdajama pripadal doslej senatorju in bivšemu državnemu podtajni-ku Teodorju Meyerju, ki je po rodu in veri Zid in ki je svoj čas ustanovil posebno delniško družbo kot izdajateljico omenjenih listov. Predsednik družbe je bil sam. Spričo protižidovske kampanje je senator Meyer sedaj izvajal konsekven-ce in podal ostavko na svoje mesto. Ustanovila se je takoj nova skupina kapitalistov, ki bo v bodoče izdajal »Piccolo«, »Piccolo della sera« in »Ultime notizie«. Podjetje bo odslej nele v političnem, nego tudi v finančnem pogledu vodil nekdanji Mussolinijev sošolec in sedanji ravnatelj lista Rino Alessi.
Drobne novice
Družine z mnogimi otroki se organizirajo. V zadnjem času so pričeli v posameznih krajih ustanavljati njihova posebna društva. V ta društva, ki imajo socialen značaj in ki naj v okviru populacijske politike vlade ščitijo interese velikih družin, se smejo včlaniti poglavarji družin z najmanj 7 živimi otroki, ne glede na njihovo starost. Med žive se v tem primeru formalno in izjemoma Štejejo tudi oni otroci, ki so padli v vojni, v Abesiniji, Španiji ali pri incidentih z nasprotniki fašizma. Te
dni je tržaška organizacija Objavila T listih poziv, naj se ji prijavijo vse take družine na ozemlju tržaške občine. Obenem je izšel tudi seznam vseh onih družin, ki jih imajo že v evidenci. Teh družin je ▼ Trstu 115L Zanimivo je, da je v seznamu 623 domačih in asimiliranih priimkov.
V tržaškem pokrapnskem odbora so bile izvršene nekatere izpremembe. Nekaj dosedanjih članov je bilo že pred mesecem dni izločenih iz odbora. Sedaj so listi objavili poročila o imenovanju novih članov, tako da je odbor spet popoln. V odboru so italijanski zastopniki stanovskih organizacij, fašistične stranke in raznih pokrajinskih ustanov.
Puljski motorni vlak je pretekli petek na prehodu čez tir pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji v Trstu podrl na tla in nevarno poškodoval 70 let staro domačinko Terezijo Kocijanovo. Starko so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Nesreča. V tržaškem mestnem okraju Koloniji se je pred dnevi smrtno ponesrečil komaj 18 mesecev stari Oktavij Milkovič. Otrok je zlezel na okno in je v trenutku, ko mti ni pazila nanj, omahnil z njega ter padel z višine 3. metrov na dvorišče. Z glavico je udaril na kamnito ploščo in se onesvestil. V bolnišnici so zdravniki dognali, da si je otrok prebil lobanjo in dobil še druge smrtno nevarne poškodbe.
Iz Krškega
kr— Družba Samostanskega lova. Sres-ko načelstvo v Krškem bo na javni dražbi 1. septembra ob 9. oddalo v zakup lastno lovisöe kartuzHaioiskega samostana v Pleterfih, občina št. Jernej, za izklicno ceno 750 din, in sicer za čas od 1. 4. 1938. do 31. 3. 1948. Izmera lovišča 1163 ha. Dražbe se more udeležiti oni, ki dokaže, da jma veljavno lovsko karto in da ni od dražbe izključen po predpisih zakona o lovu. Vsak dražitelj mora položiti varščino v višini izklicne cene. V primeru neuspešne dražbe bo brez posebnega oklica 8 dni pozneje ob isti uri prav tam vnovična dražba. Pri tej dražbi se bodo sprejemale ponudbe tudi pod izklicno ceno.
kr— osebne spremembe. Z okrajnega sodišča v Krškem sta premeščena öftdö-telj in jetničar Tome Jernej v Laško ter zvaniönik Wagner Josip v Ribnico. — Vi-demiski kaplan Jože Mlakar je dobfl mesto župnika v Sevnici, kamor ee je preselil s 1. septembrom. — Krški mestni župnik Janez Filipič je premeščen v Naklo na Gorenjskem. Kdo mu bo naslednik v naši fari, še ni odločeno.
Iz Ljutomera
lj— Tatovi medu. V okolici L* 'ornerà deluje družba tatov, ki Se je speciuiizirala na čebelnjake. Izpraznila je že več ^Vinjakov v Pristavi, zdaj se je loti a tudi p t-njev v Stročji vasi. Odnesla je ntkemu čebelarja, ki 6tanuje v Ljutomeru m^i; a vse satovje.
KOMAH

ODŽENE
VADEMECUM
Z drgnjenjem kože s precej močno raztopino Vademecuma odženete od .sebe komarje. Če Vas je pa komar že pičil, tedaj samo namočite ta mesta z Vademecuroom in na-draženje bo takoj prenehalo.
BARNÄNGEN — STOCKHOLM Zrioga:
Cofmochemui, Ztgtcb, Stn^ftiuoft tzT. 29«
LIPSKI JESENSKI SEJEIH 1938
ZAČETEK: 28. AVGUSTA
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH.
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVANIONI BIRO LAJPCISKOG SAJMA — BEOGRAD — KNEZ BOHAJLOVA 33/L
IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, TYRSEVA 83 — TELEF. 27-62.
OS
JOS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25. TEL. » P7.
UČNO MESTO ZA NEMŠČINO
razpisuje za trgovsko nadaljevalno šolo Združenje trgovcev v Ljubljani. — Prošnjo je vložiti najkasneje do 29. t. m. na Združenje trgovcev, Gregorčičeva uL 27.
SPREJMEMO strokovno izobraženega vodjo
za veliko restavracijsko podjetje ter več kavarniških in restavracijskih natakarjev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra služba«.
»JUTRO« ZAVARUJE!
JACKSON GREGORY: v
= jkJUTROc Št 195,
8
38
HCl SOLNCA
Roman.
Ce zaklad v resnici obstoji — Riosu se zddo to gotova stvar — potem je pač mnogo «reč vreden kakor teh petindvajset tisoč dolarjev, ki so jih zahtevali od dekletovega očeta. Nazadnje pa bi bilo tudi nespametno kovati načrte, preden Betty nanje pristane. Zato se je Jim rajši odločil, da Riosa potegne za nos.
»Samo nase mislite«, je ostro odgovoril Rios. »Na dekle pa pozabljate. Si ne morete predstavljati, da bi bilo zanjo od sile mučno, če bi
sama ostala tu?«
Kendric je zdaj prav tako skušal prezvijačiti
njega.	, -, ,
»Sem mar jaz odgovoren za vse mlade dame, ki se takole odpravijo na pot in se jim pripetijo ne všečne reči?«
»Toda miss Betty..
»To je čisto vseeno. Kaj mi mar? Saj sem jo vendar šele pred nekaj urami spoznal.«
»Toda«, je vztrajal Rios, »nekatere rože rasejo na ugodnih tleh zelo naglo. Ljubezen pride, kakor že nanese, v enem letu, v enem dnevu, na prvi pogled!«
»Ljubezen!«	_
Jim presenečenja ni samo igral. Potem se je zasmejal in se domislil bojne zvijačnosti, za katero se je bil odločil. Zoraida ga je bila osumila, da se prevroče zanima za dekle; kdo mu je priča, da ni Rios prišel prav po njenem naročilu, da karkoli izvoha? In za Zoraida, ki bo najbrž prejela poročilo o vsem tem, je vzkliknil ves nasmejan:
»Ljubezen? Kaj vam le pride na misel!«
Videl je, da je Riosa presenetil. Mehikanec je bil prepričan, da gre Kendricu dekletova usoda iskreno od srca, in že od nekdaj je vedel, kako malo mu je do denarja. Kendric se je že veselil položaja, ki ga je bil ustvaril sam A zadovoljni nasmešek mu je polagoma zamrl na ustnah, ko je Rios nadaljeval:
»Midva si nisva prijatelja, senor. A to je prav ta trenutek brez pomena, ker mi naroča moja osebna korist, da sem vam na uslugo. Kaj bo pozneje z vami, to mi malo mar.« Tleksnil je s prsti. »Morda si zastran miss Betty in zastran svojega lastnega položaja niste čisto na jasnem. Tu boste zadržani za nedoločen čas, vse dotlej, dokler se ne odločite, da se v dobrem in zlu zve-žete s senorito Zoraido, dokler se ji ne zapišete z dušo in telesom Če ne boste storili tega, pride dan, ko jo bo minilo potrpljenje in se bo ujezila na vas. Tedaj boste umrli tudi vi. A za miss Betty še zmerom ostane puma.«
Rios je govoril brez ovinkov. Kendric, ki je Zoraido dobro poznal, je moral priti do spoznanja, da govori resnico. Rios sam ni bil nezmožen
umora; Escobarjevo truplo ae 8e ni dodobra ohladilo, pa je že pozabil nanj in na njegovo kri. In Zoraida mu je bila sest ri čn a.
»Pa ste prepričani, da zaklad ▼ resnici obstoji?«
je vprašal Kendric.
»Da, to je gotova stvar.« Spet je bil Rios nenavadno odkrit »Saj bi vas lahko nalagal, a za to ne čutim potrebe. Za vas je zaklad nedosegljiv, lahko pa pride meni v roke; trdno sem prepričan o tem.«
»Kaj pa veste o stvari? Kaj pa vam daje to
vašo gotovost?«
Rios se je nasmehnil.
»Spet nimam razloga, da bi vam lagal. Najbrž ste opazili, da je moja sestrična zelo bogata? Najbogatejša žena v Mehiki je. In zakaj? Ker ima že izdavna del skritega Montezumovega zaklada. Samo del, razumete? Po nekaterih znamenjih namreč sklepa, da so skriti še drugi zakladi. Od svoje otroške dobe je na lovu za njimi. Nikoli ni bila zadovoljna s tem, kar ima. A če se meni posreči, da prvi naletim nanje — potem, senor!« Oči so mu zasijale, lica zardela, izzivalno je dvignil glavo. »To bi pomenilo, da bi lahko v marsikaterem pogledu jaz Zoraidi ukazoval. Z mano bi se morala zvezati in to bi pomenilo, da bi midva oba lahko napravila še velike reči. Kakor je ona zvezda jutrnjica v vsej Mehiki, tako bom novo solnce Mehike jaz.«
»Tako«, je mrmral Kendric, »torej sta oba udarjena na isti način!«
Rios ga je sovražno pogledal.__
»Dobro veste, kaj same vse to pomeni«, mu Je rezko pošepetal. »Escobarja sem zavoljo neke malenkosti ustrelil Ne poasabite tega, senor Americano!«
Kendric se ni zmenil za grožnjo.
»Kaj pa z mojim prijateljem?« je vprašal. »Tudi, če se jaz odločim, da vam izdam skrivnost je Barlow še zmerom tu. Polovica pripada njemu.«
»Barlow je blazen. Vam nisem rekel, da ne bo ničesar dobil od vsega? Saj imate vendar oči, da vidite, senor. Moja lepa sestrična ga je ukrotila, kakor je bila ukrotila svojo veliko mačko. Samo če mu ukaže, bo prišel z besedo na dan. Mar mislite, da bi se on ob takšni priliki domislil, naj varuje vaše pravice? Vse bo pripadlo Zoraidi. Njegov delež in vaš.«
Jimu je bila odvratna ta misel. In vendar je moral na tihem priznati, da utegne biti tako. Nocoj ga je Barlow meril z neprijaznimi, trdimi pogledi; in on sam je njega sestrelil iz sedla kot konjskega tatu. Iznenada je Kendric s pestjo treščil po mizi. Rios se je zdrznil.
»Malo prej sem čisto preprosto razčlenil in uredil vso reč, nato pa pridete vi vmes in mi spet zmešate vso štreno«, je zakričal. »Glejte, da izginete, jaz hočem spati.«
»In odgovor?«
»Pridite jutri ponj, če hočete. Najbrž vas bom pognal k vragu, a to prav tako lahko opravim po zajtrku kakor zdaj.«
Rios je ravnodušno sprejel odslovitev.
Mali oglasi
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Frizerko
■ta. Novo Gradiško in za BLed, iščem, dobre delavke. StojaJcovič, Bled, Grad.
19759-1
Za pisanje
več nemških pisem tedensko iščem moč. Ponudbe na og. odd. Jutra, pod šifro »Takoj 979«.
19758-1
Modistko
zmožno, perfekt do, sprejmem takoi. Pon. s spričevali na A. Stauber. Maribor Ulica K), oktobra 4.
19763-1
Pisarniško moč
začetnico, iščem. Ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku pod šifro »Nemščina predpogoj« na ogl. odd. lutra.
19746-1
Modistko
samostorno delavko in va-jenko sprejme Klopčar, — Kongresni trg 7.
19747-1
Krojaškega
pomočnika
mlajšega, sprejmem. Lmdič Alojzij, Dcvinska 7.
19729-1
Ford zastopstvo
v Zagrebu išče prvovrstnega avtomehanilca in samostojnega avtoelektrikarja. — Pismene ponudbe na Ford zastopstvo, Zagreb, Marti-čeva tri. 15.
19687-1
Pridno perico
in natakarico sprejme s 1. septembrom hotel Je len v Kranju.
19567-1
Frizerko
dobro moč, sprejmem 5. septembra v stalno službo. Franc Langenvalter, frizer, Vrhnika.
19737-1
Drogista
ki se razume tudi v fotografski stroki, sprejme dro-'gerija v Ljubljani. Ponudbe pod »Drogist« na ogl. odd. Jutra.	19724-1
3—4 ključavničarje
s peci i ?J is te pri izdelavi avtomatičnih namiznih tehtnic sprejme za takojšen nastop »Titan« d. d., Kamnik.
19720-1
Pekovski pomočnik
mlad, dober delavec, kateri bi raznašal tudi kruh, dobi takoj službo. Pekarna Egi dij Novak, Grosuplje.
19741-1
Trgovskega
pomočnika
vojaščin« prostega, sprej mem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »Špecerijska trgovina 900« na ogl. odd. Jutra.
19541-1
Prodajalka
izvežbana popolnoma v delibatesi. dobi takoj službo. Franc Ocvirk, Povšetova uL 38, Ljubljana.
19711-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 pat; davek 3 din; za šifro aii dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din.
Knjigovodja
korespondent za slov., sr-bo-hrvatski in nemški jezik, Stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tudi v odv. pisarnah, želi primernega mesta. Gre tudi na. deželo. Ponudbe prosi pod značko »Starejša izvežbana moč« na ogl. odd. Jutra.
19743-2
Mesarski pomočnik
išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19764-2
Mlad fant
inteligenten, vajen strežbe bolnikov in masiranja, — išče službo v privatni hiši za strežaja in druge posle. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad«.
19748-2
Pekovski pomočnik
mlad in marljiv, želi namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19739-2
Manufakturistka
izložbena aranžerka, z 12-letno prakso, pri večjem podjetju želi premeniti službo Ponudbe pod »Agilna« na ogl. odd. Jutra.
19752-2
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din ; za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din.
2500 din
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite ANOS, Maribor, — Orožnova ul.	296-3
Potniki
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Zastopnika
agilnega in sposobnega, za Slovenijo, išče dobro vpeljana veletrgovina žita in moke. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Žitna stroka«.
19757-5
' 7 !!■■
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Koroške brusnice
(Preiselbeer) dnevno sveže razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče, Koroško.
301-34
ProUdm
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
MIZARJI!
V železnini FR. STOPICA v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 1 poleg »Figovca« dobite po nizkih cenah vse vrste okovja za stavbe in pohištvo in razno orodje. Poskusite!
19283-6
Orehova jedrca
lepa nvtdl J. Menart. Domžale.	19488-6
Nov pisalni stroj
znamke Stoewer, skoro nov prodam zelo ugodno. Ivan Globevnik, škocijan, Dolenjsko.
19723-6
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Kupim črpalko
za vodnjak. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Črpalka«.
19740-7
Paradižnika
svežega, popolnoma dozorelega kupi vsako množino Slamič, Ljubljana.
19315-27
PridOiu
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Cvetlični med
domač, zdravilni, nudi najceneje 1. Menart, Domžale.
262-33
Kislo zelje, repo
sarmo, prvovrstno, vsako množino dobavlja Hornau, Sv. Petra cesta 81. Telefon 35-39. Ljubljana. Cene konkurenčne.
293-33
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Spalnice, jedilnice
kuhinje lahko v veliki izbiri kupite in plačate tudi s hranilno knjižico pri Erman & Arhar, tovarna pohištva. Št. Vid nad Ljubljano.
304-12
Rezanega lesa
suhega, prodam 25 kub. m. Jesen, jelša, čtešnja, borove in hrast. Debelina od 30—100 mm. Bonča Franc, Št. Vid 24 nad Ljubljano.
19715-15
Kapital
S hranilno knjižico
lahko kupite vse vrste pohištva: spalnice, jedilnice, kuhinje — prvovrstne izdelke po ugodni ceni. — Erman & Arhar, tovarna pohištva, — Št. Vid nad Ljubljano.	304-16
Glavna kolektura državne razredne loterije
„VRELEC SREČE"
Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14, tel. 35-10
zooet obvešča cenj. igralce, da so bih izžrebani sledeči dobitki, in sicer: Din 60.000.— št. 17.114, št 99.054, 98 198
5.590,' 42.079, 54.813, 64.201, 73.868, 99.435, 21.703, 1.551, 11.537, 39.746, 1.564, 36.330, 67.389, 99.623, 1.575, 25.448, 40.622, 76.557, izžrebanih več sto dobitkov po Din 1.000.—.
— — ___________dobitkov, se »Vrelec sreče« uveljavlja!
Nadaljnje žrebanje od 26. avgusta do 7. septembra t. L se bo vršilo v Skoplju. Dnevrfe žrebne liste so vsem cenjenim igralcem v moji kolekturi >Vrelec sreče« na razpolago Pričakujemo večjih in številnih dobitkov!
Se priporoča
Glavna kolektura „VRELEC SREČE"
Din 25.000. Din 12.000.— št. Din 8.000.— št.
Kakor je razvidno
6.000.— št. 5.000.— št. 3.000,— št. Nadalje je bilo iz številnih
Din Din Din
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Trgovsko zalogo
z lokalom in skladiščem prodam radi zdravstvenih razlogov v podnajem na Notranjskem. Promet din 60.000 mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebno 100.000«.
19718-17
Lokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Dto. Naj manjši znesek 17 Din.
Trgovino z
mešanim blagom
v Ljubljani, z inventarjem ali brez, oddam ugodno v najem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19771-19
Trgovino s sadjem
in mlekarno, prodam na najboljši točki zaradi bolezni. Cena nizka. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata jama«.
19777-19
Manjši lokal
v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lokal«.
19751-19
Lep velik
trgovski lokal
na glavnem trgu v Radovljici, s stranskimi prostori, pripraven za trgovino z usnjem, čevlji, za manufak-turno, modno, konfekcijsko ali drugo trgovino, za denarni zavod, tiskarno ali vsako manjšo industrijo, — odda takoj v najem L. Für-sager v Radovljici. Istotam dam v najem drug manjši lokal, primeren za vsako obrt ali pisarno. Event, prodam tudi hiše.
19722-19
Posest
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova S Dto. Naj
manjši znesek 17 Din.
Kupim hišo
trgovsko ali pripravno Za trgovino mešanega blaga do 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na deželi 717«.
19717-20
Prehranu
Beseda 1 Dto, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Dto. Naj manjši znesek 17 Dto.
V dobro in
skrbno vzgojo
bi dala	41etnega fantka. Ponudbo	na ogl. odd. Jutra pod	»Državna uradnica«.	19772-14
Stanovanje
Beseda 1 Dto, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova S Dto. Najmanjši znesek 17 Din,
2-sobno stanovanje
solnčno m prečiščeno, oddam. Razgled na Ljubljano. Stari trg 24-L» desno.
19730-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, iščem za 1. september v Št. Vidu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »350«.
19753-21a
Iščem stanovanje
treh do štirih sob s pritiklinami ter vsem komfor-tom v bližini Tivolija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna stranka« 19745-2 la
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova 5 Dto. Naj manjši znesek 17 Dto.
Opremljeno sobo
separatno, solnčno, S souporabo kopalnice, oddam bližini bežigrajske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19755-23
Sobo
z -'obro hrano ali brez nje, oddam preprostemu gospodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19754-23
Veliko solnčno sobo
z razgledom na ulico in souporabo kopalnice, v centru oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19728-23
Lepo sobo
opremljeno, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19725-23
Sobo
z vso oskrbo, in souporabo kopalnice, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
19714-23
Veliko prazno sobo
parketirano, ulično, poseben vhod, oddam za pisarno, obrt ali stanovanje. — Mestni trg 11-I.
19734-23
Dijaške sobe
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova S Din, Naj manjši znesek 17 Din.
Konzervatorist
išče sobo s klavirjem in popolno oskrbo. — Albin Perne, Tržič. 19744-22
Solnčno sobo
oddam s celotno oskrbo dvema nižješolcema v bližini vseh šol. Pomoč pri učenju, klavir ter strogo nadzorstvo. Cena zmerna. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra.
19756-22
Dijaško stanovanje
dve postelji s kompletno prvovrstno oskrbo v sredini mesta odda Ivan Pečar. — Foto-kemikalije itd., Maribor, Gosposka ul. 11.
19766-22
Za deklico
trg. akademije iščem pri boljši profesorski družini oskrbo z nadzorstvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ZU deklico«.
19736-22
Prvošolko
gimnazije na Poljanah, poleg že ene prvošolke, sprejmem ▼ polno oskrbo. Kopalnica, nemška konverza-cija, pomoč pri učenju. — »Rdeča hiša«, V. stopnišče, vrata 14.
19742-22
Dijaška stanovanja
v veliki izbiri v posredovalnici Novotny. Poizve se v slaščičarni, Gosposvetska cesta 2.
19735-22
Dva dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Poizve se na Cesti 29. oktobra pri brivcu Lo-borec it. 17.
19733-22
Drjaka(injo)
sprejme boljša družina v vso oskrbo. Pomoč pri učenju, kopalnica, klavir — center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19642 22

Beseda 1 Dto. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Dto.
Ptičarje
nem. kratkodlake, z rodovnikom, krasne bele z ruja-vimi lisami, dva meseca stare, od prvovrstnih staršev ima naprodaj — Ivan Savnik, Kranj.
19761-27
inserirajte
V »JUTRU
i
V Žužemberku
bo 3. septembra 1938 ob 10. uri na javni dražbi prodana enonadstropna hiša ob glavni cesti 62 z lepim vrtom, gospodarskim poslopjem, pripravnim za obrt, njivami in godi ter pritlič-njivami in gozdi ter pritlič-nitev 108.000 din.
19760-32
Informacije
Opozorilo!
Podpisana obveščam vse trgovce in obrtnike, da nisem plačnica za dolgove, katere bi kdorkoli napravil na moje ime. Pernat Neža, po-sestnica r Ptuju, Krekova štev. 3.	19721-51

lil
FORTUNA
Elektro univerzalni stroj
v vsako mizarsko
delavnico! REŠITELJ MALE OBRH in STRAH
NAŠIH KONKURENTOV! Din 6.800 —
Mizarski a.u,»icr I. MIRTIC, Novo mesto, nam sporoča : Vsak teden si več mizarjev ogleda moj stroj »Fortuna« in se ne morejo dovolj načuditi veliki priročnosti in zmožnosti istega. Še vsak je izjavil, da ga bo takoj naročil in sem Vašo tvrdko, ki razpolaga z najnovejšimi stroji, priporočal kot najzanesljivejšo in solidno.
PETER ANGELO
d. z o. z. stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA, Tyrševa 36.
Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din ; za dajante naslova S din; najmanjši znesek 20 din.
Simpatična gospoda
želita spoznati sebi enaki drugarici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cvet mladosti«.
19732-24
Mlad trgovec
in posestnik na deželi, inteligenten, išče tem potom zakonsko družico. Marljive, trgovsko naobražene s kako večjo trgovino, naj se oglase s sliko, ki se diskretno zajamčeno vrne, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sreča štev. 102«.
19726-25
Mlad narednik
se želi takoj poročiti. — Služba sigurna. Po možnosti z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo življenje«.
19727-25
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
JABOLKA
obrana, sortirana za izvoz kupuje v večjih
količinah Gospodarska zveza Ljubljana.
»
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drv»
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
(Dežne
plašče |balon svila,
veterni suknjiči, I j obleke, perilo itd. | si nabavite naj-| boljše in najce-1 nejše pri
Preslterju,
Sv. Petra c. 14.
Parkete
vseh vrst
Izdeluje in dobavlja po nizki ceni
Leo Patilin
tovarna parket in furnirja, parna žaga.
Pošta: Straža pri Novem mestu.
Iščemo zastopnike
za Kranjsko in štajersko. — Reflektiramo samo na agilne in solidne gospode, kateri v svojih rejonih stalno in redno potujejo. Izčrpne ponudbe z referencami na »Merima« Fabrika sapuna, Kruševac.
Čitajte in širite »J U T R 0«
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Dto; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
boljše, išče mirna stranka, ena oseba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Upokojenka«.
Urejuje Davorin