138. Stnlllffl. I Ijrtljni, i Mlata. 17. jaiiji HIS. XLIX. leto. .Soveaski Kirod" ¥#H« po pottli za Avstro-Ogr&k*: ćelo !eto skupaj naprtj # K 25*— nol leta „ „ • • . 13 — čctrt leta „ m * . 9 6*50 na mesec m • • . . 2*30 za NcmČljo: celo leto naprej • . . . K 30*-« za Amerlko in vse druge deiele t odo leto naprej • •••!( 35.— Vprašanjem glede inseraiov se naj priloži za odgovor dopisnici ali znainka* Upravntttro (spoda;, dvoriičc levo), KnaUova Bllea $1. 5, toltlen *t.89. IshAfta vsak daa svttcr IsvbmbAI mmM\m U »ranili*. Inscrati veijajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 13 vin., za tnkrat ali većkrat pf» 16 vit. Pa rte in zahvat vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo narooiine, reklamacije* inbcrali L L d^ to je administrativne »tvari. —— PoiMmčtn* ittvllka valja 10 vinari**. ■ Na pismena naroćih brez istodobne vpuslatve ncroCnine se ne ozira. elfarodna tlakama" telefon st 89. .Slovenski Narod« velja v I4«M|anI na dom dostivljen: eelo leto naprej • • • • K 24*— pol leta „ • • • • m 12*— četri leta „ . . • . • 6*— na rnesec m ' • • • • 2*— v upravništvu prcjeinan: celo Icto naprej • 9 • - K 22w pol leta „ • * m • • 11*—■ cetrt leta „ • • . • » 5*50 na mesec - • • • '9 • 1'99 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OredBlito: Kaanova uUca *t 5 (y pritilčju levo,) telefon St. 34. NAŠE URADNO POROClLO. Duoaj, 16. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Južno Dnfestra so odbile naše i:ete sovražno kavalerijo; sicer v tem prostoru !e praske. Zapadno V?*njovčika se nadalju-jejo jurili ruskih kolon na na^3 pozicije. V rokah braniteliev sta ostala 2 ruska častnika in 400 mož. Pri Tarnorolu nobenih posebnih dogodkov. V Voliniji se razvijajo na ćeli fronti novi boji. V odseku Stohod - Stir smo ;nova odbili več poskusov ga prekoračiti, pri čemer je ime! sovražnik, kakor vedno, težke izgube. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmL m • m NEMŠKO URADNO POROClLO. Berofin, 16. junija. (Kor. urad.) \Vo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Proti fronti armade generala grofa Bothmeria, severno Przewlo-ke, so nadaljcvali Rasi svoje napore tud! včerai. Pri zavrnitvi sovražai-ka je ostalo nad 400 mož v rokah braniteljev. Vrhovno armadno vodstva Sinoćnji komunike naznanja, da so se razvili v Volinji na ćeli fronti novi boji. Kakor znano, so tam prodrli Rusi zapadno do Lokačev in se približali Vladimiru Volinjskemu, ki tvori gotovo važno oporišče naših čet. Iz našega uradnega poročila še ni razvideti. ali pomenjajo ti novi boji že začetek naše protiofenzive ali pa gre zaenkrat še za nadaline ruske napade, katerim se z običajno zilavostjo in hrabrostio upirajo naše čete. — Ruski poskusi, forsirati od-sek Stohod - Stir, so bili tuđi v če-trtek brezuspešni. Na val ruskih kolon na naš centrum ob Stripi še ni prenehal. Zapadno Višnjovčika jurišalo Rusi v gostih trumah naše pozi- cije, ki se s krepkimi protisunki bra-nijo. Pri nekern takom šunku so vje-ie naše čete nad 400 napadalcev. RUSKO L'RADNO POROĆiLO. 14. junija. Zapadno bojišče. Na ćeli fronti od ozemlja južno Polesja do remunske meje potiskajo naše ^ete sovražnika še nadalje na-zaj. Tekom včerajšnjega dne smo vjeli 20 častnikov in 0000 mcž ter vplenili 6 topov, 10 strojnih pušk in mnogo intiniciiskih voz, tako da zna-ša celokupno število vjetnikov od začetka operacij 1720 častnikov ter približno 120.000 vojakov, plena pa 130 topov in 260 strojnih pušk. Več sovražnih armadnih jednot se izza bojev od 6. do 11. junija popolnoma razkraja, kar potrjuje dejstvo, da so Čete generala Cerbačeva v razirero-ma neznatnem odseku vjele 414 častnikov in 17.000 mož ter vplenile 29 topov, 34 strojnih pušk, 36 municii-skih voz in drugega vojne^a materijala. Dc-šla poročila javljajo, da je pustil sovražnik mestoma take množine materijala, da se ga v kratkein času ni dalo prešteti. Na enem mestu smo dobili v roke gradiva za 30 vrst vojaške železnice. Ob cesti na Vladimir Volinjski se je sovražnik ljuto upiral. Boji so se razvili zapadno vaši Zaturč! (2ć km zapadno Lučka) ob cesti med Lučkom in Vladimirom Volinjskim. V okolici Zaturčov so naši kozaki sijajno atakirali ter so potolkli neko sovražno eskadrono. Zapadno Dubra so naše čete sovraž-r.ika porazile ter prodrle preko vaši Demidovka. Jugozapadno Dubna so zavzele vas Kozin (2r km jugozapadno Dubna, severno Buczacza). V ozemlju na desnem bregu Stripe je delal sovražnik ljute napade. V vče-rajšnjem boju se nam je posrećilo sovražnika vreči nazai ter zasesti visine na zapadnem bregu Stripe v okolici Hojvoronke in Bobulinc (20 kilometrov severno Buczacza). Južno Dnjestra smo zasedli Sniatvn. Boj za mostišče črnovice se nada-liuje. — Severozapadna fr o n t a. Ob Dvini so Nemci ljuto ob-streljevali most pri Ik5;kilu. Južno Smorgona smo zavrnili sovražnika, ki se je poskušal približati našim jar- kom. V okolici Baranovičev in dalje proti jugu do ozemlja v Polesju se je vršilo več spopadov z znatnim! sovražnimi silaini. DOJ ZA CRNOVICE. Iz Črnovic poročajo 16. t. m.: Od binkoštne nedeljc divja ljut boj za bukovinsko glavno mesto Crno-vice. Naše čete so v sobo to, 10. t. m„ opustile svoje severozapadno na-d niestom se nahajajoče pozicije ter so se umaknile v neposredno blizino mesta, v dolino reke Pru:. Na bin-koštno nedeljo zjutraj je objavila po-iicija razkrlas, ki pravi: ^Prebival-stvo se opozarja, da bo mesto danes, v nedeljo, najbrž od sovražne artiljerije obstreljevano.« Prcbivalstvo je ta migljaj razumelo in vse je pričelo bežaii. Med tem so že začeli grmeti ruski topovi proti mestu, naši so ži-vano odgovarjali. Od časa do časa je padla granata v kolodvorski okraj ter zažgala. Razburjenje in strah sta bila ogromna. V ponedeljek se je kanonada nadaljevala. Rusi so obstre-Ijevaii naše pozicije, pa nišo posebno pazili, da bi ne padale njihove granate tuđi na samo mesto. Črnovice in okolica so se spremenile v bojišče. Granata je z#ciela kolodvor cer ga niočno poskođovala. šrapnel je ranil v dolenjem mestu tri osebe, neko skladišče lesa je pričelo goreti. Napočila je temna noč. Ulice prazne, razsvetljava ustavljena, oblasti v permanenci, občinski cdbor zbran v mestni hiši. Proti polnoči je pričela s severovzhoda strahovita kanonada. S te smeri so hoteli Rusi mesto presenetiti ter je v ponočnem jurišu osvojiti. Pri tem so prestopili romun-sko mejo in se zapletli tuđi v boj z romunskimi obmejnimi stražami, v katerem je bilo 23 romunskih vojakov ranjenih. Naše čete so sprejele Ruse z uničujočim ognjem, na stotine jih je utonilo v Pnitu, nešteti so oble-žali zadeti od naši!i Šrapneiov in granat. Proti 3. uri zjutraj je boj pone-hal — ruski juriš je bil odbit. V to-rek dopoldne so naši topovi prepre-čili pripravljen ruski naskok na eno naših mostišč. Popoldne je bil artiljerijski boj nekoliko mani živajien, tem strasnejšs pa je divjal po noči. Proti 3. uri zjutraj so Rusi navalili na našo mostno utrdbo Zučka: bilo je kakor da se je odprlo peklo. Toda ruski juriš je bil zamanj; branitelji mostišča so napravili celo protinapad ter v boju moža proti možu potisnili ruske kolone daleč čez Sadagoro na- zaj. — Boji se nadaljujdo, topovi gr-niijo neprestano, v neposredni bližl-m mesta se vršijo naskoki in proti-naskoki. — Črnovice so postale sestra Gorice. Ruska ofenziva ie morala predčasno pričeti. Polkovnik Repinston piše v »Times,«: Ruska ofenziva se je morala preje pričeti, kakor je bilo namera-vano. ker so Italijani in Francozi iz-javljali, da ne morejo več vzdržati pritiska avstrijskih, oziroma nem-ških annad. Scdaj gre za to, ali se bo ententa svojih starih hib izognila in ali bo res dosegla jednotnost v svojih vojaških operacijah. Nasprotstva med Brusilovom in rusko generaliteto. Preko Stockholma poročajo: Brusilova vojna poročiia vzbujajo zbog svoje pretiranosti v ruskem glavnem stanu posmeh. Brusilov ima mnogo sovražnikov, ki ga tuđi sumničijo. ker ima Nemkinjo za že» no in ker je energično protestirah ko so hoteli prernoženje njegove žene konfiscirati. Brusilov je poslal generalu Kuropatkinu grozilno pismo, da mora takoj odrediti, da se konfiska-cijsko postopanje ustavi. Angleška municija za Rusijo. Iz Kodanja poročajo. da sprav-ljajo Angleži že 14 dni obsežne mu-nicijske transporte na Rusko. Od-pravljajo jih iz malega škotskega pristana v Arhangelsk. Navezno gre po štiri ali pet parnikov z municijo, ki jih spremljata dva razdiralca. V Arhangelsk je doslej dospelo 29 mu-nicijskih transportov, od koder jo kar hitro mogoče spravijo v Volosko m od tam na bojišče. Tuđi Francozi spravljajo baje nove transporte municije v Vladivostok. Rusko posojilo v Ameriki. Berolin, 16. junija. (Kor. urad.) Zastopnik VVolffovega urada v Ne\v Yorku javlja brezžičnim potom: Od inerodajne strani se razglaša, da je bančna skupina, kateri pripadata tuđi National Cit}- Bank in banka I. P. Morgan & Co„ odprla Rusiji za tri leta kredita 50.000.000 dolariev po 61/2 fronto ter doseći napram avstrijski armadi morda podobne uspehe, kakor so jih izvojevale po predretju pri Gorlicah pred dobrim letom avstrijske irt ncmške čete napram ruski armadi, se nikakor ni posrečil. Le na levem in na desnem krilu naše armade so Rusi našo fronto potiSnih" nazai; zlo-miti in popolnoma predreti je nišo niogii. Skoro povsem brezuspešni pa so bili ruski navali na naš centrurrt ob Stripi in tja do Kremenjca. Ta naš centrum se je pod ogromnim ruskim pritiskom sicer nekoliko vdal. kakor se vda jekleno pero, Če s silo pritisneš nanj, toda ostal je trden in neprebiten kakor iz jekla. Najboljši pregled položaja do-bimo. ako si predočimo severo-vzhodno fronto pred začetkom ruske ofenzive in pa fronto, kakršna je bila dne 16. junija. Koncem maja so tekle naše crte tako - le: Fronta se je pričela ob Prutu na bukovinski meti, je šla tik onkraj naše meje na besarabskih tleh proti severu do Dnjestra, sledila je severnem bregu te reke do izliva Sereta, se oddaljila od Dnjestra v severo - zapadni smeri ter se je reke zopet dotaknila pri Uščiječku. Od tam se je polagoma dvigala proti severu paralelno z reko Stripo tako, da so bili kraji Jaslovjec. Buczacz, Višnjovčik v našem območju, nato je krenila pri Koziyvu (ki je bil še od Rusov zaseden) lahno proti severo - vzhodu čez Seret na Ikvo (Čebrov, Novi Aleksinjec sta bila tik za rusko crto). Ob Ikvi je šla fronta čez Dubno (v naših rokah) do Mlinova, od tam v severo - vzhodnt LISTEK. (H PSttofflDiti JUto B8V8IIE". Zorko Prclovec. (Praga-) Pred dobrim polstoletjem je začelo na polju češke kulture — novo življenje. O tem priča ustanovitev raznih instituciji »Sokol« je razpro-str! svoja ponosna krila, »Hlahol« si zadal nalogo, gojiti zborovo petje, >Narodni Listi« so stopili na branik za pravice svojega naroda . . . Ceska operna glasba je bila takrat še v po-vojih. Poskusi onih skladateljev, kl so hoteli ustvariti opero zgolj na osnovu narodnih pesmi (kakor n. pr. Skroup) imalo le zgodovinski po-men, ker se je p r v i č skladalo na češko besedilo. Sele tedanji največji češki klavirni virtuoz, koncertni in Plediški dirigent Bedfich Smetana ie položi! češki uperi temeljni kamen s svojimi »Branibori v Cehihs ki so dozi veli prvo izvajanje leta 1866., tako da se to leto imenuje rojstno leto češke opere, hi 30. maja istega leta ic bila premijera »Prodane neveste«, najpopularnejše češke opere in ene najpopularnejših oper svetovne literature sploh. Češki narod je prazno-val torej 30. maja t. 1. petdesetletnico »Prodane neveste«. jubilej katerega se lahko spominjamo tuđi Slovenci. Svoji prvi operi »Branibori v č e h i h« je Smetana vzel zgodo-vinsko snov, gospodarjenje Brani-borcev na Češkem. V glasbi si pa ni vzel za vzor \Vagnerja — kot prej in pozneje mnogo skladateljev — marveč si je začrtal svojo, samostoj-no pot. Ne da bi vporablja? narodno pesem kot njegovi predniki, je izšel iz dela samega, oziraje se na njegove individualne zahteve. Smetana ni postavil na oder mitov kot VVagner, ampak je vpeljal na pozornico realno življenje. Z uvedbo >j?Iavnega motiva«, ki se v delu neštetokrat ponavlja in služi karakterizaciji po-sameznih oseb ter češke deklamacije in zatvorjene melodije, je bil položen v >Braniborih« kamen stavbi češke opere. Prva češka opera je dosegla znamenit uspeli, doživela pTe-cej repriz. toda je prišla spričo sta-bega teksta v pozabnost, iz katere so jo resili pred nedavnim časom Vse drugaCna usoda pa je bila namenjena drugi Smetanovi operi »Prodani ne vest u, 2e sprve- ga početka je hotel Smetana prav-zaprav napisati komično opero, a ne po vzgledu stare komične opere, na podlagi karikature in parodije, marveč moderno glasbeno veselo-iaro, čije osebe bi bile vzete \z živ-lienja. Sno\^ kakršuo si je želei, mu ie dal pisatelj Karol S a b i n a. — Kraj dejanja je češka vas. -Janko, ki ga je maćeha spodila z doma, živi pri tujih Ijmleh in se zaljubi v iMa-renko. Mešetar Kecal pa bi jo rad zasnubi! bebastemu Vašku, Jankove-mu popolbratu. Janko io proda za 300 goldinarjev »sinu Tobčaše Mi- he«. Toda kmalu se izkaže, da je Janko Kecala pošteno opeharil, ker je Janko pravtako kot Vašek — sin »Tobčaše Mihe<. To je bilo dejanje za Smetano kot nalasč. Markantno karakterizirane osebe s prirojenim, samoraslim humorjem so mu služile k stvarjenju nove vrste komične opere, »Prodane neveste^. Pravzaprav So je mislil komponirati kot prilož-nostno opero enodejanko, ne kot cilj svojih teženj, izraženih v poznejših svojih dellh, toda iz Ijubezni do skoz-inskoz (lomače snovi mu je delo raslo pod roko v — dve dejanji. »Pro^ dana nevesta« je veona slika češke-ga kme^kega, ženitovanjskega življenja; iz nje od^eva narodno življe* nje. originalno in prosto vseh tujih vplivov. Kot v dejanju, tako tuđi v c:iasbi. ki nosi popolnoma češki značaj. Smetana je dal orkestraciji docela narodne poteze, zlasti z uvedbo godalnega kvinteta, in s tem, da je češkemu narodnemu instrumentu, klarinetu, dal posebno vlogo. Liriški in komični spevi, bogata glasba rit-miške bujnosti, vse se je Smetanu iz-redno posrečilo in opera Je 30. maja 1^6 v Prozatimnem giedališču dosegla znamenit uspeh. Kako se je pozneje priljubila češkemu narodu, raz-vidimo že zgolf iz tega, da je bila samo v Pragi na letosnji slavnostni večer 30. maja po petdesetih letih iz-vajana po 63-tič. Postala je last naroda od svoje prve do zadnje melodije. Pa še več. Pridobila je češkemu narodu slavno ime v vsem kultur-nem svetu. Leta 1892. je prestopila češko mejo in očarala na Dunaju vse poslušalstvo o priliki dunajske med-narodne razstave. Od tam pa je rr> mala po vsem svetu, ljubljena in obo-ževana. Med drugimi svetovnimi gle-dališči jo imate kraljeva opera v Bc-roiinu in dvoma opera na Dunaju stalno v repertoirju. A skoro bi si upal reci, da jo nobeno gledališče ne da in ne more tako dati, kot Narodni đivuđlo v Pragi. Le tu, kjer s.e jo »Prodana nevesta« rodila, kjer je do-: ma, je njeno izvajanje brez primere krasno. Kdor se je divi I temu prvo-vrstnemu izvajanju, originalnim na-. rodnim nošam In izborno izvedenim plesom, jo nikdar ne pozabi. Po petdesetih letih ni niti eden takt zasta-rel, niti ena nota osi vela: »Prodana nevesta.« je mlada, polna življenske sile. Na slavnostni predstavi je pe! Krušino Ouf ednik, Mafenko Šlechtova, Vaška Stork, Je-nika Marak, Kecala Pollert: pevka in pevci najboljših vrlin. Od začetka zbora, mimo najkrasnejšiH mest do konca opere je »Prodana nevesta« po petdesetih letih očarala občinstvo, da je gledališče od veselja vriskalo ob česti tkah svofi narodni ljubljenki. Ob priiiki tako pomembnega jubileja pa je Narodni -divadlo izvajalo v maju tuđi vse ostale opere Smetam nove: »Dalibor«, »Dve vdovi«, »Po-Ijubvr. »Tajnost«, »Crtova stena«, >Libuša«. V vsaki teh oper se kaže skladatelj od druse strani, povsod pa njegov ženijalni duh. Značilno je to, da je Smetana ozuačil preveliko lju^ bezen in hvalo »Prodani nevesti« kot krivico ostalim njegovim detom. Kritika sicer res trdi. da so poznejše nje" gove opere. vcčjq yi^daosti,M todii Stran 2. .aLUVtJNbfVJ nakuu*, anc 17. junija ma. 138. Siev smeri čez Oljko (v naših rokah) ob Putilovki ter se je obrnila nato proti severu na Kormin (Bereštjani v naših rokah) do izliva te reke v Stir (Čartorijsk naš), katerega levemu bregu je sledila do izliva v Pripjet (Rafalovka se ruska). Vzhodno Pin-ska se obraća naša crta proti seve-ro - zapadu na Jasjoldo, kjer se na-hajajo že skupne naše in nemŠke pozicije ter Jo zavije pri izlivu Ogin-skega kanala proti severu. Ruska ofenziva je to našo fronto znatno vbocila le na dveh točkah: v smeri čez Luck proti Kovlu, oziro-ma Vladimiru Volinjskem, kjer so Rusi dospeli do Lckačev, kakih 25 kilometrov jugo - zapadno Vladimira Volinjskega in pa v severo - vzhodni Bukovini, kjer so dospeli čez rioro-denko in Sniatyn. V centru ob Stripi so Rusi sicer na nekaterih tojkah reko prekoračili, toda njihovo na-daljno prodiranje je ustavljeno in nahajajo se tu v jako neprijjtni situ-vaciji. Na severu, kjer hočejo s forsiranjem odseka Stoliod - Stir odtr-gati naše levo krilo od zveze z nem-ško fronto, se jim ta nacrt navzlic največiim naporom ni posrečil. Sploh opažamo zadnje đni, da Je postala ruska ofenziva nekam okor-na, počasneja in zdi se, kakor da bi se začela polagoma ustavijati. Gotovo je, da je niti z daleka ni primer-jati z ofenzivo avstrijsko - nemških armad začetkom meseca maja lan-skega leta. Na enem samem primeru je to jasno razvidno. V prvih 14. dneh naše lanske ofenzive smo prodrli v težavnem goratem terenu, kjer so mogli Rusi izrabiti takorekoč vsako ped zemlje za svoj odpor, od Gorlic do Przemvsla, t. j. 120 kilometrov; v prvih 14. dneh svoja sedanje ofenzive so prišli Rusi le na ozki fronti precej daleč, namreč od Oljke čez Luck do Lokačev. \' tem ozemiju se naše čete nišo mogle posluževati skoro nobenih naravnih oporišč, čim so se enkrat umaknili iz svojih po-zicij in vendar so Rusi prodrli le za približno 90 km daleč. Ta razlika govori dovolj jasno. Ruska ofenziva si v prvih 14. dneh vsekakor ni mo(Tla izvojevani nikakega odlocilnega u s p e h a. li 1** 1 * 1# 1 ft v* II *l* USPEHI NAŠIH Cr:T V OZEMLJU ORTLERJA. ARTILJERIJSKI BOJ PRI ASIAGU. Dunaj, 16. iunija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko boiišče. Boji ob južnem delu Dofcerdob-ske visoke planote so se končali z zavrnitvifo sovražnih napađov. Ta-kisto so se ponesrečili obnovljeni šunki Italijanov proti posameznim našim pozieijam v Dolomitiu. Na visoki planoti pri Asiagu se vrše živahni artiljerijski boji. V ozemiju Orileria so osvojile naše Čete vrh Tukett in zadnji vrh gore Madatsch. Namestnik načelnika generalnega štaba rl. H 6 i e r, fml. * ♦ NAŠI HIDROPLANI SO BOMBARDIRALI ITALIJANSKA OPO- RIŠCA. Dunaj, 16. junija. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Dogodki na mori u. Ena flotilia hidroplanov je v noči od 15. na 16. juni] uspesno bombardirala železniške naprave v Porto-gruaru in Latisani ter železniško progo Portogruaro - Latlsana, druga flotilia kolodvor in vojaške naprave v Motta di Livenza, tretja pa so-vražne pozicije pri Tržiču, St. Can-zianu, Pierisu in Bistrin?i; kolodvor In pozicije so bite večkrat natančno zadete. Opažati je bilo silne požare. Vsa letala so se navzlic Ijutemu ob-streljevanju vrnila nepoškodovana. Brodovno povePstvo. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 14. ] u n i} a. Na fronti Posine je izvršil sovražnik zvečer dne 12. juni-ia po ljuti artiljerijski pripravi napade v smeri na forni Alti. Campiglia. Monte Ciove in Mome Brazcne, bil pa je povsodi zavrnjen s težkimi iz-gubami. Včeraj se je omejil sovražnik na to, da je obstreljeval s števil-nimi bateriiami vseh kalibrov naše pozicije na vsej fronti od Adiže do Brente in zlasti v olseku Monte No-vegno. Naše čete so se Ijutemu so-vražnemu ognju trJno upirale in so zavrnile infanterijske oddelke, ki so uoskušali prodirati. V gorenji dolini Boite so se izjalovili popolnoma pro-tinapadi, l:i so hoteli uničiti naše se-verno Podesta^na doseženc uspehe. V gorenji Beli in Jezerski dolini male, za nas ugodne praske. Ob Soči nikakih pomembnih dosodkov. Dunaj, 16. junija. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Italijansko uradno dnevno po-ročilo od 14. junija vsebuje trditev, da so se izjalovili naši protinapadi, ki so dozdevno merili na to, da uni-čijo uspehe Italijanov, dosežene se-verno Peutelsteina. Proti tem itali-janskim poročilom se mora ugotovi-ti, da so Italijani 10 dni zaman po-skušali, napasti našo pozicijo v dolini Boite in severno Peutelsteina, Steviini italijanski polki so bili poslani v boj in zavrnjeni. Z naše strani, severno Peutelsteina, ni bilo nik-dar protlnapadov. nego samo na Crodi delF Ancona, kjer so bili so-vražniki vdrii na enem mestu mi-mogrede. Naše pozicije so prej ko slej neizpremenjene v naših rokah. Niti pozicij poljskih straž, severno Peutelsteina, si ni mogel sovražnik osvojiti. Italijansko bojišče. Poročila z italijanskega bojišca beležijo zopet dva lena uspoha, in sicer na mestu vceraj naznanjenih ljutih bojev polecr Stilfserskega sedla (3902 m) so zavojevali naši vrh v (27~8 m). Tu v ozemlju Ortlerja ozadju Madača (3432 m), čez katere-ga gre državna meja, blizu vrha Kristala in soseđnji vrh Tuket. Koliko naporov so stali ti uspehi, se da prevoditi iz visinskih številk. — Trud Italijanov. da bi prodirali na svojem desnem krilu pri Doberdobcki planoti, kakor v središču frante poleg Dolomitov. je bil brezusnesen. Njihovi šunki so bili povsod odbiti. Na visoki planoti Sette Comuni se ome-juje boj na liuto artilierijsko strelia-nje. — Naše brodovno povelistvo poroča o novih uspehin naših hidroplanov. zlasti nad progo Portogruaro- Latisana. Portogruaro itejc 10.000 prebivalcev, je križišče važne obrež-ne železniške crte Benetke - Lati-san^i in Treviso, Dalje pri Tržiču, Na kolodvore je padlo več bomb. Prepredena italiianska generalna ofenziva. >-K61nische Zeituns:« poroča z italijanskega bojišča: Sedaj je dognano, da je nameravalo italijansko armadno vodst\o veliko ofenzivo, katero pa je preprečil naš pohod na JL'žnem Tirolskem. Ravno so bili Italijani uredili svoje priprave, da za-čno z ofenzivo na vsej fronti, ko smo udarili in pognali sovražnika v defenzivo. Italija mora iskati svojo zmago in svojo slavo na morju. O Boselliju, ^bodočem možu«, poroča »L' Italie«, da ie imel zadnje dni spominski govor za umrloga admirala Bettolo, ob katari priliki je izrekel svoje občudovanje vojakom, ki se bojujejo v Alpah, poudar-jal pa, da si mora Italija poiskati zmago in bodočo slavo predvsem na mori u. * Ifolljanska minisfpshn briza. Novi italijanski kabinet. Lugano, 16. junija. (Kor. urad.) Ker se nišo zadovoljili v Parizu in Londonu, kakor se kaže, s samo po-iiudbo Sonninu, naj obdrži zunanje ministrstvo, in kor je Boselli ustre-gel Sonninovim željam glede oseb, katerih uoče v kabinetu in se je od-rekel ustanovitvi parlamentarične kontrole ali sodelovanja pri istega političnih sklepih in dejanjih, ostane So n n i n o za sedaj še zu-n a n j i m i n i s t c r. Glavni gotovi člani novega kabineta so torej: Bo-sclli, Bissolatti, Sonnino in O r 1 a n d o. Verjctno je, da C a r-c a n o ostane še zakladni minister, dočim bo sedaj na pariški gospodarski konferenci se mudeči finančni minister Daneo naijmeščen, in sicer najbrže po reformnem socijalistu B o n o m i j u, ki je pred nekaj tedni javno nastopil proti gospodarskim vojnam. Za Bissolattija se ustanovi poseben urad, ki naj olajša odnošaie med bojujočo se armađo in ministr-stvom. On bo imel naslov: vojni generalni inspektor. To Bissolattijevo mesto in njegov naslov napravljata pri intervoncijoni-stičnih revolucijonarcih izboren vlisk. Sicer se vidi, da je odiaja mi-nistrskih mest izvedena v toliko, da bo sestava kabineta imgoče že da-nes zaključena in da bo Boselliju oficijelno poverjena rekonstrukcija kabineta. Listi izvaiajo, da pomeni to. d a ostane Sonnino v novem kabinetu, pooštrenje vojne tendence ministrstva in in intervencijonistični listi se že hva-liio, da so dosegli triumf svojega pri-zadevanja. Pravijo, da glasovanje 10. t. m. proti Salandrovem kabinetu je seveda zadelo tuđi Sonnina, zlasti radi njegovega načina, izolirati se od parlamenta in naroda, in se smatrati za absolutnejra in tihega čuvaja svojega ministrstva. A!i pričakuje se, da odkar se je odloci!, da ostane na svojem mestu. izpremeni svoje metode. »Italia« pravi, da ostane Sonnino zunanji minister na željo kralja, pri katerem so bili poslaniki entente dvakrat v avdijenci. — Socijalisti so se izrekli na najostreiši način proti zopetnemu vstopu Sonnina v kabinet, in sicer $o podnrli svoj sklep s potrebo, da se napravi pot miru. Preko Lagana se poroča, da Je zahteval Sonnino, da ostane zunanji minister: 1. da Salandra ne sme biti v novem kabinetu; 2. noben Giolitti-janec ne sme vstopiti v novi kabinet; 3. ne sme se ustanoviti parlamenta-rična kontrolna komisija za zunanjo politiko. Glede prvih točk je Boselli takoj ustregel Sonninu, pri tretji točki pa sta oba popustila, ni pa še do-seženo popolno sporazumijenje. Zato se Sonnino še ni prav odločil in je še mogoče, da bi postal zunanji minister marehese Carlotti, ki se mudi sedaj v Petrogradu. Katoltški poslanec Meda bi težko vstopil v niinistrstvo, ker je Vatikan v ofici-jozni noti naznanil, da katoliški po-slanci, ki bi vstopili v kabinet, bi morali zastopati Ie same sebe. Preko Lugana se poroča dalje, da morda vendar prevzame zunanje ministrstvo Bissolatti. Neko porodilo trdi, da se je Boselli odrekel sestavi novega kabineta. Z druge strani pa se odloČno zatrjuje, da so štirje naj- važnejši resorti oddani Boselliju, Sonninu, Bissolattiju in Orlandi in lista novih ministrov bo do jutri proglašena. Zviša se število ministrov za štiri; napravijo se trije novi resorti: za promet, municijo in surovi-ne; baje se razdeli tuđi preobsežno ministrstvo za poljedelstvo, industrijo in trgovino. Minister za irredento Barzilai ne bo več član ministrstva, DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Kakoj se poroča iz Lugana, so bile pri avstrijskem letalskem napadu na Benetke močno poškodovane kolodvorsk2 naprave, ranjenih je nad 25 oseb. — Uradni list razglaŠa, da se more postaviti kavaleriste na mesto artiljerijskih stotnikov pri težkih topovih za bombardiranje; potem se dajo dopusti poveljnikom pri 150 poljskih topovih. Kavalerijski nadporočniki, ki so opravljali 4 me-sece artiljerijsko* službo, se morejo uporabiti pri poljski artiljeriji. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 16. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bofišče. Levo od Mase so napadli Fran-cozi z močnimi ?ilami južno pobočje Mort Homme. Potem, ko se iim je posrećilo, pridobiti prehodno nekaj terena, so bili s kratkim protisunkom zopet nazaj vrženi. Vjeli srao pri tera 8 častnikov in 238 inož tsr vplenili več strojnih pušk. Ponovltev so-vražnega napada pozno zvečer in pedjetja proti sosednim nemškira če-tam na obeh straneh, so bili povsem brezuspešni. Sovražnik }e iniel težke krvave izgube. Desno od Mase se Je bojevanje, izvzemši maniše, za nas uspešne in-fanterijske bole ob globeli pri Thiau-montu, omejiio na močao stresanje artiljerije. Vrhovno armadno vodstvo. • * * FRANCOSKO URADiNO POROCILO. 15. junija ob 11. ponoći. Na levem bregu Masa so naše čete IX) artiljerijskih pripravan z juriŠ-napadi zavojevale en nemški strelski jarek na južnih obronkih Mort Ho-mea. V naših rokah je ostalo 130 vjetnikov, med njimi trije oficiri!. Blizu Chatancourta in ob viavi 304 močno artiljerijsko delovanje. Na desnem breg:u Mase je sovražnik hudo obstreljeval odseke od Thiau-monta in Souvillea. Na drugih fron-tah časoma artiljerijski ogenj. Angleži na Francoskem. '»Baseler Nachrichten« iavljajo: Kakor poroča »Daily Express«, je zadnji teden 80 do 90 parnikov vozilo vojaštvo z Angleške^a na Fran-cosko. Annmiti na Francoskem. »Kolnisch^ Zeitungor javlja, da je pred kratkim prišlo 3000 anamit-skili vojakov skozi Pariz, narnenje-nih za franeosko fronto. To je nov dokaz, da so domače franeoske rezerve izčrpane. Poslanec Outres, zastopnik kohinkinski, se ie pred kratkim pritožil v ^Echo de Pariš«, da kolonijalne oblasti na škandalo- zen način silijo Anamite v vojaško službo. Letalska nesreča. Berna, 16. junija. (Kor. urad.) Glasom iz Francije došlih vesti, sta trčili dve vojaški letali v zraku pri Luxenilu. Obe letali sta popolnoma uničeni; štirje letalci so mrtvi, Francoska zbornica. Pariz, 16. junija. (Koresp. urad) Zbornica je s 412 proti 138 glasom sklenila, da bo imela tajno sejo. Javna seja je bila ob pol 3. popoldne prekinjena, da so izpraznili tribune. Berna, |6. junija. (Kor. urad.) Za tajno sejo zbornice so bile odre-jene najstrožje odredbe, da se zava-ruje tajnost vseh dogodkov. Ograja palače Bourbon je zaprta. Žurnalisti ne smejo stopiti na hodnike, nego morajo ostati v popolnoma izolirani dvorani. Popolnoma jim prestop ni prepovedan, ker bi tajna seja lahko vsak hip zopet postala Javna. Berna, 16. junija. (Kor. urad.) Vsak minister lahko določi dva so-trudnika, ki se mudita v posebni sobi in s katerima lahko telefonično ob-čuje. Stenografični zapisnik priđe za-pečaten v arhiv. Vloženih ie devet interpelacij. ki se vse tičejo Verdu-na, med njimi ena poslanca Faurej? glede vzrokov nezadostne obramba Verduna in glede storjenih korakov proti osebam, za to odgovornim. Pariz, 16. junija. (Koresp. urad.) Zbornična tajna seja je bila pozno popoldne odgođena na soboto. Vojna v kolonijah. London, 15. junija. (Reuter.) Vojni urad razglasa, da je po poro-čilu generala Smutsa sevema kolona dosegla Makujuni in je Wilhelmstal zdaj v angleških rokah. V Tangi ni sovražnika. Boji na morju. Ymuiden, 16. maja. (Kor. urad.) Norveška parnika »Orkedal« in »Bure« sta bila 9. t. m. med Doggerban-krym in Teršelinbankom potopljena, bodisi vsled mine ali vsled torpeda. Pred eksplozijo je posadka parnika »Orkedal« videla angleški podmorski čoln št. 6. Nekaj časa po eksploziji je bilo zopet videti ta podmorski čoln. ljudstvo glasuje za »Prodano neve-sto« in inozetnska kritika soglaša z njim. Custev, ki so me navdajala ob pohajanju Smetanovega cikla, ob uživanju prekrasnih mojstrskih del, ni mogoče popisati. Vse opere je oseb-no dirigiral Smetanov dirigent, šef opere Nar. divadla, komponist znane opere »Pso^Iavci«, Karol Kova-fovic. naiženijalnejši češki dirigent. Mnogoštevilni orkester in zbor sta poleg že omenjenih in drugih so-listov izvrševala svojo nalogo odlično in časti vredno svojega kulturne-ga zavoda. V vsakem oziru vzorna izvedba je pričala o globokem spo-štovanju in vdani hvaležnosti, ki jo goji češki narod in posebej češka umetnost do nesmrtnega svojega mojstra Smetane. Glodališče Ie bilo pri vseh predstavah popolnoma raz-prodano: prišel je bogatin in rudi — čeravno v težkih časih — revež, da te pokloni Smetanovemu ženiju. Slovenci se spominjamo petde-setletnice »Prodane neveste« Ie v duhu in upanju. da, ko nastanejo zopet redne razmere, izginejo iz našega hrama Talije Scherlockholmesove povesti in se v njem srečamo zopet z umetnostjo, morda ne v poslednji vrsti z našo ljubo znanko !z nekda-rjih lepih gledališk, sezon — s »Prodano nevesto«! Chonchette. Trancoski spisal Mar cei P r e v o s t. (DaJJe.) 4.. junija. Brez dvoma, glavni posel rde-čega razreda so prijateljstva z velikimi. Slišala sem reci: ljube-z e n. Srednje 1 j u b i j o veliko. Ta in ta — tako govore srednje — ima krasne oci, nežen in mehak taint kakor satin, zlate lase ... Od prijateljice prejmes konec pasu, sveto podo-bico, šopek las__ Vse to je v zvezi s svetimi stvar-mi. Videla sem pismo svoje tovariši-ce. namenjeno eni b e I i h. Zahvalje-vala se je za pošiljatev traku in obljubila, da prejme naslednji dan ob-hajik> v njen narnen. Jaz, za svojo osebo, se moram tem otročarijam, kakor jih nazivlje madame Augustine, smejati... Moje nove prijateljice so radi tega nekam začuđene ... Posebno ena, moja naj-Ijubša (ime ji je Dorian), mi neprestano govori o teh stvareh. Njena srčna prijateljica je najlepša izmed b e 1 o p i s a n i h. Ko sem ji odkrito priznala svojo nevednost in svoje presenečenje nad vsemi temi stvar- mi, mi je pojasnila to in ono, potem pa me vprasala: — Ti torej nikogar ne ljubiš? Ali nimaš nic srca? — Mislim da, sem ji odgovorila smeje". Od srca ljubim svojega očeta in staro Dino. Zacepetala je z nogo, kakor če se ti ne posreći razjasniti učencem kake stvari. — To ni eno in isto. Tuđi jaz ljubim svojega oČeta in svoje brate. Samo, da me to nič ne vznemirja. Nisem v skrbeh radi njih. razun če obole: dočim imam, kar se tiče Je-annc (to je ime njene prijateljice), vedno pred ocrni njeno podobo in njen obraz in, če Ie trenotek mislim na kako drugo stvar, že se me zopet polasti misel na n] o... Končno imajo moje prijateljice morda prav in krivda je morda na meni, ki nisem ustvarjena kakor druge. Ali res nimam srca?... Isti dan zvečer. V učilnici smo molile De pro-fundis za očeta ene izmed b e I i h (to je najvišu in zadnji letnik). Sirota, uboga Louisa de Morland, le zvedela svojo nesrečo nenadoma. sredi odmora. Ali ni to grozno? Se isti večer se je odptljala v Locnevi-nen k svojim scrodnihoro, 7. junija, Vsaka stvar ima svojo slabo siran. Zdaj, Ko ^ern v Jrugem oddelku sredi starejv1: sovariMc, čutim, da se nekako težko vuaj'im njihovim na-vadam, ki so mi popolnoma tuje. Odkar sem opustila rdeči razred, nič več ne plešemj v kroj,u, ne igramo več slepih niisi in mane . VeČinoma se samo spreVuijatno !n pepovarjamo. O čem? O koncu studij, ki je še daleč, o dnevu, ko zapustimo samo* stan, o preteklih počitnicah. Včasih pa o predmetu, na katerega dozdaj še nisem mislila: o možitvi. __Nekatere izmed velikih so zares prav lepe. Tako lepa bi rada bila. Bila bi večno vesela. Toda grda sem. Preveč crne oči imam. Tuđi nimam na Iicih nobene barve. In slednjič, pogosto so mi že porekali, da imam zelo čudne oči. Oči nore deklice, pravi naš spovednik. abbć Jacques. 13. fnnlja. Louisa de Morland se ie vrnila. Bila je danes zjutraj pri maši. Sku šala sem si predstavljati svoj duševni stan, če bi me zadela enaka nesreča kakor njo ... Greh je govoriti take stvari; toda, naj se spovem svojemu dnevniku, ki ga bom čitala sa- ma. Torej, nikakor nisem imela ob tej misli občutka, da mi poči srce". Še vedno se papana bojim, dasi je žc tako dolgo dober z menoj. O, rekla sem si, da sem nehvaležna in da nimam srca. Nato sem se ozrla in opazovala Louiso. Klečala je oprta s Ifomolci na klop, roke pa je imela sklenjene. Debele solze so ji kapale iz oči, Nikdar se mi ni zdela tako lepa ... Kako čudno! Dovolj, da sem videla Louiso jokati, že sem začutila. kako se me polašča nemir, ki p r e j nikdar ni hotel nastopiti. Razjokala sem se tuđi jaz. Okoli mene je nastal šepet. Vpraševali so me, dali sem bolna. Odvrnila sem, da ne in zadr-ževala solze. In zdaj, ko to pišem, bi se tuđi najrajši jokala, 15. Junija. Louisa se ne more utolažiti. Zdi se mi, da t)i ji, če bi bile prijateljice, mogla reci pametno besedo. Toda ne upam se je nagovoriti. Oserrmajst let ima, jaz pa šestnajst. V primen ž njo spadam še med male. Molila sem za njenega očeta. Čemu? Dobro vem, da moja molitev nič ne zaleže. Preveč mrzla sem in premalo pobožna ... To je res žalostno. iS8T«er. .SLOVENtKI NAROD*, dne 17/junija i*nt>. Stran 3. Kodanj, 16. funija. (Kor. urad) »Ekstrabiadetuc piScJo iz Malmoa: Blizu švedskega obrežja pri Istadu je bil hud, deset ur trajajoč boi, med afkim podmorskim čolnom m nekim ietalom. Katerih držav sta bila na-sprotnika, se ni dalo spoznati. Poško-iovana sta bila oba bojevnika. Nemško - ruski pomorski boj. »Stockholms Tidningen« javlja, da je bil dne 15. junija med polnočjo m 1. uro zjutraj zunaj Havringa ncm-^ko - ruski pornorski boj, ki je trajal tričetrt ure. O iziđu doslej še ni poroci!. Prejšnji dan zvečer se je tam peljalo v Baltiško morje šest ladij in sodi se, da so bile te pozneje zaple-rene v boj. V Nvkoping je pripeljala nemska ladja pet ranjencev. O pol-noči je pasrralo Dalaro osem nem-ških ladij, ki so imele boj že za seboj. Rusko brodovje je štelo šest velikih torpedo lovcev. »Aitontidningen« poroča, da se je v Havringu slišalo kakih 200 stre-!ov. Nemška ladja. ki je pripcljala 5 raniencev v Nvkoping, se zove »Joh. Wester«. NemškD trgovsko brodovje. ki so je v sredo napadle niske ladje. je štelo 14 ladij, spremliaio je e armirana trgovska ladja in šest do -em drugih ladij. Dve ladji sta preci teli druge in se resili v švedsko vodovje. Ce se je drugim ladiam tuđi posrećilo uteči, ni znano; zanesljivo sta prišli v Arko dve. O drugih ladjah ^e niČ ne sliši. Armirale ladje so se najbrž tuđi reš:Te, ker se jih je videlo danes s švedskega obrežja. Ladje so bile otovorjene z rudo in z lesom. Eden ranienih nemSkih matrozov je povedal: Trgovske ladie so bile ravno južno Havringa. ko so jih na-padli ruski torped«>lovci. Ti so hitro odšli, ko so nemške ladje začefe streljati nanie. En torpelolovec je bil polno zadet: matroz je videl. da Je izstrelek podrl mnogo Ri!?ov. V Nvkoping pripeljani nemški mrtrozi so jako težko ranjeni. Afera »Tubantlje«. Nemška vlada je sedaj sporočila nizozemski vladi definitiven rezultat svoje preiskave glede torpedirania >Tubantije«. Nemška vlada je dognala, da je bil dotični topedo res nemškega izvora, da pa je bil izstre-Ijen pred potopitviio »Tubantije« in sicer brezuspešno. Moral je torej pla-vati po morju in »Tubamija* je zade-la nanl po naključju. NemČije ne za-đenev sled tega nobena krivda. Nizozemski listi poudarjajo. da je napravila ta izjava mučen vtis. zlasti kei Nemčija ni privolila, da bi bilo ćelo zadevo preiskala posebna mednarod-na komisija. Če bi bila »Tubantija« ameriška ladja. bi bila Nemčija gotovo drugače postopala. Ako je po-vzročil nesrećo res že izstreljen, pla-vajoč torpedo, potem je vporaba ta-kih torpedov v nasprotju z določba-mi haške konference. — Nizozemska vlada bo objavila v ceh" zađe vi posebno »oranžno knjigo«. DogGdkl na Balkanu, NAŠE IN NEMŠKO URA DNO POROCILO. Dunai, 16. junija- (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Natnestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, f ml. BeroKn, 16. junija. (Kor. urad.) \Volifov urad poroca: Veliki glavni stan: Balkansko bo]išče. Položaj ie neizpretnenien. Vrhovno armadno vodstvo. 18. junija. ... Neunrna sem. zares, in same sebe ne razumem več. Včeraj zvečer se Louisa prvič, kar se je vrnila. ob zadnjem dnevnem odmoru ni več vsedla sama na klop. Tovarišica iz istega razreda jo je spremljala. To bi me moralo veseliti, ker me je njeno žalovanje in samotarenje bolelo. A gle}, zbežala sem pod lipe na ma-lem dvorišču, kjer je zgodaj tema. in čisto sama sem jokala. ... Prihajajoča od spovedi, sem srečala Louiso, ki je bila na poti k spovedniku. Kako lepa je! Da sem samo napol tako lepa. srečna bi bila. Ko sem se vmila v učilnico, sem kakor navadno. odprla svojo »Hojo za Krrstusorn«. Naletela sem na IX. poglavje III. knjige: O čudoviti sili nebeske ljubezni... Toda med čitanjem me je neprestano prega-njala misel na Louiso. Nehote je nastala v meni misel: da bi vse žrtve, o katerih govori pobožna knjiga, z lahkoto doprinesla za njo . . . Moj Bog, odpusti mi, da te tako slabo liubim in daj, da postanem resna hi pametna, kakor pravi madame Angustlne. (Dmlje prttotojie.) Položaj no firftem. Se ena demarša entente v Atenah? Francoski listi poročajo iz Aten: Grška vlada je sklenila splošno demobilizacijo vsled oštre demarše en-tentnih noslanikov. Ker pa demobilizacija ni bila tako izvršena, bodo storili zastopniki četverozveze nove korake. Zahtevali bodo r a zp u s t parlamncta. »Matin« pravi: En-tenta mora izsiliti padec Skuludiso-ve vlade. Blokada Grške omiijena. Londonski listi poročajo: Ker je odrejena demobilizacija grške arma-tie, je ententa strogo blokado Grške omilila ter pripušča zopet uvoz živil v omenjeni smeri. Solunske grške oblasti še nišo dobile demobilizačne-ga ukaza. Težavni položaj Skuludisovega kabineta. »Matin* poroca, da ie položaj Skuludisovega kabineta skrajno te-žaven. Vlada bo Ie še počakala, da votira zbornica najetje posojila pri Narodni banki ter bo nato odstupila. Atentat na kralja Konstantina? »Agence Radio si da iz Aten poročati, da je v ponedeljek pri neki slavnosti neznan individij ogrožal kralja Konstantina z revolverjcm. Moža so aretirali. Enienta se hoće polastiti grškeua brodovja. Berolinski »Lokalanzeicrer« po-roča: Francoska admiraliteta je dirigirala 30 velikih grških parnikov iz Miloša v Bizerto. S tem je doseđaj odtesnjenih grški mornarici pol mi-Hjona ton. Ententa hoče na ta način pomnožiti svoio transportno flotiljo in ni izkHučeno, da namerava Grke nara\*nost strahovito okrasti. KRITICEN POLOŽA.I ROMUNUE. »Berliner Tagblatt* poroca iz Bukarešte: »Dreptaten« je iz informiranih krogov izvedela, da je položaj Romuniie znova dospel v kriti-čen stadij, ker poskuša ententa z vseini sred^tvi. da zopet dobi že izgubljeni vpliv na romunsko politiko. Cntenta ie pred par dnevi romunsko vlado pozvala, da naj se izjavi o svojih političnih načrtih. Romunski soc^aflst! proti Intervenciji Romun'je. Bukarešta, 16. junija, (Kor. ur.) Včeraj se je vršilo zhorovanje socijalnih demokratov. na katerem se je z ozirom na incident v Moldavi skle-nilo, se z vsemi močmi boriti proti vstopu Romuniie v vojno. Incident pri Marmornicf. Iz Bukarešte poročajo: Romun-ska vlada je imenovala posebno ko-lnisijo, ki naj preišče incident pri Marmonrci ter ugotovi tuđi povzro-Ćeno škodo. Carinsko poslopje v Marmornici je razdejano. Turska voina. TLJRŠKO URADNO POROCILO. 15. junija. Glavni stan poroca: Fronta ob Iraku. Angleži so poskušali, izkrcati se na sever-nem Evfratovem bregu, med Korno in Nasrijcm, umaknili pa so se po šesturnem boju v neredu in pustili 160 mrtvih. Na drn^ih frontnih delih je vladul mir. V trehdnevnih spopa-dih z ruskimi oddefki, ki so se bili pojavili v enem delu perzijskesra ob-mejnega ozemlja, severno Sulejma-nije, je bil sovraznik v smeri na Buno v Perziji vržen nazaj. V ten b^jih smo vzeli sovražniku en top, eno strojno puško in veliko množino municije, kakor tuđi oprcnrilh predme-tov. — Kavkaska fronta. Položaj je bil včeraj neizprcmenjen. V nekaterih od?ekih od ča^'i do čas?, artiljerijski o^enj. Na levem krilu smo vzeli Rusom tekom bojev med prednjimi stražami Še dve stroini puški. Z drujrh front ni došlo nikako pomembno poročilo. Napad na Smirno. Carigrad. 15. junija. (Kor. ur.) Po poročilu listov iz Smirne so bile pri napadu letalcev na Smirno dne 11. t m. ubite ene Grkinja in dve Armenki. 24 oseb. med niimi nekaj otrok najnežne^še starosti, je bilo po-škodovanih. 10 oseb lahko ranjenih. Dve poškodovani osebi sta med tem umrli. Eno veliko poslopje in 12 hiš je bilo popoinoma uničenih, več jih je pa bilo poškodovanih. med drugi-mi armenska dekliška Šola. Pogled na napadeni del mesta Ie strašen. Listi ogorčeno obsojajo ta napad na ob-Ijuden mestni del. Pristopa|te kot Mani k Kazne politi&ie vesti — Državni proračun za leto 1916—1917. »Narodni Listv« javljajo z Dunaja, da se bavi vlada s sestavo državnega proračuna za iinančno leto otl 1. julija 1916 do 30. junija 1917. Mada hoče proračun z vserra posa-niičnostimi objaviti. Pri tem je v prvi vrsti misliti, kako pokriti obre-sti vojnih posoi'l- = Prazne kombinacije. Berolin, 14. junija. V zapadnošvicarskih listih je na podlagi bajc iz Haaga došlega poročila, izrečena trditev, da je po-tovanje nemškega državnega kanc-ltrja v južno Nemčijo, Imelo namen, razpravljati z južnonemšk;mi vlada-mi o odstopu Alza-ije - Lotaringije ^ranciji kot podlagi bodocih mirovnih pogajanj. Ta vest je od konca do kraja neutemeljena. = Švica in mir. V švicarskem zveznem svetu je podal načelnik po-litičnega oddelka švicarske vlade daljšo izjavo o morebitnih mirovnih posredovanjih. Rekel je, da je švicarska vlada že dlje časa v stalnem stiku z drugimi nevtralnimi viadami, da pa o tein ne more ilati nikakih po-jasnil. S stališča medr.aromnega prava se mirovno posredovanje ne more smatrati za neprijazen korak. V sedanjem trenotku pa se je bati, da bi ?e to zgodilo na eni strani vojsku-jočih se skupin. Trenotek krize, tre-notek naivečjega vojaškega napora, ki je zdaj nastal, ni primeren za mirovno posredovanje. Vlada mora trezno prevdariti, kdnj bo čas za posredovanje in nikaki pozivi je od te-?ra ne morejo odmnkniti. Zvezni svet more Ie zacrotavliati. da bo slei kakor prej z največjo nozornostjo sle-dil razvoiu dogodkov in se ho kot prvi čutil srečnecra. če bo mocrel pomagati, da se kmnlu doseže trajen mir. Upati je, da na več daleč čas, ko bo mogel zvezni svet nastornti ne samo s tolažbami, necro s stvarnl-mi naznanili. = Boi za predsedništvo Zedinje-n?h držav. Kandidat republikanske stranke za predsedniško me^to Hughes, ie 7adel oh močnn odpor pri de-mokratih. Listi demokratične stranke £a dolže, da je prijatelj Nemcev in da kaže njegova kandidatura, da dirigiralo amerikansko politiko v — Potsdamu. Morda hočejo demokrat-]e s tem Ie bzvati Nusrhes^. da hi se ocrlnsil in prišel v nasnrotje z nem-šK'imi volilci. — VolHni prosrram demokratične stranke priporoca izvo-litev Wilsona. češ, pridohil si je pravico, da postane zopet predsednik. Icer ie mnnpo storH za povzd;^o hla-crostania in je ohranil mir. RepuMi-kanski listi tigovariajo. da ie hla^o-sta^ie nastr^o v^led narobi! 7a ev-ronsko vojro. mfr r*n fe ^meriki ohranil. ker ie Nemčija sploh pripravi fena ^Dref^ti mirovne pogoie. Hrvatski sabor. V četrtek, 15. t. m., se je sešel vnovič hrvatski sabor. V prvi vrsti, da dovoli proračunski provizorij in nodaljša financija'no nagodbo med Hrvatsko in Ogrsko. Proti predsednikovemu predlo-£u, naj se koj lo. t. in. začne ruzpra-va o proračunskem provizoriju, se je naiprej ocrlasil poslanec P e r š i č (Starčevičcva stranka), češ, da nišo še zbrani ter informirani vsi poslan-ci in da kaže čakati na razpravo re-gnikolarne deputacije v Budimpešti, kjcr bo podana morda nova orijentacija. — Tucli poslanec Radić (kincčka stranka) se je izrekel za to, naj se počaka z razpravo, zlasti ker je proračun odvisen od nagodbe in je treba n:;iprcj to razmerje ugoto-viti. Proračun je sin, nagodba je mati, zato ne £rc raspravljati o proračunu pred nagodbo. Pri proračunu je treba vzeii v pretres tuđi politične stvari in ne sre. da bi se o njem samo glasovalo. Tuđi je dolžnost poslan-cev, da varujcjo pravice sabora in da izrečeio vse želje lirvatov. — Tuđi poslanec dr. Prebeg (čista stranka prava) se je izrekel proti razpravi. — Poslanec Zagorac (divjak) je deja', da napravlja forsiranje takih predlog slab vtis na javnost. Manjšina bo storila vse. da se razprava ne zavleče in opravifnik omogoča zagotovitev, da bo predio-ga pravočasno rešena. Nagodba bi morala priti na razpravo pred proračunom, a v Budimpešti tega nečejo, v Budimpešti hočejo. naj se Hrvatje najnrej izrečejo za financijalno nagodbo z Ogrsko, da bi i»h potem mogli izigrati proti Avstriii. Predsedn;k ie pojasnil, da bo v ponedeljek in v torek v Budimpešti seja regnikolarne deputaciie in zato ne more biti seia sabora. O proračunu se naj raznravlja lfi. t. m. (Klici: Vi ste glasovalni stroj! Budimpešta Vam ukazuje!) Većina ie sprejela prcisednikov OMdloi» (Poslanec R r e b c g : Lcpo, ban glasuje z Wflđerjem! — Poslanec Wilder: Vsekako raje kakor s Prebegom, ki se je ponujal socijalistom.) Predsedstvo je po naročilu sabora poslalo cesarju in kralju brzojavno vdanostni izraz in pozdravne brzojavke nadvojvodi Karoiu Fran-cu Jožefu, nadvojvodi Frideriku in nadvojvodi Evgenu. Poslanec dr. Mile S t a r č e v i ć je odložil svoj mandat za regnikolarno deputacijo. Poslanec Prebeg in tovariši so predlagali, naj se razveljavi sklep, s katerim so bili izključeni poslanci: dr. Ivo Frauk, dr. Aleksander Hor-vat in Ivan Zalutka. Predlagatelj je opozarjal, da za 30 sej izključeni poslanci že dve leti nišo mogli priti v sabor, za 90 sej izključeni pa se sploh do konca saborske perijode ne bodo mogli udeležiti saborskih sej. — Poslanec W i 1 d e r je nasproti temu predlogu konstatirah da izključeni poslanci nišo ne enkrat pokazali, da žele popraviti večini storjene krivice in da so s svojim takratnim nastopom hoteli onemogočiti manifestacijo hrvatskega sabora in predstaviti narod kot nelojalen in večino kot začetnike sarajvskega zločina. Predlog dr. Prebega je bil s 35 proti 15 glasovom odklonjen. Naznanili smo že, da je dobila avstrijska družba Rdečega križa ce-sarjevo dovolicnje. izdati srečke. Ta izdaja srečk ima namen, preskrbeti Rdeečmu križu kratkim potom veliko premoženje. da bi se mogel, ko so nje^a sredstva vsled vojne že pre-cej porabljena, po sklepu miru takoj posvetiti velikanskim nalogam, ki ga tedaj zadenejo. Rdeči križ zasluži vse priznanje, kako je med svetovno vojno izpoi-nieval svojo nalogo. Za to so mu hvaležni bolni in ranjeni vojaki in vse prebivalstvo. Tako Rdeči križ, kakor vsi tišti dobrotniki, ki so od !eta 1880. do 1914. zbirali vojni za klad, nišo mogli misliti, da bo seda-nja vojna trajala tako dolgo. Nastala je potreba preskrbeti novih iz-datnih denarnih sredstev in kakor marsikaj drugega, se je to rudi med vojno in sicer doslej uspešno improviziralo. Rdeči križ pa se zaveda, da po sklepu miru ne bo kar na kratko konec n:egovega delovanja ter se bo lahko mirno posvetil zbiranju prostovoli-nih doneskov za napolnitev izčrpanih blagajnic. Po vojni bo ena najnujnej-ših nalog skrb za ljudsko zdravje in Rdeči križ se hoče takoj po miru z vso siloin v okviru svojih pravil lo-tfti te vzvišene naloge. Velika sredstva, ki jih rabi Rdeči križ za izpolnitev svo:e naloge, se naj dobe s posojilom, najetim na srečke. Prilika za to je sedaj posebno ugodna, kajti dobiček posojila na srečke je ravno razloček med izdat-ki za srečke in med sknpilom za srečke. V popilarno vamih papirjih na-loženi kapital nese zdaj veliko več, kakor v zadnjih desetletjih. Da je mo^la avstrijska družba Rdečega križa dobiti dovoljenie za pesojilo na srečke, je morala iziti cesarska na-reiba na podlagi § 14. državnih osnovnih zakonov. zakaj v Avstriii je z zakonom o srečkah z dne 28. marca 1889 določeno, da je treba za izdaianje srečk posebnoga zakona. Zvezni predsednik Rdečega križa, ekscelenca grof Rudolf Abens-berg - Traun je pred neka! tedni v posebni avdijenci cesarju kot protek-torju družbe poročal o sklepu zvez-neca sveta Rdečega križa, n2ieti po-sojilo na srečke in zdai je izšla cesar-rka naredba, ki dovoljuie iziemo od veljavr.egra zakona. S to cesarsko naredbo ie prvič po preteku 27 let dnvoljena iziema od zakona z dne 2S. marca 1S89. Vesti iz miioisl doze'. Malo spomina. Lani v iuniju. po izbriihu vojne, so Italijani streljali najprvo na oba kolodvora goriškega mesta, na kolodvor državne žclez-nice in vse njega naprave na obsež-nem prostoru in na južni kolodvor, s katerega je bil odšel zadnji vlak že Binkoštni ponedeljek popoldne, V mesto precej ča^a nišo streljali. Kar nakrat pa so bili v nedeljo, dne 13. iunija. na dan sv. Antona, spustili tri šrannele proti Oosposki ulici. Eden je bil zadel v Badcrievo bišo, drugi vr Orzanovo, tretii pa v Savnikovo hišo na Kornu. Merili na so menda belj na središče Gosposke ulice. Popoldne, kmalu po 1. uri je bilo to. Takrat se je marsikdo prestrašil. češ. sedaj ništa samo kolodvora in periferna na vrsti, ampak tuđi srediste. Nato so res kmnlu začeli streljati pogosteie na sred^šče. in proti koncu juniia je bil drugi veliki beg iz Gorice; prvi je bil ob hinkoštnih praznjkih. — Od 13. junija dalje stre- Ijajo ItaHjaoi ne Gotico, pa je 9e vedno nišo porušili, dasi večkrat naj-znanijo iz, zrakoplovov po letakih, da naj prebivalstvo »beži, ako se hoče še resiti. Sedaj se je pričelo ob soški fronti zopet italijansko n^»a-danje in kakor se vidi, hočejo Italijom držati pod ognjem svojih topov goriško mesto in vse zaledje tja do Prvačine. Prebivalstvo se je tako privadilo in tako vkovaio na rodna svoja tla, da se ne zmeni tuđi za nove italijanske napore, prepričano, da tuđi ti jim ne dajo uspeha, katerega si žele, kakor ga jim nišo dali dose-danji napori. Izstrelki pač zahtevajo žrtve, ali prebivalstva ne preženo; kdor je od lani tam ostal, se nasmeje, ako se ga vpraša, zakaj ne greste na varno v druge kraje? Goriške okoiičanske vaši proti Vlpavski dolini obilo trpe vsled itali-janskega obstreljevanja. Sempe-t e r obstreljujejo Italijani sicer že dalje časa. ne da bi bili napravili veliko Škodo, v zadnjem času pa je bilo obstreijevanja že toliko, da se mora reci. da je Šempeter obilo trpel. Italijani streljajo na Vrtojbo in še dalje proti Vipavski dolini; na V o 1 č j o d r a g o in tamkajšnjo postajo. 8 kilometrov od Gorice, in ob-enem na Ievi strani na Vogrsko, na desni na B u k o v i c o. Vse, kar je tam okoli, bi Italijani radi uničili, predvsem železniško progo. Toza-devni italijanski trud je velik, uspe-hi pa prav neznatni, dasi Čestokrat so že pomagale topovom letalske bombe. Raznih nesreč ne manjka za fronto, ker so ljudje Ie prerado ne-previdni, otroci pa preveč radoved-ni. V Dornbergu je neki deček Josip Žorž dobil ročno granato, v katero je z žico drezal. da je končno eksplodirala. Sedaj leži Žorž v ljubljanski bolnišnici, poškodovan na obrazu in nekaj prstov mu manjka na rokah. V ljubljanski deželni bolnišnici se nahaja tuđi 21Ietna Ivana Makarovič iz Avč. na katero so stresali Ttalijani iz pušk, ko je bila na polju. Zadeta je v levo nogo. V Komnu na Krasu so zborovaJi župani sežanskega političnega okra-ja, z namenom dogovora gtede vso-te, kf jo bodo dale občine za spomenik nadvojvodi Josipu. Konštituiral se je definitivni odbor, ki bo vodSI vse delo. Za tnrtvega 3e izkazan korporal 97. p. Fran Cerkvenik s Krasa. V ruskem vjetništvu ie umri g. Stanko Č i b e j, pomožnl uradnik pri c. kr. višjem deželnem sodiŠČu v Trstu, vjetnik iz przemislske trdnjave. edini sin vpokojene^a nadnčitelja Z-Edmunda Čibeja, bivajočega v Lo-kavcu pri Ajdovščini. Iz ruskega vjetništva se ie ogla-sil Franc Samokec iz Sempasa §t. 189; dalje Josip Terčič, Stara gora pri Gorici; Alojzij Jerkič iz Dobra-velj v Vipavski dolini št. 41. Med vjetniki na Ruskem so iz-kazani: Alojzij Bastijančič iz Trsta, lov. b. št. 8., Henrik Bekar iz Trsta, 97, polk. Luka Klanjšček, 87. polk, Alojzij Pahor. 97. p., Alojzij Zgonik, 97. p., z Goriškega. Seznam izgub št. 404 prinaša popravek. ker je bil rezervni kadet lov. bat. 20, Fran M i k 1 a v č i č, iz Kobarida, naznanjen za mrtvega, da je prišel ranjen v rusko vjetništvo v bolnico št. 45 v Rjezanu. Kdo ve ka|? Ivan Goljevšček, Hafendorf, baraka 45, soba 5, Štajersko, išče Elizo Mavrič iz Gorice, Bolniška ulica. Tekstna knjiga k VerdJfcvI operi »Ernani« prepovedana. Tržaško de-želno sodišče je prepovedalo razšir-jevanje tekstne knjige F. M. Piave k operi »Ernani« Jos. Verdija, katera je izšla v Milanu, oziroma v Šestu S. Giovanni 1015. V kraljestvu palčkov« }e naslov najnovejši — in tuđi najbolji — slovenski mladinski igri. Uprizorili so jo otroci tržaških Ciril - Metodovih sol. Predstava je imela nepričako-vano Iep gmoten in moralen uspeh. Oni dan je bil pravi prosvetni praznik naše tržaške mladine. Igra nas vodi v podzemske votline, v »kralie-stvo palčkovc in vil, kamor zaide malo človeško bitje, Anica. Ta nežni otročiček pa prinese s seboj pod-zemskim prebivalcem dotlej popol-noma neznan pojem »mamica«. Mati, njena ljubezen in njen pomen: to je glavni motiv vsemu delu. Troje razumov nastopa in razmotri va: *kaj ie mamica«. Anica, s priprosto človeško o t r o š k o pametjo. pravi: »Mamica je mamica,« velika dobra, ki joka po njei. Vile, polbožan-ska bitja. vidijo v mamici pooseblje-no liubezen, srečo, zaklad. Priprosti p a 1 č k i pa gredo med ljudi, ukra-dejo jim predmete njihove Ijubezni, sreče in zaklada ter hočejo — z naivno smešnim pojmovaniem — se-staviti ^mamico« iz treh stvarnih delov. V dramatično dejanje 5>o vple-tene pevske in glasbene točke, ki dajejo posameznim prizorom prijet-bo pestrost ter vživljajo porfnhdba Strm 4. •tfLOVISNSKI NAKOU*. *aa 17. jttnija 1*10. 138. StCv. V globino in tajinstvenost naftrafntl ših momentov. Igra je dd* Josip« R i b i č i č a, vglasbil pa ie Je Ivan Orbec, ki je naši javnosti si cer ie malo znan, pa je vendar s svojim gojenjem glasbe in petja v žkednju pri Trstu pokazal resno zanimanje, inteligentno in moderno pojrnovanje te umetnosti. S svojo uaravnostio in globoko pomembnostjo gotovo nad-kriUuje ta igra znane dramatizirane nemške pravljice o Snegulčici, Pe-pelki i. dr. V njej ne vidimo ničesar onega, kar se ćelo otroku zdi neum-no, neverjetno in smcšno. Vse deja-nje se razvija tako naravno, logično in spretno, pa vendar nepričakovano in originalno. To je nekaj, česar še nima slovenska mladinska literatura. Kot otroško srce, tako naravne so slike: polne smeha, joka, navduše-nosti, petja, jeze, deiavnosii, zami-šljenosti; kakor otroško sr:e, ki mu gre »jok in smeli, vse v en meh*. — lehnična stran igre je dokaj težka, pa more zarauitega pri ti igra do ve-Ijave le na veejih odriii; prav zato pa tuđi spis kot divo najbrže daleč ne bo zadovolji! čioveka tako. kakor na pozornici. — Že pisateljevo ime samo jamči, da je tud i to delo nekaj lepega, umetntškega in modernega; saj spada Josip Hibičij med naše naj-boljše scdobne mksdiin-ke oisatelje. Njegovi spisi nas ne dolgočasijo in ne jeze s tistirni moralizirajočimi ali pa bedasto ncverjetmmi potezami, ki so znacihie za s!ehem*ga, ki piše »v pouk in zabavo nejdrasli mladini«. RibičiČ vidi tuđi v otroku čioveka, bitie, čigar misli se ne vklepajo samo v področje igranja, pokorsčine, učenja, vzorne človečnosti ter v pod-ročje haik iz devete dežele. Njemu je otrok bitje, ki ima 5tniscl tuđi za razne \"zvišene pojme, s katcrimi se reča odrase! človek. katere pa poj-irmje otrok s svojim rerazvitim ra-znmom seveda prepr:>steje in eno-stavneje. In to je ravno ona točka, ki vzbuja v rnladinskern spisu zanimanje zrelega čioveka. Kakor radi gledamo otroka. ki — inisleč, da ga nih-ee ne vidi — posnema v kakem kotu kretnje odrasla osabe. tako sledimo 7 najvecjim interesom njegovemu tolmačenju onih pojrnov, ki so več-krat tuđi predmet našim razmotrfva-njem in ki so baš zato tem zanimi-vejši v naivnem mišljenju otroškc glavice. »V kraljestvti palčkov« je prvo de!o» s katcrini stopata dva mlada čioveka na otroški oder. Naši javnosti podsiata prvi tozadevni po-izkus svojega umemiskega proizva-jafi'a. Ali. sodeč po kraijestvu če-l^el . po ostalih mlndinskih in tuđi ci rus?; h knosioviiiii spisih Ribičiče-vih, se občinstvo lahko nadeja. da bo videlo v tem pnizkii,st!\- doka? ^zorno, moderno umetuisko delo. Igra, ki se pomo\ i na tr/aškem odru v nede-Ijo. dne 18. jun Ma, se uprizarja delo-ma v dručbeno - šoiske, delonia pa v patrijotiene svrhe, fzined mnogih dosećanjih priredi te v je pa to prva precMava, ki ne vabi k udeležbi samo s svojini dobrodclnim nameno»T. tcmveć tuđi s svojo moderno u rn etničko vrednost-jo. — p. H-jcva. Umri ie pri Sv. Ivanu v Trstu Šosp. Oregcr F u r 1 a n i. Pevsko - elisbera pnreditcv slovenske ljudske 5O!^ na Vrdefi pri Sv. Ivann v korist K'dećeinu križu* je vzpela. izboru*. Dijnški orkester pod vodstvom učitelja Požarja je iz-vajal vse točke iako precizno; petje Je vodil učitelj Trobec; »Boj za domr je deVtemfrali ućenka Veronika Mlač: Pat?!:ari:zziievo Svidenjef je deklamirala Vida Oojina; deklamacije iz slavospeva Habsburški rod« so bife dobro naštudirane. Ivan Ko-cjančič je pe! kunlet -*Rad bi šel tja na bojišče< z veliko vese! ostjo. Na splori: lepo nrpela prir?ditev. Pripravlialni tečaj za 'talijanske učiteljske kaadidatinie. V Gradcu je že otvorjen pripravlialni tečai za zrelostne izpite za Italijanke, ki so absolvirale v šolskem letu 1914/15 tretn tečaf učiteijišča. Poduk je spre-jel kolegij sredniesol^kih pr^fesor-jev. vrši se v mestni soli za italijan-ske begunce. Tečaj bo trafal do konca septembra. Revneiše kandidatmje bodo dobivale mesečno podporo 30 kron. Ravnateljstvo je poskrbelo, da dobe kp.ndidatinje za 56 K na mesec hrano in stanovanje. Prošnje je po-šiljati na »Ravnateljstvo ljudske fn rneščsnske sole z italijanskim učnim jezikom v Gradcu. Schona'igasse 1.« • *0> Zenil)!$kf kreditni zavod za me|-no groBJo istrsko v Poreču. \z »Hr-vatskegra Lista^: Eden najvažnejših deželnih zavodov je gotovo zemlji-.ški kreditni zavod za mejno j^rofijo Istro v Poreču (fstituto di credito fondiario). Pustimo rekriminacije \z prošlosti na strani in glejmo v boljšo bodočnost. A, da pridemo do te. treba tuđi pri tem zavodu izvesti mv poino ravnopravnost. Upravna kor odao« le oMriala prejini« popotao-mft iulijaa^o ravnaleUfttvo. Čujemo ctlo, da je gosp. dr. Ineceota Chersicha, bivšega asesorja, imenovala ravnateljem. Zakaj da je tako storila, to bo najbolje vedela uprava sama, toda, nadejamo se, da to ne bo pomenjaio petrifikacije italijan-stva v kreditnem zavodu, marveč, da se tuđi tu prebije led, kakor dni-god. Tuđi v to upravo morajo priti hrvatski in slovenski Ijudje, naš jezik mora prodreti tuđi v tem zavodu, toliko v uradovanju, kolikor na za-stavnih llstih. Dnevne vesti. — Deželni pređsednik grol Attems v Novem mestu. Dne 14. iu- nija dopoldne je dospel v Novo mesto deželni predsednik Henrik groi Attems v spremstvu okrajnega ko-misarja dr. Leopolda Zužka, obiskal tam predstojnike raznih oblasti, v niestni dvorani ga je pozdravit župan Rozman na čelu občinskega za-stopa, sprejel je potem zastopnike raznih oblasti, učiteljstva, goriških beguncev. raznih občin. si ogledal bolnisnice in se zvečer vrnil v Ljub-Ijano. — Odlikovanje. Viteški križec Franc - Jozeiovegd reda na traku vojaškega zasluznega križea je do-bil podpolkovnik Ivan Cindrić. — ^rebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik 87. pešpolka Karei Križnik. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovocija 17. pešpolka Josip Jamnik. — Srebrno hrabro>tno svetinjo I. razreda so dobili: četovodja -70. lovskega bataliona Franc Ogris; dalje praporščak Franc Đasiiio. kadet dr. Josip Adatnic. štabni narednik Ivan Parkelj, narednika Aloizij Krasna in Jakob Linč. četovodji Peter Poje in Henrik Repic ter korporal Alojzij Masten. vsi pri 97. pešnolku. — Srebrno lnabrostno svetinjo II. razreda so dobili: četovodja Ivan Rotovnik, Korporal Anton Kaban. vodja patrulj Franc Kuker in dra-gonca Nikolaj_ Ambrožič in Alojz i j Godjavec. vsi 5. dracronskes'a nolka: dalje kadeta Aleksander Kahan in Franc Perič, štabni narednik Josip Rusjan. narednik Ivan Praznik, četo-vodje Pavel Sedej. Anton Gabrjjel-čič, Blaž Benčič. Josip Pijavec. Fran Jereb, Avgust Komel in Lam'^ert Pertot, Marij Mavrič in Vinko B!a-žič, korpnrali AIojzij Pagani, Ivan Korene, Mihae! LavrenČ:č. Ivan Opeka, Ivan Ilečič, #Ivan Pertot, Ivan Božič, Ivan Prendivoi, Anton Ora-koiija. Kare! Hrvatin. Rudo'f Čeho-vin. Rudolf Kovačič. Frsnc Zabukc-vec. Lovro Urbas, Ivin Lampe. Lu-dovik Perko, Josip Homan, Viktor Ljuba, Mfhaa! Jeres. S*?fan MiJavec, poddesetnik« Leopr»H Čenovin, A1oJ-zi? Mrkula. Franc Krebetj. Tvan R'a-žek. Ivan Mališa, Anton Za-'c, Ma-tevž Načinnv?č, SiiviJ Kmet. Ivan Ferluga, Fr?.nc T?oža"ec*. inJanterf-sti Ivan Kale, Franc Krizmennč, Iv. Babič in Josip Božič, vsi 97. pešpolka. — SOletnica bitke pri Kustoci. Prihodnjo soboto, 24- junija. bo 50 let, kar se je bila za avstrijsko orož-je slavna bitka pri Kustoci. Naša de-žela ima ob tej 501etnici se posebno povod se je spominjati, saj je junaštvo sinov naše dežele bilo takrat ravno tako, kakor je bilo stoletja prej in kakor je đanes in kakor ie vedno: vedno neizpremenjeno, ved-no brezpogojno požrtvovalno v zve-stobi do habsburškesja prestola. To je ronos naše dežele, ki jasno in ne-skaljeno blesti tuđi ob 5C!etnici ta-kratnih bojev. V Ljubljani se ie sešel odbor, ki je imel nalogo prirediti vse, da se ta, za našo dežefo velepo-meinbna ^O!etnica v kolikor je mo-goče za sedanje čaše, slovesno pra-znuje. Odbor pa je nalete! nakrat na toliko prometnih in družili tehniških ovir. da je sMcnil za sedaj slavnost opustiti ter se pridružuje oklicu ^. dež. glavarja in Ijublianske^a župana, ki iziđe te dni. raj vse prebival-stvo počasti slavne borilce s tem, da 24. in 25. t. m. izobesi iz hiš ce-sarske in deželne zastave. Bodi to tih, a iskren naš spomin v sedanjih težkih časih! »Hrast se omaja in hrib, zvestoba naša ne gane.* — Prva sefa acrovizacljskega prisednBkesa sveta. V četrtek se je vršila v navzoćnosti notranjegra ministra v sejni dvorani spodnjeavstrij-skega deželnega zbora prva seja novoustanovljenega aprovJzacijske-ga prisedniškegra sveta. — ,Zaseženje letoinje letine. Iz-šla je posebna cesarska naredba, ki vsebuje posebne določbe. da se za-srgura letošnja letina za prehrano prebivalstva. 2e pred neka? časom se je izdelala statistika obdelanega polja, kt bo omogoćila natančnejšl pregled, koliko žita se bo letos pri-deiaio, Posestniki bode morali Hb praviti tuđi po&kusoe mJačve ter na-tančno zapisovati, koliko žita da so pridelali. Vsak kmetovaJec bo moral svoje prideike ponuditi vojnemu žit-Doprometnemu zavodu, politične deželne oblasti pa bodo potem določile za posamezne občine ali skupine po-sestnikov oni kontingent žitnih pri-delkov, ki ga bodo morali dotični kmetovalci v določenem času oddati žitnemu zavodu. Kdor svojega pri-delka ne bo pravočasno oddal, temu bo konfisciran ter plačan za 10% nižje kakor pa sicer. Dobavo žita v posameznih okrajih bodo nadzoro-vali posebni okrajni žitni nadzorniki, imenovani od deželne vlade in plaćani od vojnega žitno - prometnega zavoda. — Olje mestoe aprovizaciie In ljubljansko občinstvo. Da preskrbi ljubljansko prebivalstvo z živiiom, ki ga je danes že težko dobiti ter ga iztrga iz rok špekulantov, je inestna aprovizacija zaprosila c. kr. deželno vlado za rekvizicijo olja, ki je ležalo v skladišču tukajšnjega glavnega kolodvora. Da si je olje zelo kočljiv tr-govski predmet, za katerega vpora-bo je odločilen okus posameznih ljudi, vfendar se objektivno lahko trdi. da je olje. ki ga je pridobila mestna aprovizacija, razmeroma najboljše, kar ga je prišlo zadnji čas na trg, če-tudi ima nekaj primesi lanenega in drugega neobičajnega olja. Mestni aprovizačni odsek je razven tega skleniL da prodaja oije po lastni ce-ni brez vsakega dobička ter ugotovil ceno za 1 liter 12 K. — Pri prodaji olja se je pokazalo, da blago nekate-rim ugfaia, drugim ne. Na to se je pa raznletla po mestu zoper to olje umetna gonja. Nastopili so agitatorji. ki so pred vratini vojne proda^alne od^anjali ljudi od nakupa. Olikani Ijudje so počastili tuđi mestnega župana s anonimnimi dopisi, v katerili trdiio, da hoće z oljem ljudi odreti, dru^i na. da jih hoče zastraniti. V včerajšnji seji mestnega aprovizač-ne^a odseka ie prišla tuđi ta stvar na razgovor. Konstatiralo se je, da občinstvo ne zna ceniti prizadevanj mestne aprovizacije. Odklonilo je olie, ki era bo morda že v par mese-cih — Še slabejše — plačevalo tuđi po 20 K. Na predlog žunana !e nato odsek soj/lasno sklenil. da ustavi na-daljno prodalo olia in ga vrne firmi, od katere je bilo rekvirirano. Tako je ustreženo trgovcu, ker se ni moglo nstreči občinstvu! — Pr^soevek za preživljanle za vsled voi^ie iz južne Csirsk« v Av-strijo vohejtfkS svo?ce raobllt^irar-ih 2vstriirkih ali ojrskr« držav!5anov. Po obstoječih predpisih se takim vojnim besfimcem. ki so se iz Ogrskega v Avstrijo preselit sele potem, ko je mobiliziranec že bil odrir.il k voia-kom, ne sine prispevka za reživlia-nje nakaza ti cd deželne komisije nji-hovesra sedanje^a (avstriiskega) bi-v^aiišča, ir.arvcč jiin je od oblasti nrejšrijccra ^o^rfkcga^ bivališča na-kazana podpora tuđi za naprej od prejšnie (ocrrske) blagajne ali v roke morebiti imenovanega poobla-^čenca izp!ačati ali pa na njihove stroške in nevarnost poštnim potom doposlati. To velfa posebno tuđi za še na rKanjskem biva:oče. do pri-spevka za preživlranfe upravičence vn'ne be^unce iz Reke in okolice, ki naj svoj sedarrh' nataneni naslov na-znani?o preršnii blagajni ob priložit-vi plačilne knjižice. — Prodat« te'ečlega me^a na drobno. Jutri, v nedeljo. 18. t. m., ho mestna anrovizaci.ia oddaja-a na stojnici za Mahrovo hi^o telečte meso — 2 teleti — r»a drn^r.o in sicer r>o maksimalni ceni 3 K 60 v, oziroma 4 K. Posnmezne stranke lahko dobe največ 1 ktr teletine. Dru^ri teden se bo napravilo več stojnic za nadrob-no prodajo. Ta vreHava ie bila potrebna, ker nišo hoteli mesarii pro-dajatf teletine na drohno. — Po devetih uic"?^ s^e ie cj?f2s?| fz ruske^a vjetniStva Vladimir Pcnjzzl \z Lip .^t. I. Slnžil je pri 17. nešnolku k^t korporal. Nrhr>ia se v Tj!»memi v gnberniii Tobn!?kf. — Deželna pjos^odarslco - po* rnožna nisirna za vpok'i^ane vodike v Ljuhllani (sc^na pa'aćaK daje brez-plačno pravno p°moč in zactopstvo v zasebnnpra\mih zadevah vpokli-cancev in niih svojcev. — Vse vofaSkonastanitvene prf-stotMne, ki jfh je preiel po mestnem vojaškern nastanjevalncm uradu go-spod Josip Zidar, trgovec in po-sestnik v Ljubljani, za nastanitev vojaštva v svoji hlši na Dunajski cesti št. 31. v mesecii maju 1916, je kot doslej vsak mesec, zopet podaril v dobrodelne namere in sicer je na-klonil 25% vdovam in sirotam pad-lih Ljubljančanov, 26 K 82 v, 23% za anrovizaciio mestnih revežev. 26 K 83 v. 25*!>■ Vojno - oskrbovalnemu uradu 26 K 82 v in 25% RVf1ed nestanovltre Itu^eznl.« Oruzabna drama v štirih deiar^ih, v clavni vio?! slovita Annle Boas. Krasno \T)rizoriena živlienska slika, katere temeljna misel je problem Iju-l^ezni, koie nestanovitnost provzroči težke duševne konflikte. Umetnica Annie Boas ij?ra glavno vlogo ženo, ki z vsem ognjem ljubi moža. a pre-varana od rijeka, poroci dru^ecea. mojstrsko naravno in istinito. Polejr te^a umefnfškega fi^ma ie še na sporedni »Družina na posodo«, iako učinkovita burka; potem najnovejši, zanimivi Sascha - Messtrov teden In k sklepu »Blnibo In Butnbo kupujeta hotel«, ameriška groteska, koje ne-prekosljivi humor ne more utajiti svojega ameriSkega izvora. — Program za mladino ni orimeren in se pređvaia v sohoto 17., nedel'o 18. In ponerfef;ek 19. iunifa v Kino Ideal. Kokoš se ie zaletela sinoči Pred škofijo št. 15. Lastnik naj se zglasi v L naclstropju. V vofaško shižhovanfe zopet ^rpoklicana družabnika tvrdke Ci uha A Je??h, »Pod Trančo« | vzljudno Javljah p. n. občinstvu, da i ostane trgovina začasno zao^ta ter I te priporočata, da njima ohranijo p, n. odjemalci svojo Dakloajenost dc zopetne otvoritve. Razne stvari. * Moderni Metuzalem. Te dnl so dobili pri popisu ljudi za krušnj karte v židovskem delu ČrnoviJ starca 125 let starega, ki je še prel cej vedrega~~čfuEa irTErepkega telesa. * Juaočikai — samomorJiec. Pred kratkim je umri bivši cesar in potem predsednik kitajske republike Juančikai. Zdaj poročajo angleški listi, da si je Juančikai sam končaJ življenje. * Dunaj brez koruznega krukaJ Kakor poročajo dunajski listi, se bol na Dunaj u za naprej prodajal kruhj ki ga bodo pekli Iz zamesi,. v kateril bo 25% pšenične, 25% ržene in 50^1 jeemene nove mok.e. .' ■'" I ' ' * Na srtirt obsojena sta bila v Kahiri v Egiptu domačina Me! Zawi in Sham el Din, ki sta se 9. julija udeležila atentata na egiptovskega kedlva. Vrženi sta bili dve bombi na voz, s katerrm se je kediv v Aleksan-driji peljal v mošejo. * Angleški prestolonaslednlk in italiianska prlncezlnja. Nekateri listi poro^ajo, da se angleški prestolona-slednik zaroči z italijati^ko prince-zinjo Jolanto, najstarejšo hčerko ita-l lijanskega kralja. Potovanje Con-I naughta v Rim je baje v zvezi s temi nacrtom. * Nov Marccnijev izum. *Cor-riere della sera« poroča \z Londona, da naznanja ravnatelj Marconijevih tovarn nov Marconijev izum, in sicer aparat, katerega se postavi na ladjahl na poveljniškem mostu in kl onemo-l goči trčenje ladij tuđi ob megli tel temi. * Davek od vojnih doblčkov v Švicf. Če ima Švica v obče od vojne| znatno škodo, je vendar mnogo Švi-f cariev, ki jim je vojna pomagala do velikanskih dobičkovr. Z ozirom na to je narodni svet naročil vladi, nai stori nemudoma vse priprave, da se uvede primeren davek na vojne do- * Vaclav Lipa ni Bela Kiss. Pred tedni je bil aretiran črnovojnik Vaclav Lipa. ker je prišel na sum. da se pod tem imenom skriva morilec žensk iz Cinkote pri Budimpešti, Bela Kiss. Domobransko divizijsko so-dišče v Plznu je zdaj izpustilo Vac-Iava Lipo, ker je preiskava dognala, da je bil sum, ki je nanj leteL popol-noma neutemeljen. * Žlvlla na Franco?kem. Glasom »Tcmpsa.« so se 14. t. m. sešli župani ra^nih produkcijskih in konsumnih sredi.šč na posvetovanje o nastali đraginji živil in sk'epanje, kako na: se jo omeji. V kratkem bo enako posvetovanje županov iz vojne gra ozemfja,*kjer so življenske razrnere še tečje. kakor v družili rokrajinah. * Vojna in franeoski duhovnik!. V vojnem odseku franeoske zbornice ie bil predložen s socijalistične stranke nasvet, da naj se pozove vse one duhovnike, ki služilo sedaj po bol-nišnicah, v službo pod orožje. Vojni odsek stavi predlog v zbornici; gre za 12.000 franeoskih dn'iovnikov, ki so bili spoznan! za sposobne za vojno službo z orežjem. * Ohleka na Nemškeni. čedalje več je stvari, ki jih je na Nemškem dobiti samo na posebne oblastne na-kaznice. Obleko. kruh, meso, jajca, kromnir itd„ vse je dobiti le v dolo-čeni izmeri in Ie na nakaznice. Zdaj hočeio uvesti tuđi take nakaznice za vsa cenena oblačila, da bi ne nasta* Ia zađrega in da bi se Štedilo z raz-poiožljivimi zalogami. * Llubezen do bližnjega. V lon-donskem »Kydeparku je bilo 13. t. m. veliko zborovanje, ki je demonstriralo za interniranje vseh na Angle-škem živečih Nemcev. tuđi tistih, ki so si že pridobili angleško državljanstvo. S to zahtevo se je prvi oglasil angleški duhovnik v Mvdlandsu pri maši - zadužnici za Kitchenerja. Stvar priđe še v parlament. * Drasinjski izgred? v Retterda-mu na Nizozemskem. Na shodu, ki je protestiral proti draginji živil. so se v Rotterdamu zgodili poulični izgredi. Množica je nesla županu peticijo proti draginji, pozneje pa so se med množico in policijo primerili spopadi. Policija na konjih je morala z golimi sabljami razgnati de-monstrujočo množico, ki ze je raz-kropfla pobijajoč me»d tem okna in izložbe. * Belgitski avtomobiiskl skandal. Vojno sodišče v Caiaisu bo koncem tega meseca obravnavalo o ob-tožbi, ki dolzf belgijskega majorja grofa de Prelle de la Nieppe, avto-mobilnega fabrikanta Plasa in dva državna uradnika, da so pri dajatvi avtomobilov za armado ogoljufali belgijsko državo za več kakor dvaj-set milijonov frankov. Sodi se, da se bo pri tej obravnavi razkril velikan ski skandal in da ho zapletenih v 138. štcv. .MUVCIMSKJ NAKUU*, one 17. junija t9i6. Stran 5, proces se jako mnogo belgijskih uradnikov. * V Varaždinu je zblaznela v cer-kvi kmetica Marija Kovaček iz Konj-^ine. Začela je kričati, da je ona mati božja in njen otrok Jezus. Re-iarji so jo spravili v blaznico. Mož njen je na bojišču. * 40.000 ograde Sztenkiewiczu. Krakovska akademija znanosti je do-:ičila 40.000 K nagrade iz milijonske-. ca. fonda Jerzmanovskega Szienkie-wiczu za njegovo delo »Švici radi snovanja poljskega poraožnega odbora za Poljake, ki so ponesrečili in rpeli v tej vojni«. * Ruski kopalni vlakL Ruska vla-:a Je nabavila za arraado na bojišču -ribližno 20 kopalnih vlakov. Vsak vlak ima po 24 Iočenih kopalnih ce-!:c. prostor za slačenje in oblačenje. Obleka se nemudoma desinficira. \ laki so električno razsvetljeni. Na vsakem vlaku se more vrsak dan kopati 2000 do 3000 mož. Stroški posa-meznega vlaka znašajo brez perila 10.000 rubljev (21.600 mark) na ^nesec. * 2500 kilomeirov fronte. Major Schreibershofen poudarja v »B. Z.; velikanske zahtcve, katcrim imajo zadostiti centralne države v voja-škem oziru. Avstrijske in nemške armade se razprostirajo na fronti, ki J2 nad 2100 kilometrov dolga ffran-coska 650, italiianska 450, ruska 1000 kilometrov) in navzlic temu se uahajajo sedaj na dveh točkah v •jspešni ofenzivi. Ako sovražnik zbe-^e nadmoćne sile na eni sami točki ter se zažene na našo fronto, potem ni čudno, če doseže s početka par lokalnih uspehov. Toda većho se je še posrećilo, takc udarce pravočasno parirati in tuđi tokrat ne bo drugače. * 15'etna roparska morilka. Bin kostno soboto zvečer po prejemu te-denske plače je pregovorila l?!etna Marija Biba. delavka v Skodovih de-lavnicah v Bolevcu pri Plznju. svoio sodelavko ISletno Barbaro Pav, da sta sli po ovinkih domov. Ko sta do-speli v gozdiček, sta sedli. Nenado-rr.a ie Biba z žepnim nožem napadla svojo tovarišico in jo ranila. Nato se ie začela med obema obupna borba. Končno je Pav radi izgube krvi oma-.ala in se zgrudila. nakar ji je Biba -adala še 13 sunkov z nožem. Ko ie hila žrtev mrtva, ji ie Biba oropala 16 K tedenske plače in par novih čevljev. Zločin se je odkril še na-^lednji dan in Biba ie po kratkem tajenju dejanje priznala. * Vojakova žena in njen ljubi-mec. Neki krčmar iz Schwechata pri Dunaju je šel v vojno. Njegova žena si je takoj po moževem odhodu izbrala ljubimca z imenom Viktor Reinhold. Ta vrli mož je sicer oženjen, a je zapustil svojo ženo in živel z drugo, toda zapustil je tuđi to. čim je spozna!, da bi Iahko imel razmerje z omenjeno krčmarico. Mož je pr šel z bojišča na dopust in je zasa*il ženo :n ljubimca. Posledica tega je b:la, da sta žena in ljubimec skupaj odšla na Dunaj, kjer sta prav veselo žive-!a, dokler je krčmarica imela kaj de-narja. Ko je imela krčmarica Ie še 560 kron, ji je Reinhold izvabil še te in z njimi izginil. Ogoljufana krčmarica ga je ovadila in Reinhold je do-bil zdai deset mesecev ječe. * Novo franeosko vojno letalo. Preko Curiha se poroča iz Londona: Posebni dopisnik »Dailv Expressa« v Parizu, Greenwall, poroča o no-vem vojnem letalu, katero so ravno-kar uvedii v franeoski armadi. Iz-rajditelj, znani konstrukter Louis Bleriot, je vodil dopisnika po mogoc-nih napravah tovarne za letala pri Suresnes, kjer se gradi tuđi novo oklopno letalo, ki nosi ime »SpaćU fsestavljeno iz začetnih črk tvrdki-nega naslova). Letalni stroj, ki je ze-lo lahno zgrajen ter ima veliko dvi-^alno sposobnost, razvija baje 125 milj brzine na uro. Dopisnik javlja, da dela v tovarni 10 tisoč delavcev r>d 7. ure ziutraj do 7. ure zvečer. Tovarna zgradi vrhu tega vsak dan dva aparata tipa Cauron (dvokrov- nik), ki so določeni prcdvsem za po-izvedovalno službo. * Vojaška uprava za poljsko Soisko Matica Vrhovno armadno poveljstvo je vojaškemu guvernerju v Lublinu v svrho pospeševanja Sol-stva v avstrijskem okupacijskem ozemlju zaukazalo, da naj izdatno podpira pod rusko vlado zatrto poljsko šolsko društvo »Polska Micierz Szkolna% in sicer naj to društvo oživi kot samostojno organizacijo. Vojaška uprava naj na vse mogoče načine podpira podružnice in posamez-ne elane. Skrbi naj se za pristop novih članov, in dalje je rečeno dobe-sedno: »posebno pa bi odgovarjalo našemu razmerju do poljskega naroda, da tuđi civilni in vojaški organi c. in kr. vojaške uprave pristopijo društvu kot podporni člani. Posa-mezne podružnice je treba čimprej združiti v popolnoma samostojni centrali v Lublinu, odkoder se bo društvo vodilo. Med svetovalci šol-skih oblasti naj bo vedno tuđi za-stopnik poljske Solske Matice. * Pariška časnikarska palača. Nedavno so v Parizu, na Champs-Elvsee, otvorili novo časnikarsko palačo, ki ima nalogo. služiti vojni propagandi. V vseh petih nadstropjih so urejene dvorane za diplomacijo, vo-jaštvo, propagando, strategijo in kinematografijo. Ta »veliki vojni stan« pariškoga časništva je spojnu. točka med vojnim ministrstvom in časni-štvom ter med bojno fronto in eas-ništvom. Tu se osredotočuje vsa organizacija iraneoskega CaMiištva. V oddelku za diplomacijo se posvetu-jejo časnikarji z diplomati in politiki, v vojnem oddelku dajejo odposlanci vojnega ministrstva in jrlavnega štaba časnikarjem potrebne informacije. Vojna geografska skupina daje vse svoje posnetke in skice časnikom n3 razpolago. V kinematografičnem oddelku se predstavljalo najnovejsi posnetki z bojišča in na te predstave se vabijo tuđi poročevalci nevtralnih držav: zemljevidi in nnerti olaišujejo razume van je položaja. Umdniki te časnikarske palače so sami časnikarji, ki jih je vojno ministrstvo osvo-bodilo službe na fronti, a nositi mo-rajo uniformo. Ti časnikarji često potujejo v zavezniške in nevtralne dežele ter se na ta način vzdržuje s časništvom teh derela čvrsta zveza. Pri trganju v udih, revraatizmu v glavi, Iedjih in pleiih povzroči naravna Franc - Jožefova grenčica s hitrim in umerienim olajšanjcm čre-vesa mehko izpraznenje, pospeši od-tok vode in presnavljanie ter čisti kri. Klinična opazovanja na notra-niem oddelku Ludvigove bolnišnice v Stutgartu, so pokazala, da je Fnnc Jožefova grenčica sigurno in prijet-no učinkujoče odvajalno sredstvo. ___________________________(8) Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za Ciri! - Metodovo družbo: G. Franc Oset. iz Št. Jurja ob Južni že-leznici, 10 kron, nabrano v veseli družbi Šentjurčanov, Drameljčanov in Ponkovljanov, in Rudolf Pompe, z bojišča. 1 krono. kot mesečni pri-spevek. Skupaj 1! kron. Za Domovino: G. Marija Klobučar v Ljuhljani, 20 K, znesek. ki ga je odklonil gosp. dr. Kare! Triller. Umrli so v Ljubljani: Dne 14. junija: Ant. Priboschitz, upravitelj Pongracovih hiš, 69 let, Franc Jožefova cesta 7. — Franči-ška Sasenberg. bivša delavka - hi-ralka, 60 let, Radeckega cesta 9. — Marijana Rogeli, bivša šivilja, 64 let, Japljeva ulica 2. — Frančiška Košca, bivša delavka - hiraika, 30 let, Ra-deckega cesta 9. Dne 15. junija: Lea Jeruc, hči davčnega asistenta, 18 mesecev, j Krojaška ulica 1. — Marija Babšek, i hči mizarskega pomočnika, 4 mese-ce. Hrenova ulica 17. V deželni bolnišnici: Dne 13. junija: Josip Vidmar, de-lavec, 36 let. — Frančiška Koroš'n, kočarjeva ženan 50 let. — Ivana Kremžar, bajtarjeva hči, 15 let. Đanasnj list cbsega 12 strani. Izdajatelj in ccigovornl urednik: Valentin Kopitar. Lastrrina in (isk »Narodne tiskarne«. Najboljše za negovanje zob U VI. 461/16—1 1929 V imena ?m Vslifansfva »s! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obto-žitelja zoper Antonifo HlehSevo, rojeno v Bizoviku, 27 let staro, pristojno v Devica Marija v Polju, r. kat. vere, omoženo, posestnika ženo, ne-kaznovano, stan. v Spodnji Zadobrovi št. 21, radi prestopka po § 14 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, štev. 228 drž. zak. v navzočnosti dr. Stora, kakor javnega obtožiteija, obtoženke Antonije Hlebševe po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožiteija, naj se obtoženka kaznuje tako: Obtoženka je kriva, da je dne 9. maja 1916 v Mostah izrabljaje iz-redne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reci namreč za liter mleka od Stanislave Kranjčeve 50 vinarjev, torej očitno čez-merne cene in je s tem zakrivila pre-stopek draženja po § 14 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. Ž3k. ter se radi tega obsodi po § 14 citirane ces. naredbe z uporabo §§ 266 k. z. na 3 dni zapora in na 10 kron denarne globe, v slučaju ne-izterljivosti pa na nadaljnih 24 ur zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. UUBLJANA, 25. maja 1916. Nagode m. p. Zahvala. V dnevih neizmeme bolesti in žalosti so nam došla tolažila od toliko strani, da nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Izreka mo zato na tem mestu najpresrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tako ljubeznivo tolažili v bolezni in ob smrti naSega predobrega in predragega očeta, kar nam je bilo v veliko oporo v teh težkih dneh izskušnje. Osobito se §e zahvaljujemo gg. učiteljem in gg. učiteljicam, kl so v tako ob lem številu spremili nam dragega rajnkega na zadnji poti, kakor tuđi vsem udeležencem pogreba. Iskrena zahvala bodi tuđi izrečena preč. g. župniku Bailetu za tolažbo ob zadnjih trenotkih. Iskrena zahvala tuđi za darovane krasne vence In cvetje. Se enkrat vsem in vsakemu posebej Bog plaČaj! Sv. ma§a zadušnica se bo darovala v soboto, dne 17. t no. ob 10. uii dcp. v cerkvi sv. Jakoba. 1920 V LJUBLJANI, dne 16. junija 1916. Žalujoča rodbina Božja. Velik zgcDovinski jilm v v dežtlnem gSedališču. Mota 11 Nedella 18. Poneđellek 19. Hinilo: mm |ii Kral]lCa Lujiza - trpljenja. Vatikanski nad 2000 metrov dolgl zgodovlBtU lllm w tr*b oddelUh. predneznemilo: Od torka 20. do četrtka 22. junija: „Jaditlj 5imon". Drama w 5 dejanllh. — Po baladi ilaraega maftankaga pesnlka Joiefa Slssa. Igrajo najodllčnojš© članice In člani maiarskega narodMga gledallšča ix Bndlmpeiid. Prsne bolezni, osiovski kaselj. naduha, influenci. Kdo naj je mije Siralin ? 1 V50K. ki h'o* *& frđ|nem ka.Š»)<-* Laž.je je oOverovdf« se bote*n«.nego jo tdraviti 2. Osebe s kroničnim ka/đrom bronUijev. ki s Si^olinorn oidravft 3i V/adušljivi .kaferim Sirofln md/no olehča naduhO' U. Skrofuzm of/ocirpri kaferiK učinkujeSirolin L ugodnim vspehom naspiošni poeufek. Se dob?* JfiĐRANSKA BANKA PODRUŽNICA LJUBLJANA Delniška glavnica: K 8,000.000—. Reierve: okrog K 1,000.000-—. S?nSJEMA! CToge na knJiiSee in jih obrestuje po čistih 4 V2 %. Vloge na tefeoti Id žiro račvn proti naju^odnejšemu obrestovanju. Dviga se Iahko vsak dan brez ozira na moratorij« Rentni davek plača ba-ka iz svojega. ESFUJE -M P303AJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd, in srečke €• kr. razredne loterije. Caatralai Trst. Podrniaica Dubrovnik Dunaj Kotor ■•tkovlo Opatija Spljot Šlbonlk ZacSor BSBOHTDUls Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA: Čeke, nakaznicfe in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. BAJI raHHJJMB: na blago, ležeče v javnih skladiščib. PRBfVMA: Borzna naročita in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov: JADRANSKA. 10 Telefon «. 257. Stran «.. .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. junija 1916. 138 Mtv. Stan]« denarBih vltf Je uaiale V f f|9 lifiMi M koncem meacea na}« J^ IWfi|IWifiWi#Wi Glavnica K 40,000.000-—. Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani, Stritarjeva ulica it- 9. Vsakovrstne bančne transakcije. Vloge na knjižice in na tekoSi račun. Kredite sa aprovizačne nakupe in financiranje vojaikih dobav. i»^» --------.—. .. .———____„_^_„ Č Učiteljici UćeU w čas od 15. julija do 15 septembra 1.1. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« 1836 JŽEL£2HAT0 mOSKMOi 'etermrja PlCCOLhja i t Ljubljani I VzshuJ* navedanm >6*ji-- s!>ćnih vi-rih mefokdoj, 1 steklenica 2-40 K = ćPriporoča osebno t$brartQ novosti 3 Dunaja. Ve"%a iybcra ofasnih ^iobukov 3a dame in de^itce ketkor tuđi bogata Zaloga Ratnih ktobufav. 5KS*" Sofidno blago. Granano nbke cene. J^ooravita točno in vestno *SS3! Zunanja naročita na t^btro 3 obratno pošto* |y Kupim stare pokvarjene pipe sifonskih silit. Ceoa io množina na upravništvo »Slov. Naroda« pod „S. S. 700 1893". Drobnina engross Brat|e 8011611, DanaJ I. Fischerstlege 8. dcbavlja volno9 svilene In tkane trakove, sukanec. 1flM Ivseh dežela i2posiuje Uifenir 689 I HM« #firaSBLE3jHLA.3LJ9^» obiistveno avtor. in zaprisefeni patentni odvetnik I na Dunaju VE.y Mariahilferstrasse št. 37. I Pri njegovem -Scjalcu* pogrešamo mar-kantnosti potez, vse preveč ilovnato. Jesna nega zarisana, ali pa naj pred-sravlja invalida, ki ga pri naboru nišo vzeli k vojakom. Šantlov »Hlapec Jerin« te bo zdaj pa zdaj vprašal, kam naj te po-peljc. Bič v roki caka in gleda pazno v dal javo. ^ Motiv iz Pazina < v II., oddelku ie prav čedna slika, manjka ji pa motivacija, zakaj stoje hiše v senci. dočim je vse zclenje pri hišuii v najlepšem solneu. Župan je razstavi! eno samo sliko. Izmed Žmitkovih slik je najbolj-ša :-Rečica-. Slika »Jportka« stoji v preozkem prostoru ter vsled tega ne more ucinkovati. Klemenčič iina razstavljena dva ^Interjera<. Oni v II. oddelku, obscž-nejSI. brez otroka, je boljši vsled ži-veivh refleksov. Dobre so tuđi njegove kmeti-kt* hiše. Posebne vrste vtisk ti nanravi Zupar.čeva slika r-Pavsage--, na Oo-Icvcu majhna hišica z mizo in klop-io pred njo in ulnjakom ob strani. Kot dekorativna slika ima vsć;kakor svojo posebno vrednost. Tuđi slika »Rešetarska obrt^ ic dobro pogođena samo prejasna in presvetla. Oaspari ima razstavijeno ćelo vrsto slik, lried njimi ^Zvonarje« prav domačo »Maćono • in nrav posebno priku^Hivo sličaci Matere z otrokem -. Tuđi »V krčmim se oba pivca prav dobro počutita. Vse njegove slike so prav domaće in pri-kupljive. Vavpotič je pnnesel v razstavo samo tri slike, naibnfiša izmed rnih je že ^tari znance -Otrok s nsom -. Končno naj omen;m še Smrekar-ieve rishe. V originalnosti idci se ne kosa nohc'en z niun. Izboren karikaturist, kaknr r/a spoznamo v s»^mhiinri!ne sn tn^i Ti'esrovc ris-hc -Zanelnvkaf. »Za dnše«. kirprtn-Tiie za duše pod visifeami: reklenš-čku se prav širnVo sm^ie. mor? nač imeti srečo z d^šami. Komu se še w sanjnfo. da ip hrez 7r^VnnTovra tet-iT po zrrVu? Siirr.o od^kn*^ ie. na sra io neslo čez st^he. za niim na tron rrec^mr.Vev. Prcai. ^rcni. na br>> useH \>šče. snaVi. snloh vsnkp vrste čarov^^'a. to ie ni^^ov eipmrnt. Kdor si ft<° ^ šM n^^^of fT?. c-fave. temu so bilo seveda tuđi te vrcfi'ce ^aman npn»>^np. rn5;ni "met-riVrvm ni ere se er»krnt z^hval-^ 7a ♦•■lih tr'1^ j*i tm?'^io. fin hn^n v b^1?. ~;h risih tnrfi na?i iimetno^t! nppočili boljši dnovi. Ziiđn" dnev! $*m\ u. Vojna je prišla za Srbijo sicer nepričakovano, toda zaupanje v rusko silo je bilo tako i -ino. da je vla-dal splošen optimizem. Vlada in vrhovno zapovedništvo sta bila prepričana, da bodo Rusi v najkrajšem času osvojili Galicijo in udarili čez Karpate, Srbom pa bo lahko prodirati čez Savo proti Budimpešti in čez Drino v Bosno. V ostalem se je računalo tuđi s splošno vstajo av-strijskih Jugoslovanov. Vojaški dogodki prvih tednov pa so srbskim krogom dokazali, da stvar ni tako ednostavna. da se vojna ne bo tako naglo končala. Zato se je srbska vlada pobrigala za de-narno podporo entente. S posredovanjem Rusije je dobila angleško po-sojiio, ki se je izplačcvaJb y »eseč- nih obrokih in sprva Ie v strogo vo-ja&ke namene, kar je pozneje povzro-Čalo mnogo sitnosti in prepirov med Nišem in Londonom, ker je imela Anglija na ta način nekako kontrolo nad srbskim finančnim gospodar* stvom. Med Rusijo in Srbijo so vladati takrat izredno prisrčni odnošaji. Ko so se pojavili prvi razpori med vlado in vrhovnim poveljstvom, je ruski vojaški ataše podpolkovnik Artama-nov opetovano posredovah Spor med vrhovnim poveljstvom in Paši-cevo vlado je bil zelo oster. Stranka oticirjev - zarotnikov, ki je vladala v glavnem stanu, je smatrala vojno kot svojo zaslugo ter je hotela dobiti tuđi odločilni vpliv na državne posle. Pašiću zopet ^e je šio za prvenstvo in ćelo pozicijo kot voditnega in edi-no merodajnega srbskega državnika. Kralj se za te spore ni briga!, presto-lonaslednik ni vedel, ali se naj pridruži tej ali oni stranki. Le posredovanju ruske diplomacije in pa intervenciji vojvoda Putnika, kateremu je Pašič* obljubil, da mu bo skupština volirala Častno nagrado 250.000 fran-kov (kar se pa pozneje ni zgodiio). se je zahvalili, ua ni postala kriza nčitna in opasna. Stvar se je razre-sila tako, da se je Srbija takorekoč razdelila: na vzhodu in v Makedoniji je vladal Pašić. na zapadu, v Bel-Rradu in v vsej srbski deželi do Mo-rave, tore! v tkzv. vojnem ozemiju, ie 7anovedoval edino !e £fnvni stan. Takšne so bile razmerc v Srbiji, ko se je pričela zimska ofenziva avstrij-.^i;i!i rtnnad v smereli BcUfrad, Valje-vo, Uzice - ČaČak. Strahovite izgube Ijuui in materijala ter ponovni porazi so armijo demoraiiz;rali, divizije so konnele, dczertaci'e so se množilo: V erlavnem stanu v Kragu-ievcu in v Nišu je bilo vse cbupanc. Zlasti ko 50 Avstriici v decembru T914. zasedii F^elsrrad. se je zdelo da je Srbija izdubljena. Prebivalstvo je očitalo vladi in generalnernu štabu nezmožnost in je sinnrnčilo Putnika^ da ie pnstil Avstnice \r radi tega v deželo, ker hoće skora^sen mir. Ta trenutek je porahil Pašić, ki ni Iiote! nrevzeti vse odgovornosti za more-bit^e Dr>s?edfce da^e^a položaja, za rekonstrukcijo svojega kabineta. V ministrstvo so vstopUi zast^nniki mladoradikalcev in naorcdn'akov, Mberp'ci na ^o Pišićevo novačilo orf-klonili, Pa^ić je s to rekonstrukep"^ zopet ohvladal situvacijo, temholj «:er ie bHa usorfa sovražne ofenzive notem. ko je nrevze! general M^ić nove?istvo nad le>rini krilom. od:oce-vd. I'm^k av«triiske armade ile no-vzročil popolen padec zarotn'-ške ctranke. ^katere slavni nasnrotnik ^eneral ^ivojin Mišić ie postal prva oseha srbskc vojske. O'avni zarotni-ki rjim na čelu podno^ko\Tiik Dragutin [>HTtistriiević so bili iz glavnega stana odstranjeni, na ni'^ovo mesto «=o nr^l? Mi^ićevi nrist^št. Voj>*oda Piitnik ?e sicer obdržal svoie vodilno mo^n, tada njegov glas ni več od-Tocal. Paši^ev triumf ie bil pnnolen in nie^ova poziena ie bila močnejša, kaknr kedai. Tuđi prestnlonaslednik ie sedai odkrito stopi! na njeeovo stran. V tem času, k\ je bil morda ueoden. Ja b? se bil dal skieniti ueo-^en seDnraten ttit. bi se bil lahko P.išiV« izkazal vclikejara državnika. V deželi. ki je ječala v grozotah epide- | niij, so se pojavllali resni glasovi za i mir, ćelo v glavnem stana se ie go-! vorilo o tej eventualnosti in trdilo se Je ćelo, da je sam vojvoda Putnik vnet zagovornik mirovne ideje. Gotovo je, da je Putnik svarij pred na-daljnimi akcijami, ker je bil prepričan, da z decimirano armado ni mogoče ničesar doseči. To ie bil tuđi povod, da se je od takrat srbsko ar-madno vodstvo jako konsekventno protivilo vsaki novi ofenzivi. Pašić in njegovi ministri pa so bili drugega mnenja. Pašić sam se je postavil na čelo velikosrbske struje, ki je hotela obnoviti Dušanovo carstvo. Inteligenca mu je sledila. Ćela ! Srbija se je takrat pogrezala v po-noiu veselju in megalomanije. En-' tcutno časopisje je proslavljalo Srbe kot največje junake zgodovine in kult srbskega keroizma je šel tako đalec, da ste morali ruska in angle* ska vlada proti temu nastopiti. An-gleška vojaska cenzura je sporočila srbskemu glavnemu stanu, da naj bojo njegova poročila nekoliko manj goslobesedna, sicer da jih bo — konfiscirala. Tako je izgubil srbski narod v svoji eksaltiranosti duševno ra\ notežje in ogrozmna većina je bila prepričana, da je prišel čas koneč-nega obračuna s »preperelo Avstri-io^' in da so dnevi Velike Srbije že napočili. Listi so prinašali vsak dan nove prejekte in karte o razdelitvi Avstrije in zlasti dnevniki »Pije-mont<', »Politika«, (katere lastnika brata Ribnikarja, Slovenca po rodu, sta pozneje padia na bojišču) in »Odjek« so razlagali svojim čitateljem vedno nove nacrte za bodočnost. Ko ie pade! Przemvsl, se je tuđi vlada ofic.iclno pridružila tem prorokom in Pašić je smatral, da je prišel sedaj trcnutek, ko je treba zaveznikom priiaviti velcsrbske aspiracije. Videl je Puse že v Budimpešti in na Du-naju . . . (Dalje prih.) Raferoni Zdravllliče Gieiciienberg Štajersko« ^ezim: 15. m^la tlo 33. sen. Prospekte daje zdravili-Sčna komisija. Fcllerjcv dobrodejni, poživljajoči rastlinski esenčni fluid z zoimko EI5AF1UID blaži bolećine. 12 steklenic franko 6 kron. Le-karnar E. V. Felier, Stubica, Elzatrg St. 238 (HrvaSko). Čez 100.C00 zahvalnih pišem in zdrav-niŠkih priporočil. 1 Sprejmem takoi 1907 brlvskega pomoćnika j s plačo 70 kron na mesec. Hrana in i stanovanje v hiši. Kapitnine na mesec | 120 kron, — garantirano. Herma Bukovčan, i Poslojaa 73, ! Solidno blago ! ! Najnižjc ecne. ^_H0_^L |^| a^^^aw ^H^Bp Jff ji%, ■^JEL I^L^bV ^b^^5 ^^L Ibm preje Bilina & Kasch, Ljubljana, r svsba ni. 5. pri poro ča veliko , aiogo tkani n in ' glace-roluiTic, medno blago za j gospode in dame, raznovrstne fine ; parfnme, ročna dela i a materijal, ; kirurg!čne predmete. 413 Moderna predtiskarija. IzdeloTacie preoblečenih gumfeov. ==s Priznano najboljše ===== Taft isrzošivalns stroja v navađnih in najfinejšlh opremah ————— z lOlctno pismeno garancijo _ kakop tuđi najbolj priljubljena PdiIi vozna kolssa ^% Specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ter vseh posameznih delov hđ. * IifnMfan«! Sodaa ulica št. 7, Ii{iiblfanfts • Spre|mem zastopnika ali zast^jpRico« ' Unodae cone In mojteina Oilp)ai*van'oiasni'a daie za^t' nj ravnafelfstvo zdravilfšča. Najborje za zoee 135 C3CJ ** lučI da]e]o Rachmannove ,Lunac svece n. dri. pat stanejo 10 vinarjev. Dobe m v vsakl trgovini. Zbirka nslrijslnli zikODii v slovenskem jeziku. L z v e z e k: Kaienskl zakoo o hudodelstvih, prepreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak- z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 5t d z. cx 1863 in drugim! no-vej?irrr zakoni kazensko-\ pravnega obsega. V platno vexaB • E; po posti I E 20 vte. I Jfarodna knjigama I v Ljubljani. i Poch-motorno holo 31/! Ps. z verižnim nagonom, prosti tek fLehrlaaf), 2 httrost , tuđi brez pnermatike, se kupi. Ponudbe na M. Sternli«, Vi6 St. 94 pri Ljubljani. iy27 ■V VELIEA mWM prazna soba se tako] odda. Poizve se v upravništvu »Š'ov Naroda«. 1915 Proda se prostorna h i š m v Ljubljani z lepim * bdelanim vrtom, na mirnem, prijaioem kraju. 1910 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Učenca s prtmemo Solsko izobrazbo, vešč nemškega jezika in lepim vedeniem se aprejme pod ugodnimi pokoji v trgovino z mešanim ===== blagom. 1802 ■ Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Kocke za juho iz najb' lj§ih surovin izdelane v zavojih po 1000, 500 ia 100 kosov dobavlja na veleodjemalce 1932 Robert fopicr, prs ga, JCarolinental 382. Vpelianl zastopniki se sprejmejo- 1500 kron! JžMm Vam pl2čam, ako moi unl-hRV čevalec korenin Rla balzam ne odoravf v 3 dneh brez bolečin Vaših knrjlb oćes, bradavic, obtiićancev. Cena iončku z jamstvenim pismom 1-50 Sf 3 lončki K 4-—, 6 lonćkov E 5.50. Na ■ stolne zahvalnih oisem in priznanj. Pofenle nog, rok, pazdnlie naglo odoravi Ita-prašek. Cena V/2 krone, 3 škatliice 3V2 krone. Kemeny, — Rosice (Kassa) I Postfach 12 824, Ogrsko. 1930 Stev, 1434. 1902 Razglas. Vodovodno podjetje za Kran) 1b okolico odda w zaknp S¥O| LOV na posostm „Čaniflenlk41 w ob-člal Preddvor za dobo 5 let, to ]o za čas od 1. jullja 1916 do 30. fonifa 1921 potom Javne draibo, U sa vrit dao 27. Ju-nl|a 1916 cb U. ori dopoldna v občtnskl plsarnl v Sranju« Zakupm pogoji so med uradnimi urami vsakemu na vpc^led. Vodovodni odnor za Hrani in okolini dne 14. juni ja 1916. Predsednik: fm Polsk s. r. | Knplm damsko dobroohranjeno KOLO. Ponudbe pod f9kolo 16 1928". Kupljo se vs ako vrstne vreče Obvezne ponudbe z navedbo množine je poslati na Ljubljana, postni predal 123. 1881 Za 1. julij t. L 99- se išče ~VR 2 opremljeni sobi s kuhinjo. t899 Prinudbe na unravn. »Slov. Nar.« pod „L Juli| /1899". Zaradi druftinskih razmer se = proda Iz prosto roke i : Iviša. : v Novom Vođmatn, Društvena ni* Št« 3Sj pod ugodnimi poeojL Več po-1806 ve lastnik istotam. 10 S0d0W 1864 klsIeSD zelja in večja množina fine pnistne sli« vovke na prodaj. Vprašanja pod |yConenOSt 14/1864* na UDravniŠtvo »Slovenskega Nareda«. Po}or: stanovanje. dve meblovani sobi s kabinetom In kuhlnfo (ali vporabo kuhinje) v pritličju ali L nadstropju. 1921 Ponudbe na: Oosoa Boroeyl6| Blelwelsova oosta št. 1, spodaj, ] Dobro izvežbana prodololko se sprejme v trgovino z mešanim blagom Anton Trevna nasled., Jesenice, Oorenjsko. I9i6 Učenca s primerno šolsko izobrazbo, krepkega SO sprejme v trgovino % mešaoim blagom pri tvrdki Anton Mucha, Metlika (BelakraJIna). i8S6 Proda se skoro čisto aova spalna soba, jedilna soba ter 1919 kopalna peč z kadjo. Proda: Milica Predovlčy Po-ljanska cesta št 73. Arondirano posestvo v neposredni blizini Ljubljane, obsto-ječe iz velike enonadstropne hiše, obširnega gospodarskega poslopja, zelenjadoega in sadnega vrta, lepega parka in male njive, vse obzidano in ograjeno, je zaradi družinskih razmer pod ugodnimi oegoji ev. menjalnim potom, na prodaj. 1913 Resoa vprašanja na uprav. »Slov. Naroda« pod „Naložba kapitali4' Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. Poslovalnina e. kp. avstnjske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sara'evu, Gorici in Celju. u Delniška glavnica 8,000.000 kron. n Rezervni fond i okroglo 1,000.000 kron. priporoča naktn sreck za 1. razr. VL c kr. avstrijske razredne loterije. trebanjo za ta razred dno 14. Ia 15. Jnnlja 1911. Vi srečke K 40—, V* srečke K 20—, ' * srečke K 10-—f ■/■ srečke K 5-—. Sprejema vio kajlftlco m na tokoil raČBO iu lih obre^tuj po 4/2/0 čistih. 2% rentnine ud vlog nm knjižice plač« bauk« sama. Vftbatila vola!« vf«telkoai v WBOh tfriavaM, Uvrivolo •• lotao ia naiknimatiicle. 138. ttev. »SLOVENSKI NAROD* dne 17. junija 1916. Stran 9. Lejenđa o miru. V kmečkem domu se je porodil deček, ljubko dete, polno čilega zdravja. Boter in babica sta z velikim ponosom ponesla novorojenčka h krstu v bližnjo župnijsko cerkev. Pred sv. krstnim obredom so odgr-nili dete. Tu glej čudo, namesto de-teta je v plenicah utripala gibka — riba. Sam župnik je zastrmel nad tem čudesom. ćez nekaj časa pa je mimo vc-!el botru: »Poneske to domu! Ako se doma izpremeni zopet v dete, povrnite se ž njim tak oj semkaj, da je krstim.« Boter in babica sta se vrnila domu k materi, in glej. riba se je pretvorila nazaj v dete. Zato sta se zopet napotila v cerkev. Ko so pa pred sv. krstom od-krili dete, je eepetalo v plenicah drobno, živahno — žrebe. Vsi so zastrmeli nad tem novim Čudesom- Župnik pa je mirno na-svetoval: »Nesite to zopet domu! Ako se doma iznova izpremeni v dete, mi je morate precej prinesti, da je krstim.« Boter in babica obljubita. Prišedša doniov, sta odgrnila — in gtej, mesto žrebeta je v plenicah mirno spavalo dete. Odpravita se z detetom tretjič v cerkev. Babica odurne pregrinjal-ce z deteta in glej Čudo, namesto de-teta gleda iz plenic zlat — klas. Župnik pa sedaj ni odložil obredne knjige, ampak je krstil klas kot pravo dete na Ime sv. Jakoba. Ko sta se boter in babica povr-nila k materi, se je klas pretvori! zo-T>et v dete. Mati ]e drhtela od strahu, kaj se hode se zgodilo ž njenim detetom, cia so se nad njim pojavila taka čudesa. A čuj. dote je odprlo usteca in izpregovorilo: »Gone, gorje bi hilo zemlji, ako bi me bil župnik krstil kot ribo. Silne povodnji. kakršnih se ni bilo od nbčnerra potopa bi poplavile plodna polja in ljudje bi potem umirali od lakote!« »Gorje, gorje pa bi bilo zemlji tuđi tedaj. ko bi me bi! župnik krstil kot žrebe. Vojske proti voiskam, ogromne, orjaJke, še s silneišimi grozotami kakor sedaj bi zadfvjale po vsej zemlji. Konjska kopita bi steptala. pomandrala lepo zemljo, da bi slednjič na njej ostal samo en iez-dec in en konj!« »Blagor pa narodom, da me ie župnik krstil kot klas. Ko bo ta dozore!, tedaj se povrne na zemljo blaženi mir, po katerem hrepene ljudstva z vso svojo dušo!« Izpregovorivši te besede. je umolknilo, zaklopilo oči in sladko zaspančkalo. Odslej ne govori več. ampak se dalje razvija, kakor druga deteta, ličica se mn polnijo in rdeče, v sanjah pa se mu kro-žiio rsteca v sla-dek nasmeh. ko mirno spava v z^bki. K materi pnhajaio sorodniki, znanci in sosedie in imaio veselje z detetom, ki od časa do časa odpira svoie Iepc modre oči, iz katerih ševa rajski — m!r. Vas Oplotnica, čadrarnske žup-nfje v koniTŠkem okraju na Štajer-skem, ima to čast. da se je v njei porodilo ono čudesno dete. katero je krstil čadramski župnik. Ta crovorica kroži že mesec dni tukaj pri nas na Frankolovem in do okolici. Imenitno ^e gledati ljudi, kako snrejemajo to novico. Tu so lahkoverneži. ki bi ta-ko5 verjeli to pripovedko. ako hi jim odločno ne ucrovanali neverni Toma-ži. Ob oriaski borbi narodov. kakr-sne Še ni videl svet, ki trpi sedaj ood grozoto vojne s tolikimi žrtvami. ki jih ni moči prestati in umeti. je posebno đovzetna priprosta ljudska duša. da išče izhoda v taiinstvenosti. Nekaj nadzem^kejra pričaknie. da bo iz tesra orja^kega boja prisija! — mir. Ta IJubka legenda morda nf plod sedanjih dni, tem več je počivala v narodnem izročilu ter je zdaj vznik-1a na dan. Mojroče. da fe t»i1a tuđi kje zapisana, saj naš priprosti tip rod tako rad pogleda v stare preroko-vanfske knjtee*. V tei leeendi se zrcali pristna slovenska duša. ki tuđi v kmtfh časlh rada sanja, haj! in pesni. Ivan Stukel). porocilo o delovanjn podružnice „RBežega križa" v liHji. V miru in še ko je že izbruhnila vojna, ni nihče v Litiji pričakovai, da bi se tu ustanovila bolnišnica, Toda, ko je tuđi tu vojaška oblast priredila strežniški tečaj, ki se je vršil v novi soli med počitnica-mu katerega so se v neprič-ikovano obilem številu udeleževale litijske gospe in gospodične, ie dozorela mi-»$1, ustanoviti podružnico »Rdečega križa« in bolnišnico v novi Soli. To se je zgodilo o priliki posvetovanja županov celega okraja dne 10. avgu-bta 1914 pri okrajnem glavarstvu, kjer se je ustanovila podružnica >Rdečega križa* za ves politični okraj in izvolil Širši odbor, ki bi po-sloval v mirnem času. Ožji odbor podružnice za vodstvo betnišnice in za čas vojne se je pa izvolil posebej iz dam in gospodov, ki stanujejo v obližju Litije in ^martna. Ta odbor se je takoj z veliko vnemo poprijel dane mu naloge. V prvi vrsti zbirati prispevke in materijal za bolni^nieo, to je: postelje, perilo in jestvine. Prebivalci iz Litije in okolice so se po večini izkazali velikodušne in darovali ćele postelje z vso opravo, darovali so denar in jestvine. Ker je Ljubljana imela preveČ svojih zahtev, nam centralno društvo vodećega kriča < ni moglo priskočiti na pomoČ in tako ^rno bili navezani zgol na dobroto prehival-stva litijskega okraja. s katerega po-močjo se je zhralo 100 poste!j, jih postavilo v soli in »Sokolskim domu« in se tako ustanovila bolniširca. Vseh rf>osameznih dobrotnikov ni mogoče naštevati, bilo bi preveč in tuđi sami tega ne zahtevajo, kajt» nele posarnezniki. ump^k ves okraj se je združil in prispeval po najboli-Ših močeh za novoustanovljeno bol-nišnico. Iz višjefror^kega sodnega okraja so nam pridni nabiralci poši-ljali veliko perila, sadia, juic in de-narnih prispevkov. Iz okoliskUi žup-nij smo dobili ves krompir. kar se ga je rabilo brezplacno; pa tuđi mnogo druerega, kar se ie potre^ovalo v bolnišnic'. nuhov5č!nn. učiteljstvo. župnnstva so zbira^i denarne prispevke. Imena zbiralcev in daroval-cev so zapisana v rn^ih Teških in se ohraniio 7apicnna za bodočno^t. Imena dnrovalcev se t??so obfav-^iaTa v časor^ib. ker ?e dnevr:kom primanikovalo prostora, t. To v poslovilo ob razpustu bol-nišnice. Podružnica »Rdečejra kr57,a« v Litiši, dne 10. junija 1916. 0 maštebi in mnsfl. (Konec.) Kako shranje^ati mast In oije? Za shrambo vseh vrst ma^ti je treba temnih. suhih, hladnih in ne zaduhlih prostorov. Ze navadna svetloba razkraja tolščo, tem bolj pa direktni solnčni žarki. Surovo maslo postane na svetlem lojeno. Še bolj obč'Jtljivo kot surovo maslo je pred solnčno svetlo-bo kuhano maslo. Čisto maJo časa zadostuje, da izpremeni svetloba par miliraetrov debelo plast te masti v lojevino. četudi ostane sicer njega kemiska lastnost docela podobna oni surovrega masla. Ce se obledeno in lojeno kuhano maslo topi z dobrim, dobi v kratkem ćela zmes lo-jev okus in duh. Prvotna rumena barva se izpremeni v umazanobelo. Kdor nima temne shraTnbe, naj si okna zastre s temnim blagom, ali v njih napravi rumene šlpe. Poleg svetlobe je glavni vzrok razkrajanja in izprememb na masti in olju kisik, ki ga vsrkava toliča teh masti iz zraka. Najmanjše zlo je pri tem, da se znižuje vrednost, ki Jo ima tolšča za nastajanje gorkote v organizmu. Olje se vsled tega raz-pošilja in hrani bodisi v lesenih sod-čekih ali železnih rezervoirjih. Na-drobno se prodaja in hrani ali v za-prtih steklenicah, ali v pločevinastih posodah. V malem se zavija surovo maslo, da se ga varuje pred zrakom. v čisti pergainentni, ali ceresinski papir, ali v čist, bel prtič. Na debelo se razpošiija ziasti eksportno blago, obdano s takini papirjem, v lesenih sodčkih ali zabojih. Surovo maslo, ki je določeno za daljšo vožnjo na lad-jah, je shranjeno^v začinjenih plošče-nih puščicah. Že najtnanj škoduje zrak svinjski masti, katero je pa vse-kako varovati pred hudim prepihom. Nadaljno razkrainnje tolšče po-vzroča svetloba, garkota in vlaga. Najboljša gorkota za shranjevanje masti, ziasti surovejra masla, je hlad od -\-2 do ~hS° C. Pri tej temperaturi se drži navadno surovo maslo neizpremenjeno vsaj 5 tednov. Tr-pežno, eksportno blago ostane nepo-kvarjeno najmanj 3 mesece. Pri večji gorkoti se začne surovo maslo topiti in razkrajati. Za surovo maslo je vsled tega, ziasti poleti, najprimer-nejša sliraniba suiia hladilnica ali ledenik. Za daljše transporte surovega masla je uporabljati hladilne želcz-niške vozove, razventega je blago primerno izolirati. Surovo maslo je rnogoče zelo dolgo časa hraniti tuđi v zmrzovalnicah. Pri tem pa postane nekoliko lojeno, se drobi in izgubi na aromi. Nekoliko manj občutliivo pred porkoto, kot surovo maslo, je kuhano innslo, mast in oljc, dasi tuđi tem škoduje prevelika gorKota, a tuđi prevci;k mraz. V preinrzlem prostoru se n. pr. olje strci!. Oošča, ki se rr\ tom napravi, težko izgine ce!o pri -r25(> C četudi je strjeno oMe na-^ ru^io pri te] temperaturi topljivo. Vsckn.T;o je varovati mast in o!?c in naj si je isto v kakršnihkoli posodah. pred direktno ^nrkoto so!rtčn:h žar-kov. Vln.jra nniboli poclpTa rast plcs-nobe in drugih mikroorganizm^v, ki so vzrok. da postane mast žarka. Ker roteceneta olje in mast naše ražen dub, ie neobhodno potrebno, da se shranjuie v čistih »n snažnih posadah ter ^ zračnih prostorih, kjer i7i d?"ečih stvari. A!i ie mogoče poKvarleno mast in oKe še popraviti? V ztrnslu tržno - policijskih pred-pisov je zdravju škodljivo, pokvar-jeno in eventualno tu'di potvorieno maslo, mast in olje oddati v tehniske svrhe, ziasti za izdelovanie mila, sveč. kolomaza itd. Male množine tnkih živil je bilo v mirnih časih uni-čiti. Za pokvarjeno tolščo. ziasti, če je kot taka zdravju škodljiva, kemija namreč ne pozna sredstva, ki bi jo napravilo zopet užitno. V današnjih časih. ko primanj-kuje masti, pa je važno varčevati s tem živilom tuđi na ta način, da se £a skuša popraviti in resiti kolikor toliko za užitek. Navajam vsled tega naslednii nasvet, ki brezdvomno ni najslahši. Naši rnesarji in tuđi gospodinje kuhajo pokvarjeno maslo, mast ali olje kake pol ure na ne nepreveč hu-dem ojrmu. Na 1 kg zelo pokvariene tolšče pridenejo po dve srednje debeli čehuli. Ker vph'vajo menda naj-holjše zujanje plasti čebule. je niti prerezati ni treba. Nekateri vržejo ražen tecra v mast še nekoliko rož-marina in !avon*evih listov. Mast puste strditi potem. ko so iz nje takoj po kuhanju \ želi čebulo in druge pri-mesi. Pred kratkim sem čital tuđi v znanstveni reviji ^Zeitschrift fiir Fleisch- und Milchhvgiene , da je mopoče ra ta način napraviti naibolj zdravju škodljivo maščobo zopet užitno. Kmetske Jtospodinje na Cio-renjskem napravijo laneno olje prav okiisr^. ako ga zavrejo in opečejo v njem med tem kos kruha. A. R. niiftiei M niHl ĐOfreb! Darila. XXVII. zaznatnek prispevkov, ki so iib vposlali c. kr. deželnemu pred- sednistvu naslednii darovale!: B. V korist vojno - oskrbniškega zaklada: Okrajno glavarstvo v Ljubljani YX popust plač uradnikov, 31 kron, okrajno gluvarstvo v Krškem Y,q popust plač uradnikov, 17 K 47 v; ckr. glavrstvo v Postojni l/o popust plač uradnikov, 2,3 K 4S v; okr. glavar-stvo v Logatcu \'X popust plač uradnikov. 16 K; okr. glavarstvo v Kra-nju V/t popust plač uradnikov 21 K 32 v; okr. glavarstvo v Kamniku l'/l popust plač uradnikov, 17 K 60 vin.; okr. giavarstvo v Novem me-stu 1% popust plač uradnikov, 72 K 54 v; okr. giavarstvo v Crnomlju \% popust plač uradnikov. 20 K 46 v; ckr. giavarstvo v Litiji 1% popust plač uradnikov, 29 K 83 v; okr. so-dišče v Kranjski gori povodom po-ravnave Junja Pezdirnik. 5 K; okr. giavarstvo v Postojni. zbirka kan-clista g. Frane Slana povodom imenovanja Kenrika grofa Attemsa de-želnim predsednikom za Kranjsko, 15«) K; policijsko ravnateljstvo v Ljubljani Vt popust plač uradnikov. 33 K; okrajna glavarstva 1/ć popust plac uradnikov: v Ljubljani 72 kron 21 v; v Krškem 17 K 47 v; v Novem mestu 77 K 50 v. v Kočevju 25 K 54 vin., v Postojni 23 K 50 v, v Kamniku 16 K 37 v; policijsko ravnateljstvo v Ljubljani lcć popust plač uradnikov, 27 K; deželna vlada v Ljubljani \c< popust plač uradnikov, 105 K 72 v. Znesek 893 K 01 v. Zra-ven znesek prejsnjih seznamov 111.523 K 14 v. Skupaj 112.416 kron 15 vin. C. Za vdove in sirote padlih vo-jakov iz Kranjske: Alojzij Stermole, daveni oskrb-nik. na Brdu. 110 K: zbirka šolskega volstva v Borovnici, 19 K 76 vin.; gospa Hi!da Tonnies v Ljubljani, 50 kron: okr. giavarstvo v Postojni, 1/3 zbirke občinskega urada v Št. Petru pri oddaji legitimacij za moko. 33 K 33 v. Znesek 213 K 09 v. Zraven znesek prejšniih seznamov 2000 K 98 v. Skupaj 2214 K 07 v. D.) V korist pomožnesa zaklada za vdove in sirote celokupne obo-rožene moči: Okrajno giavarstvo v Kranju, darilo Katolfškega izobraževalnega društva v Cerkljah, 30 K; zraven znesek prejsnjih seznamov 3904 K 36 v. Skupaj 3934 K 36 v. E.) V korist deželne komisije za preskrbo vračajjočin se bojev-nikov: Mestni magistrat v Ljubljani, darilo nekega Častnika v prid vračajo-čih se bojevnikov iz Kranjske, stanarina, 15 K 60 v; gospa Hilda Tonnies za proteze v vojni ponesreče-nim bojevnikom iz Kranjske, 100 K; zbirka župnega urada v Kamni gorici, 130 K 38 v. Znesek 245 K 98 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 34.436 K 39 v. Skupa] 34.682 kron 37 vinarjev. F.) V korist deželne komisije za preskrbo oslepelih bojevnikov. liranilnične obresti, 4 K 36 v; učiteljsko osobje ženske obrtne sole na c. kr. državni obrtni soli v Ljubljani, mesto nagrobnega venca za umrlo gospo Marijo Schmkit, 64 K; Gledalisko društvo na Jesenicah. do-nesek predstave »Strahomir«, 50 K; ravnateljstvo nemškega Cesar Franc ložefovega jubilejnega gledališča v Ljubljani, donesek predstave dne 17. maia 1916. 300 K: visji okrajni zdravnik dr. Julian Kotzmuth v Posteljni, povodom dekoracije z vitež-kim križeem Franc Jožefovega reda, 100 K: ga. Hilda Tonnies v Ljubljani, 100 K: okraino giavarstvo v Crnomlju, 30 K; učiteljsko osobje c. kr. državne obrtne sole v Ljubljani. 38 K. Znesek 686 K 36 v. Zraven znesek prejsnjih seznamov 9456 K 95 v. Skupaj 10.143 K 31 v. G.) Doneski iz nablraJnikov. Davčni uradi: v Metliki 53 K; v Skofji Loki 45 K 27 v; v Litiji 100 kron; v Višnji gori 80 K 08 v; v Kranju 112 K 24 v; v Liubljani za okolico 102 K 8$ v; finančna deželna blagajna v Ljubljani 116 K; davčni uradi: v Logatcu 72 K 40 v; v Ložu 56 K 11 v; v Idriji 21 K 89 v; v Tr- žiču 100 K; finančna deželna blagajna v Ljubljani 117 K; okrajno giavarstvo v Kočevju, uspeh nabiralni-kov: 1.) davčnega urada v Kočevju, 1304 K 36 v; 2.) okrajnega tajnika Ju-Iiusa Paidasch, 385 K 43 v; 3.) re-konvalescentnega doma Rdečega križa v Kočevju, 138 K 59 v; skupaj 1828 K 38 v; davčni uradi: v Ljubljani za okolico, 101 K 68 v; v Novem mestu 365 K 17 v; v Ribnici. 52 K 25 v; v Škofji Loki 40 K 70 v; v Krškem 17 K- 08 v: v Ložu 47 K 25 v; v Cerknici, 50 K 43 v; v Višnji gori 74 K 55 v. Znesek 3554 K 36 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 13„v66 K 19 v, Skupaj 16.920 K 55 v. MATTONIS JEDfNSTVEN u svoJoJ ANALfrfČNO, KAKVOČf naJbolj£ NlJfi PORODIČNO FiĆfi Vsakovrstne priporoČa gospodom trgovcem in slav-nemu obČinstvu 1855 1^ «•• O G> *• Gk s? iovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani. liViiP KUP If AlK MIG najbolje kahovosti po 7, 9, 12 in 16 bron; l&sne podloge in mrežice vseh vrst; „Nerll", barva za lsse šn brado od Đr. Đrallea no 2 in 4 S lasne vode in masti; Sampoon za umivanje las, Šminko in puder ponllčni i. t. d, priporoča Šfefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. h Pozor! Zaradi vpoklican|a v vofasko službovanje Ie lokal odprt samo za prodafo blaga ineicer vsaki dan samo od 9 do }/21 in v nedeljo od 9 do 11 are do pol dan. Proti 9 iilu in gnjili zob izborno delnfe dobro znana antiseptižna Melusine ustna in zobna voda kl ntrdl dlesno in odstranjuje ne!>rijetno sapo iz nst. 1 steklenica c navodilom S 1*20. Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenici Deželna lekarna Milana Leusteka r Lfnbljanl, Resljeva cesta šfev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarnf đobivajo zdravfla tadf član! boiniških blatrajn jnž. železnice, ckr.tobačoe tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melnsine-nstna in zobna vođa. Sunja, Hrvaško, 22. lebruarja 190a Blag. gospod lekamar! Prosim vijudno, pošljite mf zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antfseptlčne melusine-nstne zobno ▼ode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje pnporočal. SpoŠtovanjem Mato Kaurinović, kr. poStc meštar le)tna fjaraneij«- — Majvdeja Isblra v««h oprtm. =^^^^ Slvalni «str«oji --^^-^ JOS. PETELINC-A „ttritzner" in „Afrana11 so res najboljši :a rodbino in obri, (štikajo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo. Edina tovamiška zaloga v Ljubljani, za vodof blijc« fraa&itk«a»keaa mostu, S fciS«« lewo. Naslov za pisma: F*«k ? ?#*•■)■ fcrtiplatta. Sahtevajt« protp^kt. Stru 10. jBuavmmn narod«, e> £>i«»1 dobite ob raM mei 1774 ^r «đ RtTa IfTPfflft Ta tir«l °w«9tv*«o preiskano, *ar. neškodljiva za JI. 7*. AlAđ RltmC Zđ pi5l vsako starost, iab«*1|1v mspeh. Rabi " se zur.ane. Edina krema za prsi, ki jo vsled čuđovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna puSica K 3*33, velika puSica, za- dostna zm uspeh K 880. RazpoSiljanje strofo diskretno. Kos. đr. A. Riz, Uboratorlt, »mnej UL, aVaklTgrf—— ti. Zalof • t Ljubljani : «rog«rtfl &«m 1b JUrifr". Franc Kos Ijubljana, Soka ulica. Specialna mehani'na pletilna industrija in trgovina za površne in spođnje joptee, moderCke, telovmke, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper tr^an;e, pletilni materijal za ! stroje itd. na drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edint in najuglednejSa i prilika za dober ra >!u2ek, pouk breiptačen. trajno delo sigurno Her delam breac agent«v, so cene veliko nlžje. Psisirajtf toafg n*ostriit! Star« a »na viče se ceno pWpi6tmi«io I :: Nafnovelsa izbera :: - umetniških in drugih == razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA £jttbljana prešersofa ulica ste?, 7. r ■;»io n Ba j ec u metni in trgovski vrtnar Mmiii ti. i. a. rtfiMtTj, ti n irtsis n;e;n 132 cvetlični salon samo pod Jrančo t\vt. 2. poleg Csvljarskega mosta. Mk ulm sol mm. iMtnti Mm, nmi trakt? itd Znnania narsiila toča«. Mja na TržaškI csstf il. U. Za poletno sezono priporoča tvrdlca Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št 9 svojo bogato zalogo izgotovljciili itlik za gospode in dečke im miimt nororti 3» i kufetdji 21 im ii ma. Ceniki zastonj in franko (titaniit jL^ff^J|^^ vseh vrit ta urade, ^^^OOlL^^a društva, trgove« itd LiSB 1 fflm ttnt, ^^•a^^^ kavčukavfh itampilij Ljabljana, Selenbargova ulica I. Ceniki franko Ceniki franko. m* *»25«» KlW Šablona • 16 monegraml, pri- nema za namizne r«**e> servU etc, zepne robee in vs«h vrst porilo se dobiva pri TONI JAGER Cjubliana, Zičovsra nlica stev. 5. L. J Teodor Kom (poprei Henrik Kora) pokrivah slisti in Wm, vpslielec strelovodov. ter instalater vgdovodov Ljubljana. Polpka cesta 11 Priporoča se si. občinstvu za izvr5e- vanie vsakršnth kleDarskih del ter co- krivanjc 2 an^leSkim, franeoskim in tuzemskim škrltrem z asliKt-terafuiin ^riliera (Etenjf) patent Rafscbek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in galanteriiska kle-rarska de!a v priznano solidni izvršitvi. Kita ii katiinjska spravi Pistshljem posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplaCno in post. prosto. msđnl fitelijs : za gospode : Ljiabli&Esai Franc?. 'ožefa cesta 3. Veja^ke in s uniforme: po nteri v najkrajsem času. LMIKIIJCH Ljubljana, Mcftai trg 15 priporoča svojo veliko izber tf**»tfcmr IH solilBflikov. Popravila se i2vrtnje}© točno in &oU4m> Stubičke Toplice Mser hrvaibili xdravlllic zdravljo revmati-zemf prorin, iscbias, živčne in Ženske bolezni. Jtnulne fai birskc kapeli, muth. :-: Jfa}ra)ieakfivtie)ii Vrclci ^rvafske Via «gbrba o4 8 !>■>•■■ dnevno« ..... Pr«S9«kto dafe avravltellstro zdravilliča. im " ' r« OVES se nadomesti z melasnlmi krmili, ki ]ih razpoSilja deželna centrala krmi?, Ljubljana, TurjaSki trg St 3, v vrečah po 50 kg. Cena je K 35 — za 100 kg. C. lir. mošho m žensko uC!tel]iffe u LjuSljani. Su 461. 6925 Oznanilo. Z-i^»la za Fprejem ▼ I. lttoik t. kr. BOlkegft Qdiie!]iš6a v LjnbMani srr^jema ravnateljstvo. v sređo, dne 28. fnnl^a od 2. do 6. ure, v I- letsik «. kr. isnskega a6ltel]išča pa v soboto, dne 1. Julija od 8. do 12. are. K z^lasitvi ^e prinesti s seboj : krstoi (rojstni) lis>t, zadnje šolsko izpričevalO| zdravstveno izpriČevalo uradaega zdravnika in izkaz o stavljemh kozab. V Ljubljani, dne 9. junija 1916. Ravnateljstvo. Dražba zemljlšča. Boe 23. \nni\m 191« ob 10. nrl dopoldoo 80 vrši pri c. kr. okra)seai locUićn, toba M. 28 1911 dražba zetnljišča wlož. St. 125 kat. obč. Želeče. Pri dražbi priđe do prodaje hotel na Bledo z rodovo- doai 1b električne razivetljaro. verando In parkom ob blejskem fezem, ladifsfee pravice na Jezera, gospodarsko poslopje, nflve, travalkl, painikl In gozdovL — Cenllaa urednost je ; E 96 078"—9 nalmanfll ponvdek znala K 37-389-32. Ha prven i mestn lakko ostane vknjlieno posojllo v zneskn K 20.000"—. 1 V naročbo priporočamo prvi slovenski leposlovni mesečnik katerl Iznala te 34b loto. . Llubllonshi zron" iteje med svoflmt setradnlU naie na|bel]ie prlpevedirike. pesnfke In kritike s „Llubilons-ti zvon" poroča nepristransko o vzoh vatneJUk slovensklli In slo-vanskik knflievilh noteiflh; „L!ubl!nnshl ztion" sl |o tekom svojega 331et-nega Izhajanja pridobll v na-iem slevstvn odlMne meste. Naroča ses DprevnisifB Utl) z? soa Ljubljana, Knaflova uL 5. Cena:CeloletnoK9.20,polletnoK 460,četrtlerno K230, 138. Stcv. .SLOVENSKI NAKOD\ One 17. junija 1916. Stran ^TSS imi' f^*i ^—f rde£lnanaobraiainrde£nas,O£rđ,pfl-■JLa a^^^^pjg^ §či, gubt in ohlapna koža vse napake i polti odpravi zajam, staropreiskušena dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodliivo. PoizkuSnja K 1—-, veliki lončck K 3 30. *r. A. Riza biserno mleko, tekoč ruder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 3 30. Diskretno razpošilja Dr. A. ftix. komm. laber. »mna| UL, Laklftrtr- •■»■• • ■■ Zaloge v Ljubljani: drog. A. Kare, drog. »Adrija«, jProdaialci koles in mehaniki! labtevajte rao{ tn groš oentk za loto 1916 o kolesih, pneomatikah in dragih kolesnlti po-trebftčinah* Soliden in najcenejSi naknp. Slovenska ———— korespondenca. ——___ Tnanilta raloga taln ii iintoifc strojem fer izvozna trgovina. A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaustrasse 23 j III oddelek K* 773 Itto- #41 lovama olinai barv, ia in liila rpteTnn Itifiiki 151 BRATA EBERL trkoslikarja, lakirana, stavasa io tfpj Mm:. IMfiui Prodajalnica 3 Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union11. 121 Oelavnica; Igriška ulica štev. 6 E!ektri*m sila. 1835 ^^ F 60/16/6 Na predlog g. dr. Franceta Semrov v Kranju kot kuratorja Karola \Vin-disehet-ja iz Kraoja se naznanja da se nameravajo prostovoljoim potom prodati zemljišča Karola Windischerja in sicer: O Pristava p. It. 292 v drevoredu v Kranju, cenjena }2.OOO kron, 2.) njive oz. gozd na Kranjskem polju p. št. 574, 767, 861 in 9O3 cenjene blizu 500O kron, 3) posestvo na Kucni, vf, št. 42, d. o- Sv. Jošt ali skupno ali posamezno, cenjeno nekaj nad 3O.OO3 kron, 4.) gozd v Zg. Besneci p. št. 286 cenjen 338 kron, 5 travnik oz. gozdf vi. št. 276 d. o. Stražišče cenjeno 2500 kron. Reflektantje se obve^ajo s tem pnstavkom, na^ sta ijo SVOJe ponudbe pismeno naslovljene na g. kuratoria dr. Fr. Semrova v Kran;u do = 15. julija 1916. = C. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek. II. ! dne 6. junija 1916. *l p/^vj1/ D D P 7 \I 11^ nčitclj Glas*Matice in cdini zaPrisc-1 i\ L 1 Vr l^i £s D1\L^11III\ ženi str okom Jak c kr. dež. sodišča L[obl]ana9 Kongresni trg 15, 858 (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša trrdka in izoosoievai^^a I^lavirjev In harmonifev na jueu Avstrije. — Velihanska zaloga T»oga slasbenega orodja« strna in nmstkaUf. Eđinl ZalOinik Hromih in komornih tvornic Bosen-dorfer, H5hl & Heitzmann. F5rsterf Ehrbar, Gebrtider Stingl, Rod. Stelzharamer, Czapka. Lauberfjer & Gloss. Hofmann fn Hofberg (amerikanski harmoniji). Obrokl Od K 15*— naprej. NajbogatejSa izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleSko ponavijajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Waj«mnlna najnižja. Zamena naj-ugodnejša. Uglaievaule fer popravila strokovno in ceno Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Ukifućno le fas za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom fmlzi-fikatOT in navideznega „pofelaa" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o 9tđobrem blagu**, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zaloc^i. griporoča-m o žpoclialno domsbo in otrosUo korMcijo zelo solidne tirndke NI. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hite. ■»{noveli* BV" K08TUME ^PC Hajnovejia Dl IlTCzalM-domVčeoblekt VDI| H DLU LL 'js&^^sr nlll LH OtroskB otiđite n oike a mladenke. Higienlčno perli« !■ «r»f« p«tr«MMa« sa Mv*r*|ratk«. ir Pošilja na izbipo tuđi na davalo. ~mm latttSi nhn Nnm ft utlUiRil otroških vozičkov te Mavate« *• M|IUi«|i« time. BLPaklč v M«bl|uL Imni« itmttikM » MlBii i Dirntin. ——-——^^-^^— _ Franc Furlan 1 lasiednik fascliingove (dne kljnčavnlčarstvo in : zaloga štedilnikor ' se nabaja: 125 ^mbrožev trg štev. 9. v Ijulljani Dunajska cesta 21. Velika zaloga sfeklenine, porcela- na, svettlk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. d. QostUniška in kavarnar-ska namizna poso&a po nafnižjih cenah. i ĐstaaOTtjeao 18*5. parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretupa sukna. JOS.REICH Poljanski nasm - Ozka Dlita št. i Sprejemališče Sdenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. NAJBOLJŠE PERILO UiSlirao CJ.HAMANN nestnl trg 8. đm m 1729 Slioovko, Iropinouec in hm ▼ amnoiUiaJi «i M 1 dalje, 9* niskih dntvnih oenah 8t teU pritirdU A. Knflan, Ljubljana, mm cesta a. 15. — Kneza Auersperga radioakt. termalne ^oplioe ■ Toplice na I^ranj$l^cm Sezijai 1. maja — 1. oktobra. Termalni basini, termalne separatne kopćlji, lužne kopelju Indikftol|a 3 Revraa protin, oevralgija, flschias), ekssudacija, posledice ranitve ia zlomljenih kosti. _^_^_ Prospekt« daje gratis ravnateljstvo« ————— ipF* Umetniške razglednice ""^1 v na;večji izberi, najlepše izdelane, vofne razglednice, najnovejši posnetki z vseh bojišč, kakor tuđi dopisnice ljubavne, lepe ienske glave, cvetlce, cvete, čestitke, U nar&vea šaliive, volaike i ti itd. ter najboljše do najfinejše vrste od 5—14 kron 100 komadov Pisalni papir :o.'o in 100/ioo najboljši priporoia trgovcem In preproda« ]alccm tvrdka 1764 Bal Polatet, veletrgevlaa in zaloga raigleđBic žapli Mm ni. 21 Prva osjei kemična tmina pioduktov u ban - dobavlja ■ lo^čilo za čevlje mast za usnje masi za orožje karbolno kislino lm karbolineum karbolno apno in druge predmete za mazo in desinfekcijo v vsaki množini. Brez konkurence! F. L. Popper čevlji za gospode in gospe so nogam oajbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Napredaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica St & Goysserski čerlji za tnriste, hi^Jeoffnl Ccvlji za otroke in Lawn-tennis-ČevlJL lešina tiiilnita ilaislo LJUBLJANA Prešernova ulica Stev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000-— Rezervnega zaklada ......... 1,330.000*—* Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 41 O 4 O brez odbitka. Hranilnica je pnpllarno vama in stoji pod kontrolo c kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranllBlka. NM|a u maadUUa Ia p«atop|a ■* Mraa&kmm pr«a ■% livaa KraB|sto pa proti 8'/«'/. *bi ■■!!■ tai pr«tt M(Ha4 _______ IV. «iirrau '/«% ««ftatovaa|B m Mf. ----------- Stran «>« »SLOVENSKI NAROD', dne 17. junija 1916. 13«. Stev. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^^^aBBaBBBBBBMaBa^aWMa^BHaiBlBia^a^a^a^H Stanje denamih vio? na kn}, in tek. n6n 31.dec 1914: k K 202,841.494-—. n C ta% ! IH?IV« Štuje đen. rlog n hnn. knjižice 30. aprila 1916: » K 117,139.181-—. » Splosna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Cntnb u 3«ujt — Ustaovljcu im. - » prinfak. ltH ftrijft ft-Jl. Mn Kli (f itl „WtBJHl!i feudi"). fchBti k*Hil !■ nscm 6S.000.000 lm«. Preskrbovanfe vseh bankovnih transakdj, n. pr.: Prevzemanje immmtmKh *%0g na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obr**-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez od povedi. — Kupovanje in prodaj an je vrMtaostnlli paplrfeT strogo v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje in upravljanje (dcpoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. j >g Najkulantnejše izvrSevanje teonalh aarodil na vseh tuzemsldh in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranievanje vrednostnih papirjev, l:stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stran ke. — OpravillMe c. kr. razr. lotertjo Brezplačna revizija izžre-banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebania. Izplaćlla In n&kailla v Amerlko In ix Amerika. Ustmena In pismena pojasnila In nasvetl o vtth v bančno stro ka sp»rfaj*čih transakcljah vsekdar brezplaćno. ITInoliTki: Prometna banka Ljubljana, — TeleZon sfeT. 41 Več posestev na Gorenjskem se proda in sicer: lm na Sledu ana vila ter eno posestro x lemlJUćem, w Slrovald lepo pose^tvo, pripravno za gostUno, w okolici Brezi) gostllna % zemJjiććem, pr! BoMnJskem Jci era lepa stavbeoa parcela. Proda se tad! poseitvo tik ob železnlcl, U Je pripravno za Industrijsko podjetje, ima nad tri orale proitora za skladanje blaga In na razpolago električno moć. Ponudbe na upravnistvo »Slov. Naroda« pod yvposestva 2543 1792"» V Nad 50 let obstoječa ^n parna barvarija in kemično snaženje oblek ^^ apretura sukna ^^ L]nbi£anaf n^Ur D/ir OUnce, Sclenborgova ni. 8. Hlllllli DUV Barska ulica 46. Postrežfca vestaa in točna. Najnižje cene. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo IRznaiBl Jforzi za m&t f bili ' Pisalni stroji „ADLER'S plelilni stroji vseh velikosff Hi H xa rodbino in obrt. Najnižje cene. tami plimi 11 Haglas Ljubljana, Kongresni trg št. 12. "6 Haivečia zaloga sohištra za spalne In fcdllne sobe, salone In gosposke sobe. Prcproge, zarlonl, modroci na vzaai žlmnatl modroci, otroskl tozIčU Itd. ICaJsolidoej$9 blago. Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. Enpnfeia in proda4 im ali ▼ ke« misijoa fzimeni samo starinske stvari ia tudl "45 staro zobovje. A!M hmi M io Mar, FrančiSkanska ulica U. 10f Lfubijana. Popravila inpreobleke :: točno in ceno. :: Popravila \n preobleke :: točno in ccro. :: Ma|cenejse dežiiike in solnčnike domačega izdelka priporoča h'ornica dežnikov in solnčnikov Jos. VSdmai1 Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. LluIliillE JUlUll i Viktor Saft j SiisjiDini! t (. ma elani eoSU Sopki, venci s tragovi in napisi se izdelujeio po BS|nii|ili cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih I suhin vencev. I Priporoča se z odličnim spoStovaniem I Viktor Bajt Naslov za brzojavi: j Viktor Bajt, cretlični salon, Ljubljana, j Krapina -Toplice (Hrvaško) Pojasnila in prospekti gratis po ravnateljstvu. ozdravijo: Olht, Revrnatlzeni, Isblas. I293I *«% JY(odm saton ■§»- Mtaka Storoat, £jabljana, Stan frg g/. Velika zaloga dunajsfoh damskih in deklišfah = slamm&v. = ćFopravila točno in najcenoje. Zalni klobuci v veliki hberi. ZDBAVA KRII Kri je splošna hranilna tekočifia, iz katere za-jema telo hranilne snovi. Ce nima kn dovolj hra-nilnih snovi, oslabe vsi udje, in tako se potem roraja ćela veriga različnih bolezni, ki nam ogrene življenje. To zlo verigo je treba predreti in to je mogoče doseČI Ie na eni točki: v hranjenju krvi in nienem izboljšanju. Jaz sem po dolcoletnem preiskavanju spisal knjigo, v katert kažem, kako in na kak način se kri in soki izboJjša