16. julij 2007 številka 55 2 Uspešen Festival Soboški dnei 3 Županov kotiček 4 Junijsko zasedanje mestnega sveta 10 Občinska priznanja 2007 11 Poslovilni objekt uradno odprt 19 Natečaj za najbolj izvirno počitniško fotografijo 24 Mura 05: nov trener in nove okrepitve 30 Nagradna križanka 31 Soboško poletje 2 ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Tudi letos smo oživeli mesto in povečali vrvež na mestnih ulicah ter skupaj zakorakali v poletje z že tradicionalnim Festivalom Soboški dnevi, ki smo ga priredili že dvanajstič. Letošnji je bil tako po vsebini kot po kvaliteti še bogatejši, predvsem pa daljši, saj je trajal šest dni. Veselje je bilo videti množico, ki se je vsak večer zbrala pred gradom. Kljub temu da je festival v vseh šestih dnevih obiskalo približno 35.000 ljudi in je s tem postal eden najprepoznavnejših festivalov v Sloveniji, ga naš lokalni časopis Vestnik ni smatral za dovolj pomemben dogodek, da bi ga v svojem tedniku vsaj omenil. Ta dogodek in še vrsta drugih od mednarodnega letalskega mitinga, ki smo mu bili priča v juniju, do številnih športnih prireditev, ki so bile organizirane v sklopu festivala, in obiska delegacij pobratenih mest iz Ingolstadta, Tumova in Paračina kažejo, koliko pomembnih stvari se v našem mestu odvija samo v enem mesecu. A tudi poletje bo letos prav bogato kulturno obarvano. V želji, da bi občanom popestrili vroče poletne večere in oživeli mestno jedro, smo se v Mestni občini Murska Sobota odločili, da s pomočjo sponzorjev, Zveze kulturnih društev kot izvajalcem in Kristjanom Borovšakom kot umetniškim vodjem klasični glasbi posvečenih sobotnih večerov organiziramo poletne prireditve, ki smo jih poimenovali Soboško poletje 2007. Brezplačne prireditve bodo potekale ob poletnih koncih tedna, odvijale pa se bodo na trgu pred Galerijo, na Kocljevi ulici v Murski Soboti. Namenjene so vsem prebivalcem pokrajine ob Muri, predvsem pa občanom naše občine. Prepričani smo, da bomo v občini obogatili kulturno dogajanje v poletnih mesecih in uspeli s pestrim programom v juliju in avgustu na trg pred Galerijo v Murski Soboti privabiti vse, ki si želite poletnega druženja in zabave v samem mestu in ste tovrstne prireditve v preteklih letih pogrešali. Tudi pogajanja za nadaljnjo gradnjo glasbene šole so se uspešno zaključila. Le-ta se bo po dodatnih popustih ponudnika in popustih, ki so jih dali podizvajalci, ter po prerazporeditvi sredstev v proračunu nadaljevala že jeseni. Počitnice so tu in mnogi že nestrpno pričakujete svoj zasluženi letni oddih na morju, v gorah ali pa kar doma. Vzemite si nekaj prostih trenutkov, se skupaj poveselite in sprostite brez vsakodnevnih skrbi. Naj se vas v poletnih mesecih dotakne energija in vas spremlja sreča. Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota Mestna občina MURSKA SOBOTA Drage občanke in občani, ob prazniku Mestne občine Murska Sobota, 16. juliju, vam čestitam in se vam zahvaljujem za dobro sodelovanje, podporo in pomoč pri ustvarjanju boljšega življenja naše skupnosti. župan Anton Štihec s sodelavci 3 MESTNI SVET Za Pomursko pokrajino in projekt prenove Fazanerije Brigita BAVČAR Prva vsebinska točka med štirinajstimi na 7. seji mestnega sveta v Murski Soboti je bila, po ugotovitvi prisotnosti 24 mestnih svetnikov in potrditvi dnevnega reda ter zapisnika 6. seje, obravnava predloga območij pokrajin v Slovenji z imeni in sedeži. Člani mestnega sveta so po obrazložitvi Nade Šiftar iz mestne uprave in svetniški pobudi o vključevanju v aktualne razprave soglasno podprli vladni predlog. Ta med 14 pokrajinami predvideva tudi Pomursko pokrajino s sedežem v Murski Soboti, ki obsega območje 27 občin v Prekmurju in Prlekiji. Nadaljevanje razprave o določitvi območja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Turistični in rekreacijsko-športni center Fazanerija Murska Sobota tokrat ni potekalo v znamenju nasprotovanj, ampak zavzemanja za čim prejšnjo obnovo tega zelenega dela mesta. Predlog župana Antona Štihca, naj se v projekt vključi celotna Fazanerija, sta podprli tudi svetniški skupini LDS in SD, ki sta na prejšnji seji izrekli veliko pomislekov. Brigita Perhavec, vodja svetniške skupine SD, ki se je udeležila tudi javne predstavitve projekta v hotelu Diana v popoldnevu pred junijskim zasedanjem mestnega sveta, se je zavzela za dostopne cene storitev. Predlagala je, da naj arhitekt Andrej Kalamar pri projektiranju sodeluje s posvetovalnim telesom, ki ga imenuje župan, sestavljajo pa ga strokovnjaki za posamezna športna področja ter krajinski arhitekt, katerega soglasje omogoči posek dreves, če bo to potrebno. Zahtevala je, da naj bo pogodba o javno-zaseb-nem partnerstvu pred podpisom predstavljena svetnikom, in županovo odgovornost, da jih sproti seznanja s projektom. Mag. Marjan Gujt iz svetniške skupine LDS, ki ga na prejšnji seji ni bilo, je dejal, da v stranki niso nasprotovali projektu, niti razširjenemu ne, zah- tevali pa so, da mestna občina premišljeno vstopi v partnerstvo in z njim seznanja mestni svet. Mag. Robert Celec, mestni svetnik iz vrst SDS, je opozoril na socialno komponento, ki naj bo upoštevana in bo omogočala cenovno dostopno kopanje ter športno udejstvovanje čim širšemu krogu ljudi, tudi invalidom in upokojencem, tako da bo Fazanerija namenjen vsem prebivalcem Murske Sobote in Prekmurcem vseh socialnih struktur in generacij. Tudi najmlajšim, ki jim bo namenjeno sodobno otroško igrišče ob drugih že večkrat predstavljenih vsebinah in športnih ter gostinskih programih. V prvi obravnavi sta bila odloka o gospodarskih javnih službah ter opravljanje oskrbe s pitno vodo na območju mestne občine. Oba je predstavila Nada Cvetko Török. Po drugi obravnavi je bil sprejet dopolnjen pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči na področju razvoja kmetijstva v mestni občini, mestni svetniki pa so se seznanili tudi s pravili za izvolitev članov v državni svet. Soglašali so s podelitvijo treh zahvalnih listin ob občinskem prazniku mestne občine po obrazložitvi predsednika pristojne občinske komisije Nikolaja Mirana Lanščaka. Sprejeli so tudi sklep o ukinitvi statusa javnega dobra, ki ga Ministrstvo za okolje in prostor dodatno pridobiva od mestne občine za potrebe vodnogospodarske ureditve in obnove raz-bremenilnika Ledava-Mura v Murski Soboti. V svetu Pokrajinskega muzeja Murska Sobota bodo na predlog komisije za imenovanja in po sklepu mestnega sveta novi predstavniki ustanovitelja Miran Forjanič, Andrej Gerenčer in Geza Kišfalvi, v Galeriji Murska Sobota pa Marjeta Gomboc, Gregor Maučec in Marko Martinuzzi. Svetniške pobude in predlogi PREDLOGI IN POBUDE ČLANOV MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, PODANE NA 7. SEJI MESTNEGA SVETA. DNE 20. JUNIJA 2007 Na seji so bila postavljena naslednja vprašanja oz. podane naslednje pobude: mag. Robert CELEC: Za direktorja RRA Mura je bil z reelekcijo ponovno imenovan stari novi direktor. V interesu javnosti je zahteval obrazložitev, zakaj ni bilo razpisa za tako odgovoren položaj. Zanimalo ga je, kakšni sta višina plače direktorja RRA Mura in nagrada za uspešnost, kakšno je stališče župana glede celotne problematike oziroma primera in kakšni bodo ukrepi. Glede na to, da si nekdo daje takšne nagrade za uspešnost, verjetno tudi sredstev mestne občine ne potrebuje, zato je predlagal, da se v naslednjem proračunu sredstva, ki se namenjajo za RRA Mura, namenijo podpori malih in srednje velikih podjetij v lokalnem okolju, ali podjetjem v nastajanju, ali podjetjem, ki širijo svojo dejavnost na tuje trge. Mestna občina Murska Sobota si bo od nadzornega sveta RRA Mura pridobila podatke, zakaj so se odločili za reelekcijo in ne za javni razpis, ter podatke o višini nagrade za uspešnost. Pozanimali se bodo tudi, zakaj so jo, glede na status regionalne razvojne agencije, podelili. Zupana je direktor RRA Mura seznanil šele takrat, ko je nadzorni svet že sprejel sklep o reelekciji direktorja. Kakšni so lahko ukrepi mestne občine? Mestna občina ima v nadzornem svetu samo enega predstavnika, ki ga imenuje skupaj z nekaterimi drugimi institucijami; en član v nadzornem svetu nima prevladujoče vloge. V prihodnje bo mestna občina več sredstev namenjala občinskemu Razvojnemu centru. Omenjeni agenciji so bila doslej, kot soustanovitelju, sredstva namenjena zaradi RIS - Raziskovalno-izobraževalnega središča v Rakičanu, kjer je bilo treba vzpostaviti pogoje, da se je visokošolski izobraževalni program menedžment v agroživilstvu in kmetijstvu lahko začel izvajati. Zanima ga, ali in kako se je mestna občina angažirala na področju oko- 4 MESTNI SVET ljevarstva ter kakšne ukrepe je sprejela zaradi dejstva, da tudi Slovenijo zavezuje Kjotski protokol? Na področju varstva okolja občina izvaja vrsto stvari: izdelana je okoljska študija, v razvojnih programih je veliko pozornosti namenjene obnovljivim virom energije kakor tudi učinkoviti rabi energije, izdelana je študija o energetski zasnovi mestne občine. Trenutno se pripravlja projekt »The live com awards«, ki obravnava okoljsko prijazni menedžment. Na področju revitalizacije parka in ostalih zelenih površin je zastavljen projekt skupaj z madžarskim partnerjem iz Körmenda. Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije sta tudi del projekta, ki se pripravljata skupaj z mesti v regionalnem trikotniku, kjer sodeluje osem avstrijskih, devet pomurskih in sedem madžarskih mest. Projekt podpira avstrijska deželna vlada, vladna Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa se mora še odločiti, na kakšen način ga bo podprla in v kakšni višini tudi sofinancirala. Skupnemu regionalnemu projektu je občina želela priključiti projekt o ekoremediaciji na področju Bakovcev in Mokoša, vendar v Svetu regije ni bil potrjen noben regionalni projekt, ampak le subregijski projekti. Zdi se mu prav, da je javnost obveščena o višini sejnin svetnikov. Na koncu koledarskega leta naj se v januarski številki Soboških novih vedno za leto nazaj objavi udeležba svetnikov na sejah mestnega sveta. Anton Tonček KOS: Občani Mojstrske ulice v Murski Soboti opozarjajo, da je ulica ob spremembi s stranske na prednostno postala ena najbolj prometnih, hrupnih in nevarnih ulic, zato predlagajo postavitev hitrostnih ovir (ležeči policaji) ali ureditev enosmernega prometa. Sprejeli bi tudi tretjo rešitev. Glede Mojstrske ulice bo občinska uprava zadeve preverila in obvestila stanovalce. Mojstrska ulica je postala povezava v širšem središču mesta, z osrednjega dela mesta na južni del mesta, in bo morala biti deležna določenih ukrepov, tudi kar se tiče hitrostnih ovir. Na prehodih za pešce je prekratek zeleni interval, kar naj se popravi. Zvočni semaforji, ki so jih vsi navajeni, so pretihi, nekateri ne delujejo (na Slovenski ulici, od Jelše do Trga zmage). Več svetnikovje opozorilo na prekratek zeleni interval na semaforjih za pešce. Na Cankarjevi ulici, ki je državna cesta, je ta zadeva že bila obravnavana. Občina bo še enkrat preverila, ali je interval na prehodih za pešce možno povečati, da bi bili prehodi čez cesto varnejši. Nekateri prometni znaki so postavljeni sredi pločnika (pri policiji), kar je zelo nevarno. Prometni znaki sredi pločnika bodo, kjer je možno, prestavljeni. Marjeta GOMBOC: Predlagala je, da se po sprejetju zapisnika na seji Komisije za statutarna in pravna vprašanja zapisnik posreduje vsem članom mestnega sveta zaradi seznanitve z delom in odločitvami na seji. Razlaga določil poslovnika: župan je že na omenjeni komisiji povedal, da absolutno ne sprejema trditve, da sej mestnega sveta ne vodi korektno. Meni, da jih vodi korektno: vsi svetniki imajo možnost razpravljati, a ko se razprava zaključi in predlagatelj, kar župan je, pripravi predlog sklepa na podlagi razprav, mora tudi obrazložiti, zakaj želi, da se sklep sprejme v taki obliki. Če bi župan po zaključku razprave, oz. po tistem, kar pove kot predlagatelj, še dovoljeval razprave, bi točka trajala dolgo. Še vedno pa ima po zaključku razprave in županovi obrazložitvi vsak svetnik pravico obrazložiti svoj glas. Brigita PERHAVEC: Ponovno je postavila vprašanje, kdaj bosta izdelani študija varne poti do Ekonomske šole, ki je bila obljubljena tako v Odboru za infrastrukturo kot na sami seji mestnega sveta, ter prometna študija. Ali je prometna študija republiška stvar ali lokalna zadeva? Kdaj bo predstavitev prometne študije oz. prvih sprememb v mestu, ki bodo temeljile na podlagi že narejene prometne študije ? Glede varne poti do Ekonomske šole bo pripravljen pisni odgovor. Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINA: V Razlagovi ulici, v neposredni bližini Fazanerije, je izsušena struga potoka Mali Dobel oziroma zahodnega kolektorja. Zanima jo, v čigavi pristojnosti je čiščenje te struge? Struga naj se očisti. Zadeve glede struge Malega Dobla bodo preverjene in pripravljen bo pisni odgovor. Marko MARTINUZZI: Po Gregorčičevi ulici poteka tovorni promet, kljub temu da so postavljeni prometni znaki, ki tovorni promet prepovedujejo. Vprašal je, na kakšen način bo občinska uprava zagotovila varnost, kako bo v okviru svojih pristojnosti prispevala k temu, da tovorni promet po Gregorčičevi ulici ne bo potekal. V središču mesta se šteje promet; dela se namreč obnovljena prometna študija za Mestno občino Murska Sobota. Prometna študija bo tudi pokazala, na kakšen način reševati promet. Ko bo končana, bodo svetniki z ugotovitvami seznanjeni. Rudolf HORVAT: Zanima ga datum otvoritve glasbene šole, kdaj se bo nadaljevalo z delom in kdaj bodo lahko prvi učenci vstopili v šolo ? O otvoritvi glasbene šole bo župan govoril v naslednji točki dnevnega reda. Drugo vprašanje se nanaša na košnjo trave v parku. Trava je pokošena le na polovici parka. Zanima ga, ali so tam kakšne šolske poti z biotopom in zakaj se trava v delu parka proti Osnovni šoli I ne kosi, saj je ta del parka zelo neurejen. Glede košnje trave v parku bo zadeva preverjena. Zupan ni zadovoljen s tistim delom podjetja Komunala, ki upravlja z zelenimi površinami. Tudi sam mora opozarjati, da se posamezne stvari uredijo. Služba Komunale, ki vzdržuje zelene površine, bo morala uvesti določene prioritete; to so vsekakor vpadnice in deli, kjer se ljudje najbolj zadržujejo, tudi ves park. Leta 2004 je bil član nadzornega sveta RRA Mura in bil odstopljen, tudi s pomočjo Mestne občine Murska Sobota in ob pomoči vseh občin, ki 5 MESTNI SVET so ga takrat složno brez njegove vednosti zamenjale v nadzornem svetu RRA Mura. Naš predstavnik bi verjetno moral dati odgovore na večino postavljenih vprašanj. G. Sooš naj bi dal poročilo o svojem delu in povedal, Kako je lahko prišlo do reelekcije, do takšnih plač in delitev, ko pa je Murska Sobota vedno imela v tem organu eno od odločujočih besed. Svojega člana nadzornega sveta RRA Mura, kije odstopil, bomo povprašali, naj razloži, zakaj je odstopil oz. kaj je bil vzrok. Elizabeta ROŽMAN: Povedala je, da je na zahodni strani parka trava visoka en meter, klopi niso urejene, tudi odgovora na vpraša-nje ni dobila. Odmevnost sedanjih Soboških novin je velika. Najbrž zato, ker so v njih vprašanja in odgovori in ker ljudje vedo, kaj se dogaja v mestnem svetu. Na vprašanja, ki jih postavila gospa Rozmanova, bodo pripravljeni pisni odgovori. Župan je zaprosil, da se vprašanja posredujejo občinski upravi, da se lahko odgovori pripravijo pravočasno. Občani sprašujejo, kaj se dogaja z objektom na vogalu Slovenske in Ulice ar-hitekta Novaka, ki je prelepljen s plakati ? Dvorišče za nekdanjim objektom Central je zelo neurejeno, smeti se kar nabirajo. V našem kraju je ohranjene tako malo zgodovine, zato je škoda, kar se dogaja s peščico zgradb, ki še trkajo, kakšno je bilo mesto nekoč. O objektu na vogalu Ulice arhitekta Novaka in Slovenske ulice je župan govoril že na prejšnji seji. Objekt ni v lasti občine. Občina je lastnika že več-krat opozorila na neurejenost. Nov lastnik nekdanjega Centrala želi objekt preurediti za določene dejavnosti: italijansko restavracijo, slaščičarno. Ker je objekt zaščiten, mora biti preureditev oz. adaptacija objekta v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občani bi želeli policijo večkrat srečati v parku. Zupan se strinja, da so policisti premalo v parku. Ljudje sprašujejo, kaj je z ulično razsvetljavo v Mojstrski ulici. preverjena bo ulična razsvetljava v Mojstrski ulici. Čigavi sta hiši v Vrtni ulici 1 in v Slomškovi ulici (bivši servis bele tehnike), ki sta v izredno slabem stanju. Hiša v kateri je bil bivši servis bele tehnike, je v polovični lasti občine, drugi del pa je bil v zasebni lasti. Na Vrtni 1, ki je v občinski lasti, živi starejši stanovalec. ki ima kar nekaj domačih živali oz. ljubljenčkov. Išče se rešitev za preselitev stanovalca z njegovim privoljenjem, da se lahko potem ta objekt poruši. Kako in kdo naj zagotovi red in mir, da se ne bo uničevala imovina na murskosoboški tržnici v nočnem času in za Domom upokojencev ? Večkrat so že klicah policijo, rezultatov pa ni. O redu na tržnici so že potekali pogovori z vodstvom in predstavniki policije, ki so že pripravili nekatere akcije. Pogovori so bili opravljeni tudi z lastniki lokalov na tržnici oz. v bližini, ki pravijo, daje zadeva zelo kritična, kaotična, predvsem ob petkih in sobotah. V dogovoru s policijo bo potrebno nekaj narediti. Razmišlja se o naslednjih ukrepih: ureditev razsvetljave, saj se ljudje zadržujejo tam, kjer je temno (luči lahko tudi poškodujejo); druga možnost je postavitev kamere, tretja pa absolutni stalni nadzor s strani policije na tem mestu. Lokal Unisex ima zagotovljene parkirne prostore, vendar so ob petkih in sobotah zaparkirani vsi pločniki na glavni ulici, v bližini so stanovanjski bloki. Prizadeti so iskali pomoč že na vseh mogočih inštitucijah, a brez rezultata, edino na zelenicah se ne parkira več. Murska Sobota ni samo Slovenska ulica, temveč je tudi širše območje. Zupan se strinja, da Murska Sobota ni samo Slovenska ulica. Če občani opazijo, da zadeve niso urejene, naj opozorijo občinsko upravo. Obiskovalci lokala Unisex lahko ob petkih in sobotah parkirajo v središču mesta ter na gramoziranem delu med Slomškovo in Cankarjevo ulico. Verjetno bo občina na robu ceste in pločnika postavila stebričke, da se na pločnikih ne bo moglo parkirati in bodo obiskovalci prisiljeni parkirati drugje. Lokal ima na dvoriščni strani parkirišča, glede na obisk pa jih je premalo. Zanima jo, zakaj je odstranjena zelenica pri Galeriji. Zelenica pri Galeriji je bila odstranjena v skladu z ureditvenim načrtom, ki ureja to območje. Ta prostorje v končni fazi predviden kot trg, ki bo v celoti tlakovan. V središču mesta je na območju, kjer je danes semenarna, predvidena zelena površina. Ko bo Zvezna ulica zaprta za promet, je na sredini predviden drevored. Trg se postopno ureja. Del zelenic še vedno ostane tudi tam, kjer se želi v poletnih mesecih organizirati določene aktivnosti, da se privabi ljudi nazaj v mestno središče. Začasno bodo postavljena igrala za otroke. V delu, kjer je vodomet, je predvideno, da se zelenica ohrani. Postavila je vprašanje, kako je z varovanimi stanovanji. Se bodo sploh kdaj gradila? Kako bo s kinodvorano v bodočnosti ? Za sanacijo, adaptacijo najnujnejših del v kinodvorani so v proračunu sredstva zagotovljena. Iz sredstev občinskega proračuna se lahko izvajata ena ali dve večji investiciji, večji projekti se bodo začeli reševati po principu javno-zasebnega partnerstva. V letošnjem proračunu je največja investicija, poleg nadaljevanja komunalne opreme obrtne cone, glasbena šola, naslednje leto bo kinodvorana. Občina bi lahko kandidirala za sredstva iz neposrednih regionalnih vzpodbud, to so sredstva, ki jih država oz. Evropska unija daje za razvoj regije. Prvega junija je bil objavljen razpis. Projekte je treba dogovoriti v celotni regiji. Mestni občini Murska Sobota pripada 1,9 milijona evrov za tri leta, investicija v kinodvorano pa je vredna 3,4 milijone. Letos je občina na ta razpis prijavila druge investicije, predvsem infrastrukturne: ceste, pločnike, kolesarske steze itn. Člani mestnega sveta dobivajo veliko vabil na različne prireditve. Menila je, da bi lahko bilo prijetneje, ko bi na prireditvah bili člani mestnega sveta skupaj, ne pa se družijo po strankarski pripadnosti. Miran FORJANIC: Zahvalil se je za imenovanje v svet javnega zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota. Regijska bolnišnica ima poleg finančnih težav tudi dotrajano aparaturo. Prisotne je seznanil, da bi bolnišnica potrebovala računalniški tomograf ali CT, magnetno resonanco, ukvarjajo pa se tudi s projektom pobolnišnične nege. V svetu zavoda je predlagal, da bi se aktivnosti za nakup potrebne opreme vodile prek javno-zasebnega partnerstva. Kabelski sistem Murska Sobota je predsednikom svetov krajevnih skupnosti poslal pismo o nameri; in sicer želi s pogodbo v krajevnih skupnostih prevzeti ta sistem. Predlagal je, da se skupaj z mestno občino in predsedniki svetov krajevnih skupnosti ustanovi strokovna komisija, ki bi poskušala na najbolj pošten način speljati povezavo s kabelskim sistemom, da ne bodo prikrajšani krajani, ki so kabelski sistem gradili. Kabelski sistem - KATV Murska Sobota je v četrtem členu pogodbe zapisal, da se naročnik zavezuje, 6 MESTNI SVET da bodo imetniki priključka zagotovili novo naročniško pogodbo, da bodo premoženje prepisali na kabelski sistem itn. Menil je, da so ti naročniki, ki so izgradili to omrežje, upravičeni do neke omrežnine. Kabelski sistem distribuira signal v gospodinjstva, ne plačuje pa omrežnine. Kabelska TV Murska Sobota je že sklicala sestanek, na katerega je poleg predsednikov svetov krajevnih skupnosti povabila tudi župana. Zupan je predsednikom svetov predlagal, da se povežejo in skupno nastopijo do KATV, ki želi sedaj brezplačno pridobiti tiste vode, ki so jih nekoč zgradili v krajevnih skupnostih. S skupnim nastopom so krajevne skupnosti lahko močnejše pri pogajanjih, občina lahko pri tem lahko le pomaga, tako da krajevne skupnosti podpira in da z njimi zahteva določene zadeve. Zakaj kabelski sistem ni že v prejšnjih letih dal pobude, da bi te zadeve brezplačno prenesli? Anton CAMPLIN: Kot kolesar je že večkrat opazil, da se v semaforiziranem križišču pri Zvezdi najmanj eden do dva voznika peljeta skozi rdečo luč, ni pa še zapazil, da bi takšen primer bil sankcioniran s strani policista. Opozorilo o vožnji skozi rdečo luč na semaforju je umestno, vendar je v pristojnosti policije. Zeleni interval za pešce na semaforjih je prekratek, tako pri OMV kot pri Petrolu na Cankarjevi, kjer je tudi pešpot za Osnovno šolo III. Na Slovenski ulici, ob prvem kiosku pri Sopingu, so na kolesarski stezi, ki je nekoliko preusmerjena, postavljena štiri stojala za kolesa. Ce se v stojala postavijo kolesa, zaprejo pot kolesarju, poleg tega pa obstaja še nevarnost, da se nespreten ali nepazljiv kolesar zaleti v steber ulične razsvetljave. Postavil je vprašanje, ali je res usahnil vir tople vode, s katero je bil napolnjen en bazen na kopališču v Murski Soboti? V mestu sta dve vrtini tople vode: pri Diani in na Vrtni oz. Mojstrski ulici. Druga je bila do določene mere zasuta, zato je tudi izplen te vode manjši. Ker se ta izplen dela ciklično, torej ni kontinuiran, se čuti, kot da ni vode; res pa je, da je pritisk v tej vrtini nekoliko usahnil. V projektu Fazanerija je tudi predvidena vrtina, prek katere naj bi se ogreval ves kompleks športnih, bazenskih, hotelskih in še kakšnih objektov, ki so predvideni na območju današnje vojašnice. Ulico Staneta Rozmana so pred kratkim, po Gratelovih posegih, asfaltirali. Kratek odsek od Staneta Rozmana do Zelene ulice pa je še manj vzdrževan, še vedno je v grobem stanju, kot ga je pustil Gratel. Preverjeno bo, zakaj ni narejen asfalt na delu od Ulice Staneta Rozmana proti Zeleni ulici. Gratel ima dva izvajalca, eden od teh je Cestno podjetje. Ker se je Cestnemu podjetju pokvaril stroj za asfaltiranje, deli tras niso bili urejeni. Andrej GERENČER: Strinjal se je, da je v mestu treba narediti veliko revizijo semaforizacije. Tisti, ki je za to zadolžen, naj to uredi. Zanima ga, kako je s podhodom na Lendavski ulici. Jože CASAR: Javno podjetje Komunala je pred dvema tdenoma letališču v Rakičanu organiziralo vseslovenske komu-nalne igre. Iger se je udeležilo 3000 udeležencev iz cele Slovenije. Pohvalil je Komunalo, ki zelo dobro dela. Čestital je vsem nagrajencem, še posebej Aeroklubu. Bojan KOROŠEC; Aparature v medicini nasploh so, poleg same osnovne klinike, silno pomembne. Stvari, ki so bile v bolnišnici rešene že pred tremi, štirimi leti, je treba izpeljati do konca. Magnetna resonanca je danes že neobhoden del vsakodnevne diagnostike; na najvišjem strokovnem nivoju v Ljubljani je bilo dogovorjeno, da bo prvi magnet, ki se bo kupil, poslan v Mursko Soboto. Treba je nadaljevati projekt negovalne bolnišnice, ki je kot prvi v Sloveniji stekel pred leti. Problem je organizacijski, deloma tudi prostorski, aktualni problemi so že dolgo znani, nakazane rešitve je treba izpeljati. Glede aparatur v bolnišnici je župan premalo seznanjen, se bo pa pozani-mal, ali in kdaj je bil sklenjen dogovor o magnetni resonanci oz. magnetnih aparaturah. mag. Marjan GUJT: Postavil je vprašanje, kako bo z ograjo okrog južnega dela pokopališča. Ograja okrog pokopališča je predvidena v ureditvenem načrtu za pokopališče, tudi v tistem delu, kjer je danes lesena ograja. Objekt na pokopališču se zaključuje in bo v kratkem predan namenu. Sedaj se zaključuje urejanje parkirišča pred objektom, nabavljena je vsa oprema. Na južnem delu bo grajena stena, urejeni bodo žarni grobovi. Zanima ga urejanje Čopove ulice. Župana je vprašal, kdaj se bodo tam posadila drevesa oz. uredilo tisto, kar je v planu mestne četrti Partizan. Občina ima službo, ki po predpisih izvaja vse javne razpise. Za mestne četrti je doslej to izvajal tajnik mestnih četrti na podlagi predhodnega pooblastila. Ker se ugotavlja, da zadeve niso bile tako transparentne, kot bi morale biti, bo javni razpis, zbiranje ponudb in oddajo del izvajala občinska služba. Za programe mestnih četrti je zadolžen tajnik mestnih četrti, ki mora pripraviti ustrezno razpisno dokumentacijo. Projekti mestnih četrti se bodo izvajali, le postopke bo vodila občina. Dezider ŠOOŠ: Župana je zaprosil, da poda informacijo o namerava-ni sanaciji cestišča, ki povezuje Veščico, Gederovsko cesto in Tišinsko cesto. O sanaciji ceste, ki povezuje Gederovsko in Tišinske cesto, bo župan govoril pri naslednji točki dnevnega reda. Na vprašanja, na katera odgovori niso bili podani, bodo podani odgovor v pisni obliki. 7 MESTNI SVET Župan je podal naslednji informaciji Glasbena šola Že v lanski proračun je bil na podlagi predinvesticijske študije in pro-jektov za glasbeno šolo vključen celotni znesek investicije. Na razpis je bila oddana ponudba, ki je presegala proračunsko vrednost, zato občina pogodbe za objekt v celoti ni mogla skleniti. Pogodba je bila sklenjena samo za gradbena dela s krovskimi deli za postavitev objekta do III. gradbene faze. Letos je bil opravljen razpis za obrtno-inštalaterska dela. Tudi tokrat je na razpis prišla ponudba v znatno višjem znesku, kot so predvidena sredstva v proračunu. Pri projektu so udeležene tudi ostale občine z območja Upravne enote Murska Sobota in država - trije partnerji na eni strani, na drugi pa izvajalec. Občina ni mogla skleniti pogodbe, saj v proračunu ni predvidenih dovoljšnjih sredstev, zato je razpis zaključila in začela pogajanja, kar je po zakonu o javnih naročilih možno. Na prvem pogajanju s ponudnikom je bilo razloženo, kaj občina pričakuje, na drugem je ponudnik že predstavil konkretno ponudbo. Rezultati pogajanj so sledeči: izvajalec je od svojih podizvajalcev zahteval popuste, opravljenih je bilo nekaj racionalizacij. Skupen izkupiček racionalizacije oz. zmanjšanje ponudbe znaša okrog 240.000 evrov, to je 50 do 60 milijonov tolarjev. Racionalizacije v objektu niso na škodo kvalitete objekta, ampak se tičejo zunanjih u reditev, ki ne bodo v celoti zaključene. na fasado, ki se deloma lahko zaključi z drugačnim materialom itn. Končna ponudba s strani ponudnika je še vedno nekoliko višja od sredstev, predvidenih v proračunu. Glede na dogajanja ni pričakovati, da bo do 1. 9. 2007, do začetka novega šolskega leta, glasbena šola zaključena. V letošnjem letu se objekt do določene stopnje želi zaključiti, zato župan predvideva prerazpo- reditve proračuna znotraj tistih proračunskih postavk, ki zaključujejo določeno dejavnost. Pod kontom 4000 občinska uprava, pod konto izobraževanje so pred- videne naslednje prerazporeditve: - Objekt naj se gradbeno zaključi do te faze, da bo funkcionalen, ni pa nujno, da je nabavljena vsa oprema, kot na primer inštrumenti, saj samo en klavir stane 25 milijonov tolarjev. Znesek opreme se iz investicije lahko izvzame in realizira v naslednjem proračunskem obdobju, gre za okrog 21.000 evrov. Potem so še štiri prerazporeditve manjšega obsega: na področju izobraževanja je 34.879 evrov bilo predvidenih kot investicijski transferji osnovnim šolam za vzdrževalna dela v manjšem obsegu; ta sredstva se namenijo za dokončanje glasbene šole. - Razporeditev 12.903 evrov, kolikor je prihranjeno pri razpisu, ker je najugodnejša ponudba na razpisu za izvedbo prve faze obnove športnega igrišča v Bakovcih nižja, kot so predvidena sredstva v proračunu, zato se lahko ta sredstva prerazporedijo za glasbeno šolo. Pri izgradnji plinske kotlovnice in zamenjavi oken na prizidku Osnovne šole I: že dve leti se na tej šoli zamenjujejo okna; 107.000 evrov se nameni za glasbeno šolo, zamenjava oken bo zaključena v naslednjem letu. Pod postavko gospodarstvo je bilo 41.729 evrov predvidenih za tiskanje promocijskega gradiva in potujoče razstave s predstavitvijo zgodovine občine za sejemske potrebe. Tega projekta letos ne bi izvedli, sredstva se namenijo za glasbeno šolo. S temi prerazporeditvami se lahko zaključi finančna konstrukcija in sklene pogodba. To velja v primeru, če ostale občine, ki so udeležene pri tem projektu, ne bodo dodatno prispevale niti tolarja. O prerazporeditvi proračunskih sredstev bodo svetniki seznanjeni v poročilu o realizaciji proračuna. Rebalans bo pripravljen, šele ko bo znano, koliko sredstev bo občina dobila od države na razpisih iz neposrednih regionalnih vzpodbud. Sestanek na Ministrstvu za promet Na Ministrstvu za promet je bil sestanek glede devetih tem, ki se tičejo prometa. V prvi točki je pogovor tekel o podvozu na Lendavski. Država je lani v rebalansu proračuna sprejela dinamiko izgradnje tega podvoza, s katero občina ni bila zadovoljna. Država je morala zagotoviti sredstva za urgentne ukrepe na glavni pomurski cesti G 1-3, za del, kjer avtocesta še ni zgrajena, in je sredstva vzela iz postavk za Pomurje. Zato je bila gradnja podvoza iz leta 2006 prestavljena v 2007, 2008 itn. Lani so opravili razpis in izvedli prvo fazo projekta, to je rekonstrukcija puconskega potoka s štirimi ali petimi premostitvenimi objekti, ki je predpogoj, da se lahko vode iz Ledave speljejo v puconski potok in se potem na območju Ledave izvede drugo fazo. Razpis zanjo bo ministrstvo objavilo v 14 dneh. V drugi fazi so predvidene obvozne ceste od blokov na Lendavski do Ledavskega naselja in novega mosta čez Ledavo in rekonstrukcija Industrijske ceste do Lendavske z začetkom gradnje rondoja. Naša zahteva je bila, da morajo vse faze potekati kontinuirano, da ne bo zastojev. Občina trdi, da je projekt lahko zaključen konec 2008, ministrstvo pa, da šele v začetku 2009. Kar se tiče Lendavskega podvoza, je dano zagotovilo, da denar sedaj ni več problem, problem sta samo tehnična izvedba in zaporedno sledenje teh faz izgradnje. Tretja faza je rušitev ledavskega mostu in gradnja podvoza pod železniško progo. Zupan ocenjuje, da bo zadeva kontinuirano tekla, saj so bile dane to- 8 AKTUALNO vrstne obljube. Druga točka je bila povezava dveh regionalnih cest: Gederovske in Tišinske ceste, ki se navezuje tudi na problematiko Ulice Mikloša Kuzmiča in tovornih vozil, ki so prevažali sekanec po tej cesti in povzročali hrup in nemir. Občina je postavila prometni znak in preprečila vožnjo tovornjakov. Ker je tovornjakom edina povezava iz Sotine do asfaltne baze ob Bakovski cesti bila kot občinska cesta Ulica Mikloša Kuzmiča, je občina po prepovedi vožnje tovornjakov na tej ulici dovolila uporabo poljske poti med Gederovsko in Tišinsko cesto, zahtevala pa je, da se ta poljska pot ustrezno utrdi in protiprašno prevleče. Od direktorja DARS-a se je zahtevalo, da stroške krijejo iz sredstev za izgradnjo avtocest. Občini je vseeno, kdo jih bo pokril, zahteva pa utrditev ceste. Občina ne želi nagajati domačemu podjetju, kajti potem lahko zaprejo asfaltno bazo. Po dogovorih in tudi z zagotovilom ministra bo preplastitev narejena. Če bo dela prevzel Pomgrad, bo jih pač moral narediti, tako kot se bodo dogovorili z ministrstvom. Prav tako se je zahtevalo, da se preplasti Ulica Mikloša Kuzmiča, kar so tudi obljubili. V začetku julija bo prišel direktor DARS-a z ekipo in zadeve pregledal. Obljubljeno je bilo, da bodo sredstva zagotovili. Na sestanku je tekel razgovor še o Markišavski cesti, ki je državna, o križišču pri Gardi, ki je že bilo predvideno v državnem proračunu, a zaradi racionalizacij izločeno. Križišče bo narejeno v letu 2008. Pogovori so potekali tudi na temo obvoznic. Leta 2009,2010 bodo v državnem proračunu zagotovljena sredstva za gradnjo zahodne obvoznice od rondoja do Gederovske ceste, vendar le v primeru, če občina naredi prostorsko in projektno dokumentacijo. Podobno je glede vzhodne obvoznice. V letošnjem občinskem proračunu so predvidena sredstva za izdelavo lokacijskega načrta za vzhodno obvoznico. Občina bo torej pripravila prostorsko dokumentacijo, nato pa od ministrstev zahtevala, da projekte vključijo v svoje razvojne programe. Razgovor je tekel še o elektrifikaciji železniške proge skozi Mursko Soboto. Pri tem ima občina določene zahteve, od katerih ne bo odstopila. Na celotni stezi skozi Mursko Soboto naj se ob železniški progi uredijo aktivne in pasivne protihrupne zaščite, podhod za pešce in kolesarje v južnem delu pokopališča (Trstenjakova ulica). Zupan meni, da so bili pogovori koristni, konstruktivni, dane so bile tudi obljube, da se zadeve ob letošnjem rebalansu državnega proračuna ne bodo spet premikale. Dogovorjen je bil operativni sestanek za probleme strateške narave. 9 AKTUALNO Občinska priznanja 2007 v skladu z odlokom so bila razpisana naslednja priznanja: častni občan Mestne občine Murska Sobota, pla-keta Mestne občine Murska Sobota in zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota. Odlok v 6. členu opredeljuje, da se vsako leto lahko podelijo največ ena plaketa in največ in zahvalne listine. Na razpis so prispeli trije predlogi za podelitev zahvalne listine, predlogov za podelitev naziva častni občan in za podelitev plakete nismo prejeli. Predlogi za podelitev zahvalne listine so naslednji: 1. Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota je predlagala Društvo upokojencev Murska Sobota; 2. Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota je predlagala Aeroklub Murska Sobota; 3. Pomurski ekološki center in Saubermacher-Komunala Murska Sobota, d. o. o., sta predlagala Heleno Frumen, učiteljico biologije in kemije na Osnovni šoli II Murska Sobota. Komisija za nagrade in priznanja je prispele predloge preučila. Na osnovi obravnave prejetih predlogov Komisija za nagrade in priznanja Mestnemu svetu Mestne občine Murska Sobota predlaga, da v letu 2007 podeli vse predlagane zahvalne listine Mestne občine Murska Sobota: 1. Društvu upokojencev Murska Sobota Društvo upokojencev Murska Sobota je letos praznovalo 60. obletnico delovanja. V tem obdobju je društvo povezovalo ljudi v tretjem življenjskem obdobju in uveljavljalo njihov kulturni, socialni in osebni interes ter reševalo probleme in težave, s katerimi se upokojenci srečujejo. Pri delovanju je vso obdobje bilo temeljno načelo nadaljevati dejavnosti, ki povezujejo člane v društvu, in skrbeti za boljšo kakovost življenja v času upokojitve. Društvo danes nadaljuje s širitvijo programov na socialnem, kulturnem, športnem, izletniškem in družabnem področju. Vse naloge, ki si jih s programom zastavijo, v celoti uresničijo in jih v marsičem presežejo, česar ne bi zmogli brez prizadevnih posameznikov - prostovoljcev, ki jim lahko zaupaš in ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas, dajati nove pobude, ideje in predloge in se z vso vestnostjo, brez plačila in nagrad oprimejo prevzetega dela. V društvu so delovali in delujejo ljudje z velikimi življenjskimi izkušnjami na socialnem, gospodarskem, delovnem ter političnem področju. V društvo je danes vključenih 1700 članov iz Murske Sobote. V zadnjih letih so izdali knjigo o 60-letni zgodovini društva, se vključili v projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma «, vsako leto so pripravili nad 30 javnih predstavitev delovanja društva, izdali knjigo zbiralca ljudskih pesmi prof. Vladimirja Močana, v letih 2005 in 2006 so izdali literarno zbirko »Shojene poti«, sodelovali s porabskimi Slovenci, organizirali izletniško dejavnost ter uspešno izvedli druge aktivnosti. 2. Aeroklubu Murska Sobota Letos Aeroklub Murska Sobota praznuje 60 obletnico, ki jo je počastil z velikim letalskim spektaklom 16. in 17. junija. Začetki letalstva na tem prostoru segajo v leto 1938, ko je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev kluba pod vodstvom Evgena Kardoša. Leta 1939 je skupina mladih pričela graditi jadralno letalo, izdelovati letalske modele in propagirati letalstvo. Žal druga svetovna vojna prekriža vse načrte in šele leta 1947 se skupina letalskih zanesenjakov vključi v letalsko društvo Mejaš Gornja Radgona in to leto štejemo kot letnico ustanovitve Aerokluba Murska Sobota. Leta 1948 je letalsko društvo Mejaš prenehalo delovati, člani se iz Murske Sobote preselijo na travnik v Černelavcih, ki postane njihovo novo letališče. Leta 1948 je bil na letališču v Cernelavcih organiziran prvi letalski miting, na katerem so sodelovala motorna in jadralna letala. Ker je letališče v Černelavcih postalo neprimerno, je bila izbrana nova lokacija na Muzgah pri Murski Soboti in leta 1954 je na sedanji lokaciji letališča pristalo prvo motorno letalo. Klub se ob svoji 60-letnici lahko pohvali z organizacijo številnih letalskih prireditev, kot so balonarsko evropsko prvenstvo, evropsko prvenstvo v akrobatskem letenju, svetovno prvenstvo v akrobatskem letenju, državna prvenstva v jadralnem letenju in skokih s padali, z organizacijo svetovnih in evropskih pokalov v modelarstvu ter številnih večjih ali manjših letalskih mitingov. Trenutno ima klub približno 90 članov, ki so organizirani v motorni, ultralahki, jadralni, padalski in modelarski sekciji. Organizirane so tudi letal- 10 AKTUALNO ske šole, ki usposabljajo pilote in padalce vseh kategorij. Pilote, ki so se šolali v njihovi letalski šoli, najdemo med piloti civilnega letalstva. vojaškimi piloti in med piloti policijskih helikopterjev. 2 Heleni Frumen, učiteljici biologije in kemije na Osnovni šoli II Gospa Helena Frumen letos odhaja v zasluženi pokoj. V svojem večletnem delovanju z mladimi je dosegla pomembne rezultate, ki so k ugledu šole in občine pripomogli v širšem slovenskem okolju. Bila je ena prvih, ki je v naši regiji zagovarjala in vpeljevala skrb za okolje. Je tudi ena prvih mentoric ekošol v Pomurju in na splošno vodja in ustanoviteljica ekota-borov, ki se odvijajo na Osnovni šoli II že dobrih 10 let. Aktivno je vodila aktiv kemikov pomurskih osnovnih šol. Je zelo aktivna in pri skrbi za okolje sodeluje z organizacijami v občini, in sicer z namenom osvestiti mlade o po- menu varovanja okolja. Eden takih primerov je sodelovanje s podjetjem Saubermacher-Komunala Murska Sobota. Gospa Frumen je aktivna tudi v svoji mestni četrti, v Turopolju, kjer že več let aktivno skrbi za razvoj četrti. Na osnovi podatkov predlagatelja je med mladimi izredno priljubljena, je pozitivna osebnost, delavna, ambiciozna in pripravljena predati se vzgoji mladih v celoti in v vsakem trenutku. Poslovilni objekt uradno odprt Karlo Vratarič V začetku julija so na murskoso-boškem pokopališču uradno odprli sodoben poslovilni objekt, na ka-terega se je dolgo čakalo, saj stari objekt že nekaj časa ni zadostoval potrebam. Nekaj osnovnih podatkov o samem objektu je zbranim podal direktor občinske uprave Bojan Petrijan. Poslovilni objekt ima šest vežic, prostor za svojce, prostor za pripravo pokojnika, prostor za ose-bje in sanitarije. Osrednji prostor je tisti del objekta. kjer se bodo odvijali pogrebni obredi. Naslednja faza bo notratnja ureditev objekta, kjer bodo domači umetniki z umetniško izvedbo dali samemu prostoru za poslovitev potreben pridih in estetski izraz. Osrednja govornica na otvoritvi je bila mestna svetnica Terezija Gruškovnjak Bratina, ki je ob tej priložnosti povedala: »Danes z veseljem odpiram nov objekt, to sodobnejšo hišo slovesa. Res je, da nič in nihče ne more odvzeti človeku njegove najgloblje žalosti ob izgubi sočloveka. Lahko pa pomaga. Lahko pomagamo s spoštljivim obredom, lahko pomagamo s primernim mestom in objektom. Naša pokopališča so naši obrazi, so naše knjige, kjer je opisano življenje prebivalstva nekega kraja z neštetimi pričevanji o ljudeh, ki so pokopani, predvsem pa pričajo o ljudeh, ki še živijo. O njih ne govorijo samo grobovi, o njih govorijo tudi vsi ostali objekti na pokopališču, mrliške vežice, način žarnih ali klasičnih pokopov, raz- lični nagrobniki, sveče, cvetje, način njihovega sajenja, aranžiranja. Naj naš objekt, ta naša hiša slovesa govori o naprednih, a tudi o ljudeh, tesno povezanih s tradicijo, in spoštljivih prebivalcih mestne občine in okolice in naj priča o obredih, kakršni so v navadi v tem delu sveta.« Nato sta poslovilni objekt blagoslovila predstavnik evangeličanske cerkve mag. Leon Novak ter stolni župnik katoliške cerkve Martin Horvat. Projekt je delo arhitekta Iztoka Zrinskega, gradil pa ga je Gradbeni inženiring Gomboc. Objekt je skupaj z ureditvijo okolice stal 523.683 evrov, ostali stroški, kot so projektna dokumentacija, nadzor, zemljišče za parkirišče, razna soglasja, so znašali 69.344 evrov. Temeljni kamen sta 18. novembra 2005 položila župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec in direktor družbe Komunala Mirko Šabjan, takrat pa je bila tudi posvetitev žarnega zidu. Sredstva za gradnjo so bila zagotovljena v občinskem proračunu v letih 2005, 2006 in letos. 11 AKTUALNO Letošnji Festival Soboški dnevi popolnoma zadovoljil pričakovanja organizatorjev in obiskovalcev Tradicionalni Festival Soboški dnevi, ki ga je letos že dvanajstič organizirala Mestna občina Murska Sobota, je v popolnosti zadovoljil pričakovanja organizatorjev in obiskovalcev. V šestih festivalskih dneh se je na prizoriščih predstavilo 35 glasbenih, gledaliških in lutkovnih skupin, njihove nastope si je skupno ogledalo 40.000 obiskovalcev. Vedno več obiskovalcev je obiskalo tudi vrsto sočasnih prireditev, kot so razstave, predstavitve, kulina-rične tržnice, ki jih v sklopu festivala pripravljajo različni organizatorji, kar dokazuje, da je Murska Sobota prerasla v pravo festivalsko mesto in da so prebivalci dežele ob Muri Festival Soboški dnevi vzeli za svojega. Že prvi dan letošnjega festivala, ki se je začel s predstavo za otroke, nadaljeval s Pihalno godbo Bakovci ter koncertom klasične glasbe mezzosopranistke Barbare Fürst in pianistke Gaive Bandzianite, je dosegel festivalski vrhunec s koncertoma skupine Eroika in Jana Plestenjaka. Eroika je dokazala, da je trenutno eno najbolj vročih glasbenih imen v Sloveniji in da je bil izbor organizatorja resnično pravilen, Jan Plestenjak pa je s klasičnim izborom svojih uspešnic dodobra ogrel polnoštevilno občinstvo pod odrom. Petkovi dnevi so že tradicionalno namenjeni mladim, saj se na ta dan uradno zaključi šolsko leto, zato je tudi program, ki so ga pripravili v Mladinskem in kulturnem klubu, namenjen predvsem njim. Čez dan so se odvijale ustvarjalne delavnice od glasbene, bobnarske do igralske. Zvečer sta na glavnem odru nastopili vroči imeni hrvaškega rocka, skupini The Bambi Molesters in The Beet Fleat. Večer mladih se je zaključil z nastopom londonske skupine Nero Burns. Posebnost petkovega dneva je bil koncert godalnega kvarteta Rožmarinke v Stolni cerkvi sv. Nikolaja. Velik obisk njihovega koncerta, skupina je v Murski Soboti pred leti že gostovala, kaže, kako priljubljena je skupina v našem okolju. Sobotni festivalski dan se je začel z nastopom domačega harmonikarskega orkestra, ki je s svojim prefinjenim programom prepričal številne poslušalce. Večerno dogajanje se je na glavnem odru s skupinama Zaklonišče prepeva ter Davorjem Radolfijem in Ritmom Locom zaključilo jugonostalgič-no. V nedeljo sta se najprej predstavili odlični domači lutkovni skupin iz E in II. osnovne šole, ki sta mladi publiki na igriv in humoren način predstavili aktualne življenjske teme, kot sta na primer prijateljstvo in rekreacija. Na glavnem odru je sledil nastop prav tako domače glasbene skupine Gimnazija Murska Sobota Band, ki je s predstavo pesmi z mjuzikla Hair občinstvu približala šestdeseta leta in ideologijo takratnih mladih. V Evangeličanski cerkvi se je predstavil kvartet kljunastih flavt AIR, v Mestnem parku pa sta na glavnem odru sledila koncerta skupine Pop Design z Miranom Rudanom ter hrvaške zvezde Tonyja Cetinskega. Na predpraznični nedeljski večer nista manjkala niti slavnostni nagovor župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca niti ognjemet. Sašo Hribar je s svojo ekipo navdušil na začetku ponedeljkovega večera. Z imitacijami znanih oseb in parodijami na aktualna dogajanja pri nas in po svetu je navdušil prisotne. Osrednje dogajanje se je kmalu preselilo na glavni oder, kjer je Lojze Slak pokazal, zakaj je slovenska narodnozabavna glasba v tujini tako cenjena. Že tako razgreto ozračje je dodatno ogrela domača ciganska etno skupina Langa. 12 AKTUALNO Festival Soboški dnevi 2007 se je letos zaključil z veličastnim koncertom ene najprepoznavnej-ših in najkontroverznejših slovenskih glasbenih skupin Laibach, ki je svoj nastop razdelila na dva dela. V prvem delu so predstavili glasbo z njihovega najnovejšega albuma Volk, ki vsebuje predelave nekaterih državnih himn, drugi del pa je bil namenjen predvsem njihovim bolj znanim skladbam. Ves čas festivalskega dogajanja se je na različnih lokacijah odvijala še vrsta sočasnih dogodkov, ki so bogatili ponudbo mesta in okolice. V soboto so si v mestnem centru ljubitelji starodavnih vozil lahko ogledali tradicionalno razstavo motokluba Veterani Murska Sobota, potekala je predstavitev hokeja na travi ob 50-letnici tega športa v Pomurju, na tradicionalni Prekmurski tržnici so obiskovalci lahko poizkušali različne prekmurske dobrote. Vsi, ki so se želeli preizkusiti v orientaciji, so se lahko udeležili orientacijskega teka po Fazaneriji in Mestnem parku, za mlade pa je bila organizirana taborniška avantura pri Bukovniškem jezeru. Za vse, ki si še niso ogledali razstave v Pokrajinskem muzeju, so muzealci pripravili nočno vodenje po muzeju, v Galeriji pa je bila na ogled slikarska razstava. Obilica različnih dogodkov, ki so se odvili ko-nec junija, je Murski Soboti zagotovo dala pri-dih festivalskega mesta. Festival Soboški dnevi prerašča v enega najprepoznavnejših festiva-lov v Sloveniji, ki bo sčasoma postal zanimiv tudi za širšo okolico. Mestna občina Murska Sobota si zato kot organizator prizadeva, da bi v naslednjih letih festival še nadgradili. 13 AKTUALNO Uspešna letalska prireditev Air Borne 2007 Karlo Vrataric V čast 60-letnici Aerokluba Murska Sobota je sredi meseca junija na murskosoboškem letališču potekala letalska prireditev Air Borne 2007, ki je obenem še obeležila dan slovenskega letalstva. Bogat program, ki je potekal od jutranjih ur do večera, je vseboval nastope zgodovinskih, akrobatskih, jadralnih in reaktivnih letal. Organizatorjem je šlo na roke vreme, saj je vreme bilo oba dneva sončno in vroče, tako da si je prireditev ogledalo prek dvajset tisoč obiskovalcev. Letalski spektakel je upravičil pričakovanja, vrhunec prireditve pa so bili akrobatska skupina Patrulla Aguilla in lovca Mig 21 in Mig 29. Zelo atraktivno je bilo tudi tekmovanje »Peter Podlunšek Challenge«, kjer se je pomerilo sedem vrhunskih akrobatskih pilotov. Poleg domačina Podlunška so nastopili še Madžar Zoltan Veres, Spanec Sergio Pia, Angleža Andy Bickmore in Mark Jefferies, Nemec Peter Steiman in Švicar Aldo DiBernardo. Pričakovano je slavil madžarski pilot Veres, sicer tudi aktualni svetovni prvak v akrobatskem letenju z motornimi letali v kategoriji advanced. Svoja letala in helikopterje sta predstavili še slovenska vojska in policija, nastopile pa so tudi tri akrobatske skupine, in sicer srbske Zvezde z letali G2, hrvaške Krila Oluje z letali PC9 in španska Patruila Aguilla z letali Časa C-101. Za spektakel sta poskrbela še madžarski lovec Mig 29 ter hrvaški Mig 21. Stroški prireditve so znašali milijon evrov, porabili pa so 100.000 litrov različnih goriv. Aeroklub Murska Sobota se v svojih 60 letih lahko kot organizator pohvali s številnimi pomembnimi prireditvami, kot so recimo balonarsko evropsko prvenstvo, evropsko in svetovno prvenstvo v akrobatskem letenju ter druga številna prvenstva modelarjev, jadralnih letal in padalcev. Klub trenutno šteje 90 članov, ki so organizirani v številnih sekcijah. Ob visokem jubileju so s strani murskosoboške občine prejeli tudi zahvalno listino. Poletna osvežitev v našem mestu V poletni vročini tudi v naši regiji oživi marsikatero divje kopališče, v katerem se je uradno prepovedano kopati oziroma to počnemo na lastno odgovornost. Obala znamenite gramoznice Soboškega jezera na Bakovski cesti, ki ji nekateri pravijo tudi Soboško morje, pri tem vse od njenega uradnega izkopa gramoza, tega pa je že več kot 30 let, ni nobena izjema. Tam je mogoče srečati kopalce, deskarje na vodi kakor tudi druge ljubitelje vodnih športov. Največ pa je tistih, ki se samo nastavljajo sončnim žarkom. Čeprav že vrabci na veji čivkajo, da je murskosoboško kopališče potrebno temeljite prenove, in čeprav se po kakovosti ne more primerjati s številnimi termami in toplicami v severovzhodnem delu Slovenije, kopališče vseeno izpolnjuje vsaj osnovno nalogo - ponuja hitro osvežitev v vročih poletnih dneh. Kljub temu da so se počitnice začele že pred časom, za zdaj v kopališču ni pretirane gneče, vseeno pa se ob ugodnem vremenu zbere tudi okrog 500 kopalcev. Cena celodnevne vstopnice za odrasle znaša 3 evre, za otroke in mladino 2,15 evra. Od 17. ure naprej morajo odrasli za vstop odšteti 2 evra, mladi pa 1,35 evra. Mesečna vstopnica stane 21 evrov, za otroke 13, medtem ko je sezonska vstopnica vredna 42 evrov za odrasle oziroma 29,5 evra za otroke. 14 JAVNE OBJAVE ŽUPAN Na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007) in 31. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/2007 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota javni razpis za sofinanciranje pospeševanja društvene dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota v letu 2007 I. Predmet javnega razpisa - pospeševanje društvene dejavnosti. If. Okvirna višina sredstev Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 4.000 EUR. III. Upravičenci Društva in njihove zveze s področja kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota. IV. Osnovni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu • registracija pravne osebe v skladu s predpisi, ki urejajo društva; • delovanje na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi; • realno izvedljiv program dela za leto 2007; • pisni zahtevek z utemeljitvijo zahteve (obrazca 1 in 2) in zahtevane priloge navedene v razpisni dokumentaciji. V. Osnovna merila • pomen društva oziroma zveze za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva, • aktivnost delovanja društva oziroma zveze, • delež izvedenega programa od celotne vrednosti programa, • zagotavljanje čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti, • aktivno članstvo, s poudarkom na članstvu iz Mestne občine Murska Sobota, • povezovanje in sodelovanje s sorodnimi organizacijami, • vsebina, kvaliteta in realnost predloženega programa. VI. Upravičeni stroški • stroški izvedbe aktivnosti planiranih v letnem programu dela, • stroški mednarodnih aktivnosti, • drugi stroški povezani z delovanjem društva oziroma zveze. VII. Višina sofinanciranja do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programa društva oziroma zveze. Priznavajo se računi, zahtevki za izplačilo in dokazila o plačilu, izstavljeni po 31.12.2006. Dodeljena sredstva se morajo porabiti v letu 2007. Vlil. Vsebina vloge Vlagatelj mora vložiti izpolnjena predpisana obrazca in priložiti zahtevane priloge, ki so navedene v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija je od začetka javnega razpisa na voljo med uradnimi urami na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, soba št. 8 (Silvija Kouter). Vse informacije v zvezi z javnim razpisom se dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, ali na tel. 02/525-16-63, kontaktni osebi sta Silvija Kouter in Štefan Cigan. IX. Rok in način vložitve vloge Rok za vložitev vloge je do vključno 30.8.2007. Vloga se pošlje s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, oziroma se vloži neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na hrbtni strani opremljen z nazivom in naslovom vlagatelja, in na sprednji strani označen z oznako «Ne odpiraj - vloga« s pripisom «Pospeševanje društvene dejavnosti - kmetijstvo«. X. Obravnava vlog Odpiranje vlog, ki ni javno, vodi komisija in bo 31.8.2007. Komisija po vrstnem redu oddaje popolnih vlog opravi strokovni pregled vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan s sklepom. O odločitvi bo vlagatelj obveščen v roku petnajst dni po odločitvi in prejemnik pozvan k podpisu pogodbe. De se v roku osem dni od prejema poziva nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Prepozno prispela vloga se zavrže, neutemeljena pa zavrne. Vlagatelja nepopolne vloge komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je sedem dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolno vlogo, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže, neustrezno dopolnjeno pa zavrne. Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku osem dni od prejema sklepa. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Prepozno vložena pritožba se zavrže. XI. Nenamenska poraba sredstev V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve sofinanciranja do dneva vračila sredstev, in sicer: - če so bila sredstva nenamensko uporabljena, - če se ugotovi, da je prejemnik za pridobitev sredstev navajal neresnične podatke. Številka: 430-0026/2007 Murska Sobota, dne 9.7.2007 Anton ŠTIHEC, univ.dipl.inž.grad. Župan Mestne občine Murska Sobota 15 JAVNE OBJAVE Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme - UPB1, Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/2007- uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 7. seji dne 20. junija 2007 sprejel PRAVILNIK o dodeljevanju državnih pomoči na področju razvoja kmetijstva in podeželja v Mestni občini Murska Sobota I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, cilje, upravičene stroške ter vrste pomoči za mikropodjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 70/2001 z dne 12.1.2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13.1.2001, str. 33 z vsemi spremembami), v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št.70/2001 (UL L št. 358 z dne 15. 12. 2006, str. 3-22), v nadaljevanju: Uredba za skupinske izjeme in z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28.12. 2006, str. 5-10). 2. člen (način zagotavljanja sredstev) Sredstva za državne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Murska Sobota (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. 3. člen (splošna določila) Pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij. Mikropodjetje pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa. Pomoč se lahko dodeli le upravičencu, ki ni podjetje v težavah. Državne pomoči in pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec pisno izjavi, da za isti namen ni prejel sredstev iz javnih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev je iz teh virov že pridobil. 4. člen (vrste pomoči) Državne pomoči usklajene s pravili za dodeljevanje državnih pomoči obsegajo pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, se lahko dodeljujejo za naslednje namene: - pomoč za plačilo zavarovalnih premij, - zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. Državne pomoči na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis, se lahko dodeljujejo za namene: - promocija in trženje proizvodov in storitev, - izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja. 5. člen (neupravičene pomoči) Pomoči ni mogoče odobriti za: - stroške tekoče proizvodnje, - nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin, zasaditev letnih rastlin, - drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, za preproste naložbe za nadomestitev, za stroške nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, - kritje stroškov analiz zemlje, krme, kmetijskih izdelkov, - kritje stroškov testiranja kmetijske mehanizacije, - podporo za preprečevanje zaraščanja, - umetno osemenjevanje, - stroške veterinarskih storitev, - plačilo stroškov invalidskega in pokojninskega zavarovanja, - razne oblike pomoči pri klanju živali, - regresiranje nakupa semena, - plačilo v obliki premij (na žival), - plačilo stroškov reje plemenjakov. II. POMOČI DODELJENE PO UREDBI ZA SKUPINSKE IZJEME 6. člen (kumulacija sredstev) V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč sme kumulirati z drugo državno pomočjo le do višine največje dovoljene intenzivnosti pomoči, določene z uredbo komisije (ES) št. 1857/2006. Največja dovoljena intenzivnost pomoči določena s citirano uredbo se ne sme preseči, če se za posamezni ukrep pridobijo sredstva državnega, EU in lokalnega vira. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št.1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št.1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumu-lacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006. 16 JAVNE OBJAVE Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006. 7. člen UKREP 1: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij 1. Cilj: Zniževanje stroškov izgub posevkov in plodov zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer oziroma zniževanje stroškov izgub zaradi bolezni živali. 2. Predmet podpore: Predmet podpore je doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živine skladno z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje. 3. Upravičenci: Upravičenci oziroma končni koristniki učinka dodeljene pomoči so zavarovanci - nosilci kmetijskih gospodarstev s stalnim prebivališčem oziroma pravne osebe s sedežem v občini, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter z zavarovalnico sklenejo zavarovalno polico s področja upravičenih stroškov. V imenu upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovalni vrsti. Ti z občino podpišejo pogodbo o poslovnem sodelovanju. 4. Upravičeni stroški: Sofinancira se lahko zavarovalna premija za: - zavarovanje posevkov in plodov pred naravnimi nesrečami, - zavarovanje domačih živali zaradi izgub, ki jih povzročijo bolezni, skladno z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za zavarovalno leto. 5. Bruto intenzivnost pomoči: Z upoštevanjem nacionalnega predpisa o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto znaša najvišji delež pomoči razliko do 50% upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. 6. Najnižji/najvišji znesek: Najnižji oziroma najvišji znesek dodeljene pomoči se lahko določi z javnim razpisom. UKREP 2: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu 1. Cilj: Zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti ter boljši dostop do informacij s področja kmetijstva. 2. V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči: - na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, - na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih. 3. Upravičenci Upravičenci do sofinanciranih storitev tehnične podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev s sedežem na območju občine, ter njihovi družinski člani. Izvajalci tehnične podpore po tem pravilniku in upravičenci do sredstev za izvajanje so fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore in so zato ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve. Občina z izvajalci - upravičenci do sredstev sklene pogodbo, v kateri se opredeli izvedba ukrepa. 4. Upravičeni stroški: - stroški na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izvedbo programov za usposabljanje, - stroški na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udeležbo nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih družinskih članov, potne stroške za organiziran prevoz, stroške strokovnih publikacij razdeljenih kmetijskim gospodarstvom iz občine, najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz občine, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivališče v občini. 5. Bruto intenzivnost pomoči: Pomoč se lahko dodeli do 50 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. 6. Najnižji/najvišji znesek: Najnižji oziroma najvišji znesek dodeljene pomoči se lahko določi z javnim razpisom. III. POMOČI DE MINIMIS 8. člen (kumulacija sredstev) Skupna pomoč de minimis dodeljena kateremu koli upravičencu ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Skupaj s pomočjo de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšna kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega že določeno intenzivnost za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija. Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 9. člen UKREP 1: Promocija in trženje proizvodov in storitev 1. Cilj: Povečanje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. 17 JAVNE OBJAVE 2. Upravičenci do sredstev: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali nekmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine, - v imenu upravičencev pravne osebe, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetij z območja občine. 3. Upravičeni stroški: - stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave...). 4. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. 5. Najnižji/najvišji znesek: Najnižji oziroma najvišji znesek dodeljene pomoči se lahko določi z javnim razpisom. UKREP 2: Izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nek-metijskih dejavnosti ter predelave in trženja 1. Cilj: Doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov. 2. Upravičenci: Pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo oziroma so v fazi registracije za dopolnilno dejavnost in nekmetijsko dejavnost, predelavo ali trženje na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine. 3. Upravičeni stroški: - stroški kotizacije za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in tr-ženjem kmetijskih proizvodov, - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z dopol-nilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, - stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in tr-ženjem kmetijskih proizvodov, - stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi de-javnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. 4. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. 5. Najnižji/najvišji znesek: Najnižji oziroma najvišji znesek dodeljene pomoči se lahko določi z javnim razpisom. IV. POSTOPEK DODELITVE POMOČI 10. člen (javni razpis) Državne pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih. 11. člen (vsebina javnega razpisa) V vsakokratnem javnem razpisu se določijo višina razpoložljivih sredstev, ukrepi, upravičeni stroški in višina dodeljene pomoči za posamezni ukrep državne pomoči. 12. člen (postopek dodelitve sredstev) Postopek za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo imenuje župan. Vse strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja pristojni občinski upravni organ. 13. člen (merila in kriteriji) Merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči po tem pravilniku se podrobneje določijo z javnim razpisom. 14. člen (nadzor in sankcije) V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pristojnega občinskega upravnega organa upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. V. KONČNI DOLOČBI 15. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 74/2002, 45/2003 in 60/2004). 16. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko obdobje razvoja podeželja 2007-2013. Številka: 007-0020/2007 Murska Sobota, dne 20. junija 2007 Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, univ. dipl. inž. grad. 18 AKTUALNO Natečaj za najbolj izvirno počitniško fotografijo Poletje je tu in z njim čas počitnic, zato smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju. Do 1. septembra 2007 nam pošljite fotografijo, ki ste jo posneli bodisi doma bodisi na počitnicah in je po vašem mnenju dovolj zanimiva, da bi lahko bila objavljena v Soboških novi-nah. Najboljše tri fotografije bomo nagradili. Kriteriji za izbor bodo prepuščeni komisiji, kljub temu pa vam lahko damo nekaj napotkov. Fotografije so lahko smešne, nenavadne, romantične, umetniške, predvsem pa morajo biti povezane s poletjem oziroma z vašimi počitnicami. Tri najboljše bodo nagrajene in objavljene v septembrski številki. Komisija bo poleg teh izbrala še kakšno fotografijo in ji podelila nagrado za izvirnost. Svoj izdelek pošljite na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2 9000 Murska Sobota S pripisom: Za natečaj »Počitniška fotografija« Veselo na delo! Piknik v Domu starejših Rakičan Geza Grabar Predzadnja sobota v juniju poteka v Domu starejših Rakičan že po tradiciji v znamenju tradicionalnega poletnega družabnega piknika. Nanj so povabljeni stanovalci doma, njihovi svojci, prijatelji, znanci, predstavniki lokalnih skupnosti, centrov za socialno delo in delavci doma. Ob družabnem programu je bil uradni del tudi letos v znamenju kulturnega programa ter nagovora direktorice Viole Bertalanič. Ponovno je bilo ničkoliko priložnosti za predstavitev življenja in dela v domu iz prve roke. V dveh oddelkih - stanovanjskem in bolniškem, v domu v Rakičanu biva čez 230 stanovalcev. Med največjimi težavami, s katerimi se v domu ubadajo, je prav prostorska stiska, zato naj bi bila ta z odprtjem kar novih domov za starejše, ki so v gradnji - v Beltincih, Radencih, Gornji Radgoni, na Hodošu in še kje, v veliki meri odpravljena. 19 AKTUALNO Najboljši učenci Mestne občine Murska Sobota v letu 2007 Tanja Zrinski Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec, direktor mestne uprave Bojan Petrijan ter svetovalka za otroško varstvo in osnovno šolstvo Darja Kadiš so podelili priznanja in knjižne nagrade vsem v preteklem šolskem letu odličnim učencem 9. razredov osnovnih šol ter 6. razreda Glasbene šole Murska Sobota v šolskem. Od skupno 222 učencev iz 11 oddelkov jih je letos z odličnim uspehom šolanje zaključilo 61, kar predstavlja 28,38 odstotkov. Glasbeno šolo je z odličnim uspehom letos zaključilo šest učencev, medtem ko se lahko z eno odličnjakinjo pohvali Osnovna šola IV kot šola s prilagojenim programom. Podatki potrjujejo, da po učnih uspehih sodeč program devetletke daje višje rezultate kot program osemletne osnovne šole. Vodstvo šole skupaj z učenci ugotavlja, da so k dvigu učnega uspeha pripomogli predvsem pravilno izbrani izbirni predmeti in ustrezno izbrane učne skupine pri slovenščini, tujih jezikih in matematiki, kjer so izvajali zunanjo diferenciacijo na treh zahtevnostnih ravneh. Župan Anton Štihec je devetošolcem čestital in povedal: »Vesel sem letošnjega sprejema, ki je za našo mestno občino vsekakor pomemben dogodek. 68 vas je, ki ste bili najboljši ne samo v zadnjem razredu osnovne šole, ampak skozi vsa leta obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Skoraj 30 odstotkov vseh odličnjakov v vseh razredih obveznega izobraževanja je prav gotovo rekorden dosežek. Eden zelo pomembnih ciljev osnovnošolskega izobraževanja v združeni Evropi je prav gotovo, da bi dosegali učenci v osnovni šoli mednarodno primerljive standarde znanja in pridobili znanja za nadaljnje šolanje. Zelo pomembno je, da je pridobljeno splošno znanje uporabno. Vaš uspeh bo tudi potrditev nas starejših.« Vsako leto se slovesnost popestri s kulturnim programom, ki ga največkrat pripravijo učenci Glasbene šole Murska Sobota. Ob tem velikem dogodku so za nastop poprosili Petro Gumilar, učenko Osnovne šole III v Murski Soboti, ki se uči harfo v Glasbeni šoli v Mariboru, torej instrument, ki ga do sedaj še ni bilo v programu murskosoboške glasbene šole. Letošnji odličnjaki so bili uspešni na različnih tekmovanjih s predmetnih področij in interesnih dejavnosti, kjer so dosegli izvrstne rezultate. Z raziskovalnimi nalogami in projekti so dokazali, da je njihovo pri pouku pridobljeno znanje tudi uporabno. Direktor mestne uprave Bojan Petrijan je prireditev končal z besedami: »Veseli smo, da se je tudi letos v tej dvorani zbralo tako veliko število odličnjakov, ki so bili v vseh letih obveznega osnovnošolskega izobraževanja ocenjeni odlično. Tisti, ki skupaj z vami, skupaj z vašimi starši in tudi v povezavi z lokalnim okoljem soustvarjamo šolski prostor, se zavedamo, da merilo znanja, ki mladim odpira vrata v svet, niso zgolj v spričevalih zapisane ocene. Merilo so tudi zavest o vloženem delu, pridobljene izkušnje in odnosi, v katerih nenehno zorimo.« Razpis za štipendije Fundacije Benko Aleksandra Grah V Fundaciji Benko so podali kriterije in pravilnik za pridobitev štipendij za učence, dijake, študente ter podiplomske študente, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Prekmurja in širjenju protestantske etike. Fundacijo Benko sta ustanovila zdaj že pokojna Emilija Benko ter Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota. Mag. Leon Novak je povedal : »Fundacijo smo ustanovili z namenom, da bi podprli širjenje in razvoj protestantske etike v Sloveniji, predvsem pa tiste prispevke, ki prispevajo k razvoju Pomurja. Fundacija podpira nadpovprečno nadarjene učence, dijake, študente. Pomemben faktor za pridobitev štipendije je tudi socialni status družine.« Kandidati morajo k prošnji obvezno predložiti nekaj formalnih potrdil. Obvezni so seveda naslov ter kratek življenjepis, kratka predstavi- tev dela, s katerim bi želeli prispevati k razvoju, potrdilo o šolanju in še vsa dodatna potrdila. Treba je priložiti tudi reference dosedanjega dela. Zadnji rok za oddajo vlog je 31. 7. 2007. Vse vloge morajo biti poslane na naslov Fundacije Benko. Komisija bo na podlagi dokazil obravnavala posameznega prosilca in nato izbrala štipendiste, ki bodo o odločitvi obveščeni do 15.9. 2007. 20 AKTUALNO POLETJE V TERMAH 3000 AKCIJA - KOPALNE KARTE TLAKOVANJE DVORIŠČ IN POLAGANJE ROBNIKOV Za kvalitetno tlakovane površine je nujno potrebna kvalitetna priprava. Nudimo izkop, utrjevanje, navoz z gramozom za pripravo tlakovanja. Ko je površina za tlakovanje pripravljena, pa se tlakovanje šele začne. Izbira vrste in barv tlakovcev je velika, prav tako pa tudi vzorcev polaganja. CELOVITA REŠITEV ZA OKOLICO VAŠE HIŠE ... Pri vaših željah in idejah za ureditev okolice vam svetujemo in pomagamo, saj vrt ne sme biti le okrasen, ampak tudi uporaben za prosti čas in zabavo. 21 AKTUALNO Motoklub Veterani: Njihovih prvih 15 let Geza Grabar Ljubitelji starodobne tehnike, zlasti vozil oziroma motornih koles in avtomobilov, ki so povezani v motoklub Veterani Murska Sobota, so na ploščadi pred banko in pošto nepogrešljivi organizatorji osrednje društvene razstave v okviru Soboških dnevov. Letošnja je bila poseben mejnik, saj so z njo počastili tudi 15. obletnico kluba. Ob tej priložnosti je bila izložba njihovih do potankosti in v izvirniku restavriranih ter obnovljenih vozil še posebej bogata, obdobj pa so se spomnili tudi s pregledno razstavo fotografij. Na osrednji prireditvi je murskosoboškemu motoklubu čestital tudi župan Anton Stihec, ki jim je ob tej priložnosti izročil posebno priznanje. Motoklub danes šteje 190 članov. Je drugi najstarejši tovrstni klub v Sloveniji. Znan je po dobri organizaciji številnih mednarodnih prireditev: jesenskem rallyju veteranov Prekmurja, v avgustu prirejajo tradicionalni Mednarodni potujoči muzej starodobnikov po treh deželah Krajinskega parka Goričko, avstrijskega Raaba in madžarskega Orszega. Ob 15-letnici bodo srečanje prvič izpeljali po štirih državah, poleg omenjenih še skozi Hrvaško. Hitrostni rally s spretnostno vožnjo pripravljajo tudi maja. Devetim ustanovnim članom motokluba, ki bi jih lahko imenovali »pi- onirji pri ohranjanju tehnične kulture in tehnične dediščine v širšem pomurskem prostoru«, je društvo podelilo spominske plakete. Prejeli so jih Edi Berden, Bojan Sulek, Ludvik Hari, Jožef Gomboši, Vladimir Jelen, Stefan Ružič, Jožef Titan, Franc Kerec in Drago Kranjec. Njihovi člani so ustanovili tudi podobno društvo v Ljutomeru, lani pa še v Krajinskem parku Goričko. Kot je dejal podpredsednik kluba Simon Sever, so v klubu v tem času dosegli, da njihovo delovanje s poslanstvom širjenja zavesti pri ohranjanju tehnične dediščine in združevanja ljubiteljev starih vozil na prijateljski oz. amaterski osnovi poznata tudi širša okolica in javnost ter da so s svojimi aktivnostmi in prireditvami pomemben člen javnega in družbenega življenja nasploh. Marsikdo ne ve, da je bil murskosoboški motoklub eden prvih, ki je aktivno sodeloval pri ustanovitvi Zveze društev ljubiteljev starodobnih vozil Slovenije, ki je v začetku združevala sedem klubov. Danes zveza pod imenom Starodobna vozila Slovenije združuje že 32 klubov, v Sloveniji pa ima status starodobnega vozila že 3.300 vozil. Koledar dogodkov Četrtek, 19. julij Kino Park 18.00 Oceanovih13 Kino Park 20.15 Življenja drugih Petek, 20. juiij Kino Park 18.00 Shrek Tretji Kino Park 20.00 0ceanovih13 Trg pred Galerijo 20.00 Soboško poletje: Fajrund Sobota, 21. julij Kino Park 18.00 Shrek Tretji Kino Park 20.00 Oceanovih13 Trg pred Galerijo 20.00 Soboško poletje: Clari Four Nedelja, 22. julij Kino Park 18.00 Shrek Tretji Kino Park 20.00 Oceanovih13 Četrtek, 26. juiij Kino Park 19.00 Zodiak Petek, 27. juiij Kino Park 18.00 Drkajva skupaj Kino Park 20.00 Zodiak Trg pred Galerijo 20.00 Soboško poletje: Špirit band Sobota, 28. julij Kino Park 17.00 Spider-Man 3 Kino Park 20.00 Zodiak Trg pred Galerijo 20.00 Soboško poletje: Los Felinas Del Tango Nedelja, 29. julij Kino Park 17.00 Zodiak Petek, 17. avgust Mestni park 20.00 Državna proslava ob priključitvi Prekmurja Peiek, 7. september Soboški grad 9.00 FRISK - festival računalništva in sodobnih komunikacij Sobota, 8. september Soboški grad 9.00 FRISK - festival računalništva in sodobnih komunikacij 22 KULTURA Državna proslava ob priključitvi Prekmurja Aleksandra Grah Prekmurje 17. avgusta praznuje spomin na dan, ko je leta 1919 vojaška oblast predala upravljanje nad Prekmurjem civilni oblasti. Na ta dan se je zgodila združitev z matičnim narodom. Osveščeni pomurski intelektualci so si ves čas po prvi svetovni vojni prizadevali za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji. K temu velikemu dejanju je pripomogel glavni pogajalec dr. Matija Slavič, njegov doprsni kip še danes živo spominja na dogodke tistega časa. Letos bo državna slovesnost prvič potekala v Murski Soboti, in sicer se bo glavno dogajanje odvijalo 17. avgusta s pričetkom ob 20. uri na ploščadi pred gradom. S proslave bo tudi neposreden televizijski prenos. Prisotni bodo vsi najvidnejši predstavniki političnega, državnega, kulturnega in verskega življenja. Proslava bo tudi odlična priložnost za vse, ki bi tako želeli predstaviti svoje delo. Nastopili bodo ustvarjalci z različnih področij. Letos si organizatorji želijo, da bi proslava povezala sodobno Prekmurje in hkrati poudarila utrip urbanega mesta. Pričakujemo lahko bogat kulturni program in pestro dogajanje, saj bodo zastopane različne zvrsti glasbe. Tudi župan Anton Stihec poziva vse občanke in občane, da s svojo prisotnostjo obeležijo spomin na tako velik dogodek, kajti proslava bo letos prvič v zgodovini prav v Murski Soboti. Feri Lainšček se je podpisal pod najboljši roman Na Rožniku so letos že 17. podelili literarno nagrado kresnik, ki jo od leta 1992 podeljuje časopisna hiša Delo za najboljši roman preteklega leta. Letos je kresnika prejel Feri Lainšček z romanom Muriša. Za ugledno priznanje najboljšega romana preteklega leta se je potegovalo pet nominirancev: Nejc Gazvoda z romanom Camera obscu-ra, Feri Lainšček z romanom Muriša, Vinko Möderndorfer z Nespečnostjo, Andrej E. Skubic s Popkornom in Vladimir P. Stefanec z romanom Republika jutranje rose. O tem, kdo prejme 5000 evrov vredno nagrado, je odločala petčlanska žirija v zasedbi Matevž Kos, Vanesa Matajc, Vesna Jurca Tadel, Jaroslav Skrušny in Matej Bogataj. Ferija Lainščka smo povprašali o občutkih ob podeljenem kresniku. »Ko je roman Muriša nastajal, sem vedel, da bo dober, saj je bil zgrajen na trdnih temeljih in je hkrati druga knjiga moje trilogije. Tudi pri bralcih in kritikih je bil dobro sprejet in na nek način sem lahko gojil upanje, da roman zmaga, čeprav je pri takšni nagradi, kot je kresnik, kjer veljajo zelo strogi kriteriji in ki ima več faz izbiranja, to zelo težko. Od vseh 80 romanov, ki so kandidirali za nagrado, so najprej izbrali deset finalistov, nato pet nominirancev. Žirija neposredno pred razglasitvijo dve uri zaseda, da lahko izbere glavnega nagrajenca. Moram priznati, da sem bil nagrade zelo vesel. Literarno nagrado kresnik sem že dobil, in sicer za roman Namesto koga roža cveti. Drugič je nagrado seveda veliko težje dobiti. Doslej sta nagrado dvakrat prejela samo Lojze Kovačič in Drago Jančar.« Kaj menite, s čim je vaš roman Muriša prepričal žirijo? »Roman zmeraj prepriča kot celota, saj je zelo kompleksna literarna forma. Muriša je roman, ki je dostopen običajnim bralcem; ima trdno zgrajeno zgodbo, hkrati pa je pisan dokaj ambiciozno kot tekst, ki bi na osnovi zgodovinskih dogodkov lahko spregovoril tudi v današnjem času, in sicer na simbolen in metaforičen način.« Jože Zrim prvič v Galeriji Murska Sobota Do 27. julija so v Galeriji Murska Sobota na ogled slike, grafike in risbe slikarja Jožeta Zrima in njegovih sošolcev z zagrebške Srednje šole za uporabno umetnost in dolgoletnih prijateljev Antona Cetina iz Hrvaške in Virgilija Nevjestiča iz Bosne in Hercegovine. Veliko pozornost domačega občinstva so na razstavi pritegnile zlasti risbe in slike Jožeta Zrima, ki živi in dela v Parizu. Po končanem študiju na pedagoški akademiji se je Zrim odselil v francosko prestolnico in se tem v glavnem ukvarjal z umetniškim dekoraterstvom. Tudi ostala dva umetnika živita in ustvarjata v tujini: Cetin v Kanadi, Nevjestič prav tako v Parizu. Kot je tudi na otvoritvi razstave, ki jo je formalno odprl župan Anton Stihec, povedal direktor Galerije Murska Sobota mag. Franc Obal, ima Zrim prefinjen občutek za barve, v njegovem umetniškem izražanju pa ga zlasti privlači figuralika. Za njegova dela so namenili celotno veliko dvorano. 23 ŠPORT Nov trener Mure 05 Osmanovič, prišli Bozgo, Plošnik in Gobec Karlo Vratarič Edini prekmurski drugoligaš Mura 05 je s pripravami na novo sezono začel 2. julija, glede na preteklo sezono, ki ni bila najbolj uspešna, pa se je zgodilo tar nekaj sprememb. Na trenerski stolček je sedel Edin Osmanovič, ki ima trenerske izkušnje tudi iz prve lige, nazadnje pa je deloval pri drugoligašu Aluminiju iz Kidričevega. «Odločitev priti v Mursko Soboto seveda ni bila težka. Še ko je bila Mura v prvi ligi, sem si to želel, vendar se želja takrat ni uresničila. Že samo dejstvo, da se po nekaj mesecih vračam k delu, ki ga znam najbolje opravljati in ga imam najraje, me navdušuje in povzroča zadovoljstvo,« je povedal 43-letni Osmanovič. Klub so zapustili Jure Arsič, Saša Lalovič, Gorazd Šunko, Štefan Horvat, Marko Fajdiga in Robert Najdenov, medtem ko sta Milidrag Marič in Tomaž Toplak podpisala novi enoletni pogodbi. Novi obrazi v Fazaneriji so izkušeni Albanec Kliton Bozgo, Peter Plošnik in Marko Gobec, medtem ko napadalec Andrej Kvas ne bo okrepil Murinih vrst, saj se je odločil, da bo ostal v Avstriji. Treningom prvega moštva so se priključili še mladinci Filip Gačevski, Daniel Cifer, Danilo Šiško, Matic Maruško, Marko Lapoši in Blaž Krauthaker. Treningi potekajo dvakrat dnevno, o oceni dosedanjega dela pa je Osmanovič dejal: »Kar se občutkov po enem tednu vadbe v Fazaneriji tiče, lahko rečem, da delamo po zamišljenem načrtu, na pripravah sodeluje med 18 in 21 igralcev. Po nekaj uvo- dnih treningih še ne poznam vseh zmožnosti igralcev, ki jih imam na razpolago, natančnejši vpogled bom dobil po nekaj odigranih prijateljskih tekmah.« Do začetka prvenstva načrtuje, da bo moštvo opravilo do 55 aktivnosti - 45 treningov in 8 do 10 pripravljalnih tekem. Prvo so že odigrali, in sicer v Rogašovcih proti Goričanki. Tekma se je končala z izidom 0:6, uspešni pa so bili Bozgo in Bencik po dvakrat ter Fajfar in Gobec. Nekoliko preglavic klubu povzroča le po izboru navijačev najboljši igralec Mure 05 v zadnjih dveh sezonah Denis Žilavec, ki si želi oditi v tujino. »Žilavec ima svoje vizije, čudno se obnaša. V klubu v njegovo dobro odločno nasprotujemo, da bi odšel v avstrijsko četrto ligo. O tem se bo pogovoril s predsednikom Kološo, ko se le-ta vrne z dopusta,« je povedal športni direktor Goran Gutalj. Žilavca snubi Gleisdorf, tudi po mnenju trenerja Osmanoviča pa bi se njegov odhod poznal na moči moštva: »Odhod Žilavca bi seveda pomenil po prvih vtisih in po tem, kako ga poznam, velik minus, zato upam, da se bo vseeno odločil ostati v naših vrstah, saj je kvaliteten igralec, ki že na treningih dela zavzeto in bi nam pomenil zelo veliko.« In kakšni so cilji kluba v novi sezoni ? »Najprej moramo realno napovedati cilje, že po par krogih pa bomo videli, koliko smo močni oziroma nemočni. Realna slika bo jasna šele nekje po treh mesecih. Kot pravimo vsako leto, cilj vrnitve v prvo ligo je v roku petih let, in tak še vedno ostaja, saj se želimo v elitno druščino vrniti močni,« je zaključil Gutalj. 24 Proizvodnja tehničnih plinov ima na Jesenicah dolgoletno tradicijo, ki sega v leto 1930, ko je začela obratovati prva kisikarna, predvsem za potrebe proizvodnje jekla. Po drugi svetovni vojni so potrebe po tehničnih plinih naraščale in z lastnim znanjem so razvili napravo za pridobivanje kisika, imenovano Gorenjka. Izdelanih je bilo 24 kisikovih naprav, ki so obratovale v krajih od Skopja do Jesenic. V letu 1964 je začela obratovati nova kisikarna in z večjo zmogljivostjo tudi polnilnica tehničnih plinov v jeklenko. V letošnjem letu smo začeli proizvodnjo v povsem prenovljeni in posodobljeni kisikarni - edini v Sloveniji. Utekočinjene tehnične pline distribuiramo do kupcev z lastnimi avtocisternami. Nudimo kvalitetne tehnične in tehnološke rešitve pri uporabi tehničnih plinov v kovinsko predelovalni industriji, metalurgiji, prehrambni industriji, medicini in drugih dejavnostih. 25 ŠPORT Na atletskem stadionu pri OŠ I čez 300 tekmovalcev Geza Grabar Na atletskem stadionu pri OŠ I v Murski Soboti je domači AK Panvita (novo ime za AK Pomurje) konec junija pripravil pravi atletski praznik. Potekalo je namreč troje različnih tekmovanj: odprto državno prvenstvo v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirke in pionirje U-12 in U-14, mednarodni MIKK-ov mnogobojček za 10-letnike, vrhunec celodnevnega dogajanja pa je bil večerni 11. mednarodni atletski miting Priložnost za mlade. Tega dne je na krožni progi iz umetne mase teklo, ob njej pa v daljino, višino in s palico skakalo ter metalo žogico blizu 300 tekmovalcev iz 27 AK Pomurje z novim imenom Zaradi podpisa triletne pogodbe o novem generalnem pokroviteljstvu s Skupino Panvita so po 42 letih menjali ime edinega pomurskega atletskega kluba. Ob podpisu pogodbe so v klubu, ki ga vodi Jože Martinec, na novinarski konferenci predstavili ambiciozen in zahteven program dela za leto 2007, zaznamovan s prehodom izredno uspešne in številčne generacije atletinj in atletov letnika 1987 v člansko kategorijo ter s skupino zelo perspektivnih mlajših atletov v mladinski in pionirski kategoriji, ki so osvojili v letošnjem letu že številne državne naslove. atletskih klubov iz domovine in tujine. Na osrednjem popoldanskem mitingu za člane in mladince, na katerem je nastopilo okrog 150 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske, je najboljši rezultat dosegla domača atletinja Tina Jureš, ki je z rezultatom 11,93 na 100 metrov dosegla osebni rekord in rekord stadiona. V teku na 1.500 metrov je zmagal Davor Gregorinčič, drugi je bil Matej Fujs. Od domačih tekmovalcev je bila med mladinkami prva Monika Trost v skoku v daljino, pri pionirjih pa Sandra Prelog (60 m), Urška Martinec (800 m), Gregor Bunderla (60 m) in Gregor Vinčec (skok v daljino). V mnogoboju pionirjev U-14 je naslov državnega prvaka osvojil Gregor Bakan (AK Panvita). Dan nogometa v Bakovcih Pni podatki o organiziranem igranju nogometa v Bakovcih segajo v leto 1953. Tako kot povsod drugje je tudi tu obstajala želja po igranju te igre, zato je nekaj zanesenjakov prevzelo organizacijo in mladim Bakovčanom omogočilo igranje nogometa. Nogometna igra je imela iz leta v leto več privržencev - igralcev in gledalcev. Nogometni klub se je najprej imenoval NK Graničar, od leta 1957 pa nastopa samo pod imenom Bakovci. Nogomet je bil čedalje bolj priljubljen in tako je bilo leta 1977 ustanovljeno Društvo prijateljev Olimpije Bakovci. Svoj največji uspeh klub beleži z uvrstitvijo v drugo slovensko nogometno ligo. Danes v okviru kluba tekmujejo z ekipami do osem, dvanajst in štirinajst let, z mladinci ter člani, ki nastopajo v prvi medobčinski ligi. Letos so proslavili 54 let obstoja NK Bakovci in 30 let ustanovitve Društva prijateljev Olimpije. V počastitev obeh visokih jubilejev so 23. junija priredili dan nogometa. Čez ves dan so se zvrstile nogometne tekme med selekcijami Karlo Vratarič NK Bakovci in povabljenimi gosti, vrhunec pa je zagotovo bilo srečanje med generacijami bakovskih nogometašev proti veteranom NK Olimpija, za katere so nastopih nekoč odlični igralci, kot so Peter Ameršek, Janez Zupančič, Matjaž Jakopič in Rado Vujnovič. Rokoborec Dejan Šernek peti na EP Karlo Vratarič Na evropskem prvenstvu v rokoborbi grško-rimskega sloga v Beogradu je član Rokoborskega društva Murska Sobota Dejan Šernek osvojil odlično peto mesto. Nastopal je v kategoriji do 96 kilogramov, z malce sreče pa bi lahko osvojil bronasto medaljo. »Moram povedati, da je rezultat zelo uspešen. Sprva sem bil malo razočaran, ker sem izgubil v boju za medaljo, zdaj pa sem se že nekoliko uspel pomiriti. Do medalje ni manjkalo veliko, saj sem deset sekund pred koncem dvoboja še vodil z 1:0, nato pa sem po lastni napaki in neumnosti izgubil mesto na stopničkah,« je povedal Šernek, ki je medaljo izgubil proti Moldavijcu Antolineju Moldovaniju. Na poti do polfinala je premagal Grka Paolosa Kalatzidisa in Srba Vukašina Pejoviča, klonil pa proti Nemcu Aresu Mehmetu Kasimu. Že prihodnji mesec Sernka čaka novo veliko tekmovanje, in sicer svetovno prvenstvo v Pekingu, ki se bo pričelo 16. avgusta. »2e naslednji teden odhajam na priprave v olimpijski center v Colorado Springs v ZDA, kjer bom treniral dva tedna. Tam bodo na pripravah številne reprezentance, zaključne priprave pa bodo sledile v Murski Soboti. Realno pričakujem uvrstitev med dvanajst, seveda se lahko zgodi tudi kaj več,« je zaključil mladi rokoborec. 26 GASILCI in CIVILNA ZAŠČITA Poletni gasilski tabor GZ MO Murska Sobota Geza Grabar Gasilska zveza MO Murska Sobota in v okviru zveze delujoči Odbor za gasilsko mladino sta ob podpori mestne občine ter številnih drugih pri vaško-gasilskem domu v Nemčavcih pripravila tretji poletni tabor gasilske mladine. Tudi letos, ko je bila prvič izbrana nova lokacija (doslej Vojašnica Murska Sobota), je bila udeležba mladih več kot odlična, saj se je tabora udeležilo 60 gasilskih naraščajnikov, starih od 7 do 16 let. Vodja tabora Stefan Jablanovec je postregel s podatkom, da so na dvodnevnem taboru sodelovali pionirji in mladinci iz gasilskih društev Černelavci, Markišavci, Rakičan, Polana, Satahovci in Veščica. Seveda brez podpore njihovih mentorjev, znotraj zveze odgovornih za delo z gasilsko mladino in samega vodstva zveze tabor ne bi tako uspel. Mladi niso spoznavali samo gasilske tehnike in se urili v gasilskih veščinah, pač pa so se srečali tudi s policisti, člani reševalne službe, pripadniki Slovenske vojske, Civilne zaščite in nenazadnje tudi z gasilci iz Murske Sobote, ki so predstavili svoje področje delovanja, gasilci so prikazali še reševanje ponesrečencev iz avtomobila. Čas, ki je po mnenju številnih prehitro minil, so zapolnili s športnimi igrami in ustvarjalnimi delavnicami, rokovali pa so tudi z gasilsko opremo. Predsednik murskosoboške občinske gasilske zveze Stefan Barbarič, ki je bil pred leti eden pobudnikov ter velik zagovornik te oblike vzpodbujanja mladih v gasilstvo, je ponosen na tolikšen odziv mladih, ki obetajo, da se bo gasilstvo uspešno preneslo na mlade rodove in bodo hitro stopili v vrste operativcev in drugih enot. Zato GZ MO Murska Sobota takšne oblike druženja in izobraževanja podpira. Izobraževanje na temo preventive je po njegovem prepričanju najcenejša oblika pridobivanja znanja. Predsednik obžaluje, da v samem mestu že leta ne morejo povezati mladih in jim približati osnov gasilstva. Prek mentorjev na šolah bi ta kontakt najlažje vzpostavili, žal pa v obliki interesnih dejavnostih pri mentorjih ni dovolj pripravljenosti, da bi sprejeli ta izziv. Trudijo se, da bi zato prve kontakte v tej smeri vzpostavili z ravnatelji osnovnih šol. Ker je oblika tabora, na katerem mladi ne bivajo čez noč, veliko cenejša in organizacijsko manj zahtevna, povšeči pa je tudi mladim, so se orga- nizatorji letos odločili, da je oba dneva tabor trajal med 8. in 18. uro. Mlade so obiskali tudi podžupan Jože Casar, poveljnik murskosoboške gasilske zveze Franc Olaj, poveljnik štaba Civilne zaščite MO Murska Sobota Stanislav Wolf in še nekateri drugi gostje. 27 GASILCI in CIVILNA ZAŠČITA Podvodna reševalna vaja v Soboškem jezeru Geza Grabar V skupno reševalno vajo Podvodne reševalne službe Slovenije za Pomurje in Podravje, ki so jo v Soboškem jezeru ob cesti Murska Sobota-Bakovci prvo nedeljo v juliju pripravili podvodni reševalci reševalne postaje Potapljaškega društva Murska Sobota, so se vključili tudi njiho-vi kolegi iz Potapljaškega društva Ptuj ter potapljači iz GD Gornja Rac zona, združeni v skupino GAPORA. Poleg helikopterja podjetja INOKS iz Cernelavcev so pomembno podporo pri vaji s svojim tehničnim vozilom z dvigalom nudili tudi gasilci GD Murska Sobota. Potapljači omenjenih potapljaških društev, ki so med drugim tudi člani podvodne reševalne službe, so namreč ob predpostavki potopitve avtomobila v gramoznico najprej v njej iskali avtomobil, ko so ga našli, pa so se s tehniko navezave na drog lotili še iskanja potnikov v avtomobilu. Zal je bilo za voznika kot edinega, ki je bil med nesrečo v avtomobilu, prepozno. Druga skupina potapljačev je s krožno tehniko iskala iz avtomobila izpadli nevarni predmet - akumulator. Ko ga je našla, ga je najprej dvignila na površje s pomočjo podvodnega dvigala v obliki velikega balona, zatem pa se je v akcijo dviga tega predmeta iz vode vključil še helikopter, pri čemer so se poslužili vertikalne tehnike dviga. Tehnično vozilo, s pomočjo katerega so murskosoboški gasilci z navijakom iz jezera izvlekli še avtomobil, se uporablja kot neo-bhodna podpora najrazličnejšim oblikam tehničnega reševanja. V reševalni vaji je po besedah vodje vaje Bogdana Sajnoviča, sicer vodje 5. skupine Podvodne reševalne službe Slovenije (Spodnje Podravje in Pomurje), skupaj sodelovalo 30 potapljačev ter pet gasilcev operativcev. Dr. Mitja Slavinec iz murskosoboškega potapljaškega društva in predsednik Slovenske potapljaške zveze, na vaji v vlogi strokovne- ga komentatorja, je pristavil, da v okviru vsakega potapljaškega društva dvanajst izurjenih in usposobljenih potapljačev deluje v vlogi Podvodne reševalne službe Slovenije. Ena njihovih rednih oblik usposabljanja so skupne reševalne vaje, v katere vselej vključijo druge reševalce. Najpogosteje so to prav gasilci in predstavniki nujne medicinske službe. Potapljaško društvo Murska Sobota z okrog 70 člani v organizirani obliki - bodisi kot sekcija ali samostojno društvo - deluje že 30 let. V nacionalno potapljaško zvezo je vključenih 60 potapljaških društev z okrog 1.500 potapljači. Gasilsko društvo Murska Sobota Lani 83 intervencij, letos že 61 Geza Grabar Gasilsko društvo Murska Sobota s 125-letno tradicijo, ki se po posebni kategorizaciji Gasilske zveze Slovenije uvršča v V. kategorijo, je osrednje tako na območju Mestne občine Murska Sobota, zaradi dobre tehnične opremljenosti, poklicnega jedra (z devetimi redno zaposlenimi) ter zelo kratkega časa odzivnosti v primeru nesreč pa ima tudi nezanemarljivo vlogo v regijskem merilu. Nenazadnje ima ob še treh v Pomurju status enote širšega pomena. Čeprav je število intervencij iz leta vleto večje - lani jih je bilo 83, leto pred tem 54, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa že 61 (!), to uspešnosti oziroma učinkovitosti njihovega dela ne zmanjšuje. Pač pa jih vse bolj obremenjuje. Da murskosoboški gasilci ohra- njajo takšen nivo, velja največja zahvala nekaterim posameznikom, ki so praktično na sleherni intervenciji. Med njimi je gotovo tudi ime poveljnika Antona Gomboca. Kot pravi, je bilo na lanskih intervencijah opravljenih čez 1.000 delovnih ur, skoraj toliko pa tudi že letos. Največ intervencij beležijo zaradi prometnih nesreč, potem požarov v naravi, požarov na prometnih sredstvih in poleg nekaj tehničnega reševanja tudi požarov na objektih. Lani je bilo intervencij take narave 12. “To jasno potrjuje, da se je vloga gasilcev na področju gašenja klasičnih požarov že zdavnaj spremenila in da postaja gasilec tudi pomemben člen na področju reševanja in nudenja tehnične pomoči,” pravi Gomboc. 28 GASILCI in CIVILNA ZAŠČITA Zato ne preseneča njegova izjava, da bi lahko dodatno izboljšali učinkovitost opravljenih intervencij s krepitvijo t. i. poklicnega jedra znotraj murskosoboškega društva. Že letos naj bi se število redno zaposlenih v GD Murska Sobota povečalo še za dva. Gomboc opozarja, da je delo gasilcev v prvi vrsti borba za pomoč človeku, ki je pomoči potreben, in ne borba za stolčke različnih barv v vodstvenih strukturah gasilske zveze, regije in tudi gasilskih društev. “V veliko pomoč pri intervencijah so nam ostali člani gasilskih društev, ki po svojih zmožnostih vselej priskočijo na pomoč, s tem pa je potem povezana tista stara pesem: (ne)upravičena odsotnost z delovnega mesta.” Gomboc priznava dobro sodelovanje murskosoboških gasilcev tako z društvi na nivoju matične murskosoboške gasilske zveze z društvi v regiji, a tudi z ostalimi inštitucijami: s Civilno zaščito MO Murska Sobota, z lokalno izpostavo Uprave za zaščito in reševanje, njenim regijskim centrom za obveščanje, požarnim inšpektoratom, pomurskimi enotami širšega pomena, policijo, ekipami nujne medicinske pomoči in še kom. 29 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko Žreb bo določil nagrajenca, ki bo prejel laserski tiskalnik Konica Minolta PagePro l400w. 30 Za oživitev mestnega jedra -Soboško poletje 2007 Karlo Vrataric Mestna občina Murska Sobota bo s pomočjo sponzorjev in z Zvezo kulturnih društev kot izvajalcem vsak petek in soboto med 20. in 22. uro na trgu pred Galerijo na Kocljevi ulici v Murski Soboti prirejala koncerte vse do začetka meseca septembra. »Gre za nekaj novega, česar v preteklosti v mestu nismo imeli. S projektom, ki smo ga poimenovali Soboško poletje 2007, želimo uresničevati iniciativo oživitve mestnega jedra,« je dejal murskosoboški župan Anton Stihec. Namen Soboškega poletja 2007 je uresničevanje iniciative oživljanja mestnega jedra. Gre za nadaljevanje kulturnega dogajanja, ki se je pričelo v mesecu juniju s Festivalom Soboški dnevi, tudi v juliju in avgustu, na kar nakazuje enaka podoba logotipa. Skupno bo na devetnajstih koncertih zapelo, zaigralo in zaplesalo nad 80 nastopajočih, pri izboru so se osredotočali predvsem na slovenske glasbenike, nekaj pa jih je tudi iz tujine. »Videli in slišali bomo kar nekaj že uveljavljenih glasbenih skupin oziroma sestavov, nekaj bo tudi neznanih, ki si pot šele utirajo, vendar v njih igrajo odlični glasbeniki,« pravi predstavnica Zveze kulturnih društev Brigita Perhavec. Ob petkih se bodo odvijale lahkotnejše raznolike vsebine od zelo znanih zagorskih, dalmatinskih, starogradskih in ciganskih pesmi, šansonov, etno in folk glasbe pa vse tja do latinskoameriške plesne glasbe, soula, funka, reggaeja, divjih ritmov afriške glasbe, rock balad in zimzelenih jazz skladb, ob sobotah bo na sporedu resnejša klasična glasba, manjkalo ne bo niti lahkotnejših melodij. Nastopili bodo umetniki, ki so prepoznavni po celi Evropi, vsak nastop bo imel tematski naslov in svojo barvo. Predvideni stroški prireditev bodo znašali okrog 28 tisoč evrov, ki pa naj bi bili v celoti pokriti s strani sponzorjev in donatorjev. Nekaj koncertov se je že zvrstilo, do konca poletja pa bodo nastopili še Fajrund (20. julij), Clari Four (21. julij), Špirit band (27. julij), Las Felinas Del Tango (28. julij), Carmen Sonno (3. avgust), Flamenco Trio (4. avgust), Emashie (10. avgust), SLO A3 (11. avgust), Domingo Siete (17. avgust), Trio Apropos (18. avgust), Ana Bezjak in Black Coffee Band (24. avgust), Bossa De Novo (25. avgust), Katalena (31. avgust) in Astorpia (1. september). hvalimo | grajamo Trg na Kocljevi ulici sicer še nima imena, je pa ob poletnih vikendih prijetno stičišče občanov, ki se družijo ob kvalitetnem kulturnem programu. Križišče, ki se nahaja v središču mesta, med Slovensko ulico in Ulico arhitekta Novaka, je že več let zaznamovano z zanemarjeno in s plakati prelepljeno stavbo, ki pa je v lasti zasebnikov. 31 I Vzemite si Čas za brezplačen klepet. ™ Vsak dan od 19.00 do 7.00 ter vse vikende in praznike v družbi več kot 1.400.000 uporabnikov Mobitelovega omrežja. Vklop storitve »Večerni in vikend pogovori« naročnik potrdi s podpisom obrazca Naročilo dodatnih storitev, uporabniki storitve Monitor pa lahko izpolnijo e-obrazec. Več informacij na www.mobitel.si. na telefonski številki Centra za pomoč naročnikom 041 700 700 ali v najbližjem Mobitelovem centru.