188. Številka. Ljubljana, v soboto 20. avgnsta 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI MRflD. Izhaja vsak dan «v»#*r, i%i m fii nrdelje in pravnike, ter velja po pofiti preieman zh a v stro-ope rsk e dežele za vse leto 15 {'Id., za pol leta 8 ;rM., za četrt leta 4 gld., It jcdeo ■Mjgec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta >i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ra&arta se pa 10 kr. na roeHf«, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljttve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačnje Ge od fitinstopne pulit vi ste po i> kr., če se oznanilo jedenkrat tinka, po f) kr. če Be dvakrat, m po 4 kr. če se trikr;it ali večkrat tiska. Dopiai naj *e izvole franko\ati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12, U p r a v o i £ t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3-i. Naše srednješolsko. m. Prvi stan na svetu so dandanes tehniki. Oni bo pravi nosilci napredka in kulture, oni imajo ves nV'1: v rokah ter določajo pota vaeg.i človeškega razvoja. To spoznavajo in po tem spoznanju se ravnajo vsi omikani narodi, samo Slovenci — in poleg nas se tisti del Nemcev, katerega je Wolf imenoval s kolektivnim imenom „Oebirgstrottel" — gmo mnenja, da moramo najboljše svoje moči po« iiljati v — semenišče. Navzlic veliki nadarjenosti našega naroda tudi za tehnične nauke vlada v nas proti tem naukom neka animoziteta. Ne samo v priprostem, v verige duševne odvisnosti od duhovništva ukovanem narodu, ampak tudi mej inteligenco, tako da niti za najnavadnejše tehniške služba nimamo svojih ljudij. Deželni odbor kranjski stori pač dosti za podporo alovenskih tehnikov, ali drugače se zanje ničesar ne Htori. Za tehnike in realce ni ustanov, ni rednih podpor in skoro ničesar se ne žrtvuje za tiste, ki imajo veselje in nadarjenost za to stroko. Če so vzlic temu taki talenti, kakor Fabiani, Plečnik ali Jager prišli naprej, se imajo za to zahvaliti samo in jedino le samim sebi. Mnogo je kriva tndi jezikovna uredba nadih lealk, da nam na vseh koncih nedostaje domačih tehnikov. Vse realke na slovenskem ozemlji, namenjene slovenskem narodu, so izključno nemške in v/sled tega ogromni večini slovenske mladine popolnoma nepristopne. Na merodajnih mestih smatrajo te zavode za nemško posest, za nedotakljive nemške postojanke in se z vso silo ustavljajo vsaki jezikovni preti red bi, kar se vidi najbolje pri ljubljanski realki. Že leta in leta moledujemo Slovenci, naj se nam da, kar smo za časa Hohemvarta že imeli; že leta in leta zahtevamo, naj se za nemške dijake napravijo nemški razredi, za slovenske dijake pa naj ee ustanove slovenski razredi, a navzlic opravičenosti te zahteve se našim prošnjam ne ugodi in se odločilni krogi na vse možne načine trudijo, da to preprečijo, dočim vodstvo v ohranitev izkjučno nemškega značaja ljubljanske realke niti slovenskemu občinstvu namenjenih naznanil v letnem poročilu ne objavlja v obeh jezikih, dasi je zavod v prvi vrsti namenjen Slovencem in dani smo to nekaj let zapor* doma tirj&li. Nižja gimnazija ljubljanska, namenjena farno Slovencem, mora ta naznanila ob javljati v obeh jezikih, realka pa j>h ne sme. To je najdrastičnejši dokaz, kako izventni krogi iščejo prilike, da nam na k;*r mogoče žaljiv način pokažejo, kako zaničujejo slovensko prebivalstvo in slovenski jezik. Tem razmeram mora biti konec in tem bo tudi konec, veljaj karkoli. Četrt stoletja smo prosili z vso ponižnostjo, odslej ne bomo več. Deželni zbor kranjski je že v zasedanju leta 1896 97 naročil deželnemu odboru, naj sestavi načrt realčnega zakona in naročil mu je zajedno, naj ga predloži že v prihodnjem zasedanju. Toda v tem zasedanju (1897/98) nismo učakali realčnega zakona, pač pa smo izvedeli, da je deželni odbor svoj načrt predložil vladi, da o njem izrečeta svoje mnenje deželni šolski avet in naučno ministeratvo, kar je vlada porabila v to, da je vso stvar zopet zavlekla za nekaj let. Ker spada zakonodajstvo o realkah v področje deželnih zborov, je deželni odbor prav po nepotrebnem predložil svoj načrt vladi in to vpraša! za njeno mnenje, to pa toliko bolj, ker je mogel pač vedeti, da bo vlada storila, k-tr se bo dalo, da ne ngodi našim zahtevam in potrebam. In res se mu je njegova prevelika prijaznost in obzirnost napram vlali jako slabo izplačala, kajti šele sedaj, torej poldrugo leto po izročitvi načrta, se je vladi zlju-bilo vrniti deželnemu odboru načrt realčntga zakona in deželnemu odboru sporočiti svoje mnenje o njem. To mnenje ni ugodno v jednem oziru. Naučno ministeratvo, kateremu pa je bilo njegovo mnenje brez dvoma sugerirano iz deželnega predsedništva v Ljubljani, je vrnilo načrt realčnega zakona s piramidalno zahtevo, naj se dežela, naj te deželni zbor kranjski, čigar avtonomija so it* k na vseh koncih in krajih utesnjuje in prikrajšuje, prostovoljno odpove pristo;eče mu pravice, določiti učni jezik ljubljanske realke. Vlad* je namreč zahtevala, naj se v realčnetn zakonu sploh nič ne določa gleda učnega jezika ter da naj Be določitev prepusti tistim, kn teri šolo vzdržujejo. Konjski kopito v tej zahtevi se spozna, ako pomislimo, da vzdržujejo ljubljansko realko država, dežela, mestna ob i a Jjublljannka in kranjska hranilnica. Sam Melisto li ne bil bolje uganil. Ako bi se deželni zbor vjel v to zanjko, bi se moral še desetletja boriti, da pridobi jedno klaverno slovensko paralelko. Da deželni zbor ne bo ustregel tej želji, da se ne bo kranjski hranilnici na ljubav odrekel pri-stojeji mu pravici in da določitve učnega jezika r.e bo prepustil deželni vladi in kranjski hranilnici, to se nam zdi samo ob sebi umevno. A mi želimo še več, da namreč dežel, zbor enkrat za vselej nredi ljubljansko realko tako, kakor zahteva potreba in čast slovenskega prebivalstva, ne da bi nemškim dijakom utesnjeval nemški pouk. V to svrho pa je treba po dež. odboru sestavljeni načrt realčnega zakona korenito pregledati in preurediti. Na jesen pričakujemo, da deželni odbor ne predloži po konceptu dr. VoŠnjaka prepisanega načrta realčnega zakona, kateri načrt je sestavljen po štajerskem deželnem zakonu in ni popolnoma primeren našim razmeram. Pričakujemo marveč, da se bo g. referent potrudil in da nam poda kaj boljšega, nego je Vošnjakov načrt, da nam poda kaj izvirnega in potrebam dežele kranjske in slovenskega naroda primernega in da na bo več vpraševal za mnenje tistih, ki so nasprotni vsemu, kar je slovenskemu narodu na korist. Realčni zakon se mora na vsak način še v prihodnjem zasedanju deželnega zbora skleniti in sicer tak zakon, kakor ga potrebujemo. Ako bi se pa vlada osmelila, da bi zakena ne predložila v sankcijo, potem imata deželni zbor in ljubljanski občinski zastop dolžnost, da obstoječi realki nemudoma odrečeta vsako podporo. Sicer pa ni misliti, da pride do tega skrajnega koraka, zlasti ker imajo državni poslanci dovolj sredstev, da vlado primorajo LISTEK. Dame smejo kolesariti! Velecenjeni gospod Antikolesarjevič 1 Davno bi se Vam že bila morala zahvaliti, ker ste tako vestno izpolnili obljubo in mi povedali svoje mnenje o kolesaricah. Žal, ni mi bilo mogoče prej, ker lepi dnevi mi nifo dali prijeti za pero, dočim bi moralo počivati moje — kolo. Prav rada Vam pritrdim v marsičem Dobro vero, da nekaterniki majajo z glavami, videči me na kolesu, češ: ,GIej jo, glej! Ta tudi! — treba ji je I* — pa tudi prej so majali, ko so me slebarni dan videli na jedinem šetalisču, češ: „Brez te seveda ne more biti". Govorice prvih me ne plastS, poslednjim pa se izognem na kolesu najlaže. — Vsakdo si rad odpočije po dnevnem trudu v prosti prirodi, bodisi na še tališča, bodisi na — kolesu... Vsem se pa nikdar ne more ustreči . . . Vaš glavni ugovor proti kolesaricani je, da že neka ne bodi močna, nego gracijozna. Če bi bilo treba toliko moči in napora, kakor pravite gospod, izvestno, bi bila jaz prva, ki bi se ne trudila. Pri-s uavara Vam rada, da me je v začetku kolesarjenje utrudilo, — a vsak začetek, pravijo, je težak. To .me je tolažilo. Stdoj mi je pa ta .trud" v zabavo; kakor je nekaternikom v zabavo — lazenje po hribih. Kakor je telovadcu-začetniku vsaka najmanjša vaja sila težka in utrudljiva, prav tako je tudi ko lesaricam in hribolazkam spočetka njihov šport jako naporen. Toda, ko si pridobe nekaj spretnosti, ko ne tratijo več ponepotrebnem svojih moči j, nego jih znajo prav ekonomično rabiti, tedaj postane kolesarjenje in hribolazništvo samo — zabava. Dokaz, da ni treba za kolesarjenje nikake po-Bebne moči, vam bodi to, da se vozijo dandanes tudi že nedorasla deklice, ki še ne nosijo dolgih krilc, ter dečk', ki Še dolgo ne dosežejo pubertete. Toliko moči pa menda vsaj prisojate tudi dorasli dami?! — Tudi energije, spretnosti in okretnosti nam ženskam doslej še ni kratil nihče, razun Vas. Res da iščemo teh svojstev zlasti in v največji meri pri možkib, toda tudi ženske imamo teh svojstev vsaj toliko, da moremo kolesariti. Ako bi nam ne dostajalo telesne in duševne energije, kako bi se nam bilo mogoče jednako možkim boriti za — kruh ? Kdo bi nam potem očital, če porabimo nekaj te energije in moči sebi v — zabavo ? Ali ni mogoče, da bi poleg tega reprezentovale gracijo, lepoto, milino in prelest, pravo našo moč poleg one moči, kateri predatavitelji so, vsaj po Vašem mnenji, samo moški? Menim da Izvrstno izvežbana, dostojno oblečena in telesno primerno (torej ne preveč in ne premalo!) razvita kolesarica more kazati tudi na svojem „Meteora" prav mnogo gracije in preTestc«) dražesti. Začetnica, ki nosi nepristojno toaleto in katero je oblagodarila zlobna usodi morda še z zoperno bujnostjo ali oglatostjo udov, — taka kolesarica je 8e\eda prav tako neiepa prikazen, kakor kolesar začetnik, koledar debeluh ali euhač iglastih in prekljasto dolgih krakov. Dalje ste nam zalučili v obraz strašno, moškim največje skrbi povzročujočo besedo „emancipacija". Moj Bog! s tem me ne pobijeta Moškim Vašega obzorja je emancipirana že vsaka ženska, ki uima šivanke ali kuh&Inice v roki! Emancipirana je že vsaka učiteljica, ekspeditorica, uradnica, emancipirana je — po Vašem — seveda tudi vsaka dama, ki ne hodi peš ob roki svoje matere ali svojega gospoda soproga ... Di pa je emancipacija ženstva bistveno vsa kaj druzega, o tem mi menda koncem XIX. veka ni treba izgubljati besed. Pisalo se je dovolj o tem. Ako niste imeli časa, da bi se glede tega vprašanja povspeli vsaj nad nivo malomestnega konservativnega filistra, Vas le prav prijateljsko obžalujem! Pa brez zamere! Da bi gospe dske ženske „kari kovale svoj spola z vožnjo na kolesu, to Vam kratko n malo tajimo. ugoditi naši zahtevi, in tako imamo upanje, da se nredi ljubljanska realka v nekaj letih tako, da bo demo iz nje dobivali potrebnih tehnikov in da bode začela tudi v nas cvete ti tehniška stroka. V ljubi Jani, 20. avgusta. Madjari proti jubilejnim kolajnam. Ma- djarski opozicijonalni listi pišejo, da je ustanovljenje jubilejnih spominskih kolajn, katere je naznanilo uradno glasilo s cesarskim pismom, nezakonito in docela nedopustno. Opozicija dokazuje, da se začetek cesarjevega vladanja ne Šteje z I. 1848. ter grozi, da bodo stavljene v državnem zboru ostre interpe« lacije. Ogri torej celo cesarju narekajo iu prepovedujejo. Pri vsaki stvari treba najprej prosti dovoljenje madjarske mogotce ! Ta predrzna mogočnost presega že vse meje, a priznati se mora, da so jo zakrivili le z neverjetno popustljivostjo na Dunaju. Sedaj žanjejo sad! „Neues Pester Journal4 dokazuje, da ima krona po zakcnih 1. 1667. pravico ustanavljati kolajne in redove, ne da bi bilo treba zato dovoljenja ogerskega ministrstva. Proti madjarski zastavi, ki vihra sedaj prvič na javnih poslopjih na Reki in katero hoče vlada vpeljati tudi na Hrvatskem, je začelo hr.'atsko Časopisje hud boj. Zlasti „Obzor" se poteza z naj večjo rezk stjo za neoporečno veljavo nagodbenih zakonov, ki določajo, da ima na hrvatskem ozemlju eamo hrvatska zastava svojo vel;avo. Hrvatski narod protestira temeljem svoje zgod >vine in svobode proti ogerski zastavi. Bodoči pap~ž. Ker je bije očitno, da se je papeževo zdravju jako opasno p os I ubralo, so začele nasprotujoče si stranke v Vatikanu razvijati strastno agitacijo za bodoči conclave. Glavna kandidata sta sedanji drž. tajnik kardiual It a m po 11 a in kardinal S vam pa, nadškof v Boloniji. Kami d.i uro Rim-polle podpira,o jezuitje in Francija; Svampo pa vsi nasprotniki sedanje pap ške politike, katero bi Rim-pol;a nadaljeval. Vatikanska demoustracija. BJournal Štampa" javlja, da se v Vahkanu z vso silo deia na to, da postar.e žurnalist don Albertario, ki je bil radi rziinolih Milanskih izgredov piei vojaškim sodiščem obsojen v večletno ječo, kardinal. To bi ne bilo nič novega s.cer Tudi Pij IX. je imenoval kardinalom nadškofa Ledoch'jwakegt, ko je sedel v ječi Ostrowiki. Stavka v Amsterdamu, katero so uprizorili socijalisti proti svečanostnim pripravam za kronanja 1 Dietne kraljice Viljemioe, je končana. Socijalisti so bili namreč preradikalni ter so ustavili delo po vs-m mestu S tem so izgub li zaslombo v meščanih. Hujskači so se poskrili, in d-da se zopet nadaljujejo po prvotnem načrtu ter se dovrše vendar le do početka septembra. Belgija v Kitajski Z t Nemčijo, Anglijo, Francijo in Rusijo si hoče pridobiti tudi mala Belgija kojec Kitajske. Poročajo, da je bilo to že dolgo želja Leopolda II. Pridobitev pravice, d.i s;ne zidati železnico od Prkina v Hankau b^lgijsko-francosk« uvndicat, je delo kralja Tudi sedaj ga podpirata Francija in Rusija, da dob kos kitajske zemlje. Če doseže svoj namen, začne delati na to, đa ai i grad i Belgija bojno ladijevje, ki bi pospeševalo tudi podjetje v Kongu. Vscdijaški shod. Sere nada, katero so slovenski visokošolci pri* redili sinoči župana Hribarju, je bila prav sijajna. Žsj davno pred napovedano uro se je zbralo na tisoče ljudstva na mastnem trgu ter zastavdo vse večje ulice, po katerih se je pomikal sprevod. Točno ob 9. uri zvečer je sprevod odkorakal iz Narodnega doma pred mestno hišo Bila ju dolga vrsta Sokolov, trobentačev in visokošolcev ter bakl,e-noscev. Oočinstvoje visokošolce živahno aklamiralo in pozdravljalo z burnimi Ž vio-klici. Na m stnem trgu je bilo vse črno ljudstva. Visokošolci so pred mestno hišo zapeli dve lepi in težki pesmi, potem pa odposlali posebno deputacijo da se pokloni županu. Zupan Hribar se je zahvalil raz balkon. Pozdravil je visokošolce v imenu Ljubljane in občinskega zastopa, izrazil veselje, da so tudi visokošolci pristopili delu dež. zbora, občinskega sveta in vseh slovenskih rodoljubov za pridobitev vseučilišča ter zaklical beli Ljubljani kot bodočemu vseučiliš-kemu mestu „Ziviou! Viharni Žvio klici so doneli po mestnem trgu, dijaki so zapeli še jedno pesem, potem pa zopet odkorakali v Narodni dom, kamor so prišli oki eni s šopki, s katerimi so jih nirudae dime na raznih krajih na poiu z oken obsipale. Pri kazini je prišlo do male demonstracije. Tam je bilo namreč zbr.tmh nekaj uemšk h buršev, ki so bb slovenskim visokošolcem posmebovali in jih izzivali, na kar so slovenski dijaki reahgirali z gromovitimi Pereat klici. Po serenadi se je razvib v Nir. domu jako živahno življenje, in so dijaki marljivo prepevali slovenske domorodue pesmi. Današnje dopoldansko zborovanje se je začelo ob 9. uri. K dnevnemu redu se je oglasil kaplan g. Larnpe, obžaluje, da ljubljansk h bogoslovcev ni in rekši, da zategadelj niso prišli, ker se pripravljalni odbor ni zmenil za lani sklenjene resolucije katolišk* ga dijaštva. Predsednik g. Reisner je izjavil, da bogoslovcev ni nihče preziral. Pripravljalni odbor je v pr-i vrsti povabil krščansko misleče drake Lju bljanski b>goslovci pa so odgovorili, da na vsedi-jaškem shodu nimajo ničesar opraviti, in zato nimajo prav nobenoga uzroka, pripravljalnemu odboru kaj očitati. Potem je g. Reisner poročal o organizaciji slovenskega dijaštva. Povdarjal je pomen zlruže-vanja in gojenja pravega narodovega življenja v tuj ni in obž iloval, da se prav sinovi boljših ro-d.)vin ne udeležujejo dijaškega gibanja in se odtujujejo svojim tovarišem. Ni Dunaju ni slovensko dijastvo več tako delavno in plodivito, kakor je bilo nekdaj. Govornik je obrazložil, kako bi se morali dijaki pripravljati za bodoče delovanje, k*ko se vaditi za bodoči poklic in kako pripravljati gradivo za znanstveno d-dovanje v svoji stroki, priporočal je dijakom, naj gredo m^j narod in naj se za počitnice organizujejo v „Saviu, ter je šibal ljubljanske bogosloven, ki so z odklonitvijo pokazali, da hoče o biti razdirajoč element. (Živahno pril rje vanje. \ (i vornik je predlagal naslednji resoluciji : I. Slovenski veli sošolci in abiturijentj*\ zbrani na shodn v Ljubljani, poživljajo vsakega slov. veli-košoloa in abittirij*>nta, naj pristopi slovenskim akademičnim društvom. V kolikor ta ne delu,ejo še v smislu ref ratov današnjega shoda, vsprejmo naj to kot navoddo na prvih občnih zborih v prihodnjem šolskem letu. Zs Dunaj bodi središča dijakov »Slovenija", za Gradec .Triglav", aa Pravo .Slov. klub v Slaviji". 6 II. Slovenski visokošolci se poživljajo, da pri-stopijo slovenskemu ferijalnomu društva »Savi*, da se ono oživi in preosnuje. O teh resolucija h ss je vnela daljša, mestoma jako viharna razprava, v katero so posamični govorniki vpletali tudi politična vprašanj*, kar je dalo vladnemu zastopnika g. nad komisarju Wratsch-kotu povod, daje zagrozil z razpustom, ker je shod prekoračil dnevni red. Gosp. Šinkovec (člen »Danice1) je govoril o razporu mej slovenskim dijaštvom, rekši, d t je prišlo do razpora tisti hip, ko je prvi dijak rekel, da je liberalec Izjavil je, da se hočejo katoliški dijaki z »liberalnimi11 združiti na skupno delo samo tedaj, če se skupna organizacija vsega dijaštva postavi na klerikal io in krščansko socijalno podlago, sicer pa da odklanjajo vsak kompromis, češ da je kompromis barautanje s prmcipi. Večini zborovalcev je govornikovim izvajan em živahno ugovarjala. Gosp. D. Lončar, (akad. praški) je naglašal, da vse dosedanje dijaško življenje ni imelo mpetia, ker so hoteli dijaki vse organizovati in predrugačiti, samo sebe niso organizirali, in se je zavzemal za združeno narodno in soc jalno delovaaje. Gosp. M. Pirnat, („Slovenijan") je s krep kimi besedami zavračal in obsojal stališče g. Šinkovca ter z navdušenimi besedami priporočal zjedi-njenje slovenskih visokošolcev na Dunaju. Gosp. Brecelj (BDiii ca") je napa lil poročevalca, ker je nasvetoval, nai b »de središče dunaj skih dijakov „Slovenija", na kar je poročevalec g. Reisner pojasnd, da „Slovenija** je faktično središče preogromne večine dunajskih visokošolcev, proti čemur je maloštevilno krdelce Dmičarjev hrupno demonstrovnlo. Potem je g. Brecelj („Danica") v daljšem govoru zopet ponavljal, da je ziedinj-nje mogoče samo na katoliški podlagi ter predlagal, naj se izvoli odsek, da osnuje ali novo društvo ali preuredi „Savo" v tem smislu. Predlog Breceljev je bil z velikansko večino odklonjen. Gosp. Na c h t i ga I („Slovenija") je dokazal, da katoliški dijaki niso dosledni, ter da pri konkretnih vprašanjih drugače postopajo, kakor sicer govore. Tako na pr. niso zahtevali katoliškega vseučilišča v Ljubljani, k^r so spoznali, da je vseučilišče potrebno za narodno eksistenco, a obramba narodne eksistence je prva naša naloga. Sprava se je rodila na Dunaju, kjer so slovenski poslanci spoznali, da je drugače nemogoče rešiti narod. Poslanci so se združili, pustivši drug drugemu svoje prepričanje. Tudi m»j dijaki je t*ko združenje mogoče. Ako imajo nekateri razen narodnih še posebne ideale — prosto naj jim b) — zato je vender mogoče tako združenje, da se nihče ne odreče svojim načelom in bo možno skupno delovanje. Govornik je poživljal d jaštvo, naj se združi v »Savi" in naj jo preosnuje tako, da bode v radikalno slovanskem in slovenskem oziru ustrezala vsem zahtevam, kajti v .-tik razpor mej Slovenci je neumen, zlasti še raz-por mej dijaki. Gosp. šnklje („Siovenijan") je obžaloval, da so katoliški dijaki odklonili vsak kompromis in pojasnil, da je. ljubljanska katoliška stranka razcepila dunajsko dijaštvo, ker ni im-da nič posvetne inteligence, in da katoliško d jaštvo ne čuti slovensko in nlovansko, nakar je g Brecelj na kratko reagiral. Gosp. J. Fer lan („Triglavan") je naglašal, da katoliški dijaki pri vsaki priliki vsiljujejo vero, tudi kjer gre za zgolj narodna vprašanja. Dalje v prilogi. ~«Bts#- Tega tudi ni^te dokazali, nego ste to le — trdili. Vam nasprotno pa se zd , d i bi pristojali ista kmetskim dekletom. Dovolite, ali se vid-li kmetska bi-biklietinjo na „Slavčevi maskaradi" ? Menda ne. Ko bi jo bdi videli, izvestno bi se Vam ne bilo težko odločili kaj je karikatura. Ponovim le: izvrstno izvežbana, dostojno oblečena in primerno vzraščena kolesarica je prav tako lepa, kakor kolesar z istimi lastnostmi. O obleki nočem polemizovati z Vami, ker se kolikor toliko strinjam z Vašim mnenjem. Kakor za promenado ali za ples ali za hnbolazništvo ali Zi jahanja, prav tako treba tudi za kolo posebne toalete. To pa vemo že tako prikrojiti, da nas ne ovira kar najmanj. Naša „gizdavost* v obče poskrbi zato, da se vsaj nam zdi estetiško lepa. In to zadošča, kajti lo črevlje sodi naj kopitar, česar pa ne razume, naj pusti v miru! — Kar omenjate glede „eventuvalne katastrofe", je tudi pač jako pretirano. Vzemimo n. pr. ali je dama na plesu ali na ledu decentneja, kjer utegne imeti .katastrofa" dokaj hujše posledice, kakor na kolesu? — Sicer pa: ali je res tako strašno grdo in tako silno nemoralno videti lepo žensko nogo ? Ako je, potsm, dragi g. Antikolesarjevič, obrnite se k zidu že tedaj, ko zagledate bližajočo se kolesarico! „Nedeeentuo" — »nemoralno" ! To sta zopet dve b sedi — dva pojma, s katerima mećete prav tako lahkomiselno okoli sebe , kakor z besedo „emancipacija" ! Izvolite mi vender filozofski objektivno do j gnati poj m pojma! Kaj je neJecentno in kaj ne-moralno? — Vidite, moja ženska glavica meni, da Ste moški glede teh dveh vprašanj prav avtokra-tično nedosledni — nekonsekventni! Ako bi videli na ulici damo golih rok, prsij in golega hrbta, ojoj, to bi bil javen škandal. Vse bi se muzalo, rogalo, jezilo in — sramovalo. Bržčas bi tako „nedeeentno" in „nemoralno* damo povabil kak policaj s seboj na — protokol! — Toda če vidite isto damo v isti obleki v zgorenjr dvorani „Nar doma", — ah, od občudovanja in začaranja ste kar otrpli. Kolika krasotica ! — kolika gracija! In kaj naj rečem o toaleti dam in gospodov v kopališčih, — skupnih kopališčih! Kaj naj rečem o toaleti Kneippovcev, Riklijancev na Bledu .. . V V — Vidite, Vaša pojma nimata nikake absolutne veljave in vsak hip se spreminjata! In zakaj? Zato ker ima tudi „decentnost" in »nemoralnost" bistveno povsem drugačen pojm kakor mu ga podtikate Vi! V neki točki ste bili »diskretno kratek". In prav je tako, umejem Vas. Res ni „modna muha", da jezdijo dame n a v a d n o (na Angleškem in v Ame- riki jezdijo dame včasih tudi kakor moški) drugače nego moški, — pa tudi ni modna muha, da imamo dame prav zato — da ms ko kolo I Da bi nam kolesarjenje absolutno škodilo na zdravju, dvomim. Saj tudi kajenje in drugo škoduje, ako ne poznamo mere, dočim zmernost povsod koristi. Jaz vsaj in moje znanke smo zdravejše odkar kolesarimo. — Sicer pa vse ni nikdar za vsakega ! Zaključek mojega odgovora je torej ta, da se smejo zdrave ženske zmerno prav tako kolesariti kakor moški. Iz Aten v Pariz se sicer ne bo mogla nikdar nobena peljati, toda iz Ljubljane v bt Vid, v Kranj, v Postojno — to pa zmaga vsaka. Nikjer toliko ne pazijo na to, kaj se ženski spodobi, kakor na etikete in bon-tona polnih dvorih. In glejte! Prav na dvorih se kolesarijo vse dame in vsi gospodje! Ako ni kolo nezdravo za ta pre-dragocena bitja, ako ni kolo „nemoralno" za te nervozno pazljive ljudi, dovolite potem, dragi gosp. A., da si špogamo kolo tudi me slovenske plebejke ter se pridružimo s tem milojonora angleških, francoskih, italijanskih, ruskih, nemških in dragih ko* lesaric! Liberte! Egalite! Marsikaj bi Vam še povedala, a čas je ta ... družba čaka .. . moj »konjiček" že rezgeta .. . Zdravo t Kolesarica. Ko je Se predsednik Reisner konstatoval, da hočejo katoliški dijaki preprečiti ali zavleči skupno organizacijo je dal resoluciji na glasovanje in sta bili obe ob burnih Živio klicih z vaami proti 13 glasom sprejeti. Zaključuje shod, je predsednik Reisner z lepimi besedami vzpodbujal dijaštvo, ki je po ogromni večini jedino, za krepko delo za napredek in zaklical: Naprej zastava Slave! Zbrani dijaki so pred razhodom navdušeno zapeli „ Naprej zastava SUve", potem pa skupno šli na promenado po mestu. Popoludne ob 2 uri se je začel banket. Jubilejska slavnost v Celji. Iz vseh krajev širne Avstrije nam prihajajo poročila in vesti o slavnostih, katere prirejajo svo jemu cesarju zvesti podaniki v proslavo plodonosnoga in srečnega pedeset letnega vladanja. Komu bi tudi ne vzkipevalo srce, komu bi se ne dvigala duša ob priliki, katera je dana redko kateremu po vsem svetu ? In da smo Slovenci mej slavečimi narodi prvi, ni treba posebej povdarjati. Že zgodaj, lansko leto, smo ugibali tudi mi celjski Slovenci, kako obhajati na naj slovo-mej ši način to slavlje. Priliko nam je dalo slovensko povsko društvo v Ptuj i, katero je svoj običajni vsa koletni koncert letos naslovilo jubilejski koncert. Z ladostjo in vso vnemo smo se pridružili tej slav-nosti. Ob jednem pa je nameravalo naše mlado, a vrlo pevsko društvo blagosloviti svojo zastavo. Geslo nam je bilo: Slavnost mora biti dostojna ljubljenega vladarja, dostojna pa mora biti tudi slovenskega naroda! V cerkvi sv. Jožefa nad Celjem naj bi se služila slovesna služba božja v hvalo Bogu. da nam je dal doživeti tako redek jubilej. Od „Narodnega doma" pa do cerkve naj bi hodil slavnostni sprevod, ndanostni pojav vsega zbranega slovenskega naroda. V sprevodu bi bile razne skupine, predstavljajoče cesarju in Avstriji udanost, slovenskega na roda v vseh njegovih stanovih Za trdno smo upali, da bodo oblastva spoštovala naša čutila ter pustila, da jim damo v vsem obsegu javen izraz. Upali smo to celo od našega mestnega urada. A dotično našo prošnjo je mestni urad zavrnil z jednostavno motivacijo, „z ozirotn na javni mir in red". C kr. okrajno glavarstvo pa nam je prvič prepovedalo skupni pozdrav došlih društev in gostov na kolodvoru glede na varnost železnocestnega prometa ; drugič zapovedalo, da moramo nazaj grede, predno pridemo v obrneš je, to je pred mostom, ki drži čez Voglajno, vse zastave pospraviti in zunaj pustiti ; tretjič pa milostno dovolilo popoludanski izlet na Teharje dne 15. avgusta 1898. Govorilo se je, da je mestni urad že bil dovolil sjirevod skozi mesto, a da se je slednjič ndal terorizmu ponličnjakov ter ovrgel svoj prvi sklep. Da je nekaj resnice na tem, kaže že to, da je vodja mestnih uradov, predno smo dobili pismeni odlok v roke povabil predsednika pevskemu društvu, g. dr. Karlovšeka k sebi ter začel ž njim „glihati". da bi mi prostovoljno odstopili cd naše zahteve. Seve na jedni strani jih je bilo strah pred fakinažo, na drugi strani pa jim je delalo preglavico, kaj bode na-mestništvo dejalo k prepovedi cesarske slavnosti. O, slavni mestni urad, ko bi ti vedel, da ti bosta glavarstvo in namcstništvo v toliki meri priskočila na pomoč, gotovo bi se ne bil ponižal do pogajanja! Mi smo prešli preko pogajanj na dnevni red ter vlož li pritožbi tako na namestništvo, kakor na ministerstvo notranjih tlel. Ob jednem pa sta šla naš neumorni dež. poslanec g. dr. Dečko in drž. poslanec g. vitez Berks do namestnika samega. Saj pa tudi mora biti ves slovenski rod do dna duše užuljen in ogorčen, ko spozna in vidi, da ne sme biti niti toliko ravnopravan z drugimi av-atrijskimi lodovi, da hi smel proslavljati svojega vladarja. Povsodi na Češkem in Moravskom je bilo dovoljeno manjšinam, da so smele prirediti slovesno obhode; le nam mora hiti to zabranjeno. Kakor po-grebci bi murali hoditi k slovesni maši. Ne v vrstah, ne v lepem redu, ne v slavnostnem sprevodu ; tem več v tolpah in gručah naj slavimo imenitno slavlje. Puh'1 je izgovor javnega miru in reda, to je le pretveza drugim nagibom. Pač žalostno za Avstrijo, ako no bi mogla ukrotiti dvajsetorice nemir* nežev. Pred takimi nlemonti naj vse kapitulira, naj so tresejo vladne hiše cd Celja pa do Dunaja?! Ce bi bdo mestnemu uradu res toliko za javni mir in red, zakaj pusti, da naši nasprotniki skoraj dan na dan tulijo „Die \Vacht am Rhein" v pozni uri po noči, tako da z bulo skoro vse mesto iz mirnega spanju. Ko so imeli tu shod socijalni demokrati, korakali so že na vse zgodaj z razvito rnđeČo za stavo in z mestno godbo na čelu po mestnih ulicah. Torej rudeča. družba socijalnih demokratov ima prednost pred svojemu cesarju ulanimi Slovenci! Le neizmerna mržnja do nas slovenskih some ščanov je vodila mestni urad. da nam je prepovedal celo cesarsko slavni st, jedino v našem mestu. Ko je umrl člen cesarske hiše, visele so črne zastave raz hišo okrajnega glavarstva, okrožnega sodišča, okoličanske šole itd.; in- stna hiša, v kateri je no-tabene nastanjeno tudi c. kr. okrajno sodišče, n i žalovala. Ko pa je umrl Dismarck, kateremu je vsaki zvesti Avstrijec od krvave bitke pri Kraljevem Gradci tem gotovo hvalo dolžan, bil je mestni urad mej prvimi, ki je dal razobesiti črno zastavo. Mestni nrad tedaj ni upošteval naših čutil, katera je s tem činom žalil do skrajnosti; tudi tedaj jih ni upošteval, ko je pustil, da so črno obrobljene krpe po vogalih vabile nemške patri lote k sTrauerfeieru, pri katerem je imel zloglasni \Volf „bei verschlossandn Thiiren" glavno besedo Kako pa se je požnril mestni nrad, ko je svojim organom zapovedal, da morajo odstraniti lepake, ki so oznanjali slovensko cesarsko slavnosti Mastni urad pa bo gotovo hvaležen ces kr. okrajnemu glavarstvu, da mu je slednje pomagalo iz zadrege ter našo slavnost spravilo v še ožje ra-je. Mestni urad nam ni zabranil jemati zavitih zastav s seboj; g'avarstvo pa je odredilo, da jih moramo zunaj mesta pustiti. Prepričani smo, da se mestna občina celjska pri tej priliki nikakor ne bo pritoževala radi kršenja avtonomije, kakor to sicer stori pri vsaki priliki, kedar gre za njene koristi. No, če nam že mestni urad v svoji slep; mržnji do slovenskega rodu zabranjuje bodisi kakoršenkoli pojav naše eksistonce, mu tega ne moremo v toliki meri zameriti, ker gre tu naravno za njegovo eksistenco; toda da c. kr. okrajnemu glavarstvu ne zadostujejo več prepovedi celjskega mestnega urada — to mora užaliti ne samo nas celjske Slovence, temveč ves slovenski narod Ne vprašamo več za ravnopravnost, vprašamo pa, kaj res slovenski rod stori tako pregreho, če hoče proslaviti jubilej svojega vladarja? Kaj je slovenski rod tudi v očeh vlade tako malo vreden narod, da bi oskrunil jubilejske slavnosti, če bi so jih tudi on hotel udeležiti ?! Da je prepoved tako mestnega urada kakor tudi namestništva obveljala, je znano. Namestnik jo nasproti poslancem v prijazne in ljubeznive oblike zavil svoj nrjUod nonM. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 avgusta — (Barona Heina jubilejska napitnica.) Včerajšnji uradni list priobČuje napitnico, kojo je govoril g. deželni predsednik pri obedu dne 18. avgusta, in koja se odlikuje po Bvoji — za take slu čaje — izvenredni dolgosti in po resnično vzvišenih mislih. Videti je, da J9 hotel g. deželni predsednik govoriti posebno napitnico, ki naj bi se po svoji vsebini skladala s posebno slovesnim trenutkom. To se mu je posrečilo, ker vzbuja napitnica — pozornost. Nekaj pa je, kar nam sili pero v roko. S tega, da je uradni list priobčil napitnico doslovno, Ba-emo sklepati, da je baron Hein s pričetka imel namen, izročiti jo javnosti. In takoj moramo z vso odločnostjo protestovati proti temu , da se njega prevzvišenost še do sedaj ni mogla privaditi dejanski resnici, da je zastopnik cesarjev ne v nemški, temveč v slovenski kronovini. Napitnica je namreč od pričetka do kraja izključno nemška, ia še celo tisti dve „slavi", ki ste se časih takim napituicam ob koncu pndeiali, ste izostali, in vlado je obdežil samo Bhoch" in „hoch". Da se baron Ilein — ki je še dandanes v marsičem podoben prokoiizu'u. kojega je Rim pošiljal v zatirano Hispanijo alt Bi-tinijo, — pri taki slovesni priliki ni spomnil slo venskega naroda in njega jezika, je prav zelo obžalovati, ker ravno taki slučaji mnogo bolj razburijo javno mnenje, nego pa nerodnosti mlad.h in nezrelih političnih uradnikov, dasi nam takih nerodnosti tudi no priman kuje. — (Vsedijaski shod.) Na današnjem zborovanju smo izvedeli, da je poleg goriških bogoslov-cev tudi akademij« kor. ških slovenskih bogoslovcev poslala svojega zastopnika na vsedijaŠki shod. Shoda sta se tudi danes udeležila župan Hribar in dež. odbornik dr. Tavčar, ter več drugih gospodov, mej njimi tudi gosp. Legat iz Celovca. Za jutrišnji izlet v Kranj se delajo velike priprave. Na kolodvoru pozdravijo izletnike občinski zastop kranjski, „Sokol" in druga narodna društva. Preskrbljeno je, da se bo v Kranju dobil obed in preskrbljeno je tudi za jed in pijačo na Šmarjetni gori. Visokošolci polože na Prešernov grob venec, izlet obeta postati sijajau in velezabaven in je za tegadelj želeti, da se ga udeleži kar možno mnogo ljubljanskih rodbin. — (V pojasnilo) Z ozirom na izvajanja „Edinosti" in „Soče" glede izročitve adrese županskega shoda cesarju smo pooblaščeui naznaniti, da so prošnja za ustanovitev vseučilišča izroči cesarju po izvoljeni deputaciji in da bode deputacija vzlic doblenemu migljiji tudi prosila avdijence za izročitev adrese. V slučaju, da se jej ta avdijenca ne dovoli, pošlje adreso posredovanjem deželno vlade na najvišje mesto. — (Iz intendanone pisarne slovenskega gledališča) se nam poroča: Ravno mes«-c duij še in sezona slovenskega gledališča se zopet začne. 20. septembra bode prva predstava. Intendanca je poslovala neprenehoma vse letošnje počitnice ter pripravljala repertoir, ki bode — to smelo trdimo — po izbranosti in raznovrstnosti nadkriljeval vse dosedanje. Intendanci pa se je po vestnem iskanja tndi posrečilo pridobiti precj novih, prav dobrih slovanskih močij za opero in dramo, ki se bodeta gojili z jednako vestnostjo in marljivostjo. Z bralnimi skušnjami za dramo se prične že pričetkom prihodnjega tedna, prav tako tudi s skušnjami opernega zbora. Intendanca hoče uprizarjati poleg tujih tudi večje število slovanskih del ter se je obr-uila tudi do nekaterih domačih pisateljev, ki naj bi izročili ji kaj porabnih izvirnih del Doslej sta se odzvala že dva gospoda. Tudi za jubilejske predstave je odredila intendanca kar treba V gledališču se je vpeljala električna razsvetljava, ki bode ne-razmerno poviševala scsnična vtiske, pa tudi tla za vojaško godbo si se primerno vzdignila, kar bode opernim predstavam samo na hasek. Tako je torej intendanca obračala na vse strani svojo pozornost, da se dvigne uspeh sloveuskega gledališča — (Št Peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) letošnji občni zbor se je vršil pri prav obilni udeležbi. Zanimanje za podružnici je začelo zopet prav živahno postajati, kar o<'-ividno kaže izul izvolitve novega odbora, kateri se je v prvi odborovi seji sledeče konstituiral: Predsednica ženskega odbora je z velikim navdušenjem in z vsklikom izvoljena preblagorodna gospa Vera dr. Š I a j ra e r - jeva ; podpredsednica gospa Marija Grošelj; blagajničarica gospa Marija Terček; blag..jničaric« namestnica gospod čna Mici Rutar; tajnica gospodična Helena Bavdek; tajnice namestnica je gospodična Ana Stupica, od-bornice : go ipcdična Josipina P o r e n t a , gospe Marija F ur i a n, Marijan S a j o v i c in M. Vrančić; pregledoval« računov so gospe Mari a Poljan ec in Pranja Mulaček. Pn moški podružnici je bil zopet z burnim odobravanjem in jednoglasno zopet izvoljen predsednikom dosedajni velezadužm župnik čast. gospod Martin Ma 1 e n š e k ; podpredsednikom gospod Vik. Boh rman; drugim podpredsednikom gospod Fr. Zan; blagajnikom č. g. Pavlic; bla-L'a;riikom namestnikom Iv. Bonač; tajnikom gosp. Fr. Mulaček; tajnikom namestnikom gosp. Jak. Furlan; odbornikom gg Mil. Kozak, Iv, Glo-bočnik in Ferko 0 meje C. Novi odbor je začel tak j svoje delovanje ter sklenil, da priredita podružnici v proslavo oOletnega slavnega vladanja cesarja Franc Josipa I. veliko slavnostno veselico dne H, septem >ra t 1 na vrtu restavracije gosp. Fr. Ferlinea. lv>r sr> se podružnici glede svoje veselice ozirale dosedaj na vsa druga slovenska slavna drnltva, katera so v teku letošne le ne aezije prirejala svo;e veselice, je želeti, d i se tudi vsa ona slavna društva, kat ra še nameravajo prirediti svoje veselice, blagohntuo ozirajo na to naznanjeno podružnično veselico in ji v temu oziru po.rorejo do popolnega vspehi. — (Gospod kustos deželnega muzeja) nam piše; BGlede opazke v podlistku „Sloveuskega Naroda" z dne 18 avgusta, da so narodopisne stvari „za deželni muzej deveta b r i g a", prosim da objavite, da šteje narodopisna zbirka našega mnseja 003 inv^ntarsko številko, in da so v nji tudi p i ni ti i iz Bele Krajine zastopani. Gle lo isva-ževanja starin „ilirske doiie" naj se pa gospod pisatelj blagovoli obrniti d> nad'.i rništva dotičnoga kopanja, za katero nadzorovan,e je odločen vsled dopisa centralno komi-nje na Dunaju z dne 26 juliji 1898 št. 1317, c. kr. konservator za Kranjsko, v čegar delokrog vodstvo domačega savoda ne sme posegat i — {Zdravstveno stanje v Ljubljani) Teden -tki izkaz o zdravstvenem stanju mestne občino ljubljanske od 7. do 13. avgusta kaže, da je bilo novorojencev 24 (= 35 64 °/o0) umrlih 18 (= 20-73 °''00), mej njimi je umrl za vratico 1, za jetiko 3, za vnetjem SOpiloih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled Samomora 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi so bili tujci 4 (=22 2°/0i, iz zavodov 8 |= 22ji°/0). Za iofekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 3 osebe. — (Imenovanja in spremembe pri pošti.) Poštnemu uradu v Št. Petru na Notranjskem so prideljeni novoimenovani poštni asistenti gg. J. Peric iz Splita, A. Fran ić iz Zadra in Fr. Glo-bočnik iz Lvova. — iz Opatije v Trst so prestavljeni poštni asistenti V. Zen kovic in D. Dardi. V Opatijo pa sb predstavljeni asistenti E. H regij d, Iv. Šmuc, Al. Pertot iz Trsta in E. Stangher iz Polja. — (Pevsko in tambuvnško društvo „Zvon" v Šmartnu pri Litiji) bode razvilo dne 8. septembra t. I. v proslavo petdesetetnega vladarstva cesarja kot zaščitniku in pospešitelja umetnosti svoj prapor. Odbor oajuljudneje vabi slovenska društva, da se tega patrijotićnega slavja korporativno ati po deputaciji udeleže. Število udeležencev in čhr prihoda naj se izvoli javiti vsaj do 25. t. m. Natančneji vsporel slavnosti objavimo kasneje. — (Novomeški vodovod) Piše se nam: Dunajska „Zeittt je v jedni zadnjih številk priobčila pod naslovom: Monicipalsocialismus in Eogland* članek, v katerem dokazuje, kako si angleška mesta pomagajo, da dobe potrebne naprave, kakor tramvaje, vodovode, razsvetljavo, k.»ko občinski zastopi skrbe za stanovanja delavcev, ta vzgojo in zdravje otrok i. t d Pisatelj on ga elanka citira zanimive besede nečega ministra o obin^kih odborih. Minister je občinske odbore pii*podabljal ravnateljem m višjim uradnikom velika akcijske družbe, ki skrbe z vso pridnostjo in z vsemi duševnimi močmi za društvo, da so dividende velike, da dobe društ veniki, to je občinarji, kolikor najvfč iz tega podjetja, iz te družbe, ki se imenuje občina, katero z davki zakladajo. Na ttilijofie porabijo te angl» ške občine za vsem občinarjem koristne zavode in zoper m trg, kjer jo potem Novom- Sčani zajemajo. Oe že kaka mušica v steklenico pride. Dič za to, a če se vsega zlodja vlači po vo ii, to j« hudo Ob deževju se umivamo z vodo, ki je gosta, kakor mlaka in če čez noč stoji, se usede prav l^po blato. Ljudje na svečo ne pijejo dosti vode, največ k r doslej vino .še ni predrago bilo in z.^to mso m Dirali. Ali zdaj bo z vinom skoraj pri kraju in hudo bo čut«. Tudi pri nas so že Časi llabli. Nič trgovine, kmet ne more kup \ati, uradnik gleda da izhaja, ne pa, da bi zapravljal. Torej v-aj vode. dobre pitne vode bo treba, da Novoineščani še pri dobri volji ostanemo iu ne začnemo razgrajati. Naša občina ni bogataš zdaj celo se je zadolžila, ko \% za ur d ništvo m\verth — vendar in še daleč od tam, „wo de Tlirken aafeiaanderschlagen*, kaj ko bi kranjski vladni organi tudi kaj p gledal v tO vprašanje in to z deželnim odborom vr»-d ? — (Obrekovanje spekulativnoga mazaća I Nekdanji s rojarski hlapec in tedanji asdravnik" Arnold Rikli na Bledu je pravi protitip tistih ljudij nemške narodnosti, ki se priklatijo z rastrgano obleko v našo kronovino, katere predobroarčno slovensko ljudstvo pnja no sprejme in kateri potem, ko so se nalezli denarja, to slovensko gostoljubnost vračajo z nesramnim obrekovanjem m sasramo-vanjem naroda« Rečeni Rikli je danes bogataš. Ras« upit je po vsem Gorenjskem radi svoje skoposti in znan tudi po drugih priporočljivih svojstvih. Ta človek »e izdal leta 1893. in leta 18!)7. „Cur- und Hansordnnng" za svoj zavod, o katerem trdi, da ljudi zdravi, dočim bi moral pravilno reči. da lahko-verneže molze. V tej knjižici čt^rao na jednem mestu: BWenn der gansen Bevoikerung mehr d-r vveuiger Unreinlichkeit und Unordnung e i g e n t h ii m 11 c b sind, so kann ich di^se Lfntu-genden n mmer vvegblasen" itd. Ta R kli se torej upa celemu prebivalstvu očitati take reči, se upa pripovedovati svetu, da je nesnažnost m nered lastnost prebivalstva, tisti Rikli, v čigar zavodu je taka snaŽnoSt iu t;* k red, da ga v primeri z najrevnejšo gorenjsko hišo še za svinjak ni smatrat ! Nadrogemmesta rečene knjižice čita i o : „ AiiH-^rd-m wird memand von den G&sten sine Ahnung baben vvie rtiih-elig und Hchwierig die Curd a.*: hier nnter dem indolenten Krainervolke, das Docb gar keine Gartencultur kennt. zu beschsffen hit Die Obstsorten und Geuiiise, Eier. Rab m, Fl* sch und manches andere miissen wir uns mit ungUuhlich^r Plack^rei und grossen LJnkosten aus der F-rne ver achatf-n*. Kdor količkaj p izna blejske razmer-, tisti ve, da je Arnoli Riki: v teh vrstah naravnost lagal, to pa zategadelj, da svojim gostom plevel, kojega jim poklada, laglje prav d belo zaraćimjava Kar potiebuje Rikli za hrano, p kopi malone vse na Medu. in drugod le to, česar na Bledu ne dobi. Besedičenje o »neverjetnih težavah" in „velikih troških" je goli hnmbug in toliko vrčji, ker je znano, da kupuje Rtkli vedno najslabše blago, ker mu je dobro blago predrago in ker je znano, da je moža glavarstvo že mnog krat kaznovalo radi po-nare anja živil. Ko bi Rikli ne privab 1 n<-kaj tojcev na Bled, bi ga bili Blejci že davno segnali iz svoje občin". Dostojnosti od Riklija pač ne moremo zahtevati, a žaliti in obrt kov. i ti na tak način se ne smemo pustiti in zategadelj priporočamo Iilejcem, naj možu krepko na prste stopijo. — (Cesarske slavnosti.) Bralno dru&tvo v St. Pavlu v Savinski dolini priredi cesarsko slavnost v nedeljo dne 21. avgusa popoldne. — (Iz Celovca) se nam piše z dne 19. vel. srpana: Vehkošmarnske slavnosti so srečno končane, in tudi cesarjev rojstven dan je minul. Ne majhne preglavice so imeli pretekli teden naši nemški na-cijonalci. Niti veteransko spominsko slavnost, tli je g tovo zgolj avbtrijaka in domoljubna, niso pustili v miru. Cel vški mestni župan je ukazal razobesiti na vseh oglih frankfurtarice, čes, da se že na prvi pogled vidi, da je Celovec nemško mesto, na magi str. tu pa si zaman iskat kake cesarske zastave, dočim je ob Bismarckovi smrti sko o cel teden vihrala zastava; da, celo na cesarjev rojstven dan se celovškim mogotcem ni zdelo vredno razobesiti le jedno cesarsko zastavo na magistratu. Smo pač daleč prišli Da so iskali razni napetneŽi prilike javni mir mot ti, ni treba posebej omenjati. Ker niso drugega našli, so v noči od nedelje na pondeljek s cestnim blatom namazali napis „knjigoveznica" pn Mohorjevi hiši, tako da se ni moglo več brati; nemški poleg stoječi so v miru pustili, a slovenski jih je toli bdlel v oči. Pošten ćlovek gotovo ni storil tak-g i pobalinstva, pač pa kak smrkohn, ki ne ve niti, da je na svetu. — Slo venski voiaki, posebno rezervisti, so postali kaj živahni. Ker razmer pri nas ne poznajo, tedaj v čas i tudi kako slovensko pesmico zinejo po gostilnah, kar naše nasprotnike m čno jezi. — (Regie f >nti di Reooaro.) Kraljevi iz virki v R"ko*ru Tako slove nadpis, katerega no siio veliki l^nutki. ki so došli v Gorico iz Italije, da vabijo v laške toplce. Ti lepaki nos jo na vrhu grb kralje.tvi laškega, kateri grb je tiskan v bar vab, da ga je videti daleč. Ker lahoni trobojnoj na Min-;,) razobeAati in z drugačnimi znamenji italijanske države ne sme o na dan, si pomagajo z znaki bolj ! splošnega zoačaia, z nun- ticami, s p»terooglatnni I zvezdami, z zeleno-b> lo rudečo barvo na oblekah, 1 okrajih itd To jim pa ne zadošča ; demonstrativni j p »men marjetic in zvezd ne po -ni vsakdo, in one i barve, razli no razvrščene služijo tudi drugim narodom, n pr. Ma I jaro m itd Radi tega je, j m ne otrok, ne pobalin, to so lah mski gospođici, j v to ort;anizovam. Ti tržejo slovenske lepake kar ; . mimogrede s svojimi palicami. Rs je že eudoo, da u* zapa U redarstvena obUst te (komedije* ! — (Pomenljivo brzojavko) jh poslal bivši finančni ra-natelj v Trstu, dr. Sihuater svojemu naslednika, pl Zimmermannu. Namreč: „Čestitam V.iru prisrčno ob imenovanju. Vaša osebnost je po- , roštvo nepristranske uprave, kakor tudi, da s« bo nadaljeval boj proti vsaki korupciji in protekciji, katero poskušajo uveljaviti tudi nekateri mogočneži." — (^Je je res, je nezaslišano I) „Edinosti" javljajo, da je oilo v c kr ra pnem aihvu v Trstu v vsem nameščenih 23 pomožnih uradnikov, in sicer provisoričoo Ker pa ju prim ' i d h kmalu tudi politično zvezan z . . . I nam>. Vladni italijanski listi ta govor zavračajo kot veliko netaktnost * (Najprej zasluženemu domačinu!) Neki , prijatel| p< kojnega angleškega državnega Madstona i je nabral veli io svoto za spomenik, ki naj bi se : postavil v 1 J.j bi nit na Irskem. 0b(\ svet dublinti javljajo, da ima dr. Klein največje napebe. * (Prvi katoliški duhovnik iz ro tu Zulu kafrov) je prišel te dni v London ter se piše MUHer. Duhovnikom je bil posvečen v Rimu t-r pnjde kot misijonar mej črne svoie rojak«. * (Iz ljubosumnosti) V Radolfsheimu poleg Dunaja je bil 30 eto i delavec David Henek sila ljubosumen na svojo 24letnn ženo Alojzijo, dasi mu je bila zvesta popolnoma Ljubosumnost moža je postala včasih upra^ blazna, m ženu je bežala k starišem. V petek zvečer je Henek zopet trpine I svojo ženo ter jo ponoči v spanju ustrelil dvakrat v glavo in še sebe. Ko so zjutraj odprli sobo, sta ležala zakonca že mrzla na svoji postelji, sredi njiju pa se je igrala 3letna hčerka. * (Posledice divjega zakona.) V Banovini ni nič nenavadnega, da žive v divjem z ikonu Tak divji zakon je bil nedavno v vasi Čavlovič povod velike nesreče. Ljubica, hči Bože Tintorja, je živela že več let v divjem zakonu z Ju r jem Tintorjem. Ko je šel Jurij na semenj, je oče Ljubičin sloma odvedel h Ser domov. Ko pa se je Jurj vrnil, je zgrabil puško ter ustrelil svojeg* .tasta". — V Zemunn pa je živela šivilja R »za Dela pred leti v divjem zakonu z nekim NeOgeb turom. Ker ga je pustila, jo je v Novemsađa obstreHl z revolver jem ter bil vsled tega obsojen na jednoler.no ječo. Te dni bi motal nastop ti svojo kasen, a prej je šel v Zemun, kjer j« uašel svojo neivesto .ženo" v novem divjem zakonu. Neugebauer je nagovarjal Belo, naj gre ž njun, ker pa mu j a pokazala vrata, je planil na njo ter ji z dvema sunkoma razparal trebuh * (Kako nabirajo Nemci za spomeniku ) Tekom 8 dmj so nabrali v Hamburgu za Bismar-ckov spomenik 270 000 mark Kakor znano ima Bsmarck na N-raškem poleg Viljema I. največ spomenikov. Darila i Uredništvu našega lista je poslal: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. »Dolenjski* 13 kron to je nagrado za sodelovanje pri „Z^onu". Živio rodoljubni darovalec in njega naslediki! Opomba. Vse g^r. p šiljatelje daril prosimo potrpljenja, ker nismo poslanih daril izkazali te din. Uirok je, da je naš g. upravitelj, ki sprejema denarna pisma, odsoten in se vrne šele dtOgl teden. Takoj potem Dođemo izkazali vsa mej tem došla darila. — Ur**doifltVO. Zahvala Podpisani podružnici vročila je tvrdka Gr<čar in Mejač svo o 2 0 kron kot eisto striilo ob županskem shodu. Za ta veledušni dar zahvali se šentjakobsko trnovska podružnica sv. Cirila in M toda. Telef^nična in brzu^m poručila. lina 20. avgusta. Večerni listi javljajo, d i je *ihda odpravila porotne sodb^ za nem rue gališke okraje Jaslo in Nowi Sacz, kjer %lnd.» itak že izjemno stanje Praga 20. avgusta. „Nar. L^tv" poživljajo nemške klerikalce, naj pojasnilo, kaj znači v znan-m članku „Liu/er Volksblatta" namigovanje o ,zakol snih spletkah". »Nar. ListyM predlagam, naj bi se načelniki desničarskih strank sestali ter ni podlagi adrese i v r si I i de taj h ran načrt o federalizaciji avstrijskih dežel. Inomcst 20 avgusta Dva bribolazca, pnf«snrK tola in njegov br t, st>, hodeča po gor. Gtistersptze v skupim Or tlcrja, padla 50 m globoko tvo ni donmAega sdravila, katero se da tnko mno^ostninsko porubiti, no^o ,,Moll-nvo francuHko š^unje in s' in živce krepilno in jo zatorej dobro, da Be priliva kopelim. {Steklenica Ho kr. Fo postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MObb, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati jh izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pn&iljati. 6 (5—10) Velike denarne vspehe imajo tib-parska ponarejanja in škodljiva mešanja s cenenimi surovimi sestavinami Kopaive, terpentina ali cedrove esence, ki bb prodajajo kot Santal Mldy. Paziti treba, da se kupce ne oslepari s takimi ponarejanji. Pristno sredstvo ima vedno ime Midy, (11 — 1) Zišno Steklo Poraba tega stekla katero dela akcijska družba v NeuBattla pri Ellbogeuu na Češkem, se rabi dandanes pri vseh modernih stavbah mesto surovega stekla ter ostane pri vsaki temperaturi CiBto. Treba ni tudi nobenih mrež. Žično steklo je najtrdnejše in najvsrajnejse. Zato sojo njegova poraba od 1. lb'J7 doslej povečala za 100"/0. Najnovejše železniške nesreče dokazujejo znova vaftuoet zavarovan)« proti umio« «Imiii in posebno : 1268—tj dosmrtnega zavarovanja proti železniškim nezgodam velJaviiPKH km \t*e deicle ifrta. S? ) gld. ln.0()0 enkratna premija za vse življenje gld. 30, i? I » 85-010 . • '•'.•», 75. S J , 100.000 i „ m 80r». Prva avstr. splošna zavarovalna družba proti nezgodam Dunaj, I., Bauernmarkt št. 2. Glavno zastopstvo v LJubljani pri g. J. C- Maver-Ju. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 806*9 m. •s | •4 Čs8 opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ¥ «C Vetrovi Nebo 1 ■1s* C-i > 19. 20 h i*. SVetlOV 7. C}0trai 2. popol 789 l 740 0 1 ,'19 3 21 0 16 1 28 4 brezvetr. hrezvetr. si. vzjvzh. jasno soparno jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 21 4', ca 2 9 nad oormalntn. i.§:o o. B ■ c3 rt o ><■ bi — najboljSe zdravilno in oNvešisJoce pil«««-. ki se je vedno dobro obnesla pri želod i-nili in črcrnili boleznih, pri liiile/.uili leilic in iin>-llilrja in jo priporočajo naj prvi zdravniki kot bistveno podpiral no Mr<'d.«tvt> pvi Kar-lovovarfikih »Inn I jili in zdravljenji po VII. rabi teh toplic. (I — 2) V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah Večjih specerijah, vnihkih in delikatesnih trgovinah. Od.-3.ca. se s i. olKtolbroaaa. t. i. gostilna V najem ali na račun v Mengšu s vao gostilniško opravo. Gostilna je dobro obiskana in na lepem prostoru, ima vrtni salon in kegljišče Pogoji so jako ugodni. Več se izve pri lastniku .J<»ži"tu 1Tii.ii t «■» U-n v Mengšu. (1951—9 priporočena po zdravniških avtoritetah. Najboljša otroška redilna moka Najboljša primes k mleku. (494—11) Najboljše dijetetićno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke. yCF" lftol»lva *?> v '«'UariiaU In ilroiteri Juh v Httatljali pu l.> Ur lu 1 gld. Bergedorf- ™»>«'»itlel Wien Hamburg R. Kllfflke Vl.lSlnmpcrgl-l l(>. Zaloga za Ljubljano: Lekarna 4« Pleeoll, Velika hiša a 5 sobami in velikim m;iga< iiu m, travnikom in Radnim vrtom, pripravna za gostilno in prodajalno. Ne |»o «m»ni proda. Hiša leži ob cesti. (1241—3 Prodajalca pove upravnifitvo „Slov. Naroda". Tlie Premier Cyc!e Co. Ltl (Hillman, Herbert & Cooper ) Tvornl|aHI|an«» jn*. kol Piosji Tri « Ob 12. uri 5 m. po noći osohnr vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; ce* Selzthal v Ausse, Solnoirrad; Cea Klein-Reifling v Stt-vr. Line, na Pnnaj via Amstetten. — Ob 7, nn fS m zjutraj osobni vlak v Trhi?., Pontabol. Belial, Celovec, Franzensteste. Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Soin« grad; tez Klein-Reifiing v Line. Budejevice, Piten j, Marijine vare, Heb. Franrove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Čez Amstetten na Puna i. — Ob 11, uri .Vi m. dopoludi e osobni vlak v Trbi*. Pontabel, Beljak. CMoveft, Ljubno, Sel-t.hal, Dunaj. — Oh 4. uri 2 m. popolndne osotmi vlak v Trbil Beljak, Celovec, Ljubno; čez Sel/.thal v Solno^rad, Len- - Oastein, Zeli ob je/.ern, Tnomost, Bregeno, Cnrih, Genev« Paria; čez Klein-Reirling v Steyr, Line. Bndrjevice, Plze- M.miine vare, Heb. Fnncove ¥are, Karlove v;irr, Pra^o, Lij sko, Dunaj \ia Amstetten. - Ob 7. uri 16 min. zvečer osebni vlak v Lepci* Bled. Pol g t«ga vsako nedeljo in praznik ob n. uri .'*9 m po-polurlne v Lesce-Bled. — t*roic» v N«»ra nn'sln li * K«» eev|e. MeSani vla. ur« lo m. ijutraj, oh 19« uri 65 m. popol(idllS, ob 6, uri 90 r. . zvečer — |*rltood v I.|tii»i|an» j. k. Prem is TrklŠa. Oh 6. url ra. ajutraj osobni vlak z Dunajs via Amstetten, iz Lipskega, Prai»e, Francovih varov, Karh vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sob ograda. Linca. Stcyra, Ansseea, bjtibiia, Cel«>vi'.a, Bol aka Fran '.onsfeste. — Oh 7. uri f>o min, zjutraj osebni vlak iz Lisec*Bleda, — Ob 11. uri 17 m, dopoludne osobni vlak z Di i'aja vis Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo- Plznja, Budejevic, Snlnograda, Linca, Steyra, Pariza. Oenevi CJuriha, liregenca, Inotnosta, Zella ob Jeseni, Lend*Oatttina Ljabna, Celovca, btnea, Pon-tabla. — Ob 4. nri 67 m, popolrdne osobni vlak z Dunaja Ljabna, Bellthsle, Beljaka C^ lovca, Franzensfeste, Pofl tid>la — Ob 9. uri n\ avečrr usoSni vUk z Dunaja, Lipska, Prag*, Francovih varov, Karlovih varov, H ba, M Uri j 10 h varov, IMznja, Budejevic, Linca, Ljuhna, Beljaka, CtlOVOl Pon tabla. Poleg tef.'a vsako neđtljo in pra.nik ob 9. un 5"» m. vlak iz Lesc-Bleda. -- l*rat;a i/ MoveffSi measa (o Im. Koče*|» Mešani vlaki: Ob H. uri 19 m. zjutraj, oh 9. uri 89 m, bopoladnt in « b H. ari .'J;* m. zvečer, jmihcI Is l.|iili« l|»n»- d k v linmaik. 01 i, iin US in. zjutraj, ob 2. uri D m, popoludne, ob tj. uri f» ■ in ob 10, uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo oh nedeljah m prednikih 1'riliod v iitk|Miio d. k i. Kainalkav 0' *>. un ')<> m. zju traj, ot I I uri 8 m dopolndne, ob *i. ur l m in ob 9. uri f>'i min. zvečer., poslednii vlak samo ob nodsljtth in 1iiti7.ui k ih -Hi-14 .'1K) Trgo'/s;egi pomoćni'<:a vzprfjme takoj (12f>r>—3j Valentin L^pajne trgovec s špecerijn drobnioo in železnino v Idriji d biva n«. po niijiiižji ceni pri (299-2»;) ksulrcjii iHatter«jii vZagorji ou Sivi. S 1. novem, orzm _ d.d.ai ©e lepo stanovanje s 4, oiroTa tudi s 5 Hibami. \>č |iovf Al«»|#.i| Vodniki kamnonek v Kob dvornkih ulioah. 1984—9) Orožna tovarna Stey r ■■H Nova rožna ioU: žirije F«roxljo rosla. Dobra delavnica /a ]>oprave. Vsi pripada'oči predmeti. Samuzastopnik za vso Kranjsko: Fran Kaiscr Ljubljana, Šolenburgove ulice 6 (417—^1. ,Waffea'-kole8a. ,Oper-kolesa. Prcjciziis^i šzdelui I. vrste. Razglas. Tri žuj atiHtvu mestne občine ( Vh.....clj od lati je s I. oktobrom I. I. služba občinskega tajnika z letno plačo IOO Znbteva se znanja Blov^nlSine in nemidine v pov« ru in pisavi, t^r izvežbanost. v Oboinski m nradovanjn. ProAn e a ai>ri(;evali o doBedanjfDO Rlužbovanji in nravnor-ti vlož ti je do I O. n piciuhra I I. pri p4?a4sB> tf?%<^<^ ^^^Wie^l(s^4ta4ek4s^dea.^S^s^J^^a^s^da>dfcdea#! r. priporočana svoju ho^Rto saloaa pnik na novejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vsrh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opo/.arjatn na £3r trocevne puške "Sa katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote iu priročnusti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršuje.u tudi v svojo stroko upadajoče uaiočbe in poprave točno, solidno in na ceneje. Z velespostovanjem (1166—1) Fran Scvčik piiHltar %r X-jmbljuni, v Xiitiov ,-iUili hIicjilIi. j& Ilnstrovan oenlk se posije na željo zastonj. ■ Veliko zalogo priporoča j. Soklič. m i.«. 1=50 1 . ^kv ^sv ^k %S\ JOSIP REICH ? 4 likanje sukna, barvarija* 4 in kemična spiralnica ► | Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41 lastnega izdelka ca dame, gospode in otroke je vedno na izboru. Vsakorsna naročila izvršujejo te točno in po nizki coni. Vse mere se shranjujejo in zaznaiu«Miujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. priporoča po ceni Hugo Ihl » Spilalskih ulicah štev. 4. jzij Erjavec $ Prej & J. Zor €5 (42) čevljarski mojster fj v Ljubljani, Čevljarske ulioe st. 3 ■ priporoča se prečast. duhovščini in slav. J J občinstvu za obilno naročevanje razno- ( •5 vrstu i h obuval, katera izvršuje ceno, ■ pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja | J od najfinejše do najpriprostejše ublike. ; ■1 Mere ae shranjujejo. Vnanjim naročilom m naj se blagovoljno pridene vzorec. j Pekarija in slaščičarna (43) filavna trgovina: Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik. Podružnica: Vegove ulice št. 12 oderci izvrstne facone, najboljši izdelek 1(45) tmaJoeneJ.e pri BAL0JZiJU PERSCHE, m Pred škofijo 22, ptleg nestna hišo. m ^ Tu se dobiva Ikrui nas (lcnrnlcali post tezam točno z ■•»< II.m> j«lii* ut Mla.liiim Z pec I v «mii *Silti đoleđom finimi iirUlulim likerji ter z \V«-r mu tli-vinom. £ Posebno opozariara ua Une iiHlljMiintke krofe in SMvitk« n miiivImuu um pol men«. F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj o. kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov V Xj3-u.Tolja.nl, JŠelorx"ta-u.rgroxre vilic© žit. *3= se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepremooljlvlh havelokov po najnovejši t»eoni in najpovoljuejsih c uah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču — G g-, uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraveu spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuku itd , gg. c. kr justičnim uradnikom pa za izdelavanje ^Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. J * Pleskarska mojstra c. kr. državne in f c. kr. priv. južne železnice. Slikarja napisov, II stsvblnsk* In pohistrena pleskarja. % 9 Tovarna za oljnate barve, lak * r' in pokost. (44) \ P Zaloga ortffluaslnea«* k»rbulliie|a). ^ * Maščoba za konjska kopita in usnje, j§ Največja izber najnovejšega svilnatega blaga črno in bartHNlo, za cele obleke in blase9 priporoča po u»|iil*|lli eeuith (47) £5y ta?.arjev in barot. («)▼ 1|—. jzij Persche Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. : Avgust Repič' e> : e e : i, LJubljana, Koiezijske ulice št. 16, (48) TT Trnc*--2r_i se priporoča slav. občinstvu in naznanja, J da isueluje m popravila vsakovrstne • sode iz hrastovega in mehkega « * lesa po najnitjih cenah. — Kupuje • ^ in proilaja staro vinsko posodo. { «e -e 4 -v 4 N jvečja tovarniška zaloga 160) Ceneni lepi klobuki za dame. Vedno ladnje novosti. Popravlja se urno iti prav po coni. Umii.i i.:'!,.Ii niik.. n ■iisimij. Ijubljana. 34 p u. s Iz: a. r prodajalec hiciklov Iz |irvili lovaiii. (49) Ljubljana Šelenburgove ulice 6. pgr Najboljše urejena delav« nloa za popravljanje bloiklov ln šivalnih strojev. "V*., IW *r» 'jjjjT : « W v iN I i ■», "j klotukov po najnižji ceni pri (60) J. S. BENEDIKT-u tj)a '»sJana« si;>ri trg. MSB H2ESH oarn J. J. NAGLAS Ljubljana (r,1) Turjaški trg štev. 7. 51)13** Ign. Fasching-a vdo7e ključavničarstvo (88) Poljanski naetp št. 8 (Reicbom liiia) priporoča svojo bogato zalogo s+edilnih ognjišč OrtjpriproMleisIli, kakor tudi na|fl-ii'|*ttli^ i iolto medjo ali mesingom montiran.h za obklada s pečnicami ali kabUvmi, PoprmTlJasi|n ih <■ • •* t» po , J Pred škofijo 22 poleg mastno hiše. | [ pasove, najceneje priporoča Alojzij Persche H5.-assai;'.rrr ^am^'.rEC3a38snsaBn Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo proto vili oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepremočljivih havelokov itd. <>*»<•-!**- |»>'. meri ;.e po najnovejših uzorcib in po najnižjih conah solidno in najhitreje izgotovljajo (67) ♦jjnsjBSBSsaaas; Xjj-u."bl5a.na-, Stari trg- štev. 1. Prva In naistarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ae tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Poflebno pa priporočani svoje izvrstna mIhimo-rexiilt'e in nuludISnfee, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (6S) Ceniki zastonj ln poitnine prosto. v največji izberi in po I najnižjih cenah ftrakovekvenceml z ali brez napisov v vseh barvah v/ (59) priporoča -Kari Recknagel na Mestnem trgu. 0X Tridesetleten samec kateri ima 6000 gld. gotovine, žel t se porodil z dekletom ali vdovo v primerni starosti, katera ims približno toliko premoženja kot on. Isti hoče v lepem in prijaznem trga na Kranjskem otvoriti svojo trgovino in gostilno. Ponndbe vzprejema A. Kali*** posredovalni isvo0 kr. in M0 kr. so dobiva v trgovini Kiissel ln Končan v Novem mesta. Vožnje karte in tovorni listi v lite. Več dobro ohranjenih vinskih sodov 600—700 litrov vsebine lKia.pl (1268-2) Fran Kočevar na Vrhniki. Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (8i) parobrodno društvo v Reki. (2») ^ X Redne vožnje: Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom oprem Ijeni, električno razsvetljeni parniki) v V, Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverp naravnost v Novi Jork in F.ladelfijo. Konoosljonovana od vls. o. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno (812 — 9) koncesijonovana, potovalna pisarna E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo.) V noči od sobote na nedeljo hitri parnik v Zader Spljet-Oruča, firavosa (Ragn-sa -Castelnnovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek postni parniki v Zadar-Spljet-^ - yr Metkovič. V torek ob 10. uri 20 m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet r S Oruvosa (Ragasa) in Kotor. V sredo ob pol 10 uri zvečer poštni parnik v Zndfr, ftebonik, Trati, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gra\osa i Ragusa >. V četrtek ob 1. uri popoludne poAtni parniki v Mali I.osinj, Selve, Zadur, Sebenik, Trau, Castelvecchio in Sj.ljet. V petek ob 10. uri 30, m. dopoludne hitri parni k i v Zader, Spljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. tiri zjutraj izet Reka-Opatija-Lošinj in nazaj. — NstanonJ vozni red je v oficijelni knjigi „Der Conducteur st. .r)9.'l- Snaženje zivotnikov. Naročila na ženske liiiB, nritRc po meri (tudi po starih modercih) izvršuje Iz u*» J l>ol| •*«*«» l»laita znana tvrdka (126.') —1) Henrik Kenda v Liubli asii. Največja zaloga iliiiiujskih in francoskih iifOlllikOT, rasllinsVili vtttnikov, koluankili zivotnikov, ravnndržalcev itd, tSM< o t— T3 «3 3 •-f •—■ - i Popravljanje zivotnikov. VIZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna1 po nizki ceni. Naznanilo preselitve strugarskega obrta. Naznanjam častit im odjemalcem, da stm se tekom avgusta in**?!«*«?!!! v Trubarjeve ulice št 2 kjer imam zraven delavnice tudi 13r*ocl«i jalnieo založeno z vsakovrstnimi strugarskimi izdelki, katere tudi lahko v večji množini oddajam. Ne pošiljajte cevk za smotke popravljat na Dunaj, ker to jas tukaj popravljam, kakor n pr. Jantar, morsko peno, kost rog* itd. ~^JRy Ob jednem popravljam vsa druga strugarska dela. Za obila i aroćila se priporoča z velespošto. anjem (12^-1) Josip Oblak umetni ln galanterijski strugar. > l 0 3 -_■-------—,.— t—j--—--1--;—■ , U U U 'LH.Ot W U •UuUiU U^Ut^jOuU U,'UuUiU U H ■ova y iana-kolesal presezajo vsa druga S po trdnosti, eleganci in lahkem teku! Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, je? so videti pri zastopniku (486—asj 1 ' v Ljubljani, Dunajska cesta št. 13. £1 J. Peternel i Mi Podpisanec priporoča slav. občinstvu svojo gostilno, v kateri no dobi izvrstno dolenjsko in istrijansko vino, Koslerjevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila in sobe za prenočišče. (1128—7) J. Peternel gostilničar. H m Puškar Pran Eaiser v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 te usoja najbolje priporočati bo (12fi$—1) xei lovsko sezono« BBlf Zunanja naročila se točno izvršujejo "^S&S {AAAAA. ms A A A A M M A M A U \AAAAAAAAAAAA Udano podpisana £e usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da je Hvoji lastni hUi v Prešernovih ulicah st 52 ot vori 1 sl 55 PRI LEVU" ter "p bode trudila, občinstvo z dobrimi mrzlimi in g-orkimi jedili, kakor tudi k posebno dobrini vinom in Vrhniškim pivom postreči. Marija Borštnik. (1264—1] E. TflliNIES. tBvama za siroje v IjnMiani. Izviren ,,Otto"-motor za plin in bencin priznano OSJboljii, najvarčnejsi in najcenejši motor. Bencin-motor in bencin-lokomobila nftjjednoitavnejiS In najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti ognja, brez mašinista, vedno za delo pripravljena. tli 10 — 5) Stroški k večjem tri novčiće na uro za jedno konjsko moč M i Ernest Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne šivalne stroje in bicikle vsclt kategorij po iiaJnilžJlH mi ali. Izvršuje tudi vsa popravila nitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporoča (311—26) z velespostovanjem Ernest Speli- I ti 53 Glasovirji tvrdke Bratje Stingl 1111 l)i-nnji in v BSucIČBitgH"^ 3. najboljše kakovosti z tsbornO glasovno polnostjo t priprosti in elegantni opravi i/. OirvmjstN prve ln največje klavirske tovarno s parnim Izdelovanjem po solidnih cenah in z desetletnim Jamstvom. Stari klavirji se jemljć v zameno. Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje a v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, v Prnlah št. 27, poleg kopališča. Jedponadsiropna hiša v kateri so nahajata postllna in veoja trgovina, v priiaz nem vodjem tr«o nt Kranjskem, ae prostovoljno proda. Prostori v tej bttl so pripravni za vsiko podjetje. Pri hisi fo ludi prostorne kleti, hlev m lep vrt. Hifta leži blizu lelezsfiks postale« t'-na primerna in plačilni pogoji ugodni — Nut.in'neja pojasnila daje A. Kališ, posredovalni zavod v LJubljani (l«tMf—2) V a|>r«Jm«'tn »c dva dijaka m dijakinji pod ugodnimi pogoji un lir<»n»> tu -ti»M..\nnj.> pri neVi boljši, v sredi mesta stanujoči rodbini, (1219— 1) Natančneje s« poizve pri up avmstvu „Slov. Naroda". V hiši štev. 72 na Poljanski cesti otići**. »«0 gostilna in stanovanja in ticer 4 »t ia ♦* r u ju t Itoj. -~> ttauovhuJ m 1. !■«»-. emlini m. — Natančnem se izve pri 1:h - aospodarju m ji Pr*do)i U; n. Poljanski trg štev. 5 (1329—9) 1400 litrov izvrstnega "belega vina (Iti^Klinp) prodnata Kavčič & Lillegr v Ljubljani 1* «-«•«■»«•.-noVe iill«**. (1252—3) Um Rudholzerja urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. gld. — kr. naprej. e 4 I 14ca «*ttt *ia\ avjsat a ckalandsko-ameriška crta. i Parmki vozijo po i k rat do i krat na UA<*i\ «} iz Rotterdama ? Nevv-Tork. I I j Pisarna - t kajute: DssnatJ, I.. Kolovrratrlna* 9. fitsrna ut nifiikroi. Dunaj. IV.. Weyringerg. 7 A. I. kajata: Od 1. aprila do 31. oktobra . . a&ark 290—4-0O* „ 1. novembra do 31. toste* . „ 230 —320 II. kajuta: Od l. avgusta do 15. oktobra......mark 200 , 16. oktobra do 31. julija........ 180 •' Po legi in velikosti kajute iu po hitrosti in sli ganci paruika. i j K (1027—8) & oO Niklaste c i 11 • iler remontoir ure od . Srebrne cilinder-rcmontoir-ure od . Srebrne damske 01 liiid- r-rem »ntoir- ure s stebnnm pokrovom i)d . . Srebrne reuioutoir-ure na sidro od Srebrni* wmotitoir-ure s ' i f,.*lit*t «t«» volf«Hit* *4> t najstarejša ijreiifsfeica mmm) ia iliitfe Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni Ima Jako dobra uieitJa za kuharice, dekleta za ru/iiotrMiiii lilAiue. pro«la|*«lk«t, naUkit- rlce itd. Velika iz.ber. — Dalje licem iiujmi: Druiab-nivo, 6ds{o|evalko k B dtrossma, tukaj, tuja gospodični ima prednost, kocijtia v grajsko bito, «louaina)ea v fino kavarno ud (12*>H) •u««e«MStS«««ui s I 5 i m ■ ssfe Ljudevit Borovnik (10«) «j«ssww v sw v ■ ssssa r32, puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem Be priporoča v izdelovanje vsakovrstnih piiarh za lo- cr> in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pr«*«l<*luf** stare samoki esnice, vzprejema vsakovrstna popravit** iu jih točno in dohro izvršuje. Vxe puške so na c. kr prdsku&evalnici io od m. ne preskusene. — Ilusr.i-ovard canlki zastonj. : a* m i • • S • • »odi i s***« aspsiaaigjwoe>fM» litrov vsak dna zaracunt pa so liter mleka le 8 kr. Vsakemu naročniku dostavi se mleko vsaki dan zjutraj zgoda) na d >m v s patentovano kljuoavnloo zaprtih posodah, naročenih pri tvrdki Klelner A Flelsohmann v Modllngu pri Dunaju. Cenjena naroČila, ustmena ah pismena, se vzprejemajo pri podpisanemu na Laverci, v gostilni ,,prl bolem volku" v Wolfovlh ulloah ln v gostilni ,.pri meatu Monakovo' (pri ZiOsarJu), Rolao ulloe it. 15. Karol Lonce posestnik na Laverci pri Ijubljani. kV»A A A A A A a A ^ A I 4 4 ^ ili 4 A 4. A A * 1 x X A i .1. x • . • . • • - . •-• .... ... • . • m .i* .v« .,• .,. vf .,• .,» ... mr» «.>• ... «*• *f* tf .i* *f» »<» O c5L"ve tajite JOSIP F" otvoril jo vajo v Ljubljani, Gospodske ulice h. št. 17a. fti ™WHsTtasssssss»ssssssssss jjj-t9»j» ^J? *p «J» «J« «j» • ' • -.............." - • * •• . •• • ■ ... • ' . • • • • • • • «»* # • • •■• • • - - - ' * » ■ • ' " * * * * * t t* t t t "t" 't* ■«* r r v y t T T T T T T T T T T T t t t T T T T J kiaj,u«ij ia odgoronu arolaiji; Joeip Noll;. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".