PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 44	Maribor, torek	23.7.2024
OBČINA HOČE - SLIVNICA
897. II. Rebalans proračuna Občine Hoče - Slivnica za leto 2024
Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18 in 195/20 - odl. US, in 18/23 - ZDU-10 in 76/23), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448	Leto XX
61/2018, 27/2020 in 31/2023) je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 5. izredni seji dne 22. julija 2024 sprejel
II. REBALANS PRORAČUNA OBČINE HOČE - SLIVNICA ZA LETO 2024
1. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78	16.679.244,96
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	12.753.766,14
70	DAVČNI PRIHODKI	10.531.957,00
700	Davki na dohodek in dobiček	7.996.247,00
703	Davki na premoženje	2.302.500,00
704	Domači davki na blago in storitve	233.210,00
706	Drugi davki	0,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	2.221.809,14
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	970.609,14
711	Takse in pristojbine	19.000,00
712	Globe in druge denarne kazni	26.100,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	212.100,00
714	Drugi nedavčni prihodki	994.000,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	208.768,45
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	12.350,00
721	Prihodki od prodaje zalog	0,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	196.418,45
73	PREJETE DONACIJE	3.000,00
730	Prejete donacije iz domačih virov	3.000,00
731	Prejete donacije iz tujine	0,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	3.713.710,37
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.116.311,10
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač. iz sredstev proračuna EU	2.597.399,27
		
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	20.816.937,68
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaKs.info | www.lex-locaKs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1532
40	TEKOČI ODHODKI	3.851.497,91
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	866.110,00
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	118.170,00
402	Izdatki za blago in storitve	2.643.893,60
403	Plačila domačih obresti	105.000,00
409	Rezerve	118.324,31
41	TEKOČI TRANSFERI	5.119.624,49
410	Subvencije	275.300,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	3.029.554,43
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	530.100,00
413	Drugi tekoči domači transferi	1.284.670,06
414	Tekoči transferi v tujino	0,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	11.466.275,26
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	11.466.275,26
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	379.540,02
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	130.000,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	249.540,02
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-4.137.692,72
	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0,00
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	161.951,20
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
751	Prodaja kapitalskih deležev	161.951,20
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0,00
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0,00
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	161.951,20
	RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0,00
50	ZADOLŽEVANJE	0,00
500	Domače zadolževanje	0,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	674.659,76
55	ODPLAČILA DOLGA	674.659,76
550	Odplačila domačega dolga	674.659,76
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-4.650.401,28
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-674.659,76
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	4.137.692,72
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	4.650,401,28
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-6/2022 Datum: 22. 7. 2024
Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan
OBČINA NAKLO
898. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP NA10 - Pri železniški postaji
Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 61/17) ter 12. in 80. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015), je Občinski svet Občine Naklo na 3. izredni seji, dne 4.7.2024 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA EUP NA10 - PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
I. Splošne določbe
1. člen (predmet odloka)
S tem odlokom se, ob upoštevanju določil Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Odloka o
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1533
Občinskem prostorskem načrtu občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10, 48/10, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020, 14/2022) (v nadaljevanju OPN Občine Naklo), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja EUP NA10 - Pri železniški postaji (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen (vsebina in oblika OPPN)
(1)	OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(2)	Tekstualni del obsega (odlok):
II.	Splošne določbe.
III.	Opis prostorske ureditve.
IV.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor.
V.	Pogoji za projektiranje in gradnjo.
VI.	Pogoji in merila za parcelacijo.
VII.	Pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture.
VIII.	Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
IX.	Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave ter varstvo okolja in naravnih virov.
X.	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom.
XI.	Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja.
XII.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve.
XIII.	Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
XIV.	Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN.
XV.	Končne določbe.
(3)	Grafični del obsega:
1.	Izsek iz kartografskega dela OPN Občine
Naklo	karta 1
2.	Prikaz območja z obstoječim parcelnim stanjem	karta 2
3.	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	karta 3
4.	Zazidalna oziroma ureditvena situacija karta 4
5.	Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno
dobro)	karta 5
6.	Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje
okolja, naravnih virov, ohranjanja narave karta 6
7.	Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom	karta 7
8.	Načrt parcelacije in fiksnih točk zakoličbe karta 8
(4)	Spremljajoče gradivo obsega:
•	Izvleček iz OPN Občine Naklo.
•	Prikaz stanja prostora.
•	Obrazložitev in utemeljitev OPPN.
•	Povzetek za javnost.
•	Mnenja pristojnih upravljavcev urejanja prostora.
•	Elaborat ekonomike.
(5)	Strokovne in druge podlage obsegajo:
•	Geodetski načrt, Etalan GEO, št. 2020-6, 22.4.2022.
•	IDZ za EUP NA10, št. 28/23, maj 2023, april 2024.
•	PZI rekonstrukcije obstoječe državne ceste skozi naselje polica in Naklo v dolžini cca. 1860 m, št. projekta PR490A, september 2021, dopolnitev po recenziji november 2021, PROVIA, doo., Naklo in projektno dokumentacijo ureditve priključevanja na obstoječo državno cesto.
•	IZP ureditev priključevanja objekta na parceli št. 211/18 k.o. Naklo na državno cesto R2-411/1428, št. projekta PR649A, marec 2024, dopolnitev junij 2024, PROVIA doo.
•	Elaborat prometne preveritve, št. PR649-STU-P, junij 2024.
•	IDZ elektro energetskega napajanja.
•	Podrobnejši del UN Naklo.
3.	člen (namen OPPN)
(1)	Namen OPPN je določitev podrobnih lokacijskih pogojev za gradnjo poslovnega objekta s pripadajočo komunalno infrastrukturo z zunanjo ureditvijo.
(2)	Osrednja dejavnost v načrtovanem objektu je zobozdravstvo, lahko pa so to tudi druge dejavnosti (na primer: trgovina, oskrba, storitev, uprava, bivanje).
4.	člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja urejanja prostora, graditve objektov in OPN Občine Naklo.
II.	Opis prostorske ureditve
5.	člen (območje OPPN)
(1)	Predmet območja urejanja je del EUP NA10 z namensko rabo CU.
(2)	OPN Občine Naklo omogoča, da se z načrtovanimi ureditvami ureja le del območja. Območje urejanja tako sega le na zemljišče s parcelno št. 211/18 k.o. Naklo v skupni velikosti 0,1 ha. Izven območja OPPN lahko segajo ureditve infrastrukturnega omrežja.
(3)	Ureditveno območje je prikazano na grafičnem delu (karta 1, karta 2).
6.	člen
(opis prostorske ureditve)
(2)	V območju urejanja se načrtuje gradnja objekta, gradnja komunalne infrastrukture in druge pripadajoče ureditve, ki služijo načrtovanemu objektu.
(3)	Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določijo urbanistične, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Območje za gradnjo objekta se komunalno opremi tako, da se le ta priključi na gospodarsko infrastrukturo, ki je že v neposredni bližini ali poteka preko tangiranega območja.
(4)	Z OPPN se v območju urejanja ustvari kakovostno okolje za načrtovani objekt, pri čemer se varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja, ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo.
7.	člen
(vrsta namenske rabe prostora)
Predmetno območje je razvrščeno med površine z namensko rabo Cu - osrednje območje centralnih dejavnosti. To je območje historičnega oziroma novega jedra, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje.
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1534
8.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1)	Območje urejanja je umeščeno med železniški tir in regionalno cesto (R2). V smeri proti severozahodu je omejeno z gradbeno parcelo sosednjega poslovnega objekta. Na severovzhodnem robu; vzporedno z regionalno cesto (R2); poteka obstoječa občinska cesta. Na jugozahodni strani, ob predmetnem zemljišču; poteka železniški tir, na jugovzhodni strani pa se makadamske površine nadaljujejo v smeri središča naselja Naklo.
(2)	Tangirano zemljišče v naravi predstavlja neurejene parkirne površine. Del površin je utrjen in nasut z gramozom, manjši del je v funkciji slabše zelenice.
(3)	Območje je prometno dostopno posredno, preko občinske ceste, ki se v središču naselja Naklo odcepi z regionalne ceste (R2) in v nadaljevanju poteka vzporedno z njo.
(4)	Predmetno zemljišče bo z gradnjo načrtovanega objekta po namenski rabi primerljivo s površinami na katere meji. V času obratovanja predvidenega objekta ni pričakovati prekomernih vplivov na sosednja območja.
(5)	Ureditev je prikazana na grafičnem delu - karta 3.
9.	člen
(dopustne vrste gradenj in ureditev)
(1)	Vrste dopustnih gradenj:
•	novogradnje objektov v skladu z dopustnimi vrstami dejavnosti iz tega odloka,
•	dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov,
•	spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo iz tega odloka,
•	rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
•	postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov,
•	gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcije komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje zelenih in utrjenih površin.
(2)	Vrste dopustnih dejavnosti: trgovske, oskrbne, storitvene (na primer: gostinstvo, lokali), upravne (na primer: pisarne), zdravstvene (na primer: zdravstvo, zobozdravstvo) ter bivanje.
IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo
10.	člen
(vrste, tipologija in oblikovanje)
(1)	Oblikovanje in zunanja ureditev se prilagodi namembnosti in funkciji objekta.
(2)	Objekt:
•	tloris: do 11,5 m * 22,0 m (s toplotnim ovojem),
•	etažnost: do K+P+2,
•	kota pritličja: v ali nad nivojem okolnega terena.
(3)	Nezahtevni, enostavni objekti:
•	tloris dovoljen do velikosti kot ureja področni predpis,
•	etažnost: P,
•	ograja se lahko postavi do posestne meje,
(4)	Oblikovanje:
Oblikovanje in gabarit primarnega objekta je podrejeno potrebam dejavnosti in je svobodno. Prepovedana je uporaba neznačilnih arhitekturnih elementov in detajlov na fasadah objekta, kot so: preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij (arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna).
(5)	Materiali in barve:
Objekt je lahko grajen klasično in/ali montažno. Dopustna je uporaba naravnih ali sodobnih materialov (na primer: beton, jeklo, kamen, opeka, glina, les, steklo). Fasade objekta so lahko v beli, v svetlih ali temnih tonih zemeljskih
ali peščenih barv. Prepovedana je uporaba kričečih in florescentnih barv. Za fasade je dopustno uporabiti omet, obloge (na primer: montažne fasadne plošče, pločevina, naravni kamen, lesene obloge v vertikalni smeri, lahko pa so konstrukcijski elementi istočasno tudi že fasada.
(6)	Streha objekta:
Streha na objektu je lahko enokapna, dvokapna ali ravna.
V	kolikor je streha v naklonu se v strešino lahko vgradijo enako oblikovane frčade. Dvokapna streha mora potekati vzporedno s daljšo stranico stavbe. V kolikor bo streha ravna se skrije za strešni venec. Strešna kritina je lahko rdeče ali sive barve.
(7)	Ureditev je prikazana na grafičnem delu - karta 4.
11.	člen
(vrste, tipologija in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)	Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov je podrejena potrebam objekta. Med nezahtevne in enostavne objekte sodijo:
•	garaža, lopa, uta, nadstrešek,
•	urbana oprema, igrala, objekti za oglaševanje,
•	med posestna ograja, varovalna ograja, podporni zid,
•	priključki na GJI,
•	začasni šotori.
(2)	V primeru, da je enostavni ali nezahtevni objekt predviden kot prizidek (prislonjen) k osnovni stavbi, se streha nad njim prilagodi primarni strehi ali izvede kot ravna streha.
12.	člen (oblikovanje okolice objektov)
Površine namenjene parkiriščem, dovozom in manipulaciji se utrdi, tlakuje ali asfaltira. Površine se izvede v ustreznih naklonih z urejenim odvodnjavanjem. Pred iztokom v ponikanje se meteorna kanalizacija; v kolikor tako zahteva področni predpis; opremi z lovilcem
olj.
Ostale zunanje površine se ozeleni, zatravi oziroma zasadi z avtohtono vegetacijo. Za zunanjo ozelenitev se načrtuje uporaba izključno domorodnih drevesnih vrst. Prostor proti regionalni cesti se lahko ozeleni z drevoredom.
Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material pa odpeljati na ustrezno deponijo. Plodno zemljo se uporabi za ponovno ureditev zelenih površin.
13.	člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1)	Parkirne površine se načrtuje na zunanjih površinah, ki se izvedejo v nivoju terena znotraj ali zunaj območja urejanja ali v kleti objekta.
(2)	Za določitev potrebnega števila parkirnih mest velja:
•	poslovni prostor brez strank = 1PM / 2 zaposlena,
•	poslovni prostor s strankami = 1PM / 50 m2 neto,
•	1 stanovanje = 2 PM,
•	po področnem predpisu za posamezno dejavnost.
V	kolikor zaposleni v objektu tudi biva se število zahtevanih PM ne podvaja.
14.	člen (lega objektov)
(1)	Lega objekta je omejena z gradbeno mejo (GM) in F.T.. Daljša stranica objekta mora biti vzporedna z GM.
(2)	Izven gradbene meje je možna gradnja svetlobnih jaškov za osvetlitev kleti objekta in gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1535
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti so od sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, s soglasjem mejaša lahko tudi manj. Ko je sosednje zemljišče javna cesta je odmik pogojen s soglasjem upravljavca.
(4)	Ureditev je prikazana na grafičnem delu (karta 8).
15.	člen (urbanistični parametri)
Ker je objekt po določilih tega odloka omejen z maksimalnimi dimenzijami, urbanistični parametri kot so: faktor izrabe, faktor zazidanosti, OBP in zelene površine, v območju urejanja niso predpisani.
V.	Pogoji in merila za parcelacijo
16.	člen (parcela namenjena gradnji)
(1)	Vse načrtovane ureditve za gradnjo in druge pripadajoče ureditve imajo določeno skupno gradbeno parcelo, ki je enaka območju urejanja.
(2)	Velikost gradbene parcele omogoča normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami.
VI.	Pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture
17.	člen (splošni pogoji)
(3)	Pri vseh načrtovanih ureditvah v območju urejanja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami tangiranih varovalnih pasov oziroma skladno s področnimi predpisi.
(4)	Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture in drugih upravljavcev prostora, je k projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja, potrebno pridobiti mnenje tangiranega upravljavca.
18.	člen (infrastrukturno omrežje)
(1)	V območju OPPN se načrtujejo naslednji infrastrukturni vodi in ureditve:
•	prometno omrežje (mirujoči promet, interno prometno omrežje in posredni priključek na državno cesto),
•	vodovodno omrežje,
•	elektroenergetsko omrežje,
•	telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
•	fekalna kanalizacija (do izgradnje omrežja lahko MKČN),
•	padavinsko kanalizacijsko omrežje oziroma ponikanje na investitorjevem zemljišču,
•	javna razsvetljava,
•	odvoz odpadkov.
(2)	Ureditev je prikazana na grafičnem delu (karta 5).
VII.	Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
19.	člen (prometno omrežje)
(1) Za načrtovani poslovni objekt na parceli 211/18 k.o. Naklo je potrebno urediti priključevanje na obstoječo cestno omrežje. Območje urejanja se bo na cestno omrežje priključevalo preko začasnega priključka na križišče regionalne ceste R2-411/1428 (Polica - Podtabor) z Glavno cesto (LZ 280211) - FAZA 1. Ko bo izvedena rekonstrukcija regionalne ceste R2-411/1428, bo na območju omenjenega križišča zgrajeno štirikrako krožišče. Za območje eUp NA10 je takrat predvideno priključevanje
na cestno omrežje preko južnega kraka tega krožišča -FAZA 2.
(2)	Pri načrtovanju je treba upoštevati načrtovano ureditev državne ceste, ki jo vodi Sektor za investicije v ceste Direkcije RS za infrastrukturo (projekt PZI Rekonstrukcija obstoječe državne ceste skozi naselje Polica in Naklo v dolžini cca. 1860 m, št. proj. PR490A, september 2021, dop. po recenziji november 2021, PROVIA, d.o.o., Naklo) in IZP ureditev priključevanja objekta na parcel št. 211/18 k.o. Naklo na državno cesto R2-411/1428, št. projekta PR649A, marec 2024, dopolnitev junij 2024, PROVIA doo.
(3)	Za območje OPPN, ki sega v območje državne ceste oz. v vplivno območje državne ceste je investitor za objekte in pripadajoče ureditve dolžan sam zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred hrupom državne ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec vzdolž državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste - npr. pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano območje.
(4)	Vegetacija, zunanja ureditev objektov ne sme segati na parcelo državno cesto. Investitor je dolžan posege ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste.
(5)	Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje in drugih za prometno varnost motečih dejavnikov v območju državne ceste (s križišči) ni dovoljeno.
(6)	Posege v območju državne ceste oz. za posege, ki imajo vpliv na državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o cestah ter pridobiti soglasje oz. pozitivno mnenje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan investitor posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oz. zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste.
(7)	Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje oz. pozitivno mnenje upravljavca državne ceste.
(8)	V primeru obnove vozišča ali rekonstrukcije državne ceste na predmetnem odseku, če bi to pogojevale prometno - varnostne zahteve, je dolžan investitor načrtovane posege na lastne stroške ustrezno preurediti v skladu s pogoji upravljavca. Pri rekonstrukciji, modernizaciji ali drugih delih v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste lastniki oziroma drugi investitorji niso upravičeni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo kot posledico izvajanja del, hrupa, tresenja, izpušnih plinov, svetlobnih učinkov in ostalih dejavnikov prometa ter podobnega.
20. člen (mirujoči promet)
(1) Za potrebe načrtovanih ureditev je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Glede na dejavnost objekta je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati določila tega odloka oziroma drugega področnega predpisa. Zahtevano število parkirnih mest je potrebno
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1536
zagotoviti znotraj območja urejanja, lahko pa tudi v njegovi neposredni bližini.
(2)	Pri določanju parkirnih mest za objekt, ki je dostopen vsem obiskovalcem, je potrebno zagotoviti tudi 5% PM rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(3)	Parkirne in manipulativne površine so lahko umeščene do meje območja urejanja. Zunanja parkirna mesta se lahko zasenči z visokodebelnimi drevninami.
(4)	Parkirišče se uredi v utrjeni izvedbi.
21.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Načrtovani objekt se priključi na javno vodovodno omrežje s samostojnim priključkom. Do območja se mora zgraditi ustrezno sekundarno oziroma priključno vodovodno omrežje.
(2)	Voda za požarno varnost se zagotavlja iz javnega vodovoda v količini do 10 l/s. Na javnem vodovodnem omrežju bo zgrajen hidrant. V primeru, da javno hidrantno omrežje ne pokriva celotnega območja, si mora nov uporabnik zagotoviti interno požarno varnost.
(3)	Znotraj posamezne gradbene parcele in znotraj objektov se voda za požarno varnost zagotavlja preko vgrajene merilne naprave posameznega uporabnika.
(4)	Porabljena voda med stanovanjskimi enotami in poslovnimi prostori mora biti evidentirana ločeno.
22.	člen (odvajanje odpadnih voda)
(1)	Odpadne komunalne vode iz načrtovanega objekta bodo vodene v MKČN. Po izgradnji sekundarnega omrežja se MKČN opusti, odpadne vode pa vodi v javno kanalizacijo v skladu s predpisi in soglasjem pristojnega upravljavca.
(2)	Padavinske vode se ponika na zemljišču investitorja.
23.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Na obravnavanem območju je elektroenergetsko omrežje že prisotno.
(2)	Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo. Kjer se bodo posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov je potrebno predvideti njihovo prestavite izven območja gradbenih posegov oz. predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih posegih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja.
(3)	Za potrebe napajanja novih porabnikov z električno energijo na obravnavanem območju je predvidena izgradnja elektro-kabelske kanalizacije (EKK).
(4)	Načrtovani objekt se priključi na obstoječe elektroenergetsko omrežje. Priključno merilna omarica mora biti locirana na parcelni meji, na stalno dostopnem mestu. Obstoječi nadzemni NN kablovod, kateri prečka obravnavano območje, je potrebno nadomestiti z novim podzemnim NN kablovodom.
24.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
(1)	Na obrobju obravnavanega območja je telekomunikacijska infrastruktura že prisotna.
(2)	Novo telekomunikacijsko omrežje in druga telekomunikacijska kabelska omrežja za potrebe objekta se izvede v podzemni izvedbi.
(3)	Prečkanje TK kablov z drugo infrastrukturo se izvede v zaščitnih ceveh.
(4)	Pri določanju odmikov objekta od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe.
(5) Priključevanje objekta na telekomunikacijsko omrežje se izvede skladno z zahtevami upravljavca omrežja.
25.	člen (plinovodno omrežje)
(1)	Na obrobju obravnavanega območja že poteka obstoječe plinovodno omrežje.
(2)	Priključevanje objekta na plinovodno omrežje je mogoče. Izvede se skladno z zahtevami upravljavca.
26.	člen (ogrevanje)
Načrtovani objekt se ogreva s toplotno črpalko ali z drugimi obnovljivimi viri ogrevanja.
27.	člen
(ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki)
(1)	Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno in odjemno mesto se uredi na prostoru, ki mora biti ustrezno urejeno ter dostopno z merodajnim vozilom.
(2)	Posebne odpadke; v kolikor v objektu nastajajo; se hrani in odvaža skladno s področnim predpisom.
28.	člen (železniški promet)
(1)	Prostorske ureditve, ki jih obravnava OPPN, segajo v varovalni progovni pas železniške proge. Varovalni progovni pas železniške proge sega 106,0 m levo in desno, merjeno od osi skrajnega tira.
(2)	Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati predpise s področja železniškega prometa.
(3)	Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(4)	Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti vodene v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge.
VIII. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave ter varstvo okolja in naravnih virov
29.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Obravnavano območje se ne nahaja v območju varstva kulturne dediščine. Posebni ukrepi v zvezi z varstvom kulturne dediščine niso predvideni.
30.	člen (ohranjanje narave)
(1)	Obravnavano območje se ne nahaja v območju varstva narave. Posebni ukrepi v zvezi z varstvom narave niso predvideni.
(2)	Zunanja osvetlitev okolice je namenjena izključno varnosti. Za osvetlitev se uporabljajo zunanja svetila na senzor gibanja.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1537
31.	člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji in uporabi objekta s pripadajočimi ureditvami je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki obsegajo: varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.
32.	člen
(varstvo voda, poplavna nevarnost)
(1)	Predmetno območje se ne nahaja v priobalnem ali poplavnem območju. Posebni ukrepi v zvezi z varstvom voda niso predvideni.
(2)	Meteorne vode s strešin in povoznih površin je potrebno ponikati.
(3)	Odpadne komunalne vode je potrebno voditi v odpadno kanalizacijsko omrežje preko vodotesnih priključkov.
33.	člen (varstvo tal)
(1)	Načrtovani objekt, ki bo priključen na vodovodno omrežje, je potrebno priključiti tudi na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode (do izgradnje omrežja dovoljena MKČN).
(2)	Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.
(3)	Pri gradnji objekta in drugih ureditev je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(4)	Investitor je dolžan poskrbeti za ločevanje in primerno začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ter za odvoz oziroma deponiranje gradbenih odpadkov pri registriranem izvajalcu.
(5)	Vse utrjene površine, na katerih je možno parkirati vozila, morajo biti opremljene z lovilci olj v nepropustni izvedbi. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodijo v ponikovalnice preko lovilcev olj.
(6)	Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (na primer: motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti urejena kot zadrževalni sistem-lovilna skleda brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
34.	člen (varstvo zraka)
Za varstvo zraka je potrebno:
•	pri načrtovanju predvidenega objekta upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
•	v času gradnje preprečevati in zmanjševati emisije delcev v zrak s prekrivanjem suhega materiala in močenjem dovoznih poti,
•	zmanjšati vpliv onesnaženja zraka iz območja avtoceste z intenzivnejšo zasaditvijo prostih zelenih površin na severovzhodni strani območja urejanja,
•	novo stavbo priključiti na ekološko čiste vire energije (na primer; plin, biomasa, sončna energija, toplotna črpalka, ...),
•	zagotoviti racionalno rabo energije in izbrati ustrezno toplotno izolacijo stavbe.
35.	člen (varstvo pred hrupom)
(1) Obravnavano območje je glede na obstoječo namembnost razvrščeno v III. stopnjo varstva pred
hrupom. V primeru preseganja dovoljenih ravni hrupa je na objektu in drugih ureditvah potrebno izvesti dodatne pasivne protihrupne ukrepe. Obenem je potrebno pripraviti Operativni program varstva pred hrupom za Občino, v katerem se načrtujejo ukrepi za zmanjševanje obrenejevanja okolja z linijskimi viri hrupa in določijo roki za izvedbo teh ukrepov.
(2)	V času načrtovane gradnje objekta in pripadajočih ureditev je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med 7. in 19. uro.
(3)	Omilitveni protihrupni varstveni ukrep lahko obsega zasaditev visokodebelnega drevoreda na severovzhodni rob gradbene parcele (v smeri proti regionalni cesti).
(4)	Občina Naklo bo v smeri postopnega in dolgoročnega zmanjševanja hrupa v okolju sledila ciljem Operativnega programa varstva pred hrupom RS s področja cestnega in železniškega prometa. S področja prostorskega načrtovanja se bo varstvo pred hrupom udejanjalo s prilagajanjem okoljsko manj obremenjujočimi namenskimi rabami in vrstami namembnosti objektov in ureditev v njih. Slednje se uveljavljala v postopku prihodnjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo.
36.	člen (varstvo gozda)
(1)	Predmetno območje ne meji na gozdni prostor. Posebni ukrepi v zvezi z varstvom gozda niso predvideni.
(2)	Ureditev varstva na okolje je prikazana v grafičnem delu (karta 6).
IX.	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
37.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Objekt mora biti dimenzioniran in projektiran glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se obravnavano območje nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,25.
(2)	Predvidena prostorska ureditev ne leži na erozijskem ter plazovitem območju.
(3)	Območje ne leži v območju poplavne nevarnosti, zato posebni omilitveni ukrepi niso predpisani.
38.	člen (varstvo pred požarom)
(3)	Pri načrtovanju objekta je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(4)	Medsebojni odmiki morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte.
(5)	Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob načrtovanem objektu morajo omogočati neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila.
(6)	Požarna voda se bo zajemala iz obstoječega hidrantnega omrežja.
(7)	Neoviran in varen dostop za intervencijska vozila z ustrezno nosilnostjo se zagotavlja po dostopni poti širine min. 3,5 m, delovna površina je zagotovljena znotraj ali zunaj pripadajoče gradbene parcele.
(8)	Ureditev varstva je prikazana v grafičnem delu (karta 7).
X.	Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1538
39.	člen
(zdravstvene zahteve v zvezi z osončenjem ter kvaliteto bivanja)
Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
40.	člen (svetlobno-tehnične zahteve)
(1)	Pri osvetljevanju objekta je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2)	V kolikor je osvetljevanje fasade načrtovanega objekta nujno potrebno zaradi varnosti, mora biti urejeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3)	Za osvetljevanje se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo. Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice. Svetilke naj bodo neprodušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
XI.	Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve
41.	člen (etapnost izvedbe)
(1)	Etapnost pri gradnji poslovnega objekta in gradnji infrastrukturnega omrežja je dovoljena. Slednje pomeni, da se v 1. fazi lahko zgradi le del poslovnega objekta (v vertikalni ali horizontalni smeri). Odstopanje pri gabaritu objekta navzdol ni omejeno. Prevladujoča dejavnost, namembnost v objektu ni predpisana.
(2)	Gradnja poslovnega objekta ali dela poslovnega objekta je pogojena z sočasno izvedbo komunalne opreme, ki omogoča funkcioniranje objekta. Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ni vezana na posamezno fazo.
(3)	Načrtovane ureditve iz 3. člena tega odloka niso pogojene s pripravo in uresničevanjem postopnih in dolgoročnih ciljev varstva pred hrupom lokalne skupnosti iz 1. in 4. točke 35. člena tega odloka.
XII.	Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
42.	člen (dovoljena odstopanja
(1)	Pri realizaciji OPPn so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2)	Z odstopanji se ne sme poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3)	V načrtovanem objektu so možne tudi dejavnosti, ki funkcionalno in vsebinsko dopolnjujejo dopustne dejavnosti iz tega odloka. Osrednja dejavnost v načrtovanem primarnem objektu lahko obsega manj ali več kot 50% stavbe.
(4)	Odstopanja pri umestitvi objekta so dovoljena skladno z določili tega odloka. Predpisan tloris objekta je lahko manjši, razgiban, sestavljen in umaknjen v notranjost osnovnega pravokotnika.
(5)	Odstopanja pri komunalni (tudi prometni) infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le te.
(6) Odstopanja pri zunanji ureditvi so, pod pogojem da se ohrani koncept ureditve, dovoljena znotraj območja urejanja.
XIII.	Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
43.	člen (prenehanje veljavnosti)
Po prenehanju veljavnosti predmetnega OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo.
XIV.	Končne določbe
44.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
45.	člen (vpogled)
OPPN je na vpogled na Občini Naklo in na pristojni Upravni enoti.
46.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št.: 3505-0003/2022-19 Datum: 22.7.2024
Občina Naklo Ivan Meglič, župan
899. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Športni park Naklo
Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 61/17) ter 12. in 80. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015), je občinski Svet občine Naklo na 3. izredni seji, dne 4.7.2024 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ŠPORTNI PARK NAKLO
I. Splošne določbe
1.	člen (predmet odloka)
S tem odlokom se, ob upoštevanju določil Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10, 48/10, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020, 14/2022) (v nadaljevanju OPN Občine Naklo), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Športni park Naklo (v nadaljevanju: OPPN).
2.	člen (namen OPPN)
Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo objektov za šport in rekreacijo s spremljajočim programom in pripadajočo komunalno infrastrukturo.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1539
3. člen (vsebina OPPN)
(1)	OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter spremljajočega gradiva.
(2)	Tekstualni del obsega:
•	Splošne določbe,
•	Opis prostorske ureditve,
•	Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
•	Pogoji za projektiranje in gradnjo
•	Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
•	Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave,
•	Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov,
•	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom,
•	Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja,
•	Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve,
•	Dopustna odstopanja,
•	Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN,
•	Končne določbe.
(3)	Grafični del obsega:
•	Izsek iz kartografskega dela OPN	karta 1,
•	Prikaz območja z obstoječim parcelnim
stanjem	karta 2,
•	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji	karta 3,
•	Zazidalna oziroma ureditvena situacija karta 4,
•	Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno
dobro	karta 5,
•	Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje
okolja, naravnih virov, ohranjanja karta 6, narave
•	Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred
požarom -	karta 7,
•	Načrt parcelacije in fiksnih točk zakoličbe -	karta 8.
(4)	Spremljajoče gradivo obsega:
•	Izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov,
•	Izhodišča,
•	Prikaz stanja prostora,
•	Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve,
•	Prva in druga mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
•	Elaborat ekonomike,
•	Okolje,
•	Obrazložitev in utemeljitev,
•	Povzetek za javnost
(5)	Strokovne podlage in ostalo gradivo obsega:
•	Geodetski načrt, Etalan GEO, št. 2020-13-1, 22.5.2020,
•	Idejna zasnova ureditve Športnega parka Naklo, Naklo 2021,
•	Hidrološko hidravlična študija za območje OPPN Športni park z omilitvenimi ukrepi, EHO PROJEKT doo, št. H-7/23, Ljubljana marec 2024,
•	Karta poplavne nevarnosti in karta razredov poplavne nevarnosti (obstoječe in predvideno stanje), EHO PROJEKT doo, št. H-7/23, Ljubljana marec 2024,
•	Karta erozijske nevarnosti in karta razredov erozijske nevarnosti (obstoječe in predvideno stanje), EHO PROJEKT doo, št. H-7/23, Ljubljana marec 2024.
4.	člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so; razen če ni s tem odlokom predpisano; povzeti iz veljavnih predpisov s področja urejanja prostora in graditve objektov ter Občinskega prostorskega načrta občine Naklo.
II.	Opis prostorske ureditve
5.	člen (območje OPPN)
(1)	Območje urejanja se nahaja na obrobju strnjenega, centralnega naselja Naklo. Meja območja OPPN izhaja iz Občinskega prostorskega načrta občine Naklo.
(2)	Predmetno območje sega na zemljišča parcelnih št.: 244/4, 246, 247, 248, 620/1, 620/3, 660/2, 660/3, 264, 265 k.o. Naklo (2096) v skupni velikosti 2,6 ha.
(3)	Območje je razvrščeno v EUP NA 13(*) med površine z namensko rabo BC - površine, ki so namenjene športnim aktivnostim in športnim prireditvam.
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
6.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1)	Tangirano zemljišče v naravi predstavlja travniške površine v opuščanju, na delu zemljišča se že ureja nogometno igrišče, del površin pa je nasut z gramozom.
(2)	Na zahodu območje meji na obstoječi program športa in rekreacije, na jugu na strnjen gozd, na vzhodu na območje opuščenega kmetijskega gospodarstva, na severu pa na odprte kmetijske površine.
(3)	Predmetno zemljišče s prevladujočo rabo za šport in rekreacijo bo po namenski rabi primerljivo s stavbnimi površinami na katere meji. V času obratovanja predvidenih ureditev in objektov zaradi navedenega ni pričakovati prekomernih vplivov na sosednja območja.
7.	člen
(opis prostorske ureditve)
(1)	V območju urejanja se načrtuje gradnja športnega parka, ki obsega: ureditev igrišč, postavitev servisnega objekta, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev ceste in vodotoka, gradnjo komunalne infrastrukture in vseh drugih ureditev, ki služijo načrtovanim ureditvam.
(2)	Z OPPN se, ob upoštevanju nadrejenih aktov, podrobneje določi urbanistične, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Novo območje za šport in rekreacijo se komunalno opremi tako, da se priključi na obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki poteka preko tangiranega območja oziroma je že v neposredni bližini.
(3)	Izven območja OPPN lahko segajo ureditve infrastrukturnega omrežja in ureditev potoka.
IV.	Pogoji za projektiranje in gradnjo
8.	člen
(dopustne vrste gradenj in ureditev objektov glede na namen)
(1) V območju so dopustne gradnje in ureditve naslednjih vrst objektov glede na namen:
•	novogradnje objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov iz tega odloka,
•	dozidave in nadzidave objektov,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1540
•	spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo iz tega odloka,
•	odstranitve objektov,
•	rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, vzdrževanje objektov,
•	postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov,
•	gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcije komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje zelenih in utrjenih površin.
(2)	Vrste dopustnih osnovnih dejavnosti:
•	šport,
•	rekreacija.
(3)	Vrste dopustnih dopolnilnih dejavnosti:
•	spremljajoče dejavnosti športa in rekreacije,
•	gostinstvo.
9.	člen
(vrste, tipologija in oblikovanje igrišč)
(1)	Umestitev objektov in ureditev igrišč se prilagodi namembnosti in funkciji območja za potrebe športa in rekreacije.
(2)	Glavno nogometno igrišče:
•	osnovno igrišče:	68,0 m * 105,0 m,
•	igrišče s travnato površino: 78,0 m * 115,0 m,
•	igrišče s tribunami:	85,0 m * 125,0 m,
•	nivo terena na koti:	405,00.
(3)	Pomožno nogometno igrišče:
•	osnovno igrišče:	40,0 m * 60,0 m,
•	igrišče s travnato površino 45,0 m * 65,0 m,
•	nivo terena na koti:	407,80.
(4)	Spremljajoča igrišča:
•	igrišče/zelene površine: 22,0 m * 29,0 m,
•	odbojka na mivki:	2 * 8,0 m * 16,0 m,
•	nivo terena na koti:	406,30.
10.	člen
(vrste, tipologija in oblikovanje servisnega objekta)
(1)	Servisni objekt - garderobe, pisarne, lokal in drugi spremljajoči :
•	tloris:	10,0 m * 30,0 m,
•	etažnost:	(K)+P+M,
•	kota pritličja:	409,90 m,
(2)	Osnovnemu tlorisu je na južni in zahodni strani objekta lahko dodana tudi (podkletena) terasa. Tloris 15,0 m * 15,0 m in 3,0 m * 30,0 m.
(3)	Oblikovanje:
Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadi objekta kot so, preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij (arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna). Ograje balkonov ali gankov, v kolikor se izvedejo, morajo sestavljati vertikalni elementi. Polne ograje niso dovoljene.
(4)	Materiali in barve:
Objekt je lahko grajen klasično ali montažno. Dopustna je uporaba naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). Fasada objekta bo oblikovana klasično (gladek omet, lahko v kombinaciji z lesom, manjše odprtine). Mora biti bele barve ali svetlih tonov zemeljskih ali peščenih barv. Prepovedana je uporaba kričečih in florescentnih barv. Za fasado je dopustno uporabiti omet, obloge (na primer: naravni kamen, vertikalno položen les), lahko pa je konstrukcijski element istočasno že tudi fasada. Vsi leseni deli na fasadi se obdelajo enotno.
(5)	Streha:
Streha na objektu je lahko simetrična dvokapnica v naklonu od 38° do 45°. Obvezna je izvedba napušča v minimalni širini 0,5 m. Sleme mora potekati vzporedno s daljšo stranico stavbe. Dopustno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Frčade na
eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Dovoljena je izvedba čopov. Strešna kritina je lahko rdeče ali sive barve. Kritina mora po videzu slediti strukturi majhnih strešnikov. Streha nad teraso je lahko prilagojena osnovni stavbi, dovoljena pa je tudi ravna streha.
11.	člen
(vrste, tipologija in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)	Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov je podrejena potrebam športa in rekreacije. Med slednje sodijo:
•	tribuna ob igrišču,
•	garaža, lopa, uta, nadstrešek,
•	urbana oprema, igrala, objekti za oglaševanje,
•	igriščna ograja, varovalna ograja, podporni zid,
•	priključki na GJI,
•	začasni šotori,
•	drugi pomožni objekti za šport in rekreacijo (na primer: kontejner v funkciji garderobe, in drugo ...).
(2)	Lega, tipologija in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov ni predpisano, je pa podrejeno funkciji in namembnosti za šport in rekreacijo.
(3)	V primeru, da je enostavni ali nezahtevni objekt predviden kot prizidek (prislonjen) k osnovni stavbi, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom ali izvedena kot ravna streha.
12.	člen
(oblikovanje zunanjih površin)
(1)	Površine parkirišč, dovozov, manipulacijskih površin in igral se uredi po področnem predpisu. Ureditve se izvede v ustreznih naklonih z urejenim odvodnjavanjem. Pred iztokom v tla oziroma v bližnji neimenovan potok se meteorna kanalizacija opremi z lovilcem olj.
(2)	Ostale zunanje površine se ozeleni, zatravi oziroma zasadi z avtohtono vegetacijo. Na območju se ohranja obstoječa drevesa in mestoma lahko doda skupine dreves (na primer: na parkirišču in med igralnimi površinami). Za zunanjo ozelenitev se načrtuje uporaba izključno domorodnih drevesnih vrst.
(3)	Okoli igrišč oziroma celotnega območja je dopustna postavitev varovalne ograje. Ograja okrog igrišč oziroma vodotoka je v funkciji »lovilca žog«. Ograja se lahko postavi do meje območja urejanja. Višina in izvedba ni predpisana. Izvede se na način, da je spodaj prosta in omogoča prost prehod ob vodnem zemljišču. Prikazana lega ograje ni obvezujoča.
(4)	Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material pa odpeljati na ustrezno deponijo. Plodno zemljo se uporabi za ponovno ureditev zelenih površin.
(5)	Za zagotovitev celovite ureditve zelenih površin, se za območje predvidi načrt krajinske arhitekture.
13.	člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1)	Parkirne površine se načrtuje na zunanjih površinah, ki se izvedejo v nivoju terena znotraj območja urejanja. Z odmikom parkiranja od robnega dela varovanega gozda Spominskega parka Udin boršt se omogoča ohranjenost razmerij med volumnom (pogozden hrib) in ravnino (športni park).
(2)	Za določitev potrebnega števila parkirnih mest veljajo določila OPN Naklo oziroma področnega predpisa za dejavnost športa in rekreacije.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1541
14.	člen
(pogoji za oblikovanje ceste in vodotoka)
(1)	Za nemoteno funkcioniranje športnega parka je znotraj območja urejanja predvidena ureditev dostopne, povezovalno-sprehajalne poti in vodotoka. Ureditev ceste je podrejena določilom OPN za javne poti in kolesarske steze (širina, prečni profil in podobno), ureditev vodotoka pa pogojem upravljavca s področja voda in narave.
(2)	Ureditev vodotoka obsega regulacijo južnega levega pritoka na dolžini 160,0 m, v strugo Dupeljščice se; razen v primeru rekonstrukcije obrežnih zavarovanj; ne posega.
15.	člen
(lega objektov in drugih ureditev)
(1)	Lega igrišč in servisnega objekta je določena s fiksno točko (FT), spremljajočih igrišč pa z gradbeno mejo (GM), ki je načrtovane ureditve ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost
(2)	Postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ceste in ureditev potoka ni predpisana, je pa njihova umestitev in ureditev pogojena z mnenjem tangiranih upravljavcev in soglasodajalcev GJI.
(3)	Načrtovane ureditve morajo biti odmaknjene od sosednjih zemljišč toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov in drugih ureditev v okviru območja urejanja.
16.	člen (odmik od ceste)
(1)	Gradnja športnih igrišč, servisnega objekta in ostalih ureditev za šport in rekreacijo morajo biti od cestnega telesa javne ceste oddaljene v skladu s cestno -prometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavcem ceste.
(2)	Za postavitev ograje ob javno cesto je potrebno pridobiti soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-ta ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanje ceste.
17.	člen (urbanistični parametri)
(1)	Urbanistični parametri v območju urejanja so predpisani. Faktor zazidanosti (FZ) znaša do 0,35, zelenih površin pa min. 0,30.
(2)	V faktor zazidanosti se štejejo površine servisnega objekta in površine nezahtevnih in enostavnih objektov iz 11. člena tega odloka. V zelene površine se štejejo tudi površine glavnega in pomožnega nogometnega igrišča. Urbanistični parametri so vezani na celotno območje urejanja.
(3)	V faktor zelenih površin se štejejo površine igrišč in ostale ozelenjene zunanje površine, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine.
V. Pogoji in merila za parcelacijo
18.	člen (parcela namenjena gradnji)
(1)	Vse načrtovane ureditve za šport in rekreacijo, gradnja servisnega objekta in druge ureditve (dostop in ureditev vodotoka) imajo določeno skupno gradbeno parcelo, ki je enaka območju urejanja.
(2)	Velikost gradbene parcele omogoča normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami.
(3)	V kolikor se ureditve znotraj območja urejanja gradi fazno se velikost in oblika parcele namenjene gradnji za posamezno ureditev lahko določi individualno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vse tako določene individualne gradbene parcele se ne smejo
prekrivati, vse skupaj pa ne morejo biti večje od območja urejanja.
VI. Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
19.	člen (splošni pogoji)
(1)	Pri vseh načrtovanih ureditvah se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami tangiranih varovalnih pasov oziroma druge omejitve skladno s predpisi.
(2)	Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, je k projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja, potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravljavca.
20.	člen (infrastrukturno omrežje)
V območju urejanja se načrtujejo naslednji infrastrukturni vodi in ureditve:
•	prometno omrežje (interno prometno omrežje, mirujoči promet),
•	vodovodno omrežje,
•	elektroenergetsko omrežje,
•	telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
•	fekalna kanalizacija,
•	meteorna kanalizacija,
•	javna razsvetljava,
•	odvoz odpadkov.
20.	člen (prometno omrežje)
Dovoz in dostop do načrtovanih ureditev za šport in rekreacijo ter servisnega objekta se uredi po obrobju območja urejanja (parcele 405/1, 407 k.o. Pivka in 620/1 k.o. Naklo). Prečni profil dostopne ceste mora omogočati dvosmerni motorni promet (1*4,0m vozišče + 2*0,25m bankina), povezovalno-sprehajalne poti pa mora omogočati peš in kolesarski promet.
21.	člen (mirujoči promet)
(1)	Za potrebe ureditev za šport in rekreacijo ter gradnjo servisnega objekta je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Glede na namembnosti ali dejavnosti ureditev je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati določila OpN Občine Naklo. Zahtevano število parkirnih mest se zagotavlja znotraj območja urejanja, lahko pa tudi na bližnjih javnih površinah oziroma drugih lastniških površinah s pogodbenim odnosom.
(2)	Pri določanju parkirnih mest za objekte, ki so dostopni vsem obiskovalcem, je potrebno zagotoviti tudi 5% PM rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(3)	Parkirne in manipulativne površine morajo biti v območje urejanja umeščene z minimalnimi odmiki od objektov. Parkirna mesta; razen ob servisnem objektu; se lahko zasenči z drevninami.
22.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Obstoječe skupno priključno omrežje, ki poteka preko načrtovanega športnega parka do obstoječih objektov na Malem Naklu, se opusti. Do območja športnega parka in do obstoječih uporabnikov, ki so že priključeni na javni vodovod, se predvidi nov nadomestni sekundarni vodovod. Priključitev novega vodovoda bo na Grogovi ulici.
(2)	Novi objekti v območju športnega parka se priključijo na javni vodovod s samostojnim vodovodnim priključkom.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1542
Znotraj območja športnega parka se predvidi interno omrežje vodovoda.
(3)	Voda za požarno varnost se zagotavlja iz javnega vodovoda v količini do 10 l/s. Na javnem vodovodnem omrežju bodo zgrajeni hidranti. V primeru, da javno hidrantno omrežje ne pokriva celotnega območja, si mora uporabnik zagotoviti interno požarno varnost na drugačen način.
(4)	Zalivanje urejenih športnih igrišč z vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ni dovoljeno.
23.	člen (odvajanje odpadih voda)
(1)	Odpadne komunalne vode bodo navezane na obstoječi sistem kanalizacijskega omrežja, ki že poteka po obrobju območja urejanja. Odpadne komunalne vode se odvaja v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca.
(2)	Odvodnjavanje meteornih vod se predvidi na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin.
(3)	Prometne ceste, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (parkirišča) morajo biti utrjene. Odvajanje onesnaženih padavinskih odpadnih voda s teh površin mora biti urejeno preko razbremenilnikov in/ali zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj. Odvajajo se v ponikanje znotraj območja urejanja oziroma v potok Dupeljščica. V površinske odvodnike se lahko odvaja zgolj enaka količina meteornih voda, kot pri obstoječem stanju, kar je potrebno dokazati v fazi nadaljnjega načrtovanja.
(4)	Padavinske vode z igrišč in ostalih zelenih površin se vodi v ponikanje znotraj območja urejanja.
24.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Na obrobju območja je elektroenergetsko omrežje že prisotno.
(2)	Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo. Kjer se bodo posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov je potrebno predvideti njihovo prestavite izven območja gradbenih posegov oz. njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih posegih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.
(3)	Za potrebe napajanja novih porabnikov z električno energijo na obravnavanem območju je predvidena izgradnja elektro-kabelske kanalizacije (EKK).
(4)	Načrtovana igrišča in servisni objekt se priključijo na novozgrajeno omrežje. Priključno merilne omarice morajo biti locirane na parcelni meji, na stalno dostopnem mestu.
25.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
(1)	Na obrobju obravnavanega območja je predvidena izgradnja telekomunikacijske infrastrukture, ki bo omogočala povezavo predvidenih ureditev na telekomunikacijsko omrežje.
(2)	Novo telekomunikacijsko omrežje se izvedejo v podzemni izvedbi.
(3)	Prečkanje TK kablov z drugo infrastrukturo se izvede v zaščitnih ceveh.
(4)	Pri določanju odmikov stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe.
(5)	Priključevanja servisnega objekta na telekomunikacijsko omrežje se izvede skladno s pogoji upravljavca omrežja.
26.	člen (plinovodno omrežje)
(1)	Na obrobju območja poteka obstoječe plinovodno omrežje.
(2)	Priključevanje servisnega objekta na plinovodno omrežje je dovoljeno. Izvede se skladno s pogoji upravljavca omrežja.
27.	člen (ogrevanje)
(1) Servisni objekt se ogreva s toplotno črpalko. Dovoljena je uporaba tudi drugih obnovljivih virov ogrevanja.
28.	člen
(ravnanje s komunalnimi odpadki)
(1)	Povzročitelj odpadkov se je dolžan vključiti v sistem ravnanja z odpadki v skladu z odlokom lokalne skupnosti.
(2)	Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno in odjemno mesto se uredi na prostoru, ki mora biti ustrezno urejeno ter dostopno s smetarskim vozilom.
VII. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave ter varstvo okolja in naravnih virov
29.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	V osrednjem delu OPPN Športni park Naklo ni enot kulturne dediščine, se pa OPPN Športni park Naklo na robnih delih dotika naslednjih enot kulturne dediščine:
•	Naklo-Zaletelova domačija (EID 1-30403),
•	Udin boršt - Spominski park Udin boršt (EID 105146),
•	Naklo-Razpelo na Pivki (EID 16440).
(2)	Vzhodni rob območja Športnega parka, ki meji na Zaletelovo domačijo, se oblikuje zadržano. Vzpostavi se zelena bariera, tako da se brežino izdatno zasadi z visokimi grmovnicami, ki so vedno zelene in slabo prepuščajo hrup (na primer: Viburnum rhytidophyllum). Oblikovanje servisnega objekta: skladno z določili 10. člena tega odloka.
(3)	Športna dejavnost se s svojo infrastrukturo; kjer je le mogoče; odmika od roba kulturnega spomenika Udin boršt - Spominski park Udin boršt (EID 1-05146), da se zagotovi ohranjanje vrednot spomenika.
30.	člen (ohranjanje narave)
(1)	Obravnavano območje na vzhodu sega v naravno vrednoto Udin boršt - osameli kras (ID 1878).
(2)	Zaradi varstva narave je športni park dopustno osvetljevati do 23. ure zvečer.
(3)	Za osvetljevanje športnih igrišč se osvetljenost omeji na 250 luxov, v primeru televizijskih prenosov pa na 500 luxov.
(4)	Osvetlitev ostalih objektov in površin je namenjeno izključno varnosti. Za osvetljevanje se uporabi svetilke na senzor s temperaturo barve do 2700 K.
(5)	Svetilke morajo biti neprodušno zaprte in usmerjena v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
31.	člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji površin za šport in rekreacijo, objektov in naprav ter pri uporabi teh ureditev je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki obsegajo: varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1543
32. člen
(varstvo voda, poplavna nevarnost)
(1)	V prostorskem aktu so skladno z ugotovitvami prikaza stanja prostora in prvega mnenja s področja varstva voda prikazana in upoštevana varovana, varstvena in ogrožena območja po določilih Zakona o vodah (ZV-1). Vodna, priobalna in poplavna območja obstoječih in bodočih razmer se prikaže tudi v grafičnem delu odloka.
(2)	Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča se načrtuje in izvaja tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(3)	Območje urejanja meji na neimenovan potok oziroma priobalni pas vodotoka II. reda (potok Dupeljščica). Načrtovane ureditve je potrebno odmakniti od vodotoka skladno s področnim predpisom oziroma skladno z zahtevami upravljavca s področja voda. Odmik načrtovanih ureditev znaša 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(4)	Območje urejanja se po opozorilni karti poplav nahaja na območju poplavljanja (območje zelo redke poplave (poplave s povratno dobo 50 let ali več). Zaradi navedenega so ukrepi s področja varstva voda po Hidrološko hidravlični analizi (karta poplavne nevarnosti in karta razredov poplavne nevarnosti z omilitvenimi ukrepi obstoječega in predvidenega stanja) del spremljajočega gradiva.
(5)	Meteorne vode s strešin in povoznih površin je potrebno ponikati. V kolikor ponikanje ni možno je potrebno meteorne vode odvajati v bližnji vodotok. Primarno se predvidi zadrževanje hipnega odtoka, v površinske odvodnike se lahko odvaja zgolj enaka količina meteornih voda, kot pri obstoječem stanju, kar je potrebno dokazati v fazi nadaljnjega načrtovanja. Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno urediti tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja ali iztokov nevarnih snovi v podtalje.
(6)	Odpadne komunalne vode je potrebno voditi v odpadno kanalizacijsko omrežje preko vodotesnih priključkov.
(7)	Za izboljšanje razmer v območju urejanja so predvideni omilitveni ukrepi, ki ne zmanjšujejo obstoječih retenzijskih površin:
•	nogometno igrišč se umesti na višino najmanj 405,00 nmv,
•	regulacija potoka na južni strani se izvede s širino v dnu cca 1,0 m in naklonom brežine 1:1,5. Višina profila potoka znaša minimalno H=1,0 m, naklon nivelete min. 1,5 %. Na območju prečkanja javne poti se predvidi zamenjavo propusta s hidravlično ustreznim cevnim propustom fi 100 cm,
•	v strugo Dupeljščice na zahodni strani se razen v primeru rekonstrukcije obrežnih zavarovanj ne zmanjšuje pretočnega profila.
(8)	Omilitveni ukrepi v območju urejanja ne bodo poslabšali obstoječe poplavne varnosti območja urejanja, saj se z ureditvami ohranja obstoječe retenzijske površine oziroma prost prehod vode čez tangirano območje. Nasipavanje retenzijskih (razlivnih) površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali slabšanje odtočnih ali poplavnih razmer izven območja urejanja -širšega območja naselja Naklo ni predvideno.
(9) Vsem vodotokom na vplivnem območju enote urejanja je potrebno ohranjati dobro hidromorfološko in ekološko stanje ter jih varovati pred onesnaženjem. Dobro stanje se izvede z ohranjanjem ali vzpostavljanjem zelenega obvodnega pasu.
33.	člen (varstvo tal)
(1)	Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode.
(2)	Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.
(3)	Pri gradnji servisnega objekta in drugih ureditev je potrebno humus odstraniti in deponirati na ustrezen način. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(4)	Investitor je dolžan poskrbeti za ločevanje in primerno začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ter za odvoz oziroma deponiranje gradbenih odpadkov pri registriranem izvajalcu.
(5)	Vse utrjene površine, na katerih je možno parkirati vozila, morajo biti izvedene v nepropustni izvedbi. Opremljena morajo biti z lovilci olj. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodi v ponikovalnice/vodotok preko lovilcev olj.
(6)	Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (na primer: motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti urejena kot zadrževalni sistem-lovilna skleda brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
34.	člen (varstvo zraka)
Za varstvo zraka je potrebno:
•	pri načrtovanju in gradnji ureditev in objektov upoštevati vse predpise s področja varstva zraka,
•	v času gradnje se preprečuje in zmanjšuje emisije delcev v zrak se zmanjšuje s prekrivanjem suhega materiala in močenjem dovoznih poti,
•	vpliv onesnaženja zraka iz območja avtoceste se izvede z intenzivnejšo zasaditvijo prostih zelenih površin na severovzhodni strani območja urejanja,
•	nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, biomasa, ...),
•	zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb.
35.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Obravnavano območje je glede na predvidene dejavnosti razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. V primeru preseganja dovoljenih ravni hrupa je pri ureditvah in na servisnem objektu potrebno izvesti dodatne protihrupne ukrepe. Obenem je potrebno pripraviti Operativni program varstva pred hrupom za Občino, v katerem se načrtujejo ukrepi za zmanjševanje obrenejevanja okolja z linijskimi viri hrupa in določijo roki za izvedbo teh ukrepov.
(2)	V času načrtovanih ureditev in gradnji servisnega objekta je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med 7. in 19. uro. V času gradnje se okoliške prebivalce
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1544
pravočasno in natančno obvesti o časovnem poteku in izvajanju najbolj hrupnih gradbenih del.
(3)	Omilitveni protihrupni varstveni ukrep lahko obsega zasaditev visokodebelnega drevoreda na severovzhodni rob območja urejanja (v smeri proti avtocesti).
(4)	Občina Naklo bo v smeri postopnega in dolgoročnega zmanjševanja hrupa v okolju sledila ciljem Operativnega programa varstva pred hrupom RS s področja cestnega in železniškega prometa. S področja prostorskega načrtovanja se bo varstvo pred hrupom udejanjalo s prilagajanjem okoljsko manj obremenjujočimi namenskimi rabami in vrstami namembnosti objektov in ureditev v njih. Slednje se uveljavljala v postopku prihodnjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo.
36.	člen (varstvo gozda)
Predmetno območje meji na gozdni prostor. Na južnem obrobju urejanja, ki meji na območje gozdnih zemljišč oziroma na gozd v naravi, je potrebno ohraniti/omogočiti ali urediti dostopanje do sosednjih gozdnih zemljišč. Dostop se uredi po parcelah s štev. 405/1, 407 k.o. Pivka in 620/1 k.o. Naklo.
VIII.	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
37.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Servisni objekt mora biti dimenzioniran in projektiran glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se obravnavano območje nahaja v območju s projektnim pospeškom tal 0,250 (g).
(2)	Predvidena prostorska ureditev ne leži na erozijskem ali plazovitem območju.
(3)	Območje leži v območju majhne poplavne nevarnosti, zato so določeni omilitveni ukrepi, ki se upoštevajo pri ureditvah in gradnji znotraj območja urejanja.
38.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Pri načrtovanju prostorskih ureditev je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(2)	Medsebojni odmiki med servisnim objektom in drugimi ureditvami morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte.
(3)	Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob servisnem objektu morajo omogočati neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila.
(4)	Požarna voda se bo zajemala iz obstoječega ali novozgrajenega hidrantnega omrežja.
(5)	Za požarno manj zahtevne objekte, se izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom dokazuje z načrtom požarne varnosti, ki je sestavni del PZI dokumentacije.
IX.	Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
39.	člen
(zdravstvene zahteve v zvezi z osončenjem ter kvaliteto bivanja)
Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
40.	člen (svetlobno-tehnične zahteve)
(1) Pri osvetljevanju igrišč, servisnega objekta in ostalih zunanjih površin je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja in upravljavca s področja varstva narave. (2) V kolikor je osvetljevanje območja nujno potrebno zaradi varnosti, mora biti urejeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
X.	Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve
41.	člen (etapnost izvedbe)
(1)	Etapnost gradnje pri ureditvi igrišč, gradnji servisnega objekta, gradnji infrastrukturnega omrežja in drugih ureditvah je dovoljena. Pogojena je z sočasno izvedbo pripadajoče komunalne opreme in pod pogojem, da zgrajen del igrišč ali servisnega objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. V kolikor se ureditve gradijo fazno, si le te sledijo kot določa druga točka tega člena. Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ni vezana na posamezno fazo.
(2)	Prvo fazo predstavlja ureditev dostopne poti s ureditvijo struge potoka na južni strani. Drugo fazo predstavlja ureditev glavnega in pomožnega nogometnega igrišča s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter gradnjo servisnega objekta. Tretjo fazo predstavlja ureditev ostalih igrišč (tenis, odbojka, ostala igrišča).
(3)	Načrtovane ureditve iz 8. člena tega odloka niso pogojena z uresničevanjem postopnih in dolgoročnih ciljev varstva pred hrupom lokalne skupnosti iz 1. in 4. točke 35. člena tega odloka.
(4)	Priprava načrta krajinske arhitekture iz 12. člena odloka časovno ni vezana na gradnjo objektov in igrišč v območju urejanja.
XI.	Dopustna odstopanja
42.	člen (dovoljena odstopanja)
(1)	Pri realizaciji OPPn so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2)	Z odstopanji se ne sme poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3)	V servisnem objektu so možne tudi dejavnosti, ki funkcionalno in vsebinsko dopolnjujejo delovanje prevladujoče dejavnosti za šport in rekreacijo. Te dejavnosti se dopustijo le kot dopolnilne in ne kot prevladujoče.
(4)	Lega glavnega, pomožnega nogometnega igrišča in servisnega objekta je določena. Ostala igriščna polja in gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko giblje znotraj območja urejanja. Pri nivoju platojev, tlorisu in višini servisnega objekta je dovoljen toleranca +/-1,0 m. Pri tlorisu igrišč je dovoljena toleranca +/-5 %.
(5)	Odstopanja pri komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le te.
(6)	Odstopanja pri zunanji ureditvi so, pod pogojem da se ohrani koncept ureditve, dovoljena znotraj celotnega območja urejanja.
XII.	Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1545
43.	člen (prenehanje veljavnosti)
OPPN preneha veljati, ko bodo z načrtom predvidene ureditve zgrajene in v uporabi. Izvedenost OPPn oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Občine Šenčur z odlokom.
XIII. Končne določbe
44.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
45.	člen (vpogled)
OPPN je na vpogled na Občini Naklo in na pristojni Upravni enoti.
46.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št.: 3505-0002/2022-32 Datum: 22.7.2024
Občina Naklo Ivan Meglič, župan
OBČINA ZREČE
900. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe ambulantne fizioterapije v Občini Zreče
Na podlagi prvega in drugega odstavka 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 -uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 -ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 -ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 196/21 - ZDOsk, 100/22 - ZNUZSZS, 132/22 - odl. US, 141/22 - ZNUNBZ, 14/23 - odl. US in 84/23 - ZDOsk-1) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18 in 2/23) je Občinski svet Občine Zreče na 2. dopisni seji dne 16. 7. 2024 sprejel
ODLOK
O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE
SLUŽBE AMBULANTNE FIZIOTERAPIJE V OBČINI
ZREČE
1.	člen
Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Zreče kot koncedent, ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti in trajanje koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti ambulantne fizioterapije v Občini Zreče.
S tem odlokom se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, utemeljijo razlogi za podelitev koncesije.
2.	člen
Koncesija je skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, pooblastilo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, ki se podeli fizični ali pravni osebi,
ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. Koncesija se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe zaradi nezadostnega števila fizioterapevtov, kakor tudi ne zmožnosti zagotavljanja prostorskih in materialnih pogojev. Koncesionar opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta.
Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen.
3.	člen
S tem odlokom se za območje Občine Zreče določa naslednja vrsta in obseg izvajanja koncesijske dejavnosti: - ambulantna fizioterapija (vZd 507 028) - v obsegu 7,35 programa.
Koncesija za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti se podeli za določen čas 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti.
4.	člen
Koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe ambulantne fizioterapije se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta in na portalu javnih naročil.
Javni razpis mora vsebovati najmanj podatke, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.
5.	člen
Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s tem odlokom in mora vsebovati najmanj vsebino, kot jo predstavlja zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. V primeru neskladja med odlokom in razpisno dokumentacijo veljajo določbe odloka. Podatki o razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom objavljenega javnega razpisa.
Razpisna dokumentacija se objavi na spletnih straneh koncedenta in na portalu javnih naročil.
6.	člen
Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesijske dejavnosti izpolnjevati pogoje, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in druge pogoje iz objavljene razpisne dokumentacije.
Koncedent pri izboru koncesionarja upošteva merila, določena z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in izpolnjevanje drugih pogojev in meril iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncesijo koncedent podeli s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje.
O izbiri koncesionarja koncedent odloči z odločbo, s katero ponudniku, izbranemu v skladu z javnim razpisom, podeli koncesijo.
7.	člen
Koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije s koncesijsko pogodbo.
Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
8.	člen
Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja koncedent. Koncesionar mora na zahtevo koncedenta v roku, ki mu ga določi koncedent, poročati o svojem finančnem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1546
9.	člen
Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0008/2024-11 Datum: 16.7.2024
Občina Zreče Drago Šešerko, podžupan
OBČINA HOČE - SLIVNICA	Stran
897.	Rebalans proračuna Občine Hoče - 1531 Slivnica za leto 2024
OBČINA NAKLO	Stran
898.	Odlok o občinskem podrobnem 1532 prostorskem načrtu za del območja
EUP NA10 - Pri železniški postaji
899.	Odlok o občinskem podrobnem 1538 prostorskem načrtu Športni park Naklo
OBČINA ZREČE	Stran
900.	Odlok o podelitvi koncesije za 1545 opravljanje javne službe ambulantne fizioterapije v Občini Zreče