35. štev. *>*«"'"« pw— »gotovini. v Ljubljani sot,ota 30 avgusta 1924. Posamezna itevilka 1'50 Din. Leto VI OLASILO NARODNO • SOCIJ MISTIČNE ST** Uredništvo in upravništvo: LjHby*na, Gradišče št. 7, levo. aer,r'v'' Telefon štev. 77. Izhaja vsako soboto. Mesetna naročnina: za tuzemstvo 6 Dir«, za indz> !>* S' v it* A V & ' ■ &2 — J> - v ajo po velikosti. Cene so navedene = v oglasnem delu. ——■■■ ■■■> r X. Dva govora. Najvažnejši dogodek preteklega ledna je bil govorniški dvoboj med gg. Bašičem in Radičem. Važen je dogodek iz dveh ozirov. Govorila sta šefa obeh najmočnejših parlamentarnih strank, moža, ki zasledujeta programatično baš tako nasprotujoča si cilja, kakor sla si pozitivni in negativni pol magneta. Oba govornika pa sta nehote in hote ojačila stališče nove vlade, da je danes trdnejša kakor kdaj prej. G. Pašič ni govornik ter imponira v svoji molčečnosti brez primera bolj kakor na govorniškem odru. Ze v Bjelini jo je temeljito polomil. To pot pa še vse hujše. G. Radič pa govori navadno preveč in prerad. On je pravi ljudski tribun, ki zna razvneti poslušalce kakor malokdo. Toda njegove ideje hodijo daleč pred njim v daljnjo prihodnjost. V tem tiči njegova sila in — tragika. Ker vobče ne obvlada dnevne politike, zato skoči prenuiogokrat s tira. Sedaj se to ni dogodilo. G. Pašič je govoril dne 19. t. m. na zboru RS v hotelu Pariz v Beogradu. Časniki poročajo, da je prisostvovalo zborovanju krog 1500 ljudi, vsekakor malenkostna množica za mesto, ki šteje 1 nad 100.000 prebivalcev. Ves govor temelji na deloma neistinitih premisah, deloma pa na povsem zastarelih nazorih. G. Pašič se postavlja na neparlamentarno stališče, na temelj absolutne diktature. On zahteva, da se HRSS izloči iz skupščine, da se razžene. To zahtevo stavi ob času, ko so Radičevci opustili negativno taktiko, ko so položili prisege, ko so se izjavili za podporo Davidovičeve vlade, ako bo skrbela za Uveljavljenje zakona in reda v državi. Odgovor, ki ga je prejel g. Pašič na ta izzivanja, je bil oster, pa povsem zaslužen. — Na izvajanja g. Pašiča je odgovarjal g. Itadid dne 23. 1. m. pred izbranim občinstvom. Z njemu lastno ironijo in perečim sarkazmom je zavračal trditve in bičal metode šefa radikalne stranke. Na podrobnosti Radičevega odgovora se radi pomanjkanja prostora ne moremo spuščati. Sledečega mesta pa ne smemo prezirati, ker meče nadvse čudno luč na g. Pašiča in na njegovo delovanje. --G. Radič pravi: »Medtem je Pašič vedoma in liotoma lagal, kakor mu je brada gosta in velika; a človek z brado ne sme lagati, brez brade malo, a z brado nikdar. Imam delo nekega Amerikanca ^Evropa iz 1. 1918. pa do danes*. Ta poroča, kaj je bilo z Jugoslovanskim odborom in s Pašičem, pa pravi na str. 277: »V 1. 1918. je bil priznan češkoslovaški narod in češkoslovaška vlada. Samo na to se je delalo, da se istotako prizna i Jugoslovanski odbor. Delalo se je na to, da zavrže Srbija velikosrbsko politiko. Rumuuska je pristala na to. Grška je pristala, vse ententine vlade so pristale, ali ni pristal Pašič niti beograjska vlada. Ona jc to preprečila.« »Pašič je torej preprečil,« govori dalje g. Radič, »da se prizna Jugoslovanski odbor 1. 1918. kot predstavnik vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Avstrije ter da naj bo ravnopraven s Srbijo in Crnogoro. Kaj je bila posledica? Razmere so se poostrile. V oktobru istega teta so izjavili italijani, da hočejo vsako priznanje Jugoslovanskega odbora smatrati za izzivanje in provokacijo. Tako se je zgodilo, da ni imela hrvaška samostojnost, proglašena 29. oktobra 1918. v Zagrebu, mednarodnih posledic in da je Italija enostavno zgrabila, kar je hotela, da je okupirala, kar je smatrala za potrebno.« To je tako hud očitek na rovaš g. Pašiča in — radikalne stranke, da ga ta ne more in ne sme prezreti. G. Pašič je šef RS. Kot takemu se očita izdajstvo vseh Jugoslovanov, ki so prišli pod jarem Italije. Če je tako, in mi ne dvomimo, da je res tako, potem nima RS tako dolgo pravice do obstanka v pre-čanskih krajih, dokler ji načeljuje g. Pašič. Stvar RS je, da to zadevo razčisti. V ostalem deinentira g. Radič, da so Hrvati »komunisti« razen, ako smatra Pašič zadružništvo za komunizem. Nato naglaša razliko med P.-P. in vlado g. Davidoviča ter izjavlja, da jo liočeHRSS brezpogojno podpirati, dokler ostane na programu, podanem v deklaraciji. G. Radič je imel dne 23. t. m. svoj srečen dan. Zadel je v živo g. Pašiča ter mu za vedno onemogočil povratek v ministrsko predsedništvo. Razkrinkal ga je kot ozkosrčnega Velesrba z nazadnjaškimi, uprav srednjeveškimi nagovori. Dvoboj med g. Pašičem in g. Radičem se je končal s popolno zmago zadnjega. Dal Bog, da bi ostal i v bodoče g. Radič tako stvaren, kakor je bil to pot! Stanovanjsko vprašanje Ker se bliža veljavnost sedanjega zakona o stanovanjski zaščiti zasluženemu koncu, se je polastila najemnikov stanovanj skrb in bojazen, da bodo morali po novem letu na cesto, dočim že mnogi hišni posestniki neprikrito groze strankam s takojšnjo deložacijo. Če bi se imele te bojazni in grožnje Uresničiti, ni dvoma, da bi imeli siedi zime po cestah prizore, ki bi zelo spominjali na revolto. Vlada to prav dobro ve in to je vedel tudi prejšnji režim, le, da v svoji nepojmljivi brezskrbnosti ni storil tudi prav ničesar, kar bi bilo vsaj nekoliko dokumentiralo skrb vlade za tako vitalno vprašanje, kot je stanovanjski problem. Vsakdo je prepričan, da je sedanji zaščitni zakon nezadosten in da bo treba ustvariti nekaj novega. Toda zakon, ki ga zahtevamo in pričakujemo vsi, mora biti nekaj res dobrega, trajnega in mora zadovoljiti tako hišne posestnike, kakor tudi najemnike; nikomur pa ne sme delati očite krivice. Takega zakona pa ni mogoče kar preko noči stresti takorekoč iz rokava, marveč je treba rešiti poprej vse polno predpogojev gospodarskega in socijalnega značaja, zaslišati strokovnjake ter interesente in preštudirati tudi efekt sličnih institucij v sosednjih državah. Mi od sedanje vlade pri tej mizemi dedščini, kot jo je prevzela, ne pričakujemo, da nas bo kar na prvi hip osrečila s prvovrstnim stanovanjskim 'zakonom. Dovolj je, da pokafže zaenkrat resno voljo in vzame celo zadevo v stvaren pretres in delo. Do uzakonitve novega definitivnega načrta pa naj se podaljša sedaj veljavni zaščitni zakon, ki l)i ga bilo morda mogoče uveljaviti z nekaterimi spremembami deloma v tem smislu, da se brezpogojno ukine zaščita stanovanja in najemščine vsem najemnikom: 1. ki niso vsled poklica ali domovinske pristojnosti primorani ali opravičeni stalno bivati v sedanjih občinah; 2. ki bi si na podlagi svojih ugodnih premoženjskih razmer glasom ocenitve po davčnem katastru lahko omislili lastno družinsko hišico. Vsled tega naj bi se odslej dodeljevala stanovanja, ki so podvržena zaščitnemu zakonu, le zaščitenim stanovanjskim opravičencem, dočim naj se neopravičencem dodelitev stanovanja načeloma odreče. Na ta način bi imeli na razpolago znatno število novih .stanovanj za one upravičence, ki doslej ne morejo dobiti stanovanja. Glede najemščine krožijo zlasti po mladinskem kapitalističnem časopisju očividno tendencijozne vesti, da namerava sedanja vlada dopustiti zvišanje najeniščin na zlati podlagi. Mi takim vestem ne pripisujemo nikake verodostojnosti, ker bi v tem slučaju morali plačevati vsi fiksni nameščenci ves svoj zaslužek samo za najemnino. ^ To je pa nemogoče, zlasti, ker tudi država ne bo mogla zvišati svojim nameščencem prejemkov v taki višini, da bi mogli plačevati svoja stanovanja v zlati pariteti. Pii določevanju najemščine naj bi se njena višina za fiksne nameščence, revnejše sloje, delavce, uradnike itd. maksimirala na podlagi dohodkov nameščenca in primerno s kakovostjo in obsegom stanovanja. Zn vse ostale svobodne poklice pa naj bi se določitev najemščine prepustila svobodnemu dogovoru in sporazumu med hišnim po- sestnikom in najemnikom brez vsake omejitve. Velika zmota hišnih posestnikov v obče je, da se smatrajo kol neko posebno kasto oziroma poklicno skupino, ki hoče živeti od dohodkov hiše. Pri tem pa pozabljajo, da so prišli v posest svojih hiš večinoma zastonj (ded-ščine), ali pa iz špekulativnih namenov. Ne eno, niti drugo jih ne opravičuje, da pričakujejo pri sedanji stanovanjski bedi od neimovitih slojev posebnih dobičkov in to še celo v zlati pariteti. Hišna posest ni poklic ali pri-dobitvena podlaga, marveč pogosto nezaslužena dobrota, ki je ogromna večina drugih ljudi ni deležna. Zato so tudi zahtevki, ki jih stavljajo hišni posestniki grdo pretirani, zlasti, ker se tičejo največ onih slojev, Ivi so po vojski najhuje prizadeti. Izjemo delajo seveda oni posestniki malih hišic, ki aišico s svojimi žulji in od 0ctnimi prihranki. *se take razloge bo morala tudi vlada vpoštevati že sedaj in zlasti, ko bo pripravljen načrt definitivnega stanovanjskega zakona. Zanimivo je, kako resno se pretresujejo ta vprašanja na Češkem, v Avstriji ter na Angleškem. Veliko tega težkega dela se je v teh državah izvedlo, marsikaj se še preizkuša, in napredek je očividen. — Nam se tozadevno ne bo treba preveč truditi, če bomo smotreno opazovali, in tudi posnemali naše napredne in agilne sosede. Pred vsem pa intenzivna stavbna akcija in v to svrho vse možne carinske, prevozne, tarifne in davčne ugodnosti! Za male stanovanjske kolonije naj pa vlada po možnosti pospešuje ustanovitev in favoriziranje stanovanjskih zadrug. • •1 ' • \ v * n tv&li Razdolžitev uradništva in stalnih nameščencev. Zgodovina gospodarskih in političnih kriz nam kaže časovne perijode, ko so zagazili posamezni razredni sloji v gmotne in gospodarske stiske, iz katerih jih je morala reševati javna ali celo državna pomoč. Še vsem v spominu je svoječasna akcija za razdolžitev malega kmeta. Vojue in zlasti povojne razmere pa so izmed vseh slojev najhuje prizadele malega človeka in zlasli one, ki žive od dela svojih rok in peresa, dočim si pridobitni sloji svoje dohodke takorekoč sami regulirajo s tem, da njihove interesne organizacije kratkomalo določijo zvišanje cen, sta delavec in uradnik na milost in nemilost izročena dobri volji službodavca. Producent in trgovec prodajata svoje blago «po zlati pariteti, dočim uradnik v najboljšem slučaju prejema komaj tretjino ali četrtino predvojne plače. To nesorazmerje je tako kričeče, da ga tudi pridobitni sloji priznavajo le, ua nameščenci vedno bolj propadajo v dolgovih, dočim se producentom in trgovcem dnevno bolj manjša število odjemalcev. Poleg tega pa imajo ti sloji še neprijeluosti z izterjevanjem uradniških dolgov. Znano je, da je uredništvo že pred vojno tožilo, da s prejemki ne more izhajati in da je bilo tudi že takrat precej zadolženo. Takrat se je temu dalo vsaj delno odpomoči z raznimi kreditnimi transakcijami, predujmi in sličnimi operacijami. Poleg tega je dobil takrat vsak uradnik ali stalni nameščenec lahko povsodi vsakovrstno blago na daljše obroke, vsled česar je lahko mesečno odplačeval najraznovrst-nejše potrebščine. Danes ni obrokov ali vsaj ne dovolj nizkih, vsled česar se mora zadolžiti nameščenec pri špecerijskem trgovcu, če hoče plačati kon-fekcijouarja itd. ali obratno. Včasih se je nameščenec veselil prvega v mescu, danes se ga boji kot vrag križa. Terjatve, tožbe in eksekucije so na dnevnem redu, dočim se nabrežje, kjer se prodaja starina, napolnjuje z zadnjimi ostanki uradniškega pohištva. Danes je nameščenec do skrajnosti sproletari-ziran berač in vsak le še preklinja svojo neumnost, da je trošil čas in denar za študije. Čudno je, da so imeli pred vojno kapitalistični in vladni sloji dosti več umevanja in srca za potrebe nameščencev. Državni uradi so dajali uradništvu izdatne predujme na dolgotrajne in nizke obroke. Znano je, kako je pred kakimi štirinajstimi leti bivši kranjski deželni odbor ranžiral deželno uredništvo. Tudi med vojno je bilo deželno uredništvo dobro preskrbljeno, tako, da so ga ostali nameščenci zavidali. Pri vsem tem so funkcijonirale še razne uradniške in kreditne zadruge, kjer si je nameščenec za silo opomogel. Vsega tega danes ni več. In to še ni najhuje. Med nameščenci imamo danes polno ljudi, ki so prišli iz vojne goli in brez sredstev. Storili so neprevidnost, da so se ženili —- na nič. In sedaj pri borni plači ni bilo plačevati le dnevnih tekočih potreb, marveč tudi izdatke za obleko, perilo, pohištvo itd za nazaj. Efekt je bil, da je tudi naj-skromnejši nameščenec zabredel v nepremagljive dolgove. Kaj to pomeni ne bo težko uganiti. In takih nameščencev je danes na tisoče. Če -o pa taki uradnišai dolgovi v korist tudi gospodarskim krogom, naj presodijo ti sumi. Dejstvo je, da se to intenzivno zadolženo stanje uradništva ne sme več trpeti, če nočemo, da se večine teh eksistenc trajno ne uniči. Vprašanje uradniških dolgov je postalo pereče prav tako, kot svoječasno zadolženost kmetskih posestev. Zadevo bo treba čimpreje v interesu splošnega gospodarstva sanirati. Tu bo zopet morala pristopili država. Nihče pa pri tem ne zahteva, da bi država plačala uradniške dolgove, dasi bi s lem odpravila krivice, prizadete nameščencem. Kar pa javni nameščenci lahko s polno pravico zahtevajo, je, da vlada da iuicijativo k tej akciji in da saniranje aranžira. To je možno na več načinov; nekateri bi bili morda sledeči: 1. država (avtonomne korporacije itd.) naj dovolijo potrebnim nameščencem iz lastnih sredstev dolgotrajne izdatne predujme proti odplačilu v nizkih obrokih, ki nameščenca gospodarsko ne ovirajo. 2. država naj ustanovi ali pospešuje posebne denarne ali kreditne zavode, ki se pečajo z ranžiranjem uradniških dolgov brez koristolovskih namenov. Takim zavodom bi se morale v zahvalo priznati posebne drugovrstne ugodnosti. Bistvo pri ranžiranju bi bilo, da se s predujmom poravnajo vsi dolgovi gospodarskega značaja, — seveda so izvzeti morebitni lahkomiselni dolgovi, — in porazdele na tako nizke odplačilne kvote, da jih nameščenec ne občuti težko in da ne preti zopet takoj nevarnost, da nameščenec radi previsokih plačilnih obrokov ne zapade v nove dolgove. Država oz. korporacije bi tudi nikakor preveč ne trpele, če bi sploh določile ogotovo kvoto svojega budžeta za saniranje dolgov nameščencev, ker bi ta denar vsled povračila itak ne bil zgubljen in ker bi nameščencem izdatno pripomogel iz težke nezakrivljene stiske. Uredništvo polaga na zagotovila sedanje vlade veliko upanja. Sedaj, ko pridejo v obravnavo razna pragmatična vprašanja in ko se obeta poprava mnogoterih krivic, bi bilo umestno, da bi vzele pristojne komisije v pretres tudi tako pereče vprašanje uradniške razdolžitve. Ni pa to stvar edino le vlade same. Dolžnost vsakega prizadetega nameščenca in zlasti posameznih organizacij je, da izdelajo tozadevne načrte in predloge ter vlado na to njeno dolžnost tudi dejansko opozore. Vlada se bo pač ravnala, kakor bodo nameščenci sami hoteli; samo od sebe pa se ne bo napravilo prav nič. Če je uradništvo zadovoljivo ranži-rano, se bo ojačila njegova kupna možnost, pri čemur bodo končno pridobili le producenti in trgovci, ki bodo prišli do plačila svojih terjatev in boljšega prometa vsled ojačenega konzuma. Odlašanje v tem oziru ni torej niti v interesu nameščenca, niti ne producenta. MEŠETARI JE S SLOVENSKO INDUSTRIJO. Ro Ljubljani se govori, da se pogaja znani Avgust Rraprotnik za nakup Strojnih tovarn in livarn in bivše Sa-massove tovarne, ki je prešla po prevratu v slovenske roke. Praprotnik pa glasom informacij ni kupec za jastno osebo, marveč je le slamnjač in kupuje celo podjetje za znanega velenemca Samasso, ki hoče priti zopet v posest zvonarne in poleg tega še ostalega kompleksa strojnih tovarn. 8 tem bi prešli po zaslugi naših židovskih mladinov zadnji ostanki naše kovinarske industrije zopet v germanske roke, kar le potrjuje splošno domnevo, da so ti ljudje najhujša nesreča za našo deželo. Tako izročajo v roke nam sovražnih nemških in židovskih kapitalistov podjetje za podjetjem. Ko so se lani srečno iznebili pivovarne »Union« in nekaterih drugih podjetij, prihajajo letos na vrsto Strojne tovarne in v kratkem morda zopet kaj drugega. Tako nam ta kričava gospoda svoj na-cijonalizem praktično dokazuje s tem, da na eni strani prodaja slovenska podjetja nemškim priseljencem, na drugi strani pa sedi ž njimi v bratskem objemu v upravnih svetih raznih vele-nemških podjetij. Na cesti pa v nadlego poštenim ljudem kriče neprestano o svojem nacijonalizmu, ki je za par grošev na prodaj vsakemu tujemu pritepencu. Hvala bogu, da bo ljudstvo s takimi lažinacijonalisti v najkrajšem času temeljito obračunalo. O GRUBIŠIČU, znanem pretepaču, ki je po strelnih vajah po ljubljanskih ulicah odnesel iz Ljubljane svoje pete, so pripovedovali te dni dalmatinski obiskovalci velesejma iu dobri poznavalci splitskih razmer, da sta on in zlasti njegov oče zagrizena italijanaša, ki sta se za avstrijske vlade proslavila z junaštvi, ki bi jih bil vesel sam velefašist Mussolini. Sploh se opaža, da so se zbirali pod firmo mladinskega (lažinacijonajizma poleg nekaterih pravih idealistov često temni in zloglasni elementi, ki nikakor ne spadajo v dostojno narodno organizacijo. Dognano je, da se je vteplo v organizacijo vse polno ljudi, ki so bili še nedavno notorični nemški nacijonalci in laški fašisti. Kolovodjam mladinov je bilo to dobro znano, kar jih pa ni motilo, da bi ne bili ščuvali plačanih delomržnežev na poštene in narodne zavedne ljudi. No, sedaj je tudi temu k sreči konec, ker sicer bi tekla danes kri na vseh koncih in krajih. f >*i*r Vi Vrw*f ~ t ii i.«. >.1 Glavni zbor naše mladine v Mariboru. Glavni zbor JNSM se vrši v dneh 7. in 8. septembra t. 1. v Mariboru. Spored prireditev: V nedeljo, 7. septembra skupen odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5.28 zjutraj. V ta vlak vstopajo vse organizacije na progi Ljubljana - Maribor. Po dohdu vlaka v Maribor sprevod po mestu. Po sprevod orovanje zastopstva mladine in ogledovanje mesta. Ob 12. uri skupno kosilo. Ob 13. glavni zbor v dvorani gostilne »Jadran«. Dnevni red: 1. Otvoritev in konstituiranje zbora. 2. Poročilo osrednjega izvrševalnega odbora. 3. Predlog o. i. o. glede spremembe članarine. 4. Predlog o. i. o. glede spremembe organizacijskega reda. 5. Referat o ženski organizaciji. 6. Referat o skautizmu. . ivulturno delo v organizaciji. 8. Socijalna zaščita delavske mladine. 9. Volitev novega o. i. o. 10. Slučajnosti. Po glavnem zboru skupna večerja in nato ob 19. uri akademija »Bratstva« v Narodnem gledališču. Po akademiji veselica s plesom v dvorani »Jadran«. V pondeljek, 8. septembra izleti v okolico, ogledovanje industrijskih naprav in taborenje skantov. KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRL2JBA. na Jesenicah je začela v velik««« številu odpuščati naše slovensko delavstvo, dočim ostajajo j»i#eljeni ne#iški delavci, Iti niti na$i državljani niso, v službi na dobro plnčanih mestih. Iz krogov odpuščenih deiaycev in onih, W so še na vrati, da se jih #edaj pred zimo vrže na cesto, nam prihajajo dan za dnem pritožbe in prošnje za pomoč. Pri odpuščanju delavstva postopa družba najslabše napram pripadnikom naše suaii-.e, ki so ji trn v peti, zlasti še, ookar je zloglasna mladinska klika sklenila oškodovati naše ljudi, kjerkoli le mogoče. Družba objavlja sicer v mladinskem časopisju in še celo v »Slovencu« jokave članke o slabem prometu in skuša nepoučeno javnost informirati v svojem interesu. Zlasti se sldicuje na neresnično okolnost, češ da odpušča samo tuje delavstvo, od domačega pa le slabše kvalificirano in še od teh po službi najmlajše. Mi smo se o zadevi točno informirali in prepričali, da so družbine izjave neresnične in le pesek v oči. Dejstvo je, da družba brez potrebe odpušča po odredbah velenemških vodilnih uradnikov dobro kvalificirane slovenske delavce, ki jih šikanira na vse mogoče načine. Mi se od nepozvanih priseljencev, ki žive od žuljev naših rok, ne bomo pustili varati, ter si vse slučaje vestno beležimo. Ob gotovem času pride za germansko gospodo obračun, ki ji ne bo prijeten, zlasti ne sedaj, ko so njihovi mladinski zavezniki eukrat za vselej na ijteh. javmast je rov#p#pi .berlin- skih eksponentov na Jes#nie#h d« grla $#a in ho v najkrajšem čas,u energično zahtevala, da napravi sedanja vlada Jem panger Klanski m ©pijani kratek konec. Gospoda naj si «iS#ri ne domišlja, da je nedotakljiv.«! POMAGAJTE TUBO V OLJ SK t M ŽRTVAM! 17. t. xn. #e je vf^ii v J*jt*ibljum cvetlični dan za Šlajpahov fond. Opazili smo, da je nmogo pasantov z nevoljo odklanjalo dar za podporo zapuščenih svojcev v Trbovljah padlega Šlajpaha. Po našem mnenju to postopanje ni pravilno, ker ni človeško, dasi je v drugem oziru deloma razumljivo. Nasprotno, napraviti bi se moraLe zbirke tudi za ponesrečene trboveljske rudarje. — Kajti eni in drugi so padli kot žrtve nepremišljenega lastnega idealizma in kot zapeljane žrtve svojih fanatičnih voditeljev ter mahinacij nemško-židov-skega kapitalizma pri sodelovanju naših brezvestnih mladinov. Sveta dolžnost preskrbe zapuščenih svojcev padlih žrtev brez razlike političnega prepričanja pa zadene Trboveljsko premogokopno družbo in njene ^loglasne mladinske komplice, ki so bili zavestni aranžerji trboveljske morije in nosijo glavno krivdo na obžalovanja vredni nesreči. — Torej, gospoda zloglasna, zganite se, sicer Vas bomo z večjim povdarkom opozorili na Vašo krvavo obveznost! Deputacija NS$ pri bratu dr. Benešu. Po sestanku z našim zunanjim ministrom g. dr. V. Marinkovičem je v sredo, dne 27. avgusta ob pol dvanajstih zvečer odpotoval zunanji minister brat dr. E. Beneš z orijentekspresom iz Ljubljane v Ženevo. Pri tej priliki je brata dr. Beneša pozdravila na glavnem kolodvoru deputacija načelstva Narodno-socijalistične stranke, obstoječa iz na- čelnika tov. Iv. Deržiča, podnačelnika It. Juvana in tajnika tov. Iv. Tavčarja. Brat dr. Beneš je deputacijo zelo prisrčno sprejel. Tekom daljšega razgovora se je br. dr. Beneš informiral o na-rodno-socijalistečnemu gibanju v Jugoslaviji. Pri razgovoru je bil navzoč tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu brat Šeba. Politični pregled. Sestanek Male anlnni« v Ljubljani. 27. t. m. se je vršil v Ljubljani sestanek zastopnikov Male antante, na katerem so določili svojo bodočo politiko in enoten nastop na konferenci Zveze narodov, ki se vrši prihodnje dni v Ženevi. Našo državo zastopa zunanji minister dr. Marinkovič, Češko dr. Beneš, Rumunijo pa Duca. O sestanku Male antante so se od merodajnih krogov. čule najpovoljnejše vesti, kar znači, da Je politika naše vlade na pravi in dobri poti. Davidovičeva vlada na delu. Naši samostojni demokrati sedaj lahko čakajo v svojih skrivnih kotih na vladine udarce. Zavedaje se grozovitih grehov, so se tolažili, da vlada ne bo mogla delati, da bo kmalu padla in da bodo potem zopet lahko s Pribičevičevo nagajko neovirano vršili svoje započeto demonsko delo. S to edino tolažbo so nekaj časa pošiljali svoje obupne kričave glasove iz skrivnih kotov v svet. Pa sedaj ponehuje tudi to; ker Da vidovič kože svoje resno lice, |>rLctjl je /. delom. Delo pa mu omogočajo naši slovenski ministri s svojim treznim in pametnim postopanjem pa tudi Radič s svojim zadržanjem in svojo zadnjo izjavo, ki je Pribičevičevce oblila kakor krop. Radič je bil zadnja Pribičevičeva karta in na-da. Nanj so se opirali vsi novi Žerjavo- vi cekinski računi in načrti. Vse to je žlo po vodi, ko je Radič javnosti pokazal, kako misli in čuti. Nas to vzrado-šča, ker je Radič samo pritrdil naša mnenja o njem. Prav smo ga sodili, ko smo zadnji čas zatrjevali, da je moral priti do spoznanja. Prvo vladno delo in njena skrb je pač moralo biti to, da si zasigura zanesljiv upravni aparat. To je vlada deloma že storila in je morala storiti, ker so in še nekateri upravni organi sabotirajo uradno poslovanje. Z imenovanjem novih velikih županov je k temu storjen prvi korak. Pa to še ne bo zadostovalo, popraviti bo treba še dosti več. Pri nas so zagazili že globoko v nevarno močvirje, kamor bi v kratkem spravili sfanatizirani bivši vlastodržci vse, pogreznila bi se bila nova stavba. Drugo vladno delo je predlog zakona za pobijanje korupcije, ki bo predložen parlamentu pri prvem zasedanju in pa invalidni zakon. Načrt zakona za pobijanje korupcije je sam na sebi že zadel samostojne demokrate in druge prizadete osebnosti v živo, da so zagnali obupen krik v smrtnem strahu. Dalje je vlada poiskala denar za izplačilo zastanka uradništvu po novi službeni pragmatiki, kar je prejšnja vlada tako zavlačevala in menda celo hotela preprečiti. Uradništvo so hoteli leratkomalo ogoljufali. Sedaj dobi uradništvo pripadajočo razliko od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Veliko skrbi pa polaga tudi na vprašanje o ureditvi razmer upokojencev. Važno je tudi vladino delo, ki ga vrši za pripravo raznih novih pogodb z drugimi državami. Važna je pogodba ozir. sporazum z Italijo glede razmejitve y detajlih, kjer ho pač morala in sknšaja ta vjada popraviti, kar se še popravili da, kar je zagrešila prejšnja vlada. Težavno, pa interesantno je lo delo. Interesantno v toliko, ker dokazuje jasno, kdo je kriv raznega zla, ki ga občutimo na našem slovenskem ob-Bjejnem ozemlju, na tako okrnjeni slovenski zemlji. Ni sedaj čas, ne smejo in morejo se odkrivati grehi, ki so jih zakrivili gotovi med nami živeči ljudje z nesrečno roko in še bolj nesrečnimi možgani. Ne sme se lo, ker bi izzvalo vihar, ker bi nam škodovalo. Zamolčano pa ne ostane! Preskrbljeni smo tudi mi z izredno važnimi podatki, ki kažejo naše efijalte. Skrbi polne za vlado praznih rok pa so predvsem razne nesreče, ki zaporedoma zadevajo naše ljudstvo, razne katastrofe in pa letošnji izredni vremenski pojavi, ki groze z uničenjem poljskih pridelkov. Pred vsem pa je tudi glavna skrb za mir in red v državi, red, ki smo ga že tolikanj pogrešali. Kratek pogled na zadnje tedne nas navdaja s prepričanjem, da priHiajajo tudi k nam drugi boljši časi. Zato se sedanji kurz mora držati za vsako ceno in se bo tudi držal! Ljuba Jovanovič na oddihu. Skupščinski predsednik g. Ljuba Jovanovič je odšel na daljši oddih v hr-vatsko Primorje. Zastopa ga podpredsednik. — To znači, da je nastalo politično zatišje. Dr. Kukovec zapustil dr. Žerjava. G. dr. Kukovec je izstopil iz načelstva JDS, ker se ni strinjal z neko najnovejšo resolucijo, ki so jo skovali demokrati te dni v Rogaški Slatini. To pa ni bil glavni vzrok, temveč samo povod. Prčakovalo se je to namreč že dolgo, ker je bilo jasno, da dr. Kukovec ne more ostati v taki službi, ki gre edino za oblast in nadvlado ter eksploatacijo državnih kas v strankarske ali pa tudi še druge namene. — V Žerjavovi stranki se vrši tedaj razkroj kar naprej. Demokratska stranka bo v najkrajšem času popolnoma razpadla, dasi je to prerokoval Žerjav drugim, jih na vse načine uničeval in jim kopal grobove. Na demokratskih razvalinah pa bo zrastlo nekaj novega, zdravega, toda brez autokratskili, takozvanih mladinov oziroma njihove osemglave klike. Zrasti mora stranka, ki bo zares narodna, ki ne bo nosila na čelu frazerskega na-prednjaštva. Zrasti mora stranka, ki bo zares delala za zatirane ljudske sloje, ki bo strpljiva in razsodna ter bo tako zastopala ideje moža, ki uživa vsestransko zaupanje — poštenjaka Davidoviča. Dasi sorijalisti., bomo to stranko pozdravljali! Pašič obolel. Govori se, da je g. Pašič obolel in da so mu zdravniki nasvetovali počitek. — Brezdvomno je mož že veliko delal, dosti storil, veliko tudi pretrpel in da mu že počitek v njegovi visoki starosti zares pritiče. Pokrajinska uprava na Hrvaškem za enkrat ostane. Naši samostojni demokrati so zagnali v svojem časopisju velikanski krik, ker .vlada ni vprašala »Jutra« ali ga vsaj ni takoj obvestila, da ne namerava za enkrat nadaljevati z likvidacijo pokrajinske uprave na Hrvatskem, in da naj se uprava izvršuje po starem, dokler ne izide drugačna odredba. Ravno toliko, da naši slovenski kričači ne zavpijejo, da je že proglašena samostojna hrvat-ska republika, s predsednikom Radičem l Vladi, ki hoče delati in dela po I načrtu v duhu pomirjenja in sporazum-ljenja, očitajo ti idjjoti kršitev ustave. Ali je v ustavi mogoče precizirano, kje morajo iti jutrovske »granice« velikih županij in ali se te meje ne smejo spremeniti in število županij omejiti ter s tem prihranili že itak dosti in preveč stroškov za upravni aparat? — Ljudstvo zahteva, arvo in dokazal, da je bila prejšnja 1’oincarejeva vlada samo krinka, ki je zakrivala pravi, dobrohotni Ijiudski obraz — bila je protiljudska vlada, ako-ravno so jo imeli ra/Jii Pašiči in drugi tako zelo v čislih. — Gliha vkup štrihal ANGLIJA Tudi Angleži niso nič slabše ocenili svojega državnega krmilarja, Mac Do-nalda, kakor v Franciji Herriota. Mac Ronald je pravzaprav duša celega preobrata v Evropi. To se Angleži prav dobro zavedajo, čeprav bolj molče. Tudi Angleži so odobrili vse korake svoje vlade. NEMČIJA. V berlinskem parlamentu je tudi zastopstvo Nemčije hotelo podati poročilo o uspehih londonske konference. Komunisti so iz ljubosumnosti nričeli na do-tični seji z obstrukcijo. Sejo je moral predsednik zaključiti, preložiti. Nekateri m mnenja, da bo vlada morala parlament razpustiti, a to ni verjetno, ker xa- niošnji komunisti tudi dobro vedo, za kaj gre. RUSIJA. Rusija se pogaja z zavezniškimi diplomati za vstop v Zvezo narodov. — Pričakovati je uspešnega zaključka pogajanj, ker je zapadnim državam mnogo na tem, da se razmerje z Rusijo čim-ineje uredi. — Tudi pri nas se resno razmišlja o priznanju in sporazumu z Husijo. ITALIJA. Pretečeni teden so položili zemeljske ostanke pokojnega Matteottija k počitku. Na željo njegove vdove je bilo truplo prepeljano v njegov rojstni kraj Seja osrednjega izvrševalnega odbora NfcSS se bo vršila, kakor že javljeno, v pon-'ieljek (na praznik) 8. septembra ob 9. uri 'dopoldne v prostorih »Jadrana«, v Mariboru. I*nevni red je z ozirom na sedanji politični položaj in razvoj strankinih organizacij zi-lo važen. Pozivamo vse člane k polnoštevilni udeležbi. Poiiv krajevnim organizacijam in zaupnikom NSS. Naše mladinske organizacije prirede dne 7. in 8. septembra v Mariboru pvoj letotmji glavni zbor. Ta zbor je za razsoj ' našega celokupnega gibanja prav posebne važnosti. Zato pozivamo vse naSe kra-levne organizacije in zaupnike, da pošljejo ‘m zborovanje Cim več svojih zastopnikov, d« na ta način pripomoremo k res lepemu uspehu naši nadebudni mladini. Kdor se želi udeležiti teh mladinskih dni, naj to nemudoma javi tajništvu stranke v Ljubljani, da mu pravočasno pošlje izkaznico za polovično vožnjo in da preskrbi zadostno š ovilo brezplačnih prenočišč. Komur je količkaj mogoče, naj pohiti dne 7. in 8. septembra v naš slovenski Maribor, kjer bomo manikirali za naša narodno-sicijalistična načela. Seja ljubljanskega okraji)egu odbora NSS Re bo vršila v sredo 3. septembra t. 1. ob H. uri zvečer v strankinem tajništvu v Narodnem domu. Dnevni red zelo važen, inIp-ležba vseh članov dolžnost. Krajevna organiaaeija NSS za St. Peterčki in Kolodvorski okraj v Ljubljani vabi vse člane in zaupnike na važen sestanek, se vrši v petek '29. avgusta t. 1. ob H. uri zvečer v gostilni Burger, Prisojna ulica 5. l>elžnost vsakega člana je, da se tega sestanka zanesljivo udeleži, ker se bo predvsem razpravljalo o bodočih občinskih volitvah v Ljubljani. Poročajo tudi člani načelstva o najnovejši politični in strankini situaciji. Shod NSS v Zagorju se vrši v nedeljo St. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne »pri MUllerju«. Na shodu poroča pod-načelnik NSS tov. R. Juvan. Tovariši iz Zagorja in okolice vsi na shod in agitirajte za 'epo udeležbo. Javen shod NSS v ‘Litiji. V nedeljo 3L l. m. se vrši v Litiji strankin javen shod Ofenziva proti delavstvu. V zadnjem času prihajajo glasovi od vseh strani, da se obratovanje vsepovsod krči in da premnogi obrati trumoma odpuščajo delavce. Ta pojav da misliti. Vendar se delavstvo skoro prav nič ne zgane, nemo in topo čaka drug drugim, kedaj bo odpuščen. Po zadnji rudarski stavki, ki je nesrečno končala, je kapitalist visoko dvignil glavo v zavesti, da je za dolgo dobo pobil na tla svojega sovražnika — delavca. Sovražnika, pravimo, ker vemo, da sta si žalibog podjetnik in delavec še vedno diametralno nasprotujoči sili. V pesnici je pa ravno delavec ^večji podjetnikov dobrotvomik, ker m« s svojim delom kopiči bogatstvo. Po rudarski stavki je torej pričel podjet- in tam pokopano.Pokojnikov* soproga je želela pogreb brez hrupa, zlasti pa brez zastopstva fašistovske milice. Pa fašisti so šli preko te želje. Napravili so pogreb tako, kakor bi bila to zares kaka fašistovska manifestacija. Saj je najbolje tako: neljubega človeka ubiti, potem pa ga pokopati z vsemi častmi. Pri pogrebu je bilo velikanskk) ljudi. Toda, ko so oficijelni zastopniki in predstavniki parlamentarnih skupin, ki tvorijo opozicijo proti Mussolinijevi vladi, videli ta vladin nesramen pouip, so odšli s pogreba in tako dali dilška opravičenemu protestu. Z razmejitvijo med Italijo in našo državo se sporazum zaključuje. Vsaj na papirju nameravajo delo dokončati v Ljubljani, o priliki bivanja našega zunanjega ministra dr. Marinkoviča pri sestanku Male antante. Kako bo z mejo pri Planini, v naprej sicer ne moremo povedati, vendar najbrže za nas ne preveč ugodno, ker so se takorekoč definitivni razgovori že vršili pod prejšnjo vlado, ki Je Italijanom preveč, popuščala. Prepričani Ipa smo, da bo vlada upoštevala opravičene zahteve prizadetih Slovencev. V Italiji se je osnoval nacijonalni opozicijonalni blok, ki bo po svoji moči delal Mussolinijevi vladi velike preglavice, fašizmu pa izpodkopal konečno tla Mogoče je ta blok tuudi Mussoliniju dobrodošel, ker nastale razmere v novi evropski politiki tudi za Italijo niso brezpomembne in se jim bo morala nekako prilagoditi. Z londonsko konferenco je Italijanska vlada zadovoljna. BOLGARIJA. Bolgarija je plačala naši državi 29 tisoč dolarjev namesto blaga, ki bi ga nam morala oddati po mirovni pogodbi kot vojno odškodnino. VSTAJA NA KITAJSKEM. Na Kitajskem je revolucija na pragu. Prišlo je do krvavih spopadov, do vstaje. Vojaštvo se je delilo v dva tabora. Državljanska vojna je neizogibna. ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne tov. Kremžarja (pri Oblaku). J)nevni red: Politični položaj v državi in stališče NSS. Na shodu poroča tov. Fran Rupnik. — Isti dan se vrši javen shod r Hotiču prf Litiji ob 3. uri popoldne v gostilni Pavliha. Dnevni red in poročevalec isti. Tovariši iz Litije in okolice vsi na shodi Občinske volitve na Jesenicah. Po dolgem času so bile vendar enkrat razpisane občinske volitve za Jesentce - Savo ter se vršijo v nedeljo 31. t. m. Narodno-socijali-stična stranka nastopi pri teh volitvah samostojno in je nosilec tiaže liste tovariš Franc Bokal. Pozivamo vse jeseniške tovariše, da storijo v polni meri svojo dolžnost, da gredo vsi do zadnjega na volišče za našo listo in da tudi med ostalimi volilei izvr-še potrebno agitacijo. Pokazati moramo, ;da narodni socijalizem na Jesenicah napreduje, da s tem ovržemo vse klevete nasprotnikov. Shod NSS na Jesenicah. V torek 26. t. m. je priredila jeseniška krajevna organizacija NSS v prostora tov. Rauhekarja na Savi javen volilni shod, ki je bil dohro obiskan. Na shodu, kateremu je predsedoval predsednik k. o. tov. Globočnik, je o pomenu občinskih volitev in o ciljih, ki jih pri volitvah zasleduje NSS obširno poročal zastopnik načelstva iz Ljubljane. Za njim je povzel besedo tov. Jole Boff?, M J® dajal volilcem navodila, kako postopati pri agitaciji in pozival v boj za zmago narodnega socijalizma. H koncu se je oglasil k besedi še tov. Šlibar, ki je porazno razkrinkal početje internacijonalcev, ki imajo za delavstvo medene besede, v potrebi pa nobenih dejanj. Nato je tov. predsednik zaključil lep volilni shod. — V petek 29. t. m. se Je vršil drugi volilni shod v prostorih tovariša Cundriča (Rožmana) na Jesenicah, fl tem shodu poročamo v prihodnji številki. Javen shod NSS v Kočevju. V aedeljj 31. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Ferles javen shod NSS, na katerem poroča zastopnik načelstva iz Ljubljane. Tovariši in somišljeniki vsi na shod! nik napram delavcu z odkrito ofenzivo. S početka polagoma, v zadnjem času pa pripravlja zadnji naskok, ki naj bo smrtonosen udarec delavcu - trpinu. Ofenzivo je pričel s tem, da na upravičene zahteve delavstva sploh reagiral ni, da se na prošnje posameznikov še ozrl ni, da je pričel ignorirati strokovne organizacije, da je skrajšal delavcu že pridobljene pravice itd. — Nato je podjetnik prekrižanih rok čakal na protiofenzivo, ki pa ni prišla z nobene strani. Zato je boj poostrit. PfMSefc je odpuščati kot prve one, ki so delavstvo vsaj imenoma vodfRr najpref posamezne, pozneje tudi druge kar trumoma. Krči!1 je obrat, začetkom* z* en dan, pozneje za dva, celo za tri dni itd. V strahu je pričakovat odpora, «< odpora ni bilo. Pogumno je dvignil glavo — vse je dobljeno! Sedaj pripravlja glavni naskok. — Osemurni delavnik je v opasnosti. — Z Jesenic, centruma delavstva prihajajo glasovi, da se namerava uvesti 10 urno delo, namesto zakonitega 8 urnega. In naše mirno, nezavedno delavstvo še vedno molči. Nikjer glasu, nikjer odpora. Skoro neverjetna, pa žalostna resnica. Vsak dan odpušča kapitalist na stotine delavcev in tisoči brezposelnih se množe. In je kdo dviguil svoj glas zoper to? Vsak dan se krči obratovanje za en dan, dva v tednu in namesto šest dnevnega zaslužka dobe delavci samo tri, štiridnevno plačo. Zato pa naj bi delali, po 10 mogoče tudi po 12 ur na dan! Je 11 kdo dvignil glas proti temu? Ne! Delavstvo molči in je uklonilo hrbet, na katerega padajo udarci pletenih bičev. Boli ga, krvavi, a vendar se še ni upal dvigniti, da bi zavpil: dovolj je! Delavci, tovariši! Kako dolgo boste dopustili, da nas bo tepel kapitalistični neusmiljeni bič? Kako dolgo bomo gledali sotrpine, ki trumoma zapuščajo delavnice, ko se šopirijo tujci na njihovih mestih v domovini. Kako dolgo bomo delali samo 4 dni v tednu, namesto 6 dni? Si li bomo kedaj pomagali, bomo kaj ukrenili zoper to? Bomo 11 s svojo mirnostjo in potrpežljivostjo pripravljali pot 10, 12urnemu delu? Ne, to ne more iti dalje! Dovolj poniževanja, dovolj trpljenja! Vstanimo zato vsi in se oklenimo strokovnih organizacij, ki nam edino morejo odpomoči v teh hudih časih! — Narodno zavedno delavstvo naj se oprime Narodno - socijalne strokovne zveze, ki je že mnogo pripomogla do Navodila za glavni zbor mladine: Vsaka organizacija naj takoj prijavi o. i. o. število udeležencev radi izkaznic za polovično vožnjo. Opozarjamo na spremembo, po kateri je določen skupen odhod za vse udeležence, v nedeljo 7. septembra z vlakom ob 5.28. V ta vlak vstopajo vse organizacije na progi Ljubljana - Maribor. Imenujte povsod vodnike. Orgonizacije naj vzamejo seboj prapore. Vsi člani imejte znake. Ravnajte se po navodilih o. i. o., ki vam jim sporoča v okrožnicah. Za ljubljanske udeležnike: Zbirališče na glavnem kolodvoru v nedeljo 7. septembra ob 5. uri zjutraj. Vodniki: Glavni vodnik je tajnik o. L o. br. Kravos. Vsaka organizacija imenuj takoj svojega vodnika! Vsakdo se mora ravnati po navodiilh vodnikov. Rad im disciplina mora biti I Narodno • soeijalistična »Mladost« ima svoj SirSi sestanek v pondeljek, 1. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni Lozar, Sv. Jakoba trg. Bratje in sestre! Z ozirom izboljšanja aeiavskega poioaaja. Zauie-vajino, da kapitalist preneha z neupravičenimi odpusti v dotoi naj večje brezposelnosti, zahtevajmo polno obratovanje, zahtevajmo polno priznanje strokovnih oi^anizacij, branimo pridobljene delavske pravice! Delavci! V zadnji uri vsi na kiov in vsi v boj za sveto stvar! Jeseuive. V nedeljo 24. t. ih. se je vršil strokovni shod NSSZ v gostilni Kauhe-kar. Shodu je predsedoval podpredsednik br. Krbežar, ki je po pozdravu zborovalcev podal besedo strokovnemu tajniku br. Kravosu, ki se je izčrpno pečal z vprašanjem odpustov delivcev pri K. I. D. in poročal o korakih, ki jih je podvzeio v tej zadevi strokovno tajništvo. V debato o poročilu so posegli br. Božič, Tičar, Šlibar, Lausegav in Faletič. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Delavci, zbrani 24. Vlil. 1924 na strokovnem shodu NS$Z na Jesenicah zahtevajo: 1. da pristojna oblast uvede uradno preiskavo, ki naj ugotovi vzroke, radi katerih je K. 1. D. odpustila tako veliko število delavcev; 2. da se vsi inozemci, ki niso nenadomestljivi, takoj odslove in nadomestijo z domačini in 3. da se takoj pod vnamejo koraki radi državne podpore brezposelnemu delavstvu. Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar je podpredsednik zaključil lepo uspeli shod. Narodno-socljalna strokovna »veza za odpuščene delavce na Jesenicah. Vodstvo NSS Z v Ljubljani je takoj podvzeio korake, da se ugotove vzroki odpustov delavcev in da se kaj ukrene glede zamene nadomestljivih tujcev z domačini. Po njeni intervenciji se je v petek 29. t. m. vršila na Jesenicah obravnava, kateri so prisostvovali Inšpekcija dela, Delavska zbornic«, NSSZ in delavski zaupniki ter ravnateljstvo K ID. O tej obravnavi poročamo prihodnjič natančneje. na zbor mladine v Mariboru je ta sestanek velevažen, zato naj nihče ne manjka. — Predsednik. »Bratstvo« t Sp. Sišiki ima članski sestanek v soboto 30. t m. ob 8. uri zvečer v gostilni Novak. Dnevni red: mladinski zbor v Mariboru. Bratje in sestre, vsi in točnot Zagorje. Tukajšnje »Bratstvo« je utrpelo v zadnjem času veliko zgubo. Nemila usoda nam je odvzela neumornega kapelnika seksteta in našega ustanovitelja brata I. Bostiča, ž njim pa tudi br. A. Svetca, V. PBka hi V. Tekavca, ki so morali za kruhom v Franeijo. Našim milim bratom, ki odhajajo iz domovine, ker jim fle nudi za golo življenje najpotrebnejšega, želimo prav srečho pot Z željo, da se kmalu povrnejo v domovino. Pri tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi X gnusom protestirali proti onim, ki so raamere dovedli tako daleč, da morajo domačini v tujino, zato, da se tujci mastijo v naši domovini. Živeli bratje, vrnite s« kmalu v boljše razmere, kakor jih zapuščate! Obsevanje s kremonsko svetilko. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v svojem ambulaioriju Gradišče št. 2 priredil štacijo za obsevanje s ka-emensko svetilko. Obsevanje se vrši vsak delavnik od pol 11. do 12. in sicer ob pondeljkih, sredah in petkih za moške, ob torkih, četrtkih i« sobotah za ženske člane in svojce. Obsevanja je zlasti uspešno pri rahitičnih obolenjih (angleški udnici otrok) kirurgičtii tuberkulozi, jetiki kosti, sklepov, žlez, koze i« škrofulozi. Člani in svojci, ki žele biti deležni tega zdravljenja, se naj zglase pri pristojnem uradovem zdravniku. Nesreča na Triglavu. — V letošnji se-ziji se je dogodila že tretja nesreča aa Triglavu. V nedeljo 24. t. m. je ponesrečil pravnik Vladimir Topolovec iz Ljubljane, ki je pri plezanju padel globoko v prepad. Akademiki so hoteli ta dan na Kredarici vzidati spominsko ploščo pred kratkim ponesrečenemu dijaku Lenarčiču. Za to slav-1 je je bil Topolovec določen kot govornik. Izrabil je priliko in hotel preplezati z nekim tovarišem severno steno. Tam pa je ponesrečil. Po večdnevnem iskanju so ponesrečenca sedaj našli, leži pa v takem prepadu, da ga ni bilo nlogoče dvigniti. Ljubljanske občinske volitve se bodo baje vršile mesca oktobra po sedanjei« volilnem redu, ki je dr. Žerjavovo delo. Sigurno pride to pot ta gospod na svoj račun, tako da bo to zadnji njegov cekin. LJUDSKA LiNiVKRZA. I. zvezek KARL OZWALU O potrebi socijalno - etične orijentacije. Cena 3.— Din. II. zvezek ALOJZIJA &TEB1 Zaščita zanemarjene dece in mladine. Cena 3.— Din. III. zvezek DR. ALMA SODNIK O vzgoji deklet. Cena 3.— Din. IV. zvezek F. S. FINŽGAR O lepi knjigi. Cena 3.— Din. V. zvezek DR. RADO KUišEJ Cerkev v luči prava in etike. Cena 5.— Din. VI. zvezek DR. METOD D01J5NC Kaj hoče moderno kazensko pravo. Cena 5.— Din. Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani, poštni predal 1. Polet t Amerike. Locatelli je prvak italijanskih zrakoplovcev, znan Se izza svetovne vojne, ko Je V spremstvu D’Annunzia podvzel znani polet proti Dufiajii in ki je večkrat z bombami prišel pozdravljat tudi Ljubljano. Možakar je danes kot drzen fašist tudi zelo znana oseba v italijanski zbornici. Postati je hotel še bolj svetovno znan. Zato se je sklenil prvotno udeležiti neke ekspedicije na severni tečaj. Daši mu ta namera ni uspela, leteti pa je le hotel, se je pretekli teden podal z amerikanskimi zrakoplovci po zračni poti v Ameriko preko groenlandskega ozemlja. Imel pa je pri teni smolo. Zašel je baje v gosto meglo in v njej izginil, tako da je zgubil svoje ameriške spremljevalce, ki so mislili, da je ponesrečil. Svdaj pa je prišlo brezžično obvestil«, d« s« j« rešil m Mpnm mrju m da se nahaja na križarki »Richmond«. O Marsu poročajo celo resni listi najrazličnejše neverjetne zanimivosti. Tako pr* vijo, da so se Maksovi prebivalci ogtesill potoni brezžičnega brzojava. Velike brež* žične postaje sc baje dobile ponovno znamenja, ki jih nihče ne razume. Zato mislijo; da so sigurno z Marsa. Nekatera znamenja so bila izredno močna, kakor so to z* znamovali aparati; veščaki stoje pred prav6 zagonetko. O sedanjih opazovanjih še ni pravih poročil in jih menda tudi ne bd1, ker je deževno vreme opazovanje zelo oviralo. Marsu podtikajo tudi letošnje neugodno vreme. Njegov vpliv na zemljo da povzroča letošnje neurje, ki je samo pričetek konca!. Letos nam bo še prizanesel, drugo lefo p# da pride pravi konec. Morje bo izstopilo in zalilo zemljo, tor jo zopet enkrat pre-ustrojilo; Tak« i« pod«*«« ftenm*o«i m-našajo gotovi ljudje in begajo neuko ljud-1 stvo. Naše oftMsrf naj M m mw!a zairtoM*# za razpečevalce raznih brošur, ki baje razširjajo v svoje reklamne svrhe za lahkoverne ljudi tako razburljive vesti. Včasi ga malo polomijo! — Kdo, n* težko uganiti, saj uživa pri tej stvari »Slov; Narod« vendar že svetovni sloves in ga ž# vse smatra za docela smešen list. — Pa nt tako hudo vse eno ne! Sedaj so pač bil# razburljivi časi. Menjavalo se je to in onof posestniki tiskarne, lastniki lista, »oberšet-redakterji«, generalni direktorji irt' nazadnje še vlada! Kdo pa naj bo vsemu temi!1 kos in vodi vse na eni špagi?! To je retf nemogoče. Nič čudnega, če se včasi kaj zameša in pomeša dobro s slabim in narobe. Potem pa pride še londonska konferenca in ljubljaffskr vefesejenr, JJuttlftnsfar Bw*a. ta prokleti Mars in ne vemo kaj še vse. — Človeka zmeSa. - PJr ffflHjir prt feirr rflfr-rodu« vendar tudi sr«e za elovdStvd! Samo Je bi smel v Jugoslaviji vlada# Žerjav a »Orjuno«, Tako n. pr. povzdigujmo in dvi- Tedenske novice. Spomin vojnim žrtvam. — V nedeljo se je vrfcila v Surdnlici v Južni Srbiji svečanost v spomin številnim žrtvam za časa svetovne vojne, ko so Bolgari vršili nad ubogim [ljudstvom strahovita grozodejstva. Svečanosti se je udeležil kralj s kraljico ob zastopstvu nekaterih članov vlade. Ljubljanski velesejem I aakljušen. Kakor poročajo, je letošnji ljubljanski v«U-sejem uspel sijajno. Kupcev je bilo dosti, tudi mnogo inozemcev. Nagajal pa je močno dež, drugače bi bil uspeh 5e sijajnejši. Velikega pomena na letošnji razstavi so bili paviljoni za higijeno, za kar gre čast in hvala našim zdravnikom. Ti paviljoni j šobili vedno nabito polni. Žalibog, da je bil prostor premajhen. — Tudi konjska razstava Je bila novost ter smo tudi na to panogo gospodarstva lahko ponosni. — Zelo dobro obiskani so bfll veselični prostori. V mnogih slučajih pa so bile tam cene pretirane, kar je napravilo zlasti na tujce jako neugoden utis. Upajmo, da bo v bodoč« tudi v tem ozira bolje. Veliki semenj t Pragi. 21. septembra bo otvorjen v Pragi IX. velesejem, na katerem bo izloienili poleg krasnih Izdelkov ' h inozemstva — zlasti veliko razstavo priredi francosko ministrstvo za trgovino — izredno bogata) izbera Žehoslovaške industrije. — Velesejmski Ifcden se bo vršilo v Pragi cela vrsta raznih strokovnih kongresov, od katerih bo najvažnejši kongres 6e-hoslovaških mest. — Pri tej priliki bo prirejena v okviru velikBga sejma razstava če-hoslovaških meBt s programom: ^Normalizacija mestnih potreMčin«. Mestne potrebščine bodo izložene v S skupinah in sicer: 1. gradba hiš, 2. plinarne, 3. elektrotehnika, 4. komunikacije, 5. kanalizacija, 8. va-dovodi, 7. čiščenje maat, 8. požarna policija. Kongres Zveze Čehosfovaških mest bo1 odločil na podlagi te iitložbe, kateri tipi po-treb*8in naj' ar proglase kot normalizirani za vsa čehoslovaška mesta. — Ravno tako 1 v okviru v#frMjtn* 9» prinadl paiaBam a«v jem m gpzdaraka potmsbSSna. Posetzriki P»a» šltag* vaffiteg* sejma imajo vaiik? popust« na jugoslovanskih, nmdSarskffl' i® fchorta* I vaSkih 9Meznicai& Na potnih liatih jim ni i treba čehoslovaSkega viza. Natančneje informacije dajejo vsi čehoslovaški konzulati. Slovenski posetnilrt Praškega velesejma. Poeetniki iz Slovenije potujejo lahko skupno z brzim vlakom preko Maribora in Linča v Prago. Odhod iz Ljubljane 19. septembra ob 12.02, iz Maribora ob 15.37 j prihod v Pratfo 20. septembra ob 6.29. Vsak posetnik mora imeti velesejmsko izkaznico, ki si jo lahko nabavi za ceno 20' Din pri vsakem čehoslovaškem konzulatu. Na podlagi te legitimacije uživa sledeče ugodnosti: 60% popusta na vsah jugoslovanskih železnicah, na Slavonski-podravski železnici in Ca tadi-jah Jadranske plovitbe. Na ladijah Dubro-vafke plovitbe plača nižji razred n viSji. Na vseh čehostovaških železnicah iffla 33% popusta. Ce ima izkaznica pečat čdfcoslova-škega konzulata, velja napram čehostovaškim oblastim kot vizum na potnem lteh* — 10-dnevno udobno bivanje v CehosfovJlki stane brez potnih stroškov prilično 70®!— KP. »Industrijsko-obrtn« rasstava v Mariboru« podaljSana. — Na željo razstaivljalcev in večine občinstva, da M se razstava j>o-daljšala, je odbor razstave sporazumno z razstavljali sklenil podaljšati razstavo do vključno 3. septembra t. L Podaljšane razstave se bodo udeležili tudi oni, ki so razstavili na ljubljanskem velesejmu, tako da bo sedaj razstava še bolj izpopolnjena. Opozorilo brezposelnim! Državna borza dela v Ljubljani nasnanja vsem brezposelnim brez razlike spola* naj bodo rdlhi, duševni ah navadni (nekvalificirani) delavci, da se osebno ali pismeno priglašajo pri Državni borzi dela. Osebno ee naj priglase oni, ki bivajo v mestu ali okolici’ Borze dela. Prv vpisu naj predloše potrebno (delavsko knjižico, sprftevala, domovinski list i. dr.) Cftft p«; tol javijo* svoj1 prigia* pismeno, naj navedo natančno ime in priimek, bivališče, rojstno leto, stan (samslek oie-i ujfjn-)r število nepreskrbljenih otrofc, pri-stojnost, poklic (da-li je specijaTni defaver I in t čem’)« kakšno plačo zahtevajo, koliko , časa so brez dela ali službe in kje Žele dalo. Nepravilne navedb«- izključujejo od posredovanja dela. Iz stranke. Strokovni vestnik. Mladinski vestnik. Stran 4. I »NOVA PRAVDA« Štev. 84. gaj o v deveta nebesa londonsko konferenco, Mac Donaida in Heiriota ler napišejo članek, pretresujou, da človeku porosi oko. — Radiča, ki ai jo vendar enkrat upal v parlament in Ki priznava kralja in državo, pa črtijo, ga blatijo in malajo kot liudiča, ki v sekundi lahko uniči ves svet, vso 2>nacijo<. —- m so zopet zagrabili za napačno špagco, gospod ata, pa bodo že zopet popravili, o, ja! Nesramno licemerstvo »Jutrovlh« klikar-jev presega pač že vse meje. — Vsi se spominjamo, kako nesramno in samo z Žerjavu znanim /cinizmom so ti lj'udje pred dobrimi dvemi leti napadli Jugoslovanski kreditni zavod in njegove iunkcijonarje, da bi ga uničili. Javno so v >Jutru« namerili na la zavod vse topove, ki so bruhali uaj-grša obrekovanja in laži. Igra se jim ni ponesrečila. Pozneje prav isti slučaj z »Jadransko banko«. — Danes si pa upajo ti razdiralci našega gospodarstva in nasprotniki ljudske sloge očitati taka dejanja drugim. Z nesramno hinavščino se zaganjajo v -»Slovenca« zaradi napada na Mestno hranilnico v Ljubljani. Smo principijelno proti vsakemu poskusu na ta ali oni način škodovati temu ali onemu denarnemu zavodu in nočemo jemati >Slovenca c v zaščito. Toda pravico do take kritike odrekamo ljudem okrog »Jutra* in Žerjava, ker za to radi svojo žalostne preteklosti niso niti najmanj kvalificirani. Razbojnik ne more biti nikdar sodnik ali učitelj. — To naj si ti ljudje že enkrat zapomnijo. Ako pa upoštevamo še vse druge njihove grde grehe, pridemo do zaključka, da ti ljudje morajo zginiti iz javnosti. Mogoče bo k temu pripomogel zakon za pobijanje korupcije. »Oh. nikdar več«! Dan za dnem pišejo glasila naših lažidemokratov, češ, da bo vlada padla, da je pričakovati v najkrajšem času premembe sedanje vlade. Vsak otrok je prepričan, da tudi sedanja vlada ne bo večna in da se bo po naravnem procesu prej ali slej premenila. Posebno »kunšten« je v tem oziru »Narode. Odkar vlada obstoji, je za vsakega normalnega človeka jasno, da se mora kmalu izpopolniti, ker ni kom pletna. Štirje ministrski fotelji so še prazni — a ne za Žerjava! »Narod« tega ne zmore, je recimo prestar. Da se bo vlada res prav kmalu izopolnila ali spremenila, vedo že v zadnji hribovski vasici. Ta sprememba bo pa taka, da bo »Narodu« in »Jutru« sploh vzelo sapo in vse nade na nekdanje zlate čase. Pribičevič in Žerjav ostaneta zares samostojna demokrata, za njiju v Beogradu ni več prostora. — Oh, nikdar več, oh, nikdar več, veselje preč — je preč. Kaj je % 20% odtegljaji v letu 1919 ? — To vprašanje je načelo 28. t. m. -»Jutro«, pri tem ko pod prejšnjo vlado o te| zadevi niti enkrat ni iztegnilo jezika. Je to vprašanje važno in nujno, ker je udarec pri žigosanju avstrijskih kron zadel najbolj' revne sloje. Mi smo ga že večkrat načeli, a »Jutru« se ni zdelo vredno takrat rešitev te zadeve podpirati. — Mi pa se danes pridružujemo »Jutru« in stavimo konkretno zahtevo: Vlada naj čimprej dobi denar in izplača ljudstvu ta dolg. Ako ni drugega izhoda in denarnih virov, naj vlada prime za vrat tiste, ki so ta denar zapravili, to so ohi znani korupcijonisti, ki se maste s prigoljufanim premoženjem. Stvari naj se gre do dna. Potem bo mogoče k izplačilu 20% bonov prispevalo tudi »Jutro«, ali tiskarna v kateri se tiska, ali pa še kaka markantna ju-trovska oseba. — Predlog je izvedljiv. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da točim prvovrstno bizeljsko vino od najboljših vinogradnikov. Preskrbljeno je tudi za dobro kuhinjo z gorkimi In mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča gostilna „pri Novaku", v hp. ŠiSki, Vodnikova cesta£300 Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) Mesto k poroki maščevalcu v roke. »Naposled je vendar napočila ura, po kateri sem tako koprnela. Kako počasi je potekal čas! Vsak hip sem pričakovala, da bo zagonetnemu opazovalcu s silo zabraniti vstop v mojo vilo. Ponoči in podnevi je stražila služinčad; vendar se ni nič pripetilo, — prav po nepotrebnem sem videla strahove.« Tako govori Eliza sama s saboj, ko se oblečena v poročno obleko ogleduje v velikem ogledalu. Da, poročna obleka jo napravlja krasno, naravnost •»■'•a-rujočo, čeprav je imela za saboj že precej burno življenje. Mnogo častilcev jo je že oboževalo. Jim ni bil prvi, kateremu je vračala svojo strastno ljubezen. Sedaj je končno na cilju svojega hrepenenja. Lep mlad mož ima postati njen soprog. V Jakovi hiši ukradeni milijoni naj nudijo mladi zakonski dvojici brezskrbno uživanju in samo zaba- vi posvečeno življenje. »Ne, zmotila sem se« šepeče Eliza ter še enkrat pazno motri v ogledalu svojo pohotno in obenem gracijozno jjostavo. »Sigurno je bil dotični mož, ki sem ga nekolikokrat videla pohajati pred vilo, član kake tatinske družbe, ki je namerjala vlomiti v hišo. Sicer nisem mogla videti obraza, toda od Jakovih tovarišev ni bil nikdo. O tem sem popolnoma uverjena.« Z dopadajenjem ogleduje Eliza svetlikajoče se briljante, ki ji krase vrat, prsa in roke. Potem pa šepetaje nadaljuje: »Da, zakladi morskih globin! Bessy je bila dovolj skromna, da mi je prepustila te dragocenosti v taki množini, o kateri niti sanjala nisem. Hajiaha — ali Bessy sedaj ve? No, ona mirno spi v železni ralcvi na dnu morja in njej ob strani vsa posadka podmornice. Ah, tudi on, strašni mož s krinko!« Počasnih korakov se sprehaja po sobi. Pogleda na uro in d6 smehljaje: »Kmalu pride moj Harry. Danes bom za vedno zvezana ž njim in še pred večerom bova že na parniku, ki naju odpelje proti jugu, v solnčne poljane italijanske.« Mali roki pritisne na valujoča prsa. »S Harryjem! Da, ljubim ga, ljubim vse drugače kot tiste, katerim sem preje vračala ljubezen. Hm — tisti ne-olikanci, saj jih nikdar ljubila nisem! Dobri so mi bili za uteho moijh strasti. Celo Jima nisem dolgo resnično ljubila, zdel se mi je presurov, preveč nasilen. Sedaj postanem žena izobraženega moža, ki me v resnici ljubi. Pozabljena je temna preteklost. Sedaj mi lebdi pred očmi rožnata sedanjost!« V hitrem diru drdra kočija po cesti. Eliza sliši peket konjskih kopit na tlakovani cesti. »On pride. Je že tu, končno vendarle. O, moj Harry — kako srečna postaneva sedaj!« Eliza nestrpno prisluškuje. Začudeno se vpraša: »Kako dolgo le traja, preduo pride? ijlužabnik in sobarica sta vendar spodaj! Nestrpno stopica Eliza po sobi. — Končno se vendarle sliši odmev hitrih korakov. »Ah, sedaj je tukaj!« reče Eliza in stopi k zastoru, ki loči predsobo od sprejemne sobe. Tedaj se odpro vrata predsobe. Toda čudno! Prišlec obstane pred zastorom. »Harry!« pokliče Eliza tiho. — Nobenega odgovora. Na njenem lepem obrazu se pojavi zadovoljen nasmeh. »Gotovo misli, da še nisem gotova s toaleto. — O Harry je moški...« Sedaj stopi Eliza tik k zastoru, da ga odgrne ter preseneti Harryja s svojo očarujočo vnanjostjo. Tedaj pa jo zgrabi železna pest z bliskovito naglico za roko in jo potegne v predsobo. Eliza zakriči, toda zastonj. Čuti še, da ji maše usta z robcem. Takoj nato je njen obraz pokrit s plaščem in dočim jo železna pest še vedno trdo drži za obe roki, jo že dvignejo in od-neso po stopnicah. Eliza ne more klicati na pomoč, pač pa more razločno razumeti vsako besedo. Sedaj sliši glas: »Ali je vse pripravljeno?« Elizo spreleti groza. Glas ji je prav dobro znan. Ali so utopljenci oživeli? Ali bruha grob mrtvece iz sebe? Saj to ni nikdo drugi kot Jak, strašni maščevalec. Nobenega dvoma ni več, strašni mož še živi — — — Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1510- 1526 - 100 franc, frankov » 43350 437-5 100 laških lir »> 352-— 358'- 100 čeških kron » 239- 239 - 100 avst. kron » 01138 0.1146 100 ogrskih kron > 01062 on 100 bolg. levov » 5814 58-74 100 dolarjev » 7950,- 8000 — 100 angl. funtov » 36050 — 36300"— Curlška borza, 27. avg. 20. avg. švicarskih frankov 100 dinarjev je stalo 6675 655 100 franc, frankov 1» 29 — 28-80 100 laških lir » 2365 23-60 100 čeških kron V 16- 1595 100 avst. kron » 0-0075 0 0075 100 ogrskih kron » 0007 0 007 100 bolg. levov 385 3-85 ICO dolarjev » 533-50 531 — 100 angl. funtov » 2397 - 2388,— Razširjajte,.Novo Pravdo"! Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Najcsnejši novi in rabljeni pisalni stroji všpecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. LUDOVIG BARAGA, Ljubljana Šeienburgova uiica šiev. 6/1. Barvni trakovi, karbon-papir-indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi. HAZNANILO. Slav. občinstvu vij. naznanjam, da sem otvo-ril v Židovski ulici št. 5 poleg svojega 2e obstoječega podjetja pletenin še delikatesno treovinc. Najfinejši likerji, specijalltete in večkrat na dan svež kruh in pecivo iz priznane pekarne V. Bizjak. -- Točna in solidna postrežba. Priporoča se Fran« Ko*. Modistka M.HORVAT LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 21. prodaja ostale slamnike, nakitene in prazne po lastni ceni, bele klobuke (oblike) od 160 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din in klobuke drugih barv po 150 Din. Česar ne veS, vpraioj Univerzitetni Infoimativ. Biro „ARGUS“ Knez Mihailova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka). Oglašajte v Novi Pravdi! Franc Szantner Ljubljana, Šeienburgova ulica 1 špecijaiist za ortopedlčna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Vsak dan trikrat sveie pecivo prlporoCa Jean Schrey, nasl. JAKOB KAVČIČ parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obrobe. Telefon 220 Najcenejše «»n°bi.gg Franc Rozman Celi«, Glavni trs it. 8 Vse pisalne, risalr.e In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Sinic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. BRZO-BRZO na vlak v Celje v veletrgovino R. STERMECK1 kjer kupite letos za moško, in volneno za ženske obleke, SUKilO be]0i pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudrvito nizkih cenah v veletrgovini R. Stermeckl, Celje. Trgovci engros-cene. Cenik zaslon)! avto - vozi B6NC1NA) JUSO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON ŠTEV. 560 v juhi In g prikuhah Izboljša hrano nepopisno. Očala, Ml ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. ToneiHaUai Pleskar za stavbo in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9, Stefan Fernnt urar državnih železnic Celje, Dečkov trs 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. Prlporoia se tvrdka JOSIP PETELINC LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. Blizu Prešernovega spomenika. • Najboljši šivalni stroji Orltzner v vseh * ; opremah za rodbinsko rabo in Adler za J • obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro- • • jače, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne ve- • • ženine, kravate, čipke, nogavice, razni • ! bombažni sukanci, svile v niti, jedilno S oroeje, aipaka, aluminij, žlice, vilice, S noži, škarje, britve, razne palice, nahrbt- j niki, igle za vse sisteme šivalnih strojev • ter njihovi posamezni deli. — Propravila j šivalnih strojev se sprejemajo. Pouk v j vezenju, krpanju perila in nogavic na • stroji® brezplačno. Večletna garancija • £$ za šivalne stroje. * S Ceno nojnl*jo- Po&trelba točna. S .................................... Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Podeljuje Kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulantnele. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Siovenjgradec Slov. Bistrica Dunalska cesta štev. 4 (m lastni stavbi). Kapital In lezerve Din 18,300.000. Izvršuje vse bančne posle naitožnele In naikaglasitneie. Brzojavi t Trgovska. Tel.: 139, 145, 458. Ekspoziture: Konjice Meia-Dravograd tora S Sij |U|S3N 'euelicinri »AOivNtiaa 'o EUjBOBJ} 'ei|s||>ne|uoM rn rn 03 03 B0P0 D3 CQ