FoStnlna plačana t fetovlnL Leto XIV.. štev. ISO Ljubljana, petek 30. junija 1933 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ljudi manifestira za sokolsko idejo Nepopisno triumSalen pohod sokolskih vojsk skozi Ljubljano — Nad 20.000 udeležencev v povorki — Kongresni trg je bil premajhen — Ljubljana je prekosila samo sebe Ljubljana, 29. junija. Mislili smo da ne bo mogoče, in vendar se ie zgodilo, da je današnji dan pr> svojem sijaju se presegel mogočne prireditve, ki nam jih je dal sokolski z et v pozdrav Vidovega dne. Praznik, ki je za nami, praznik, ki je proti večeru zopet zadeževan utonil v temni-no, je bil tako svetal, tako drag in dragocen, da ostane zapisan v zgodovini Sokolstva. v analih našega mesta, do zadnjega utripa v srcih tistih desetii-sočev, ki so ga doživeli v beli Ljubljani. 2e mnogo z? nosnih prireditev pomni Ljubljana.' Ali sedanji sokolski zlet je presege; vse — z današnjim slavnost-n m sprevodor je kar odločno potisnil v ozad;e tudi veličino ljubljanskega vse sokolskega zleta 1922. Ali r a j govore številke? Kaj naj novega povedo t ;im. ki so bili priče današnje manifestacije? In kaj bistvenega tistim, ki n o utegnili v Ljubljano? Da je bilo v sprevodu nad 20.000 udeležencev, jc gotovo. Nabito poln Kongres tTg h more sprejeti 22.000, a kolik: valo'. sokolskega morja so segli še v so.c.dnje ulice! Kdo je štel kolske prapore? Ni jih b Io mog če prešteti. Kako do potankosti naš:eti p samezna društva, sku-ipine i-n g dbe. ko se je vse v o-grom-mem vele toku ilo po ulicah, blestelo, (pelo pozdr vljalo. da je gledalcu zdaj p zdaj bi -r\r> zaplalo srce. In kdo je š:el. kdo bi moge! prešteti množice, ki so stvorile živi plot na vsej. nog-' kilometrov dolgi slavnostni po" ! M >ogo, mnogo desettiso-čev ljudi e b" iz Ljubljane in krajev blizu in daleč; prihiteli so z vlaki, avto-Ibipsi in v /ovi. z bližje okolice tudi peš. M,n go nH sto tisoč prebivalcev je štela anes Ljubljana. Tehnični odf or Saveza Sokola K J je na iskri- eje izdelal ves načrt spre-rvoda. Za > ve red prav čudovito izgleden. lake sam razpored. Vsaka ižupa ra re.;e a kot zaključna celo-ita s sv mi si oinami narodnih noš. čet in c -iih Članov — to je neizmerno poziv o slik vitost sprevoda. Ali z so ve 5ino je manifestacijo ožarila -na ljubezen, ki k> je Ljubljana izka? a So ilstvu. Ne pomnimo tako p" enetlj - o močnih dokazov 5i.ntpa-t:le He. to i bilo več ono nekda-nie, hlad star Kavo samodopadlljivo kranjsko nestcj to je danes z vsem srcem iz; egovo '.a prerojena, moderna. raz*: na L blja.na. Dan asm p>ra«i ostane v slavo njej, Sokolovi n v>s. rnu jugoslovenskenrt narodu. Zhm nje sokolskih polkov Ljubljana, 29. Junija. Dan se svita. Qd polnoči do treh je močno lilo. Zato je no: bila bolj mirna kakor prejšnja. Jutro je si vo. Nad mestom so megle. Počasi se umikajo. Na vzhodu se jasni. Od Šestih dalje J« na vseh cestah zavr- velo ljulftvo. prvi so Mil Sokoli ta Sokolice, ki so se hiteli pripravljat za spre-vod. Kmalu so po mestu zabučale prve godbe, za katerimi so korakale sokolske čet-e. Ob sedmi >_u-I je bilo vse mesto po koncu. Po cestah, ki so bile označene za pohod sokolske vojske, so se že razvrščali prvi ljudje v Jpalirje. Dan Je rajsal in z Mogočen nastop jugoslovenskih Sokolic pri javni telovadbi njim množice, da proslave zmago sokolske misli. Središče Jutranjega vrveža J« bila vsa Masarykova cesta, nadalje Resi jeva in gornji del Tyrševe ceste. Tam so se shajale že kmalu po šesti uri vse sokolske Čete in se urejale med zvoki signalnih rogov in rezkih povelj v sprevod. Z Viča, iz Most, iz giške in mesta so prihajale neštevilne trume sokolske vojske med veselimi zvoki godb in ubrano pesmijo. Severni del mesta je bil podoben zdaj pa zdaj bobneče-mu kotlu. Brž ko Je prišla nova župa, je planil proti nebu pozdravni vzkrik že zbranih čet, ki se mu je prihajajoča odzvala, kakor bi hotela premagati vse tisoče in tisoče glasov, ki so bili zliti v enega silne-g-a: Z(iravo! — Na rdarl Ob tričetrt na osem so prikorakali češkoslovaški Sokoli in Sokolice in se uvrstili na Tyrševi cesti za ruskimi in poljskimi Sokoli, ki so bili postirani med prvimi. Bučno pozdravljeni od jcgosloven-skih Sokolov in od občinstva so ozdravlja-li v rastočem veselju. Tako je prihajala župa za župo. Bosanci, Hercegovci. šumadinci, Vojvodinci, Za-gorci, Podravci, Dalmatinci, Slovenci — vsak s svojo pesmijo, z godbami, da je ozračje trepetalo od zvokov. Bila je to bud-nica, kakršne Ljubljana še ni čula. Daleč proti šmartinski in po Resljevi cesti se razteza uvrščanje čet in posameznih skupin. Narodne noše iz vseh krajev države vzbujajo posebno zanimanje. Brhke Crnogorke in Hercegovke vzbujajo poleg Slovenk v zlatih avbah nenavadno občudovanje Cehoslovakov in Rusov. Za sokolsko vojsko, zlasti ono bratskih slovanskih držaiv je to shajanje na Masarykovi cesti prava revija našega narodnega bogastva. Jugoslovenska zemlja, njen narod se predstavlja svetu, vsemu svetu, ne ie Slovanom. Saj po mestu mrgoli tujcev 1z vse Evrope, ki nemo strme v to življenje, v to sokolsko žitvijenje, ki je prekrasen zgled organizatoričnega dela. Vse ae razvija v najlepšem redu. Maea-rykova cesta je že pravo morje, rdeče in zeleno morj*, iz katerega se dviga gozd sokolskih praporov in državnih trobojnic. Vsa sokolska vojska si je vzela za na pot Lipovih vejic. Ni Sokola, ni Sokolice, ki ne bi imel lipove vejice na čepici ali v roki. Signali sekajo ozračje. Načelniki žup in društev vodijo svoje čete z gotovostjo in tako disciplinirano, da občuduje četa četo. V itiri-, petero- in fitesterostopih se vi-jejo valovi tega čudovito pisanega, v vaeh barvah se prelivajočega morja, lz nJega pa zveni pesem za pesmijo, s katero si. zadnjdh povelj čakajoča sokolska vojska krajša čas. Ubranost kljub nenehoma prihajajočim novim valom Sokolov in Sokolic, kljub ne- števllnim godbam, nič ne trpi, ampak rase od trenutka. Nebo se jasni. Oblaki izginjajo. Slikovitost na Masarykovl cesti doseza višek. Nastaja pravi vihar, zdaj pa zdaj gresta godbi druga mimo druge. Buči. Vse bolj buči. Slovanska vojska Sokolov in sokolic je pripravljena za pohod. Pohod sokolske vojske Točno ob 8.20 je zadonel sigaialaii nog. Nve ceste pred kavarno >F}vropot sta - vzklikala s svojimi zvon,klini klasovi, da se je ljudstvo, užgalo tn sokolske mliadine, razivnelo do skrajnih med. Z Masarykove ceste se vije četa m četo. Kanalu je vsa Tyrševa cesta od Uporih vejic zelen gozd, iz katerega se blišči vse rdeče sokolsikih čepic Val z« valom teče dalje. Vihar navdušenca žanjejo voditelji SSS. Od Evrope do pošte buči od silne vzfolikajoče množice in godfo Buči, kiakor bi bobnel v globoki soteski mogočen slap. Pred Kreditno banko doseže bučanče o*b visokih zidovih svo(j višek. Gneča je tam srartn on e v arn a. Glavni vhod pošte je nt čudežen način veli-kaneka tribuna. Krasen Je po«8ed na ovenčane balfcome Kreditne b«wvke, hotela »Slon« in na druga porfofpja. Vsa okna so odprta, polma pondiravljafjočtii rok, sasta-vic, Šopkov. Na Sokole de&Btjejo roie, ki jih med korakom pobirajo, veselo odpravljajoči. Ljubdjana je vuAvu rkano velemesto. tako po svoji miuanooetd, po okrašenih palačah, po mogočnih množicah kakor po sitai zaveeti »vo(je moči. Na Aleksandrovi ki Btctodsovl cesti H rum teče daJfl«, Skosti ceste bral električna iskra navdušenja. % voče, bnčeče kakor viharn ocean. Ob hiše p^u- eka^jo sluh jemajoči valovi veselja. Kaj, če ta sila, ki »daj manifestira svojo usitviarjd.jločo voljo — zamahne v obrambi ptrav tako v svoje poslanstvo! Na Aieksanidrovi cesti pada na Softofle cvetfie. Cesta je t njim dobesedno posuta. Zrak je polm vonjav katoor cvetoč vrt. Cesta pcetada korakajočim ne-narna. O »i raz-hojenega ci vetij a je spoteka. Zdaj pa ee zaradi paaltjivejšega korakanja tu pe tam del »prevoda za hip ustavi. Pred Narodtalm domom del« Sofookom cvet naših narodnih deklet špalir. Kras- Mhno banske palače in dilje Bleiweisova cesta je tja do Rimske ceste nepretrgana veriga ljudstva. Pred ban-sko palačo se tare gledalcev. S srednjega balkona palače pozdravljajo Sokole častni gostje: zastopnik kralja armijski general Marič, zastopnik predsednika vlade minister dr. Albert Kramer z ministri Pucljem, dr. Hanžekom, Šumenkovičem, Matico in dr. Andjelinovičem. Navzocnih je tudi precejšnje število narodnih poslancev. S sosednjega balkona pozdravljajo sokolsko vojsko: predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer. Skozi okna pa mečejo na sprevod cvetje odlične ljubljanske dame. Pod vodstvom podpredsednika senata dr. Novaka in senatorja Ivana Hribarja pozdravljajo z zmago svojega dela ovenčano Sokolstvo senatorji iz dravske in vseh ostalih banovin. Kakor drugod so odprta tudi vsa okna banske palače, ki so jih zasedli narodni poslanci in drugi državni odličniki. S ceste kipi proti nebu en sam valovit pozdrav, oglušujoč vzklik: »Živel kralj! Živela Jugoslavija!« Zmagoslavni hrum vrvi dalje. Veletok Sokolov in Sokolic teče v Rimsko cesto. Cetinjska župa doživlja pravi triumf svojega pohoda. Krasne narodne noše vitkih Črnogork in siilnih Črnogorcev vzbujajo kar zavidanja vredno občudovanje. Zaradi sila pridnih fotografov, ki so zavzeli vse mogoče visoke in talne postojanke, nastane tu pa tam zastoj, majhna zmešnjava, ki je je takoj konec, brž ko se fotograf umakne. Ponekod jih je cela četa in se za časih posamezne skupine razvije med njimi prava bitka. Med temi vse hvale vrednimi slikarji, ki po svoje ovekoveču-jejo sokolsko delo, je videti zelo veliko inozemcev. Naj svet spozna, kakSni »mo! Ura je en četrt na deset. Sonc« premaguje zadnje oblake. Z Rimske in Emonske ceste je krenil Jugoslovenske Sokolice v sprevodu na dfcnptna nanodnft noi v »ofaea. L>i-d-•tvo, ki je tu nadlo dovoJJ prostora >o-Brtravflja s tolikim mavdušenjem, da sledd ta pozdrav sprevodu na Bl«i-weieovio cesto v gromivitem odnnevu, ki mu dajejo tamkajšnji gledalci svtoj kipeči pripev. VeeipoTOod sn otena okrašena z isstarica-mf ln venci, n veneti »o t« pa tam tarnata &rtev MmSoienJa ta slete na Sokole ta So&oMce, ki Jih aprejimieoo med buča-nje«i aeropflfmov ta sipAošinega vzklik a® j a c veselem, da M od navdušenja gledalcev bila kana-Mi vsa otaea oropam a svojega okrasja. T« pa tam je priletela celo zastavica. ali j>« nobec Sokohi v roke, ki Je s nJim veselo posdravijaže šel seveda dalje. »prevod a« Cojzovo cesto. Slike, ki so »e • šentjakobskega trga proti Emonski cesti nudile očem, so nepozabne. Po vsej širini Cojzove ceste korakajoče sokolske čete so se razmahnile ro mili volji, udarile korak, da je zabobnelo. Tam je prida do izraza vsa sokcslska discipline in vsa krasota sprevoda, ki ga žel glede njegove barvitosti ni moči podati v sliki. Trnovsko in Šentjakobsko ljudstvo je sprejelo to sHko in Sokolstvo s tolikim navdušenjem, tako prevzeto, da je nad velemestno široko Cojzovo cesto, Trubarjevo ulico in Šentjakobskim trgom poldrugo uro, ves čas sprevoda, gromovito odmevalo. Malo pred pol deseto je sonce posijalo Množice na Kongresnem trgu češkoslovaške Sokolice t sprevodu t vso močjo. Tedaj so zavile na trg črnogorske čete Sokolov in Sokolic s svojimi t zlatom tkanimi in s srebrnim in zlatim nakitom okrašenimi narodnimi nošami. Toliko bliskanja je bik pozneje le še pri slovenskih avbah in divnih Hercegovkah. Stari trg je bil zaradi tesnosti izpraznjen in je bil komaj za sprevod dovolj širok. Zato pa so bila okna dobesedno i glavami zaprta. Vsako okno zase je bilo nenavaden, presenetljiv pozdrav. Z nekaterih je lil na Sokole pravi dež cvetlic. In ko se je ta stara, slavna soteska napolnila, je nastal pravi babilon glasov, Bučanje. ki ga je povzročilo odbijanje zvokov, petja in vzklikanja od hiše do hiše, je bilo tako silno, globoko in zamolklo, kakor bi se bila rušila v mračno globino gora Od začetka sprevoda, ruskega Sokolstva do konca s konjenico Sokola Ljubljana je bučalo, da je bilo v bližnjih ulicah slišati kakor grmenje. Bučanje je ponehalo šele proti magistratu. kjer je sprevod sprejela spet velikanska množica gledalcev. Ob oknu svoie hiše je sokolskega sprevoda pričakoval prvi slovenski žup.-m sivolasi Peter Graselli Ob pogledu na ponosne sokolske vrste, številne prapore in navdušenje, ki je kipelo k njemu, so tega moža, ki je ustanavljal Južnega Sokola, oblile solze. Mimo njega je šlo sedemdeset let velikega, plo-donosnega dela, sedemdeset let sokolske zgodovine. Ko mu je načeinik SK-S brat Ambrožič, ki je šel na čelu sprevoda, zavihtel roko v pozdrav, je sokolska vojska in vsa okrog stoječa množica pričela pozdravljati najstarejšega Sokola kraljevine Jugoslavije, enega prvih bojevnikov za uresničenje Tvrševe ideje na slovanskem jugu- Pred magistratom Z nasprotne strani, z magistratnega balkona so pozdravljali Sokolstvo podžupan Vvgen I are in občinski svetovalci; župan dr. Puc je korakal v sprevodu. Podobno kakor pred poštnim vhodom je bilo okrog Robbovega vodnjaka, ki je bil izpremenjen v impozantno se dvigajočo tribuno. Ziasti >ar-imiv in nemalo čuden je pa bil pogled preko špai ir ja tja v Stritarjevo m nekatere druge ulice, ki so bile popolnoma izumrle, in so daja'e vtisk zapuščenega mesta. Najbolj zanimivo pa je bilo pred migistratoin in na Marijinem trgu tedaj, ko je celo sprevoda z ruskimi Sokoli prispelo že na Marijin trg, mimo magistrata pa je korakal šele prvi del zadnje tretjine sokolskih čet. Godba tam. godba tu, pesem tam, pesem tu, gromovito vzklikanje obeh množic in mrtva, grobna Stritarjeva ulica je bilo doživetje svoje vrste, ki ga ne pozabi nihče, kdor je bil tam. V naglem tempu se je sprevod vil dalje, mimo škofije, po Kopitarjevi ulici na Res-Ijevo cesto Kakor poprej s Šentjakobskega trga na Cojzovo cesto je bil tu prav tak pogled na v krasni vijugi se vijoče sokolske čete s Krekovega trga na rahlo ae vzpenjajočo Resljevo cesto. Na Krekovem trgu je stal v špalirju naraščaj Sokola I in kakor pred Evropo m na križišču Bleivveisove in Rimske ceste kjer je bil razvrščen naraščaj Sokola Vič. je bila sokolska mladina tudi tu duša ova-cij svojim vzgojiteljem in vsej sokolski vojski. Ta pa je naraščaju izkazala med gromkim vzklikanjem gledalcev svojo bratsko ljubezen s toplim odzdravljanjem Sest kilometrov dolgi sprevod je z Res-ljeve ceste zavil v Slomškovo ulico in od tam skozi Pražakovo na Miklošičevo cesto in na Marijin trg. Povsod isto strmenje, ne-nehoma rastoče navdušenje občinstva, ki je spričo najvzornejše discipline sokolskih vrst in krasot, ki jih je pokazal jugoslovenski sokolski narod, marsikje onemelo ne samo od začuti .nja, ampak tudi od pravega narodnega ponosa. Glede okrašenosti poslopij pa se more s Tvrievo in Aleksandrovo cesto meriti edino le Pražakova ulica, ki je dosegla prav gotovo umetniški učinek. Vsa okna okrašena z zastavicami in venci in večji del tudi s krasnimi preprogami, so dajala poslopjem in ulici nepopisno slavnosten značaj. Po Pražakovi ulici in Miklošičevi cesti, ki je s svojo velikomestno sliko bila najbolj razkošna, jp na Sokole in SokoMce, zlasti na ruske, ^škoslovaške in naše Južne čete lila prava ploha cvetja, slično, Kakor na Aleksandrovi cesti. Pohod vseh čet z Marijinega trga skozi Prešernovo in Šelenburgovo ulico pa Je bil naravnost mogočen triumf slovanskega Sokolstva, ki ga je enakega doseglo le še na zletišču v obeh javnih nastopih. Frančiškansko stopnišče je bilo spremenjeno v mogočno piramido živih teles. Nepregledna množica na trgu in zdolž vsen hiš do pošte in odtod do Kongresnega trga se je z valovečo vojsko zlila v eno telo, v manifestacijo, ki je slovensko ljudstvo še ni doživelo. Vso dolgo pot pa je bil slavljenec, Sokol Ljubi jana-matica deležen za svoje veliko in tako plodonosno delo priznanja, ki ga more komu izkazati le kvišku stremeč in hvaležen narod. Njegova zmaga je zmaga vsega jugoslovenskega naroda. Sprevod, ki je za zgodovino sokolskih sil bil ena najpomembnejših prireditev se Je ob pol enajsti uri razlil na ves Kongresn; trg in v sosednje ulice. Nastopila je ura velike vseslovanske manifestacije. Sestava povorke Sprevod čam je bil pač najveličastnejša, najmogočnejša manifestacija, kar jih je do dan^s doživela Ljubljana v zgodovini. Onim, ki so ga gledali z Gradu, se je obhod videl kakor ogromna armada, pouličnim gledalcem pa se je zdpl kakor čjdovito pestra, pa vendar v eno samo harmonijo zlivajoča s> reka liudi. ki se vsa spreminja v najlep-š;h barvah, vsa v moči, zdravju in lepoti. In sprevod ie bil v resnici oboje, kar zmore Sokolstvo: manifestacija sile in revija lepote jn duha. Pred sprevodom je skupina radarjev vsa na konjih delala pot med gostim špalirjpm. za godbo Sokola T. pod vodstvom br. Svaj-r>a fip je vila armada sama. Na Čehi načelnik SKJ br. Mirko Ambrožič. za njim reprezentanca vs.->ga slovanskega Sokolstva* t-ijmk Slovanske sokolske zveze Stepanefe iz Pra^p. podstarešina SK.T Gangl, podsta-ro^ta COS Trii lila? in predstavniki Rbske-ga Sokola Ritkov. Silkov in Atamannv. Po ulicah cvetj\ na sokolskih čeoicah in v rokah. ki koma i moreio vračati pozdrave, šenki rož. Hiše na obeh stranph bobne od navdušenih in od sokolskih sodb. ki svirajo brp? nrr«-tanka. Skozi o?enj navdušpnia. da takšnega naša mirna Ljubljana doslp| nikoli ni zmogla iz sebe, se viie za pred-etavniVi v#=a sokolska armada. Naiorej Rir s1' s petimi prapori, nato čete članov z go-Pmi m^i m članice v imrozantnih krojih. Za niimi bra-*i« f"ehos1ovaki. Pazpoloženie občinstva je rnjboliSi dokaz za žive. neraz-r.išne vi. ki v<*žp'o nas in češkoslovaški narod. Nivrlu*enip kipi in cvot'e dežuje, ko >> dpfilirnlo mimo okrog 3000 češkoslovaških flnri^v x nwan'!i. nrenrn*fo ornairuvi-tir^rih na foln jim 15 zastav. 7 nji- mi 5 frodh ^Vii^nn narodnih noš iz vspVi pnVraiin f" >J'-™=lnvpšl\-p republiko. ki jp hftfiHa njimi, je bila kakor dragocen biserček r>'-rr)l. Župa za župo Za -'ikoLko sodbo ie "^»bkIo na- š« SoknMvo \a;prej načelstvo SKJ s praporom na čelu. nato zlptni odbor 7. zastop n;ki v^oh o^s »kov. 71 njimi čet p vseh naših sokolskih žup Bila 'p to prav gotovo nailppša. naiimoo7antnpj5a revija, kar Jih jp jii7o«1nvpnfiko Sok.i^tvo razvilo kdaj n« uPcah kakšnega me=ta Saj vplivne in lepote lega obhoda v ranici ne bi bilo mo-rrm-p prekriti. Prva ie stopala župa Banja T'»ka 7. dv°ma praporoma. Med skupino članov in fonic jp vzbnialo posebno pozornost blizu 40 krasnih, bolh. ii"'Ptn'5i--o vo 7onih p°v "nniifv»not-ih narodn'li no5. Potom vr-h 1>p; '.p ztinp s svo;o naraščaj «ko ondho in 7 Q prapori. 73 katprimi Jf* itop^lo blizu £00 ?lanov in članic. Med nji mi "e ponosno stonala *kuolna šumadins^ib nsrodn'*1 nnš 7 dra^oppnmi vezenjem. Nt? man' nriTrn^a po^dr^^li^nia pa n'so bili fJr>lo?n; Številni selški Sokoli v svojih pro prostih domačih srbskih odel;h. Kakor 9<> cp v =>prp'od'i menjavale 7up°. tako 1p va lovalo ra7PoioŽPrve m?d množico na obp-h straneh cpstp. f)b mimohodu Beograjčanov ie navdušeno odobravanie seglo do roba Bielnvarski žimi. ki je korakala za tremi prapori in s kafpro jž b'la množica slavon skih seliakov. so v velikem števila sledili Sokoli in Sokolice celjske župe v kroiih 7 p? prapori, s katerimi ie bila tudi dolga vr«ta Sokolov z znaki. Med najlepšimi skupinami v sprevodu je bila pač Njegoševa župa a fWinia: na čelu skupina čudovitih črnogorskih noš. ?a 4 prapori člani in čla-nice potem spet skunina noš. vseh z zlatom obšitlh Črnogorsko sokoisko skupino jp zakliučila vrsta umetniško - lepih belo-črnih no5 iz bogate Metohiie. Za karlovško župo. ki je korakala za tremi prapori spet skupina hrvatskih noš, med njimi tudi nekaj pisanih Belih Kra-njic Karlovčanom je sledila župa Rraguje- vac s štirimi prapori, slikovite narodne noše iz osrčja Srbije so bile deležne posebnih ovacij. za njimi so prikorakali Her-cegovci s sedmimi prapori in z godbo ter s celo vrsto pestrih bogatih hercegovskih noš. Godba mostarske župe je s svojimi nacionalnimi motivi, ki jih je igrala krepko podčrtavala pestrost nacionalnega sprevoda. Za Hercegovci je sledila župa Niš z 10 prapori, na koncu niške skupine pa je korakala vrsta čudovitih, belih, z Zlatom dragoceno vezenih noš. Posebno prisrčno pozdravljene od strani občinstva so bile številne selske sokolske čete. Tu so vrsto sokolskih žup prekinili češkoslovaški častniki v svojih impozantnih uniformah, 30 p° številu. Za njimi je korakala novosadska župa z 8 prapori in z godbo ter spet s celo vrsto lepih belih, rdeče okrašenih noš. z osiješko župo je bilo šest praporov in spet skupina slavonskih narodnih noš Nato so burno pozdravljeni prikorakali Sokoli in Sokolice župe Sušak-Reka s 5 prapori in s sikupino narodnih noš. Ovacije, s katerimi je občinstvo obsipalo njihov mimohod, so veljale tudi onim Sokolom in Sokol icam. ki so ostali onkraj meje. Pred Sokoli in Sokolicami sarajevske župe je vihralo 7 praporov, za Sokoli v krojih pa so korakali Sokoli v slikovitih bosanskih nošah, za njimi je stopala skop-ljanska župa s 5 prapori ih z godbo, ki je s svojimi tipičnimi južniaškimi toni posebno legala na srca ljudii. S to župo je korakala skupina krasnih učinkovitih juž-nosrbskih narodnih noš. Skopljancem je sledila župa Split z 10 prapori, za njo ši-benik-Zadar s 5 prapori in s skupino slikovitih, z zlatom vezenih dalmatinskih narodnih noš. Kakor župa Sušak-Reka, Je bila tudi župa šibenik-Zadar od občinstva posebno burno pozdravljena, gibeničanom so s 7 prapori sledili Sokoli in Sokolice župe Tuzla, za njimi spet skupina divnih narodnih noš iz ljubljanske okolice. Z župo Užiee so spet vihrali trije prapori in z nji-mo so spet korakale vrstne Impozantnih narodnih noš. Za Užičanl je prikorakala župa Ve?iki Bečkerek ? prapori in z godbo, ki je zaključila vrsto izvenslovenskih žup. Nato so se razvrstile sokolske župe iz naše banovine. Najprej kranjska župa z 8 prapori in s skupino razkošno lepih gorenjskih noš. Za njimi Mariborčani z 9 prapori, z nara-ščajem in z godbo, in No-vomeščani s 4 prapori in z okusno lepimi jrorenjskimi narodnimi nošami Za njimi so prikorakali še Varaždinci z 12 prapori in mogočna skupim zagrebške župe s 23 prapori in z lepimi narodnimi nošami. Sprevod je zaključila ljubljanska župa, s katero je bilo nič manj ko 45 praporov. Za 7 praoori je korakal slavljenec letošnjega zleta Sokol Ljubljana. Med prapori je Vihral tudi stari prapor iz leta 1863. in prapor, ki ga je ob priliki njegovega jubileja poklonil Ljubljanskemu Sokolu Nj. Vel. krali Aleksander. Z našimi Sokoli je <=toppla skurnna krasnih, naibolj pestrih narodnih noš. Sprevod so zaključili Jezdeci s fanfarami ir -julic^mi. za niiml pa je jezdila še skupina kmečkih jezdecev. V sprevodu ie korakalo nad 20.000 Sokolov in Sokolic r okrog 400 prapori in « 18 sokolskim! godbami. Občinstvo, ki je po vseh ulicah koder se je pomikal sprevod. formiralo gost špalir, je vztrajalo na trotoariih od 8. zjutaj pa do pol 11., ko je sprevod dosegel Kongresni trg in je mimohod neprestano obsipalo z burnimi ovacijami in s cvetjem, da le gromovito odmevalo od hiš in da so bile ulice za sprevodom vse oosiite s rvetiem ln zelenjem. Bil ie to npimor^čppjš-i in naiimpozantnej-ši obhod, kar jih je kdaj doživela Ljubljana. Na Kongresnem trgu Posameznik nič, celota vse! Da pokaže in dojame lastno veličino, sc je sokolski sprevod zgrnil na Kongresn trg. Nepopisno lep je bil dotok in razpored sokolske armade. Nepozabni, zlato ožarje-ni ostanejo spomini na ta grandiozni zbor Ob pol 9. Ko je tam od pošte donel orkan navdu šenja, s katerim je Ljubljana sprejela raz voj tako presenetljivo velike in lepe po vorke, so najskrbnejši že iskali prostora na Kongresnem trgu, da v obilju današnje lepote ne bodo prikrajšani za najlepše. Policija je ob kostanjih Zvezde potegnila vrv — do sem in nič dalje so lahko pritisnile množice. Ves Kongresni trg s »u sednjo Gosposko in Vegovo ulico je bil pripravljen za sokoisko armado. V lahnem vetru so zavihrale številne zastave, vsa okna so bila okrašena z zele njem in malimi trobojkami. Pripravljene so bile po oknih cele košarice in šopi cvetja, da bo sokolska armada tudi ob stiku na Kongresnem trgu deležna dehtečih pozdra vov. Okrasila se je tudi univerza: na ku poli velika trobojka, na balkonu palme. Ko se že vije sprevod onkraj Ljubljanice, po Starem trgu, se pri tribuni pred Pil harmonijo vršijo poslednje priprave za pre nos manifestacije po radiju. Tribuna sama je dosti skromna, okrašena zgolj s smrečjem. Prihod slovanskih gostov Boli in bolj naraščaio množice občinstva v Zvezdi. Le redki srečniki, v glavnem fotoamaterji, so si že priborili vstop mimo straž in se povzpeli celo na streho Filharmonije. Čas mineva naglo, vsa množica ie v nestrpnem pričakovanju. Pol 10. je ura. 2e donijo koračnice po Prešernovi in Selenburgovi ulici. Velika skupina občinstva, nabranega pred nunsko cerkvijo, pozdravlja čelo sprevoda. Še minuta, dve, pa zavije tam mimo in nato desno nizdol po Kongresnem trgu godba Sokola L, za njo ruski prapori, rusko Sokolstvo. Na pohodu skozi Ljubljano so si nabrali velike šopke in tudi tu na Kongresnem trgu je nje prve obsul gost dež cvetja. Ustavili so se tik pred univerzo. Za njt-mi so češke narodne noše, gozdič čeških praporov, nato vse tja gori do uršulink dolg kordon bratov iz rodu Libuše. A sokolska reka teče dalje. Že se polni druga kolona vzdolž trga. Gromko odmevajo koračnice močnih čeških godb. Z dotokom novih čet, zlasti še češkoslovaških Sokolic, se vnema vedno silnejši ogenj navdušenja, prekipevajoče radosti. Ze se je druga kolona čeških Sokolic ustavila v bližini tribune, pred univerzo. — At* žije Jugoslavija! pozdravljajo v zboru, razigrane, nasmejane, z velikimi šopki cvetja v naročju. — Nazdar! Nazdar! Zdravo! Zdravo! — jim vsa srečna vrača množica iz Zvezde. Nova godba, nove trume čeških Sokolic. Cvet pri cvetu, dekle pri dekletu. Nu, ze res. niso samo dekleta, mnogo je tudi žena in mater med njimi, ali te so danes Se mladostnejše, ie radostnejše od mlajših tovarišic. Polni se tretja kolona. Kako se vse glad ko izteka, koliko dostojanstva Je v tem mirnem, četudi sicer tolikanj hrupnem razmeščanju! Kongresni trg se polni Za našo godbo naš savezni prapor, naši sokolski voditelji, nato naše župe po abecednem redu izvzemši slovenske, ki korakajo kot zadnje. Ko je Kongresni trg zaseden do polovice, moremo gledalci že hlastno dojemati čudovito lepoto razporeda sokolske armade. In že smo pohlepni: kam se bo vse to dalo, ko dotoku ni kraja, a niti še nismo sprejeli polovice sprevoda! Prej tako skromna tribuna je zdaj vsa v živem okrasju, obdana od seljaških Sokolov ▼ modrih in vijoličastih jopičih, od čr nogorskih vitezov v bogatih ornatih, od prekrasnih narodnih noš, pa zopet od sku pine krepkih momcev v belih, platnenih fino in pestro izvezenih srajcah, dolanah in plaščih. Zmagoviti vojskovodja teh dni, savezni načelnik Ambrožič razgleduje dolge kolone in okolico tribune — vse je v najlepšem redu. Tudi reditelji imajo lahek opra vek, grandiozni vozel se zapleta sam pc sebi v čvrsto strnjeno, prekrasno eneto. Tak je ta vozel, kakor da se spleta sama Zavzela je mesto šesta kolona. 2upa Mo-star z izredno veliko skupino narodnih noš, ki so že prej v sprevodu vzbujale pozornost vse Ljubljane. Ugibamo: Za tri kolone bo še prostora, ka-li? Kam nato ostali? Nič strahu! Savezni tehnični odsek je poskrbel za vse. Zmagal je doslej ves naval, po točnem načrtu bo ohranil tudi red pri zaključku sprevoda in vsakogar postavil na njegovo mesto. Na balkonu univerze se zbirajo odličniki. V gostejšo skupino strnjena družba častnih gostov in predstavnikov. kakor smo jo videli zbrano pri včerajšnjem javnem nastopu v ložah na tribuni. Pravkar sta prispela v Ljubljano predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi in minister za trgovino m industrijo dr. Uija Šumenkovič, z njima so. kraljev zastopnik armijski general Marič ministri dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, dr Hanžek, Matica in dr. Angjelinovič, skoro vsi v sokolskem kroju, ban dr. MaruSič in podban dr. Pirkmajer, divizionar Cuka-vac, podpredsednik senata dr. Fran Novak in ostali senatorji, med njimi dr. Rožič v narodni noši, rektor univerze dr. Slavlč, župan dr. Puc v sokolskem kroju, čsl. konzul inž. Sevčik, zastopniki češkoslovaške armade polkovnika Lanč in Skala in podpolkovnik Kviatovy, mnogi naši vojaški dostojanstveniki, zastopniki JC lig m ao-kolSki funkcionarji, narodne dame. Češkoslovaški oficirji Na čelu sedme kolone prikoraka vzdolž Kongresnega trga oddelek 30 češkoslovaških oficirjev v elegantnin, svetlo zelenih uniformah. Večji del vsa nosijo odlikovanja iz svetovne vojne. Z nezadržanim navdušenjem jih pozdravlja tisoč m tisoč-glava množica pod kostanji Zvezde, ali enako toplo jim vzklika tudi vsa doslej na trgu zbrana sokolska armada. Oficirji bratske armade 30, kakor znano, na potovanju po Jugoslaviji. Na po-vratku iz Dalmacije so prispeli davi v Ljubljano. Ogledali so jj sokolski sprevod na Trgu kralja Petra, pa se proti koncu sami uvrstili vanj in bili vso pot predmet viharnih ovacij. Na Kongresnem trgu ni več prostora Osma kolona s saraje vno zupo na čelu se je vzporedila z ostalimi. Vkoraka zadnja kolona. Spredaj živahna godba iz Novega, nato šibensko-zadar^ka župa, še ne- i-.a.j oddelkov — in Kon,jr.;sni trg je poln. a povorke še ni kraj Nenehoma še donijo po selenburgovi ulici koračnice .izgubljajo se v mogočnem butanju, kakor je v tej veličastni simfoniji glasbe, petja, vzklikanja n težkih korakov povsem umolknilo tudi brnenje krasnega letala, ki je ponosno z*krožilo nad Ljubljano, prav nizko nad vriskajočimi ulicami in trgi. Še in se korakajo sokolske čete mimo nunske cerkve, nato čkozi Gradišče. Napolnijo Vegovo ulico ou univerze vseskoz do spomenika Ilirije. Po Wolfovi ulici pnkorakajo močni oddelki zagrebške župe, za njimi stasiti, zagoreli Ličani. Seljaške čete v živopisanih krojih. Skupine narodn h noš s hrvatskega Podravja. slovenske župe in zagrebška raed njimi. Tudi vsi ti oddelki obkrožijo ur.iverzo in pomagajo napolniti Vegovo ulico. Pozdrav Ljubljančanom Ob krepkih taktih koračnice Pilsudske-ga prikorakajo na Kongresni trg čete ljubljanske sokolske župe. Sprcm^ajo jih izredno številni pa Uida zelo lep. in umetniško izdelani prapori, v«em na Čehi najlepši: kraljev prapor Ljubljanskega Sokola. Iz sprednjih vrst 3'ovardke sokcleke armade se dviga in rase orkan pozdravljanja, ki velja četam ljubljanske župe in praporu matice jugoslovenskega Sokolstva. Ob pol 11. — in še in še odmevajo godbe, še ln še teče živa sokolska reka. še in še se z glasnim, iskrenim pozdravljanjem brati jo sinovi in hčere treh slovanskih rodov. Lipove vej-ice, s katerimi so si okrasili čepice aH pa z njimi mahaje v pozdrav, so vsem simbol enote, vzajemnosti, bratstva. Zadnje naše sokolske če~.e so zasedle Gosposko ulico, najprikupnejai pa je zaključek sprevoda: velika skupina slovenskih narodnih noš. Lagodno, veselo, domače se zibljejo očanei in mamke, jedri fantje z vivčki, zale Mince s cekar i. še so v njih prihranile cvetja, posebno še gartrož n jih za sporninček delijo sestram iz češkoslovaške. Te so vzliičene, naštele radostno ginjene do solz. Kar iz svoj h oddeikov stopajo in objemajo ljubke malčke, ki se jim zares preimenitno podajajo naroana obla-čilca. Vsa velika skupina naro Inih d oš se postavi za tribuno, pred Filharmonijo. „HeJ, SJovrni!" Deset minut po pol 11. Razpored je zaključen. Podstarešina Gacrj se v spremstvu podstaroste COS br. rruhlara in načelnika dr. Klingerja, riskega staroste Drejlinga in članov glavne uprave SKJ povzpne na tribuno. Val navdušenja, grom "glasne ovacije razgibajo dvajset tisočglavi množico. Njenim vzklikom se odzivajo tisoči in tiso'i občinstva v Zvezdi. Divna slika osvaja zavzete oči, razumeta srca. Nebo se je razgmi o na zapadu in se posmehljalo s svojo bi igo sinjino, še solnce je toplo posijalo. Ogromni živi mozaik je zdaj še čudovitejši Ste in sto prekrasnih praporov se blesti se ponosne je. Na povelje načelnika AmV rožiča intonira godba Sokola na praškem Kraljevem Vinogradu slovansko himno. Vzravnajo se dolge kolone, iz tisočerih gr! doni, pretresa ozračje in preko mikrofona odmeva v slovanski svet ■ — Hej Slovani, naža reč lovanska živa klije... Ni več suhega očesa ... Prapori se znova zravnaj . še nižje, še pogumneje kroži nad sokolslo armado veliki jekleni ptič. Ali zopet rglušijo njegovo brnenje vzkliki, ovacije. „S®koii smo! Slovani smo!" Nagovor sokolskega vodje br. Gangla — Nepozabni in nepop sni prizori Iz dvajset tisoč grl doni narodna himna Prvi podstarešina SKJ br. Engelbsrt Gangl je stopil pred mikrofon. Njegov pozdrav doni preko zvočnikov po vsem trgu in Zvezdi, njegovim poudarkom bučno pritrjuje vse Sokolstvo, roke se zdaj pa zdaj dvignejo kakor k prisegi. Cel gozd rok spontano, enodušno. Manifestacija zvestih src, manifestacija ljubezni v imenu milijonov slovanskih duš. Br. Gangl govori: Bratje ln sestre! Sokolski tabor naš; vi ste se razlili liki veletok po naši beli sokolski Ljubljani, da Izpričate svojo globoko sokoisko zavest. A še več! Saj s tem izpričujete svojo državljansko zavest, a še mnogo več! Saj s tem izpričujete svojo pripadnost k ogromni množici vsega slovanskega Sokolstva (viharno pritrjevanje) in vseh slovanskih narodov. , , , Pozdravljam vas lx vsega sokolskega srca, iz polne sokolske duše s sokolskim: Zdravo! (Urnebesno vzklikanje: Zdravo, Nazdar!) Kaj hočemo, bratje ln sestre? Mi hočemo nič manj in nič več, kakor da bi bila sokolska vsa naša domovina, velika, krasna, ponosna kraljevina J* »slavija! (Vihar navdušenja in pritrjevanja.) Od zibelke pa do groba vsakega našega državljana! (Gromko pritrjevanje: Tako je!) Na čelu naše današnje veličastne povorke so se vili trije prapori: prvi — znak naše prošlosti; drugi — znak sedanjosti naše; tretji, poklonjen od prvega Sokola naše zemlje, kralja Aleksandra I. (viharne ovacije) včeraj Ljubljanskemu Sokolu, — znak bodočnosti naše. To so kakor trije žareči plameni, ld kažejo našim srcem pot v veliko bodočnost, v nesluteno bodočnost Jugoslovenskega naroda in vsega Slovanstva. (Viharno pritrjevanje.) .. . . ,, Bratje in sestre! Sokolski tabor naš! Mi smo kakor veletok, ki Išče pota in išče strupe, da se izlije v mogočno morje vsega Slovanstva, ki nad njim bdi nesmrtni duh našega ustanovitelja, dr. Miroslava Tvrša (gromke ovacije in klicanje: Slava mu!), ki je v svoji globoki, veliki slovanski duši gledal bodočnosti Slovanstva, združenega pod sokolskimi prapori. Bratje in sestre! In sedaj, ko smo doprinesli dokaz, kakšni smo, koliko nas je in kaj hočemo, se moramo v zvestobi svoje globoke ljubavi, iz polnih naših sokolskih src spomniti domovine našega Sokolstva, češkoslovaške republike (vihar ovacij in klicanje: Nazdar!), domovine naše, sokolske republike Poljske (gromke ovacije), domovine naše, sokolske Lužiške Srbije (nepopisen vihar ovacij), domovine naše, velike slovanske Rusije (val pritrjevanja in viharnega vzklikanja: živela sokolska Rusija!), domovine naše sokolske, ki jo predramimo in dovedemo v naš krog, bratske Bolgarije (Živeli Bolgari! Eno smo! kličejo zlasti Sokoli iz južnih pokrajin Jugoslavije), in naše, najdražje, najbližje domovine, mile, lepe, sokolske, naše kraljevine Jugoslavije. (Pri teh besedah je kar grmelo nepopisno navdušenje in viharne ovacije ter vzklikanje kralju in Jugoslaviji, ki dolgo ni hotelo ponehati.) čutim vonj njenega cvetja (Je nadaljeval po več minut trajajočih ovacijah br. Gangl), slišim šepet sokolskih kril, ki so se razmahnila nad to našo zemljo, vidim v vaših dušah in vaših srcih, bratje in sestre, ves slovanski svet! Vidim in vem ter globoko sem prepričan, da v vsakem sokolskem srcu leži lepota, veličina, mogočnost in bodočnost vsega slovanskega sveta! (Viharno pritrjevanje in klicanje: Tako je!) Mi nismo samo jugoslovenski Sokoli, nismo samo češkoslovaški, ne samo poljski, niti samo ruski Sokoli, mi smo slovanski Sokoli! (Pri teh besedah je govornika znova prekinil grom navdušenega prltrjeva-nja.) • Eden je naš svet! Ena je naša domovina! Eno je naše hrepenenje, a to je. ia združimo vse ogranke našega slovansU. ;,i r«>du pod sokolskimi prapori v nesluteni, mogočni in veličastveni bodočnosti vsej;a Slovanstva! A sedaj, ko vemo, kaj hočemo, sedaj, ko smo včeraj in danes videli samo majhen, a tako mogočen del milijonske sokolske ar- made, ko izpričujemo svojo 1 ubezen in vdanost do slovanske zemlje, d: }te izraza svojih src, da se kakor poljub azlije po naši ožji domovini Jugoslaviji tt - z menoj za-kličite iz dna svoje duše: Naj živi slovanska zemlja Naj živi sokolska kraljevina Jugoslavija! Naj živi Nj. Vel. kralj A eksander! Zdravo! Nazdar! Czolem! Ko je vodja jugoslovensV -ga Sokolstva končal, so Kongresni trg, egova in Gosposka ulica, pa vsa Zvezd zabučale kakor vihamo morje. Komaj, komaj — po dolgih minutah — so proc":-li orkan mogočni zvoki naše himne, if rane po združenih godbah. A ni se izzve-ael njen zadnji akord, je po vsem trgu zadenelo kakor koral: Bože pravde ... Lepa naša domovina ... Deset tisoči so peli, pobožno in zanos- no. Skladno in ubwno. do molitve stojvnjp-vano je izzvenelo: Aleksandra Bože hr£"ii, moli ti se sav naš r >d! Dvignili so se prapori, d\ ignila so se srca do roba radosti — poten pa se je armada umirila. Le za trer itek. Načelnik Ambrožič je dal ob tričett na enajsto po-velie za razhod. Dolge kol< ie se nekoliko razgibajo in že spet zmagi eta red. disciplina ... Vozel, ogromni vozel se odvija ... Mirno, a tako lepo se odvija, 1 je nova slast v opazovanju, kako odhaj o. Ne, ne, tudi žal nam je. Kdaj bomo z pet priče tako sline, tako krasne revije ladosti, lepote, ljubezni ? Odhajajo sinovi in hčer* matuške Rusije. za njimi cvet češkoslo aške republike, odhajajo tja skozi ozko \ olfovo ulico — na Marijinem trgu se odde d delijo in upo-tijo k svojim stanu vanj en še jih pozdravljamo, še nam je enkrat dana prilika premotriti vs neizmerno pestrost današnjega sprevo* a. Stopajo čete mimo tribune, zastave plo ejo, župa za župo, oddelek za oddelkom < sfilira mimo voditeljev Sokolstva. Sokolska armada nad 2 000 duš defilira in se obenem že poslavlja od bele Ljubljane. _ Na zdar! Zdravo! Zcravo! — doni za njimi, in cvetja ni zmar, kalo, čeprav ga je poln ves Kongresni trj. polne vse roke Sokolov in Sokolic, Ob pol dvanajsti je Kongresni trg s sosednimi ulicami vred izpr 'njen. a tam izpod kostanjev v Zvezdi, z Wolfove ulice, z Marijinega trga, od po? e sem — donijo in bučijo novi viharji ov ij- Kakor da se množice ne morejo več c trgati od sokolskih armad. Povsod tvor: o tisoi! !n tisoči nove špalirje, vihte klobu 2 in robce, vzklikajo, vriskajo. Navdušen, se stopnjuje do mere, ki je drugače nep< mljiva, in si daje duška v solzah, ki za vajo oči. Solnce prigreva v zer u. Polne tistega čara, ki so si ga za vse voje žive dni nabrale danes v srca, sc r.nožice pretakajo po Ljubljani. Hugenbergov?: demisija Berlin, 29. junija, s. I žavni predsednik je na predlog državnega ancelarja odobril prošnjo državnega prehr njevalnega in gospodarnega ministra dr. ilugenberga za odpust iz vseh funkcij in imenoval generalnega ravnatelja zavarovane družbe »Ali-ance« dr. Schmitta za državnega gospodarskega ministra, člana d žavnega zbora ar. Valterja Darreja pa za državnega prehranjevalnega ministra. V zvezi s to spremembo je bi! upokojen dosedanji drž. tajnik v gospodarskem ministrstvu dr. Bang. na nje govo mesto pa je imenovan inž. Feder. Sreski odbor JRKD za mesto LmMiano da bo sreska javlfii skupščina na izrecno željo ministra g. (ir. Kramerja že 2 julija ob 20. v balkonski divorani Kazine in ne 3. julija kakor je ^ bilo sporočenn Vsi deleeiati se naprošajo, da se točno in polnoštevilno udeleže skupščine. - t vso močjo. Tedaj so zavile na trg črno-Jorske čete Sokolov in Sokolic s svojimi E zlatom tkanimi in s srebrnim in zlatim nakitom okrašenimi narodnimi nošami. Toliko bliskanja je bili pozneje le še pri slovenskih avbah in divnih Hercegovkah. Stari trg je bil zaradi tesnosti izpraznjen in je bil komaj za sprevod dovolj širok. Zato pa so bila okna dobesedno z glavami zaprta. Vsako okno zase je bilo nenavaden, presenetljiv pozdrav. Z nekaterih je lil na Sokole pravi dež cvetlic. In ko se je ta stara, slavna soteska napolnila, je nastal pravi babilon glasov, Bučanje. ki ga je povzročilo odbijanje zvokov, petja in vzklikanja od hiše do hiše, je bilo tako silno, globoko in zamolklo, kakor hi se bila rušila v mračno globino gora Od začetka sprevoda, ruskega Sokolstva do konca s konjenico Sokola Ljubljana je bučalo, da je bilo v bližnjih ulicah slišati kakor grmenje. Bučanje je ponehalo šele proti magistratu. kjer je sprevod sprejela spet velikanska množica gledalcev. Ob oknu svoie hiše je sokolskega sprevoda pričakoval prvi slovenski žup.-'-' sivolasi Peter Graselii Ob pogledu na ponosne sokolske vrste, številne prapore in navdušenje, ki je kipelo k njemu, so tega moža. ki je ustanavljal Južnega Sokola, oblile solze. Mimo njega je šlo sedemdeset let velikega, plo-donosnega dela, sedemdeset let sokolske zgodovine. Ko mu je načeinik SK-S brat Ambrožič, ki je šel na čelu sprevoda, zavihtel roko v pozdrav, je sokoiska vojska in vsa okrog stoječa množica pričela pozdravljati najstarejšega Sokola kraljevine Jugoslavije, enega prvih bojevnikov za uresničenje Tvrševe ideje na slovanskem jugu. Pred magistratom Z nasprotne strani, z magistratnega balkona so pozdravljali Sokolstvo po.l/upan Kvgen brc in občinski svetovalci; župan ilr. Puc je koraka! v sprevodu. Podobno kakor pred poštnim vhodom je bilo okrog Robbovega vodnjaka, ki je bil izpremenjen v irnpozantno se dvigajočo tribuno. Zlasti zanimiv in nemalo čuden je pa bil pogled pi-eko špaiirja tja v Stritarjevo m nekatere druge ulice, ki so bile popolnoma izumrle, in so dajale vtisk zapuščenega mesta. Najbolj zanimivo pa je bilo pred mig:s!ratom in na Marijinem trgu tedaj, ko je celo sprevoda z ruskimi Sokoli prispelo že na Marijin trg, mimo magistrata pa je korakal šele prvi del zadnje tretjine sokolskih čet. Godba tam. godba tu, pesem tam, pesem tu, gromovito vzklikanje obeh množic in mrtva, grobna Stritarjeva ulica je bilo Sprevod sam je bil pač najveličastnejša, najmogočnejša manifestacija, kar jih je do danes doživela Ljubljana v zgodovini. Onim. ki so sa gledali z Gradu, se je obhod videl kakor ogromna armada, pouličnim gledalcem pa se ie zdel kakor čjdovito pestra, pa vendar v eno samo harmonijo zlivajoča s > reka ljudi, ki se vsa spreminja v najlepših barvah, vsa v moči, zdravju in lepoti. In sprevod ie bil v resnici oboje, kar zmore Sokolstvo: manifestacija sile in revija lepote in duha. Pred sprevodom ie skupina redarjev vsa na konjih delala not med gositim špalirjem, za godbo Sokola T. pod vodstvom br. Svaj-iror:;t r>a sp ie vila armada sama. Na Čehi načelnik SKJ br. Mirko Ambroži?, za njim renrejentinca vs.->ga slovanskega Sokolstva■ tajn:k Slovanske sokolske zveze Slepanefc iz Pr^fp. podstarešina SKJ Gangl, podsta-rosta ČOS Trnhlar jn predstavniki Rbske-ga Sokola Hitkov. Saltov in Atanianov. Po ulicah cvetj\ na sokolskih čepicah in v rokah. ki komaj moreio vračati pozdrave, šonki rož. Hiše na obeh straneh bobne od n^vdušenia in od sokolskih godb, ki svirajo brez nre^tanka. Skozi ogeni navdušenia. da takšnega naša mirna Ljubljana doslpl ? ■» nikoli ni zmogla iz sebe, se viie za predstavniki v*a sokoiska armada. Nainrej Ru-S' s petimi pranori. nato čete članov z go-bmi me*? 'n član;re v imnozantnih krojih. Za niimi bra4?° f^hoslovaki. Pazpoloženie občinstva ie r-ijboliJi dokaz za Sive. neraz-r.išip v>7i 1,-i \-P7.eio nas in češkoslovaški nnrod. Ni v.lii-pn ie K'pi in rvr>t:p dežme. kn io dpfilimlo mimo okrog 3100 češkoslo rl;iri«T v ni*ari'!i. nreifo^to ornainon-tirpr<'h l-roij}, Pa folu jim 15 zastav, z njimi 5 ;n!» narodnih noS iz vseh poVraiin »S'--r«lov?fike renublike. ki |e hodila nr«d niimi. je bila kakor dragocen biserček m"'' r",,Tii. Župa za župo Za os:>0«L-n:r jp vzbuialo posebno pozornost blizu 40 krasnih, bel h. u^etn^-To v» 7°nih s°v"nnWin=l;i'i narodnih no5. Potom vr-*a be«?r:»;-Vo žhop s svo;o naraščaj «ko rmdbo in t 0 prapori. 73 katerimi J*-stopalo bl'711 P00 članov in član'c. Med nji mi ie ponosno stojala skupina šumadinsv;h n^roln'^ noš z dra^ocemm vezenjem. Nt? man; nr:er?n.»fa no-^dr^vljsnia pa n'so bi!' ^ojo^n; stovflni spiski Sokoli v Sv-oiih pro prostih domačih srbskih odel;h. Kakor s-> cP v sprevodu nieniavale ?up». iako le va lovalo ra7noiožon!p med množico na obeh straneh ceste. Ob mimohodu Beograjčanov n^vdnSeno odobravanj seglo do roba Bjelovarski žimi. ki je korakala za trem! prapori in s katero je b:la množica slavon skih seljakov. so v velikem števila sledili Sokoli in Sokoliče reliske v kroiih z p? pmpori. s katerimi ie bila tudi dolga vrsta Sokolov z znaki. Med nailepš:mi skupinami v sor^vodu je bila pač Njegoševa rn pa a fVtinja: na čelu skupina čudovitih črnogorskih noš. za 4 prapori člani in članice. potem snet skuoina noš, vseh 7. zlatom obšit;h Črnogorsko sokolsko skupino ie zakliučila vrsta umetniško - lepih belo-črnih no® iz bogate Metohiie. Za karlovško župo. ki je korakala za tremi prapori spet skupina hrvatskih noš, med njimi tudi nekaj pisanih Belih Kra-njic. Karlovčanom je sledila župa Rraguje- dožlvetje svoje vrste, ki ga ne pozabi nihče, kdor je bil tam. V naglem tempu se je sprevod vil dalje, mimo škofije, po Kopitarjevi ulici aa Res-ljevo cesto Kakor poprej s Šentjakobskega trga na Cojzovo cesto je bil tu prav tak pogled na v krasni vijugi se vijoče sokolske čete s Krekovega trga na rahlo »e vzpenjajočo Resljevo cesto. Na Krekovem trgu je stal v špalirju naraščaj Sokola I in kakor pred Evropo in na križišču Bleivveisove in Rimske ceste kjer je bil razvrščen naraščaj Sokola Vič. je bila sokoiska mladina tudi tu duša ovacij svojim vzgojiteljem in vsej sokolski vojski. Ta pa je naraščaju izkazala med gromkim vzklikanjem gledalcev svojo bratsko ljubezen s toplim odzdravljanjem Šest kilometrov dolgi sprevod je z Res-ljeve ceste zavil v Slomškovo ulico in od tam skozi Pražakovo na Miklošičevo cesto in na Marijin trg. Povsod isto strmenje, ne-nehoma rastoče navdušenje občinstva, ki je spričo najvzornejše discipline sokolskih vrst in krasot, ki jih je pokazal jugoslovenski sokolski narod, marsikje onemelo ne samo od začud.nja, ampak tudi od pravega narodnega ponosa. Glede okrašenosti poslopij pa se more s Tvrievo in Aleksandrovo cesto meriti edino le Pražakova ulica, ki je dosegla prav gotovo umetniški učinek. Vsa okna okrašena z zastavicami in venci in večji del tudi s krasnimi preprogami, so dajala poslopjem in ulici nepopisno slavnosten enačaj. Po Pražakovi ulici in Miklošičevi cesti, ki je s svojo velikomestno sliko bila najbolj razkošna, jp na Sokole in Sokotlce, zlasti na ruske, ^^škoslovaške in naše Južne čete lila prava ploha cvetja, slično, Kakor na Aleksandrovi cesti. Pohod vseh čet z Marijinega trga skozi Prešernovo in Selenburgovo ulico pa Je Btl naravnost mogočen triumf slovanskega Sokolstva, ki ga je enakega doseglo le še na rletlSču v obeh javnih nastopih. Frančiškansko stopnišče je bilo spremenjeno v mogočno piramido živih teles. Nepregledna množica na trgu in zdolž vseh hiš do pošte in odtod do Kongresnega trga se je z valovečo vojsko zlila v eno telo, v manifestacijo, ki je slovensko ljudstvo še fli doživelo. Vso dolgo pot pa je bil slavljenec, Sokol Ljubi jana-matica deležen za svoje veliko in tako plodonosno delo priznanja, ki ga more komu izkazati le kvišku stremeč in hvaležen narod. Njegova zmaga je zmaga vsega jugoslovenskega naroda. Sprevod, ki je za zgodovino sokolskih sil bil ena najpomembnejših prireditev se Je ob pol enajsti uri razlil na ves Kongresn; trg in v sosednje ulice. Nastopila je ura velike vseslovanske manifestacije. ovorke vac s štirimi prapori. Slikovite narodne noše iz osrčja Srbije so bile deležne posebnih ovacij. Za njimi so prikorakali Her-cegovci s sedmimi prapori in z godbo ter s celo vrsto pestrih bogatih hercegovskih noš. Godba mostarske župe je s svojimi nacionalnimi motivi, ki jih je igrala krepko podčrtavala pestrost nacionalnega »prevoda. Za Hercegovci je sledila župa Ni® z 10 prapori, na koncu niške skupine pa je korakala vrsta čudovitih, belih, z rfa-tom dragoceno vezenih noš. Posebno prisrčno pozdravljene od strani občinst/va so bile številne selske sokolske čete. Tu so vrsto sokolskih žup prekinili Češkoslovaški častniki v svojih impozantnih uniformah, 30 po številu. Za njimi je korakala novosadska župa z 8 prapori in z godbo ter spet s celo vrsto lepih belih, rdeče okrašenih noš. z osiješko župo je bilo šest praporov in spet skupina slavonskih narodnih noš Nato so burno pozdravljeni prikorakali Sokoli in Sokoliče župe Sušak-Reka s 5 prapori in s skupino narodnih noš. Ovacije, s katerimi je občinstvo obsipalo njihov mimohod, so veljale tudi onim Sokolom in Sokolicam. ki so ostali onkraj meje. Pred Sokoli in Sokolicami sarajevske župe je vihralo 7 praporov, za Sokoli v krojih pa so korakali Sokoli v slikovitih bosanskih nošah, za njimi je stopala skop-Ijanska župa s 5 prapori in z godbo, ki je s svojimi tipičnimi južniaškimi toni posebno legala na srca ljudi. S to župo je korakala skupina krasnih učinkovitih juž-nosrbskih narodnih noš. Skopljancem Je sledila župa Split z 10 prapori, za njo ši-benik-Zadar s 5 prapori in s skupino slikovitih, z zlatom vezenih dalmatinskih narodnih noš. Kakor župa Sušak-Reka, Je bila tudi župa šibenik-Zadar od občinstva posebno burno pozdravljena, šibeničanom so s 7 prapori sledili Sokoli in Sokoliče župe Tuzla, za njimi spet skupina divnih narodnih noš iz ljubljanske okolice. Z župo Ilžioe so spet vihrali trije prapori in z nji-mo so spet korakale vrstile impozantnih narodnih noš. Za Užičanl je prikorakala župa VeHld Bečkerek ^ .? prapori in z godbo, ki je zaključila vrsto izvenslovenskik žup. Nato so se razvrstile sokolske župe iz naše banovine. Najprej kranjska župa z 8 prapori in s skupino razkošno lepih gorenjskih noš. Za njimi Mariborčani z 9 prapori, z naraščajem in z godbo, ln No-vomeščani s 4 prapori in z okusno lepimi srorenjskimi narodnimi nošami Za njimi so prikorakali še Varf*ždinci z 12 prapori in mosročna skupina zagrebške župe s 23 prapori in z lepimi narodnimi nošami. Sprevod je zaključila ljubljanska župa, s katero je bilo nič manj ko 45 praporov. Za 7 prapori je korakal slavljenec letošnjega zleta Sokol Ljubljana. Med prapori je vihral tudi stari prapor iz leta 1863. In prapor, ki ga je ob priliki njegovega Jubileja poklonil Ljubljanskemu Sokolu Nj. Vel. krali Aleksander. Z našimi Sokoli je stopala skutrna krasnih, naiboli pestrih narodnih noš. Sprevod so zaključili jezdeci s fanfarami ?r -»ulicami, za niiml pa je jezdila še skupina kmečkih jezdecev. V sprevodu ie korakalo nad 20-000 Sokolov in Sokelio z okrog 400 prapori in T .18 sokolskimi godbami. Občinstvo, ki je po vseh uMcah koder se je pomikal sprevod, formiralo gost špalir, je vztrajalo na trotoarjih od 8. z juta j pa do pol 11., ko je sprevod dosegel Kougresni trg in je mimohod neprestano obsipalo z burr.lmi ova-ciiami in s cvetjem, da ie gromovito odmevalo od hiš in da so bile ulice za stwe-vndora vse posute s rvetiem in zelenjem. Bil ie to npimoročnoiši in na.iimpozantnej-ši obhod, kar jih je k'laj doživela Ljubljana. Na Kongresnem trgu Posameznik ni6, celota vse! Da pokaže in dojame lastno veličino, sc je sokolski sprevod zgrnil na Kongresn trg. Nepopisno lep je bil dotok in razpored sokolske armade. Nepozabni, zlato ožarje-ni ostanejo spomini na ta grandiozni zbor Ob pol 9. Ko je tam od pošte donel orkan navdu šenja, s katerim je Ljubljana sprejela raz yoj tako presenetljivo velike in lepe po vorke, so najskrbnejši že iskali prostora na Kongresnem trgu, da v obilju današnje lepote ne bodo prikrajšani za najlepše. Policija je ob kostanjih Zvezde potegnila vrv — do sem in nič dalje so lahko pritisnile množice. Ves Kongresni trg s »o sednjo Gosposko in Vegovo ulico je bil pripravljen za sokolsko armado. V lahnem vetru so zavihrale številne ea-stave, vsa okna so bila okrašena z zele njem in malimi trobojkami. Pripravljene so bile po oknih cele košarice in šopi cvetja, da bo sokoiska armada tudi ob stiku na Kongresnem trgu deležna dehtečih pozdra vov. Okrasila se je tudi univerza: na ku poli velika trobojka, na balkonu palme. Ko se že vije sprevod onkraj Ljubljanice, po Starem trgu, se pri tribuni pred Filharmonijo vršijo poslednje priprave za pre nos manifestacije po radiju. Tribuna sama je dosti skromna, okrašena zgolj s smrečjem. Prihod slovanskih gostov Bolj in bolj naraščajo množice občinstva v Zvezdi. Le redki srečniki, v glavnem fotoamaterji, so si že priborili vstop mimo straž in se povzpeli celo na streho Filharmonije. Čas mineva naglo, vsa množica ae v nestrpnem pričakovanju. Pol 10. je ura. Že donijo koračnice po Prešernovi in Selenburgovi ulici. Velika skupina občinstva, nabranega pred nunsko cerkvijo, pozdravlja čelo sprevoda. Se minuta, dve, pa zavije tam mimo in nato desno nizdol po Kongresnem trgu godba Sokola L, za njo ruski prapori, rusko Sokolstvo. Na pohodu skozi Ljubljano so si na-bfali velike šopke in tudi tu na Kongresnem trgu je nje prve obsul gost dež cvetja. Ustavili so se tik pred univerzo. Za njimi so češke narodne noše, gozdič čeških praporov, nato vse tja gori do uršuhnk dolg kordon bratov iz rodu Libuše. A sokoiska reka teče dalje. 2e se poln! druga kolona vzdolž trga. Gromko odmevajo koračnice močnih čeških godb. Z dotokom novih čet, zlasti še češkoslovaških Sokolic, se vnema vedno silnejši ogenj navdušenja, prekipevajoče radosti. Ze se je druga kolona čeških Sokolic ustavila v bližini tribune, pred univerzo. — At' žije Jugoslavija! pozdravljajo v zboru, razigrane, nasmejane, z velikimi šopki cvetja v naročju. — Nazdar! Nazdar! Zdravo! Zdravo! — jim vsa srečna vrača množica iz Zvezde. Nova godba, nove trume čeških Sokolic. Cvet pri cvetu, dekle pri dekletu. Nu, Te res, niso samo dekleta, mnogo je tudi žena in mater med njimi, ali te so danes Se mladostnejše, še radostnejše od mlajših tovarišic. Polni se tretja kolona. Kako se vse gladko izteka, koliko dostojanstva je v tem mirnem, četudi sicer tolikanj hrupnem razmeščanju! Kongresni trg se polni Za našo godbo naš savezni prapor, naši sokolski voditelji, nato naše župe po abecednem redu izvzemši slovenske, ki korakajo kot zadnje. Ko je Kongresni trg zaseden do polovice, moremo gledalci že hlastno dojemati čudovito lepoto razporeda sokolske armade. In že smo pohlepni: kam se bo vse to dalo, ko dotoku ni kraja, a niti še nismo sprejeli polovice sprevoda! Prej tako skromna tribuna je zdaj vsa v živem okrasju, obdana od seljaških Sokolov ▼ modrih in vijoličastih jopičih, od čr nogorskih vitezov v bogatih ornatih, od prekrasnih narodnih noš, pa zopet od sku pine krepkih momcev v belih, platnenih fino in pestro izvezenih srajcah, dolanab in plaščih. Zmagoviti vojskovodja teh dni, savezni načelnik Ambrožič razgleduje dolge kolone in okolico tribune — vse je v najlepšem redu. Tudi reditelji imajo lahek opra vek, grandiozni vozel se zapleta sam pc sebi v čvrsto strnjeno, prekrasno enuto. Tak je ta vozel, kakor da se spleta sarna svila. Zavzela je mesto šesta kolona. Zupa Mo-star z izredno veliko skupino narodnih noš, ki so že prej v sprevodu vzbujale pozornost vse Ljubljane. Ugibamo: Za tri kolone bo še prostora, ka-li? Kam nato ostali? Nič strahu! Savezni tehnični odsek je poskrbel za vse. Zmagal je doslej ves naval, po točnem načrtu bo ohranil tudi red pri zaključku sprevoda in vsakogar postavil na njegovo mesto. Na balkonu univerze se zbirajo odličniki. V gostejšo skupino strnjena družba častnih gostov in predstavnikov, kakor smo jo videli zbrano pri včerajšnjem javnem nastopu v ložah na tribuni. Pravkar sta prispela v Ljubljano predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi in minister za trgovino in Industrijo dr. llija Šumenkovič, z njima so. kraljev zastopnik armijski general Marič ministri dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, dr Hanžek, Matica in dr. Angjelinovič, skoro vsi v sokolskem kroju, ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer, divizionar Cuka-vac, podpredsednik senata dr. Fran NovaK in ostali senatorji, med njimi dr. Rožič v narodni noši, rektor univerze dr. Slavlč. župan dr. Puc v sokolskem kroju, čsl. konzul inž. Sevčik, zastopniki češkoslovaške armade polkovnika Lanč in Skala in podpolkovnik Kviatovv, mnogi naši vojaški dostojanstveniki, zastopniki JČ lig in so-kolSki funkcionarji, narodne dame. Češkoslovaški oficirji Na čelu sedme kolone prikoraka vzdolž Kongresnega trga oddelek 30 češkoslovaških oficirjev v elegantnih, svetlo zelenih uniformah. Večji del vsi nosijo odlikovanja iz svetovne vojne. Z nezadržanim navdušenjem jih pozdravlja tisoč ra tisoč-glava množica pod kostanji Zvezde, ali enako toplo jim vzklika tudi vsa doslej na trgu zbrana sokoiska armada. Oficirji bratske armade 30, kakor znano, na potovanju po Jugoslaviji. Na po-vratku iz Dalmacije so prispeli davi v Ljubljano. Ogledali so si sokolski sprevod na Trgu kralja Petra, pa se proti koncu sami uvrstili vanj in bili vso pot predmet viharnih ovacij. Na Kongresnem trgu ni več prostora Osma kolona s saraje '.«k.o zupo na čelu se je vzporedila z ostalimi. Vkoraka zadnja kolona. Spredaj živahna godba iz Novega, nato šibensko-zadar^ka župa, še ne-kaj oddelkov — in Kongresni trg je poln. a povorke še ni kraj Nenehoma še donijo po Selenburgovi ulici koračnice .izgubljajo se v mogočnem butanju, kakor je v tej veličastni simfoniji glasbe, petja, vzklikanja :n težkih korakov povsem umolknilo tudi brnenje krasnega letala, ki je ponosno zokrožilo nad Ljubljano, prav nizko nad vriskajočimi ulicami in trgi. še in še korakajo sokolske čete mimo nunske cerkve, nato .skozi Gradišče. Napolnijo Vegovo ulico od univerze vseskoz do spomenika Ilirije. Po VVolfovi ulici piikorakajo močni oddelki zagrebške župe, za njimi stasiti, zagoreli Ličani. Seljaške čete v živopisanih krojih. Skupine narodnh noš s hrvatskega Podravja. Slovenske župe in zagrebška med njimi. Tudi vsi ti oddelki obkrožijo ur.iverzo in pomagajo napolniti Vegovo ulico. Pozdrav Ljubljančanom Ob krepkih taktih koračnice Pilsudske-ga prikorakajo na Kongresni trg čete ljubljanske sokolske župe. Spremna jo jih izredno številni pa tudi zelo lep. in umetniško izdelani prapori, vsem na če'u najlepši: kraljev prapor Ljubljanskega Sokola. Iz sprednjih vrsf. s'ovardke sckclfke armade se dviga in rase orkan pozdravljanja, ki velja četam .jubljanske župe in praporu matice jugoslovenskega Sokolstva. Ob pol 11. — in še in še odmevajo godbe, še tn še teče živa sokoiska reka, še in še se z glasnim, iskrenim pozdravljanjem brati Jo sinovi ln hčere treh slovanskih rodov. Lipove vejice, s katerimi so si okrasili čepice ali pa z njimi mahaje v pozdrav, so vsem simbol enote, vzajemnosti, bratstva. Zadnje naJe sokolske čete so zasedle Gosposko ulico, najprikupnej^i pa je zaključek sprevod^.- velika skupina slovenskih narodnih noš. Lagodno, veselo, domače se zibljejo očanci in mamke. jedri fantje z vivčki, zale Mince s cekar i. še so v njih prihranile cvetja, posebno še gartrož n jih za spominček delijo sestram iz češkoslovaške. Te so vzhičene, neštete raiostno ginjene do solz. Kar iz svojih oddelkov stopajo in objemajo ljubke malčke, ki se jim zares preimenitno podajajo naroana obla-čilca. Vsa velika skupina naroinlh nož se postavi za tribuno, pred Filnarmor.ijo. „Mef, S2ov«:ni!" Deset minut po pol 11. Razpored je zaključen. Podstarešina Gan^l se v spremstvu podstaroste GOS br. prublača in načelnika dr. Klingerja. riskega staroste Drejlinga in članov glavne uprave SKJ povzpne na tribuno. Val navdušenja, gromi •glasne ovacije razgibajo dvajset tisočglavi množico. Njenim vzklikom se odzivajo tisoči m tisoči občinstva v Zvezdi. Divna slika osvaja zavzete oči, razumeta srca. Nebo se je razgrni'o na za padu in se posmehljalo s svojo bi igo sinjino, še solnce je toplo posijalo. Ogromni živi mozaik je zdaj še čudovitejši. Sto in sto prekrasnih praporov se blesti še ponosne je. Na povelje načelnika Aml rožiča intonira godba Sokola na praškem Kraljevem Vinogradu slovansko himno. Vzravnajo se dolge kolone, iz tisočerih grl doni, pretresa ozračje In preko mikrof ma odmeva v slovanski svet- — Hej Slovani, naša reč lovanska živa klije ... Ni več suhega očesa ... Prapori se znova zravnaj . še nižje, še pogumneje kroži nad sokolsl.o armado veliki jekleni ptič. Ali zopet cglušijo njegovo brnenje vzkliki, ovacije. »Sokoli smo! Slovani s mo!" Nagovor sokolskega vodje br. Gangla — Nepozabni in nepop sni prizori Iz dvajset tisoč grl doni narodna himna Prvi podstarešina SKJ br. Engelbert G a n g 1 je stopil pred mikrofon. Njegov pozdrav doni preko zvočnikov po vsem trgu in Zvezdi, njegovim poudarkom bučno pritrjuje vse Sokolstvo, roke se zdaj pa zdaj dvignejo kakor k prisegi. Cel gozd rok spontano, enodušno. Manifestacija zvestih src, manifestacija ljubezni v imenu milijonov slovanskih duš. Br. Gangl govori: Bratje ln sestre! Sokolski tabor naš; vi ste se razlili liki veletok po naši beli sokolski Ljubljani, da izpričate svojo globoko sokolsko zavest. A Se več! Saj s tem izpričujete svojo državljansko zavest, a še mnogo več! Saj s tem izpričujete svojo pripadnost k ogromni množici vsega slovanskega Sokolstva (viharno pritrjevanje) in vseh slovanskih narodov. , , , Pozdravljam vas lz vsega sokolskega srca, iz polne sokolske duše s sokolskim: Zdravo! (Urnebesno vzklikanje: Zdravo, Nazdar!) Kaj hočemo, bratje ln sestre? Mi hočemo nič manj in nič več, kakor da bi bila sokoiska vsa naša domovina, velika, krasna, ponosna kraljevina »slavija! (Vihar navdušenja in pritrjevanja.) Od zibelke pa do groba vsakega našega državljana! (Gromko pritrjevanje: Tako je!) Na čelu naše današnje veličastne povorke so se vili trije prapori: prvi — znak naše prošlostl; drugi — znak sedanjosti naše; tretji, poklonjen od prvega Sokola naše zemlje, kralja Aleksandra I. (viharne ovacije) včeraj Ljubljanskemu Sokolu, — znak bodočnosti naše. To so kakor trije žarefii plameni, ki kažejo našim srcem pot v veliko bodočnost, v nesluteno bodočnost jugoslovenskega naroda in vsega Slovanstva. (Viharno pritrjevanje.) .. . . ,, Bratje in sestre! Sokolski tabor naš! Mi smo kakor veletok, ki išče pota in išče struge, da se izlije v mogočno morje vsega Slovanstva, ki nad njim bdi nesmrtni duh našega ustanovitelja, dr. Miroslava Tvrša (gromke ovacije in klicanje: Slava mu!), ki je v svoji globoki, veliki slovansk! duši gledal bodočnosti Slovanstva, združenega pod sokolskimi prapori. Bratje in sestre! In sedaj, ke smo doprinesli dokaz, kakšni smo, koliko nas je in kaj hočemo, se moramo v zvestobi svoje globoke ljubavi, iz polnih naših sokolskih src spomniti domovine našega Sokolstva. Češkoslovaške republike (vihar ovacij in klicanje: Nazdar!), domovine naše, sokolske republike Poljske (gromke ovacije), domovine naše, sokolske Lužiške Srbije (nepopisen vihar ovacij), domovine naše, velike slovanske Rusije (val pritrjevanja in viharnega vzklikanja: Živela sokoiska Rusija!), domovine naše sokolske, ki jo predramimo in dovedemo v naš krog, bratske Bolgarije (živeli Bolgari! Eno smo! kličejo zlasti Sokoli iz južnih pokrajin Jugoslavije), in naše, najdražje, najbližje domovine, mile, lepe, sokolske, naše kraljevine Jugoslavije. (Pri teh besedah je kar grmelo nepopisno navdušenje in viharne ovacije ter vzklikanje kralju in Jugoslaviji, ki dolgo ni hotelo ponehati.) Čutim vonj njenega cvetja (Je nadaljeval po več minut trajajočih ovacijah br. Gangl), slišim šepet sokolskih kril, ki so se razmahnila nad to našo zemljo, vidim v vaših dušah in vaših srcih, bratje in sestre, ves slovanski svet! Vidim in vem ter globoko sem prepričan, da v vsakem sokolskem srcu leži lepota, veličina, mogočnost in bodočnost vsega slovanskega sveta! (Viharno pritrjevanje in klicanje: Tako je!) Mi nismo samo jugoslovenski Sokoli, nismo samo češkoslovaški, ne samo poljski, niti samo ruski Sokoli, mi smo slovanski Sokoli! (Pri teh besedah je govornika znova prekinil grom navdušenega pritrjeva-nja.) • Eden je naš svet! Ena je naša domovina! Eno je naše hrepenenje, a to je. ta združimo vse ogranke našega slovan*U.-;,i rodu pod sokolskimi prapori v nesluteni. mogočni in veličastveni bodočnosti vsega Slovanstva ! A sedaj, ko vemo, kaj hočemo, sedaj, ko smo včeraj in danes videli samo majhen, a tako mogočen del milijonske sokolske ar- made, ko izpričujemo svojo 1 ibezen in vdanost do slovanske zemlje, di ,te izraza svojih src, da se kakor poljub azlije po naši ožji domovini Jugoslaviji t« - z menoj za-klieite iz dna svoje duše: Naj živi slovanska zemlja Naj živi sokoiska kraljevu a Jugoslavija! Naj živi Nj. Vel. kralj A eksander! Zdravo! Nazdar! Czolem! Ko je vodja jugosiovensl ?ga Sokolstva končal, so Kongresni trg, egova in Gosposka ulica, pa vsa Zvezd zabučale kakor viharno morja. Komaj, komaj — po dolgih minutah — so proč li orkan mogočni zvoki naše himne, i£ "ane po združenih godbah. A ni še izzvenel njen zadnji akord, je po vsem trgu zadenelo kakor koral; Bože pravde... Lepa naša domovina... Deset tisoči so peli, pob-žno in zanosno. in ubrsmo, molitve stopnjevano je izzvenelo: Aleksandra Bože hra ii, moli ti se sav naš r )d! Dvignili so se prapori, dvignila so se srca do roba radosti — pote a pa se je armada umirila. Le za trer itek. Načelnik Ambrožič je dal ob tričett aa enajsto povelje za razhod. Dolge kol< ae se nekoliko razgibajo in že spet zmagi :eta red. disciplina ... Ra Vozel, ogromni vozel se odvija ... Mirno, a tako lepo se odvija, 1 je nova slast v opazovanju, kako odhaj o. Ne, ne, tuli žal nam je. Kdaj bomo z pet priče tako sline, tako krasne revije ladosti, lepote, ljubezni ? Odhajajo sinovi in hčere matuške Rusije, za njimi cvet češkoslo aške republike, odhajajo tja skozi ozko \ ollovo ulico — na Marijinem trgu se odde d delijo in upo-tijo k svojim stanovanjem še jih pozdravljamo, še nam je enkrat dana prilika premotriti v* neizmerno pestrost današnjega sprevo< a. Stopajo čete mimo tribune, zastave plo ejo, župa za župo, oddelek za oddelkom c sfilira mimo voditeljev Sokolstva. Sokoiska armada nad 2 000 duš defilira in se obenem že poslavlja od bele Ljubljane. _ Na zdar! Zdravo! Zč avo! — doni za njimi, in cvetja ni zmar kalo, čeprav ga je poln ves Kongresni trj polne vse roke Sokolov in Sokolic. Ob pol dvanajsti je K?: grešni trg b sosednimi ulicami vred izpr mjen. a tam izpod kostanjev v Zvezdi, z Wolfove ulice, z Marijinega trga, od po? e sem — donijo in bučijo novi viharji ovf ij- Kakor da se množice ne morejo več c trgati od sokolskih armad. Povsod tvor tiso-.i! 'n tisoči nove špalirje, vihte klobu s in robce, vzklikajo, vriskajo. Navdušen se stopnjuje do mere, ki je drugače nepr mljiva, in si daje duška v solzah, ki za vajo oči. Solnce prigreva v z en u. Polne tistega čara, ki so si ga za vse 'oje žive dni nabrale danes v srca, sc r.nožice pretakajo po Ljubljani. Hugenbergovr efemisija Berlin, 29. junija, s. L žavni predsednik je na predlog državnega ancelarja odobril prošnjo državnega prehr njevalnega in go-spodarssega ministra dr. Jlugenberga za odpust iz vseh funkcij in imenoval generalnega ravnatelja zavarovane družbe »Ali-ance« dr. Schmitta za državnega gospodarskega ministra, člana državnega zbora ar. Valterja Darreja pa za državnega prehranjevalnega ministra. V s to spremembo je bil upokojen dosedanji drž. tajnik v gospodarskem ministrstvu dr. Bang. nanje govo mesto pa je imeno an inž. Feder. Sreski odbor JRKD za mesto Unbliano javiti a, da bo sreska skupščina na izrecno željo ministra g. ir. Kramerjta že 2 julija ob 20. v balkonski dtvora.ni Kazine in "ne 3. julija foakoc je bilo sporočenm Vsi deleeiati se naprošajo, da se točno in polnoštevilno udeleže skupščine. - mmm »*< »mm asjfs-.vc; I f* j^F1 r S?1^- ~ :: ^ ■ \llfeii •-c t jim** ll r i ■ If l« ** v V.fcini^i^ -* C ' rt i<&£ lAJl m.i| S: • v x 4. ■ jj-Jrav« r®! I Jt ^ ' A iS Pogled na Kongresni trg Jubilejna akademija L ubljanskega Sokola Velike ovacije zaslužnemu sokolskemu borcu in ne-dosegljivemu sokolskemu skladatelju br. dr. Viktorju Murniku NI §e ^e r -redo dobro izpraznilo zlet-r»o tedovadiSče po popoldanskem javnem nastopu. že so po 19. uri zorne t napolnile okronane množice zJetng telovadišče. da prisesti- e jo ibilejni telovadni akademiji L; >!jiamis ega Sokola in obenem 40 tetinemu jubileju, odlkar neumorno in Požrtvovalno deluje br. dir. Viktor Mur-n-k t L blijar -kem Sokolu. Zleitar) telovadišče je nudil© sijajno sli-ko ob raasvc: ;javi močnih reflektorjev, Jri •o s <*čav. razpoloženje večtisocgla-ve zrmoži< e še bolj flvagtnili. Na tribunah in stojiščih «e je zbralo nad 10.000 gJe-AalceT, kar zrn%5i da uživa jubilant ILJinblCa^ki S< ol med vsem slovanskim Sokole;tv m ve: k ugtled in sipoštovanje. V fiožah so bi i zbrani najodličnejšd pred-etamiikl nače javinositi in slovanskega Sokotetva. Zlasti v irnipozantrnem številu so j>ri®0Hvofv»a:i jiubilejmi akademiji bratje čeho? rak in Rusi, ki so izražali naj-večije rizcianije Ljubljanskemu Soko-frj. SipIvSn a sk,ini.a dražili nam guotvv Je bi!a, da tako dovršene in sijajno izvedene akademi'e še niso nikdar videli. O br. dr. Mumiiku je šel samo en glas, _ da je r sestavljanju telovadnih kompozicij nedo-fgffjh- ter mu ni enakega na «r etu. O-h zv-.-Kih ol^ke koračnice so prlko raka-li na telovadišče med burnimi ovacijami o! -stva vsi telovadni oddelki od Stare bra r do najnežnejše sokolske dere s starim praporom Južnega Sokola, praporodtt, n-oklonjenam ob 50 letnici in najTiiovejšim, ki ga je daroval jubilantu Nj. Vel. rajj Aleksander. Po lepem raz?' ->11 sr odšli posaime-zni oddeliki na svoje mesta, nakar se je pričela telovadna adem .a, ki je obsegala 10 izbranih t-" -k. Najipre so flla ' strumno ln skladno izvajali >D e v e t r i c o< na glasbo br. Mitje š g 1 j a sestavo pa pokojnega br. Vilka Perd?. na. Občinstvo se je di-ivilb krasi!: feved' ter burno pozdravna-lo odlii^ie te!ove';'-e. Graciozno so nato nastopile naražča:nice, ki so >DvnaJ-storico, sestre Maj>de S 1 a p n i č a r-jere izvedle skladno in ljubko ter žele mavidnigeino pohvalo občinstva. Samo telovadna skladUa jc- Izvrstno delo, ki pred-sfiavilja najmoierr."jše gibe, ki se lepo harmonično prelivajo It. lika v lik. Burno pozidravVpr: go nato nastopili najmlajši Sokoliči. -i so dr. Mu mik o to skladbo T e l o Carm«n< izvedli struna. in eiksaktoo, kakor, da bi bili že odfras : Pokoli. -I-zvedlba je napravila na občtastv • ajbotiši vtis ter ploskanje kar nI hotelo poleči Zatem a moš'k! ter ženski naraščaj Izvajala ovaino skladbo na Čaikovske-ga. >Tr<- jS more e a u x«, op. 2, št. 2, ki jo je sestavil brat. Mitja Švigelij. Skladba je po m nekaj novega ter kaže velik sikilac eljev talent. Predstavlja moderno g- astito. Vsi tetovadeči so izredno te vaje prepletene z raznimi hitro se njajočimi gibi rok, nog in ce-leg-a telesa izvedli skladno in zelo dovršeno. Obči tvo se je divilo izvedbi ter ni štedilo 7. miin odobravanjem. Nato je nastopila sta izbranih telovadcev Ljub-Kiams/kega - >kola na drogu in na konju r a šir z ro aji. Vsi telovadci brez izjeme so iajvedili vrhunske vaje na drogu ter so zlasti s svojimi drznimi in vratolomnimi odisVofci zadiviM občinstvo. Občinstvo je dKialo duška z gromovitim ploskanjem. Po orodni telovadibi so člani brezhibno i^veHi dr. Murnikovo »Turško koračni«": med navdušenimi ovacijami. Blegai.ren in vzoren je bil nastop čianie, ki so izvajale d^. Murnikovo skladbo jValček« na Chopinovo skladbo op. 11. št. 1» nakar so člani Izvedli prav dobr-o in skladno dr. Murnikovo -Polon ezo< aa Chopinovo skladbo op. 40, št 1. Ohčin?t>vo je navdušeno Ploskalo ter prirejalo burne ovacije telovadcem. Sledi! je Murmikov »T e 1 o v a d-ni ples« na Mendelssohonov scherzo oP 16. §t. 2. Izvedba je bila vzorna in skladna, občinstvo ^adivljeno. Sij ajno telova^o akademij^ je za.kliu-čila dr Murnikova jubilejna telovadna skladba i.n ,Naprej«. Kakor jo že pri po-po Man siki jaVni telovadbi doživela ta skladb« popoln nfpeh, ravnotako ze tudi m večerni akademiji bila predmet navdušenih ovacirj tisočgliavih množic, Po zaklljnčkn telovadne akademije so prikorakali s prapori na telovadišče vsi odidellki, niaikar je društveni starosta br. Bogumil Kač zel j čestital dr. Vi k topi Murniku k njegovemu plodonosnemu in požrtvovalnemu 40 letnemu delovanju v Ljubilianskem Sokolu, zlasti pa mu izrekel toplo in bratsko zahvalo za današnjo telovadno akademijo, ki je po njegovi zaslugi doživela tak usipeh. Starosta br. Kajzelj je nato izročil br. dr. Murniku sikromno, a tem pri&rčuejtše darilo »Društveno Sipomenico< v zahvalo za njegovo požrtvovalno aokolsko deloota ie z gibi še mogočno narasla. Tako Sokole kakor Sokolice so vsi deseitisoči občinstva nagradili z nezadrža-nim aplavzom. 1 Za našimi je nastopila skupina ruskih Sokolov in Sokolic. Njihov nastop — vaje po motivih kozaškega plesa — je še posebno užgal. Čuaovite simbolične kompli-nacije njihovega nastopa, ki je bil napol v telovadbi napol v plesu, so mogočno podčrtale težnjo modernega duha v Sokol-stvu, da s telovadbo ne goji samo tradicionalnih gibov, ki služijo higienskemu utilitarizmu, temveč polaga v telovadbo tudi simboliko resničnega življenja in napor duha. DasJ Ljubljanski Sokol, ki je včeraj žel s svojo točko tako mogočen triumf, danes ni nastopil, so tudi vsi današnji nastopi podčrtali zgodovinsko pomembno stremljenje, ki se mu je Ljub-Ija nski Sokol pod vodstvom dr. Murnika že pred leti predal z vso dušo: ustvarui iz telovadbe gibanje, ki naj zajame vsega človeka in oblikuje telo, srce in duha. Za Rusi so nastopile češkoslovaške članice, kri so bile že takoj pri nastopu deležne od občinstva še posebnega pozdrava. Njihove vaje so bile prav tako kjmbinu-cija-plesa in telovadbe, pri čemer pa 30 sc Čehinje še posebej odlikovale po vzorni enotnosti, ki je ves čas niso zgreV.e, dasi so se mnogo premikale v pras^cu. Njihova izvajanja, ki so bila prava umetnost organizirane skupine, je občinstvo na koncu nagradilo s silnim odobravanjem, ki je bilo prav toliko manifestacija b^tstva iu-goslovenskega in češkoslovaškega naroda, kakor tudi priznanje njihovi mdvse vzorni izvedbi. Za češkimi Sokolicami je nastopila impozantna skupina naše pehote. Njihove vaje s puškami, ki so jih vojak? do konca izvajali z odlično enotnostjo, ao bile zgovoren dokaz, da se naša vojska strumno vzgaja tudi za lepoto, ki je v harmoniji skupnosti. Vojaki so bili še med izvajanjem večkrat prekinjeni od spontanega odobravanja občinstva, ki svojih isk-e-nih simpatij do naše narodne vojske nikdar ne taji. Poleg skupine starejših članov, ki so za razliko od današnjega prizadevanja sokolske telovadbe v vzornem redu prikazali skupino Tvrševih vaj, kakršne so se pred 30 leti izvajale na vsesokolskem zletu, je bila posebno obsuta z odobravanjem skupina naših vrlih mornarjev, ki je po melodiji »Buči. buči morje Adrijansko« podala umetniško in tehnično dovršen nastop. Ob tej vaji mornarjev se je na telovadnem prostoru v resnici zazibalo »morje Adrijansko«. V simboliki skupinskih gibov je zalebdela vsa bolest, ki jo nam in vsemu svetu, ki je z nami. zadaja usoda slovanskega morja na jugu. Občinstvo je dobro razumelo naše mornarje in se je z njimi strnilo v eno samo mogočno nacionalno in državno manifestacijo. Da je nad vse ugajal učinkovit nastop sokolske konjenice, je po sebi umevno. Najbolj zgovoren dokaz za to je pač. da so množice vztrajale do konca, čeprav se je dež, ki je is prej parkrat ponagajal. proti koncu zgostil skoro v naliv. Javna telovadba O javni telovadbi sami nam poroča naš sokolski referent: Javno telovadbo sta tudi danes vodila savezni načelnik br. Miroslav Ambro-žič in načelnica s. Elza Skalarjeva. Javno telovadbo je otvorilo 3000 članov z zletnimi prostimi vajami. Nastopila je danes druga polovica članov, oni iz žup. ki so bile obvezane k udeležbi na ljubljanskem zletu Čeprav je bilo članstvo zaradi dopoldanske povorke precej izmučeno, je bila izvedba zadovoljiva in skladna, ro članih je prikorakalo na telovadišče 2900 Hvala vam, bratje s severa! Brat« Češi a Slovaci! Byli jste s nami »vždkj » 6častneky slavneho projevu pevn6 vule jihoslovan-tk6ho n&roda, sjednocene žiti ve svobo-d$ a svobodu hajit. Proži vali jste s nami velke dny slavy, jakych v Lublani Mili parnetnika. Jsme si dobre vedomi, ie ohen, ktery v srdcich našeho lidu vzpl41, roznitili Tyrš a Fiigner, češti beditele a narodni pracovnici, a jsme V&m ze srdce vdžčni a zAstaneme pa-mžtHvi, že Vy, československe sestry a bratfi, jste prispeli k rozmachu naši sl4vy a radosti. Lublan zvlašte Vam nprimnč dekuje za učast, pomoč a čest, kteron jste ji prokazali. Pfed rozehodem V&m všem tiskneme race a prosime, abyste doma povedeli, ie jste u nas byli svedky sjednoceni naroda pod sokolskymi prapory a za zvu-kn sokolskvch pisni. Povezte, že jste na vlastni oči videli zazrak, ktery ještč pfed dvaceti Iety se zd&l blahovym snem. Povezte, že jste tiskli race brat-Jim a sestr&m od Dravy, Savy, Dunaje, Driny, Zety, od Moravy i V ardaru, od more adriatickeho i od jezera Ochrid-skeho, sedlaku, delniku, inteligentu, li-dem všech kmenfi, nafeci a vyznani. Po-vezte, že masy osvobozeneho lidu jsou odhodlany hajit svobodu a že maji dost sil svobodu nhajit. Ve svetove valce jsme my z Lublane, bratri ze Zahreba, Dalmacie a Bosny, bo-jovali proti habsburske monarchii. Naš odboj za hranicemi a vedeni srbskeho naroda spolupracovali s Vašim presi-dentem Masarykem. Po valce jdou osvo-bozene narody spolu jako bratr s lirat-rem; jihoslovansky lid z všech končin zeme manifestoval na Vidovdan 1933, v dobe rozvratu a zmatkfi v Evrope, žc chce byt s Vami zajedno pilirem miru, pr&ce a pokroku. Prosime Vas, abyste povedali bratKm doma, čeho jste byli svedky. članic, ki so zletne proste vaje izvedle vzorno, skladno in zelo elegantno. Ze njihov lahen prihod na zletišče je zadivil občinstvo, ki je članicam priredilo bučne ovacije. Proste vaje so šle gladko, v vzornem kritju. Splošno so članice oba dni izvajale proste vaje bolje od članov. Viharno pozdravljeni so za članicami nastopili Rusi in Rusinje, 136 po številu, ki so po lepem razstopu po melodiji ruskih narodnih pesmi izvajali ruske narodne plese, prepletene s prav lepimi in vzorno izvedenimi prostimi vajami. Zeli so navdušeno pohvalo in burne ovacije občinstva. Čehoslovakinje Pod vodstvom podnačelnice ČOS. sestre Milade Male, je prikorakalo na zletlSCe med viharnimi ovacijami 960 Čehoslova-kinj, ki so po krasnem rajalnem razstopu izvedle divne proste vaje. Učinkoviti gioi očarljivo prelivanje barv, krasni prehodi so občinstvo tako navdušili, da je sestram s severa prirejalo celo med izvajanjem buč ne ovacije, ki so se zlasti stopnjevale ob koncu prostih vaj, ko so Čehoslovakinje zapuščale zletišče. Viharni klici so orili po obširnem telovadišču in ovacije se kar nt so hotele poleči; občinstvo bi najraje videlo še enkrat ta vzoren nastop. Mogočen nastop vojaštva Na enkrat so zaorili po zletišču viharni vzkliki »Živela vojska!«. V paradnem maršu je prikorakalo na telovadišče med burnimi ovacijami 800 vojakov, ki so izvajali telovadno skladbo »Jaz sem Slovan«, sestavo kapetana br. Ivana Kovača. Po le pem razstopu so izvedli ritmične vaje s puškami vzorno in brezhibno med ponovnimi burnimi ovacijami občinstva. Tudi pri odhodu so pretresali ozračje burni vzkliki vojski, tako silni, da so v njih utonili gromi, ki so ravno tedaj streljali pod nebom Imenitno so se postavili starejši bratje (480), ki so izvajali dr. Murnikove proste vaje za H. slovenski vsesokolski zlet Ljubljani leta 1904. Naši starejši bratje, med katerimi jih je bilo več po 60 in celo 70 let starih, so proste vaje izvedli prav strumno in skladno med viharnimi ovacijami občinstva. Sledila je orodna telovadba članstva in ob enem nastopi posameznih žup. Pri orod ni telovadbi so nastopile tri vrste članov na krogih, tri na drogu, dve na bradlji, ena v preskokih čez konja ter dve vrsti članic na bradlji. Vse vrste so pokazale na vseh orodjih prav dobro izvedene vaje, ki so občinstvu zelo ugajale, kar je pričalo navdušeno odobravanje in ploskanje. Pred met občudovanja in odobravanja so bili zlasti drzno izvedeni odskoki s krogov. Nove kmečke čete Na sredi telovadišča pa je med tem izvajala kmetska sokolska četa župe Mostai prav lične proste vaje na štetje. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Nato so sokolske čete iz Korduna župe Zagreb v častnem številu nad 400, v okusnih svojih narodnih nošah, izvedlo sicer enostavne, toda zeio učinkovite proste vaje pod vodstvom 2up-nega načelnika br. dr. Alfreda Pichlerja Pogled na to pisano članstvo je bil očarljiv posebno pri posameznih premenah, ko sta se prelivali bela in modra barva. Nastop teh čet je bil vseskozi vzoren in discipliniran. Po bratih iz Korduna je prikorakalo na telovadišče pod vodstvom br. Spernjaka 120 članov sokolskih čet župe Beograd, ki so s spremi j evan jem klavirja izvedli strumno in zelo skladno proste vaje, ki simbolično prikazujejo delo srbskega seljaka doma in na polju. Občinstvo se je divilo tem preprostim fantom, ki so tako lepo in skladno izvajali svoje proste vaje. Pri odhodu so bili deležni burnih ovacij. Mornarica zopet triumfira Kakor pri vidovdanski javni telovadbi, tako so tudi danes naši vrli mornarji bili deležni entuziastičnih ovacij občinstva. Izvedli so svojo sijajno skladbo «Buči mof je Adri jansko ...«. Kar smo povedali včeraj v svojem poročilu, to ponavljamo danes. Bili so nenadkriljivi, predmet bučnih ovacij za krasne izvedbe svojega nastopa. i Sokolska konjenica Javno telovadbo je zaključil nastop sokolske konjenice. Zal, da je zaradi vedno močne.išega dežja odšlo precej občinstva, kateremu bo gotovo žal, da ni videlo nastopa naše vrle sokolske konjenice. Prvi so prišli na telovadišče člani iz Varaždina in moški naraščaj iz Čakovca, ki so izvedli z dvema konjema tako zvano volti-žiranje. Mladi junaki so na konjih izvajali bravurozne vaje, ki so občinstvu zelo ugajale, v galopu so po eden, dva ali celo trije izvajali lepe naskoke, preskoke in odskoke s konja. Zlasti zadnja točka, pri kateri dva člana v galopu razvneta državno trobojnico, je navdušila občinstvo, ki je mladim konjenikom navdušeno ploskalo. Sledil je nastop sokolske konjenice 67 iz najrazličnejših odseke v iokolskih društev. ki so po pozdravu pred glavno tribuno izvajali v koraku in ga'opu najrazlič nejše, zelo učinkovite in posrečene like ter premene. Končno je nastopila še ljubljanska konjenica z lepimi vajami pod vodstvom br. Vladimira Franketa. S tem je bil javni nastop končan. Bilanca vseh nastopov je nad vse razveseljiva in vzbuja najlepše, čvrsto utemeljene nade za bodočnost. Veseli večeri ob slovesnih dneh Ljubljana, 20. junija. Tudi najbolj slovesnega praznika si ne moremo misliti brez njegove vesele strani. Lepo se mora vedno združiti 3 prijetnim, slovesno pa z veselim. Zato imajo tudi prireditelji mogočnega sokolskega zleta poleg stanovanjskega prehranjevalnega in drugih odsekov tudi veseiični r r*sek. Dnovi sc slovesni, praznini, nekaj majestetične-ga je v prireditvah na zletišču. večeri so so pa ure veselega oddiha i>o resnobnem deJr Ulice zažive še bolj. Skoraj vse mesto je promenada. Povsod se oglašajo godbe. Lokali se polnijo. Pesem greje srca. Ljubljana je zaživela nočno živiljenje. in to življenje vleče tudi domačine v svojo sredo, ne le gostov. Mln.lu.tt je r>a promenadi; fantje so postali oooževa.lci narodnih noš. seveda samo ženskih. Dekleta se pa postavljajo, kot se znalo le sa;;\e. Bil bi res neodpustljiv greh, če bi se ne pokazala te dni in zamudila tako lepo priliko, si mislijo. Na vse mile načine se smehljajo, občudujejo hruste Cehe in zagorele južne brate. In da je v avtomatičnih bifejih še prijetnejša gneča, se prerivajo v njih dekleta, ne da bi mislila na zemeljske dobrote, ki gredo vsem drugim tako v slast. Niti na žeparje ne pomislijo, nič se jih ne boje, čeprav bi posegali še tako nevljudno po tuji lastnosti. Nočno življenje po ulicah in lokalih in prijeten hlad ter poezija parkov in gozdi-čev — vse to še ni nič v primeri z veseljem na veseličnem prostoru na velesejmu. Toda ne smete misliti, da je življenje na veseličnem prostoru že nekaj navadnega za Ljubljančane, ki so pretičali ob velesejmu vse noči tam. Seveda je bilo tedaj imenitno, vendar je bilo tako malenkostno v primeri s sedanjim nočnim življenjem. In Ljubljančanom je manjkal podžigajoč temperament, čeprav so se že tako razživeli pri pokušanju žlahtne kapljice. Ce pride Ljubljančan te dni na veseiični prostor, ga ne bo več prepoznal. 2e pri vhodu je takšna gneča in vrvenje kot v Mohamedovih nebesih. In zdaj si v resnici v Babilonu. Vsi jeziki sveta (kot pač sliši Ljubljančan) se mešajo. To seveda nikogar ne moti, da n. pr. govore Ljubljančanke s Cehi češko, oni pa z njimi slovensko. Na veseličnem prostoru pa seveda ni glavno konverzacija. Važnejše so pogrnjene mize, kjer se vsi najprej razumemo ter smo najprej mednarodni, kajti kozarce zvračamo vsi enako. Povsod se oglašajo godbe. Poskočno kolo marsikoga vzpodbo-de kar v drevoredu, kjer je idealna gneča za žeparje. Plesišča so tako natlačena, da se ne moreš zavrteti pri najboljši volji. Plesalci si pa znajo pomagati na ta način, da se gibljejo namestu v krogu v pokončni smeri. Da je takšna gneča na plesiščih, zasluži priznanje pred vsem ljubljanska mladina, ki niti ne pomisli, da bi gostje tudi radi plesali. Godba igra kolo, naša nadebudna mladina pa poskuša plesati valček. Zvesti prijatelji veseličnega prostora na velesejmu se žrtvujejo tudi zdaj. Kot ob ve-lesejmskih dneh ponuja možak v veliki stojnici »reklamne čokolade«. Zdaj seveda z mnogo večjim uspehom. Možak, ki je delil na velesejmu »gratis« polnilna peresa, je tudi zdaj središče zanimanja pod rdečo marelo. Ponuja pa tudi skrivnostne kovinske žabe, ki ubogajo sleherni ukaz . . . Na velesejmu je rabil samo nemščino, zdaj se pa poslužuje vs<»h slovanskih jezikov. Formule za ponujanje v jezikih, ki jih ni vešč, ima natipkane na papirju, obešenim na palici marele. Tu sta tudi možaka z »aparati« za univerzalno določanje bolezni. Brez njunih »aparatov« bi pa veseiični prostor ne skrahiral, marsikdo bi lahko zapravil pri bolj pošteni »neumnosti« tiste dinarčke. Takšne potrebne »neumnosti« so razne priprave za prepotrebno premikanje, vrtiljaki, avtodrom in »vesela vožnja«. Ne smemo omalovaževati bolšjega cirka; pred njim vabi klovn z glasom, kot da ga dere-jo na meh. Vrtiljaki se vrte zasedeni, človeku igra srce, ko opazuje vse to neznansko veselje, čeprav se ne vrti še on. Avtodrom je tudi rentabilen, vse je rentabilno na veseličnem prostoru. Senzacija nad senzacijo, vožnja z motociklom po navpični steni privablja množice. Na tresočem vrtiljaku se valjajo ljudje z nepopisnim užitkom. Ne, tako veselo še ni bilo na vele-sejmskem veseličnem prostoru! Ljudje imajo denar! Veselo je pri nas, imenitno, samo, da bi nam ne bilo treba vzdihovati, da se bo tako hitro končalo! Za tribunami Nenavadno pester pogled je bil na prostor za glavno tribuno, kjer so se sokolske čete formirale. Tam je vladalo povsem svojevrstno življenje. Brž ko je vkorakala na telovadni prostor ena vojska Sokolov ali Sokolic, že se je zbirala druga, da zavzame mesto prve. In ko se je prva vračala s telovadišča in druga korakala nanj, sta se obe vojski pozdravljali z »Nazdar« in »Zdravo« — prav kakor bi se poslavljali in druga drugi želeli srečno, drugi prvi zaslužen počitek, prva drugi zmago in srečen povratek. Za marsikoga je bilo to novo sokolsko doživetje. In se je tam vse trlo ljudstva ki je občudovalo to bratstvo in disciplino sokolskih krdel. Naši kraji in ljudje Počastitev mučenikov in junakov Beograd, 29. junija. Od vseli vidovidanskih proslav po cerkvah in šolskih zavodih ie bila najsveča-nejša in najboij ganljiva proslava na univerzi. V avali stare univerze so bile velike marmornate plošče z imeni nekdanjih dijakov, ki so padli in pomrli med vojno, okrašene z lavorjevimi vejicami. Vidovdanska proslava na univerzi je bila v prvi vrsti posviče>"a mladim intelektualcem, bi so narodu in domovini žrtvovali svoje nade-polno življenje. Te proslave se je udeležilo tudi mnogo staršev in sorodnikov dijakov, ki so na oltar domovine položili svoja življenja. Značikia vidovdanska proslava 1« bila tudi v Kruševcu. S proslavo Vidovega dne je namreč Kruševac združil tudi proslavo stoletnice svojega osvobojenja. Kruševac je bil središče nekdanje samostojne srbske države in pod vlado kneza Lazarja. ki je padel na Kosovem, se je začelo mesto najlepše razvijati. Kosovska tragedija je zaradi tega posebno težko prizadela to staro srbsko mesto. Z lepo proslavo je bila združena tudi zanimiva razstava raznovrstnih spominov na kosovske mučeni k e in junake. S »Kraljico Marijo« po Sredozemskem morju Niča, 21. junija. Prišli smo v Monte Carlo tako. kakor se je prikazal svetopisemski Bog Mojzesu, v blisku in gromu, dodati imam samo še ploho, ki se je vlila kakor iz škafa. Ljubljančani bi bili odločno mnenja, da smo skoro doma. tako domač je bil ta sprejem na Cote d azur. Sonce, ki nam je bilo zvesto vse dni od Splita dalje, nas je zapustilo sedaj prvikrat. Poročila so dospela sicer že pred dnevi, da na celem kontinentu dežuje, vendar srno mislili, da je vsaj sinja obala Riviere izvzeta. Kako je bilo na Korziki, bodo povedali izletniki, ki so se udeležili izletov. Bil sem zaposlen pri oficielni delegaciji, pa se jih nisem mogel udeležiti, tudi če bi se jih hotel. Pa nisem nameraval. Izleti so stvar, ki imajo svojo dobro stran. Človek n! vedno istega mnenja kot prospektor izletov. pa je lahko na eni ali na drugi strani razočaranje. — Ajaccio sam na sebi je zanimiv in ni dvoma, da je narava Korzike vplii-ala na karakter in usodo moža, po katerem je Korzika postala svetovno znana in od česar spomin na mestece Ajaccio sploh živi. Jadranska Straža hoče s tem svojim prvim potovanjem navezati stike z mornarico v Franciji, ter je razen tega nastopila tudi oficielno na Krfu, kjer se je odposlanec francoskega poslaništva v Atenah, franc. konzul aa Krfu, uradno en plein parade udeležil svečanosti na Vidu ter govoril imenom francoske republike pozdrav in zahvalo na Vidu počivajočim herojem. Drugi pozdrav JS je veljal, kakor že omenjeno, rojstnemu mestu Napoleona. Dalje je programu pozdrav Niči in Cannesu, kjer bodo posebne delegacije sprejete od mestnih načelstev. Za udeležnike tega potooanja postajajo bol in bolj cilji in pomen JS tudi z ozirom na tujino prozornejši in jasni. Predavanje pisatelja Nika Bartuloviča je bilo posebno v tem pogledu poučno, ker je govorij o ciljih JS in njenem pomenu. Omenil je, da bo JS nadaljevala s takimi izleti, ki naj širijo obzorje članstvu m tvorijo propagando za njene smotre. Brez morja ni svobode, naše luke so vrata v svet, morje daje velike koristi, nalaga pa tudi obveznosti, da si njegovo posest varujemo in jo vedno sproti osvajamo. Malo je narodov, ki so tako srečni, da imajo za obrambo že takoj v naprej šesto bojnih ladij — to so namreč naši dalmatinski otoki, kakor je neki novi italijanski pisatelj poudarjal, ko je opozarjal na Dalmacijo. Potovanje JS je za vse udeležnike užitek — morda bo zaradi pregovora, da ni pravila brez izjeme — tudi tukaj kaka bela vrana, v celoti pa smo vsi hvaležni JS, da je priredila ta izlet ter se bomo gotovo tudi pri drugih podobnih izletih radi takoj javili za udeležbo. V kratkem več iz Mar-seilla. Dt. J. C. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Silne nevihte v južnih krajih Strahote orkana v Vojvodini in Sremu — Opustošeno Ovčje polje Novi Sad, 29. junija. V ponedeljek popoldne so nastale strašne nevihte, ki so se v torek popoldne ponovile ter napravile velikansko škodo v srednjem delu Bačke in v Sremu. Te nevihte, med katerimi so divjali silni orkani, so zahtevale tudi 7 človeških žrtev. Gmotna škoda še ni ocenjena, znaša pa gotovo več milijonov. Okrog Siv ca je dobrih 20 minut padala toča v v&likosti golobjih jajc. Po tej strašni toči so bila polja popolnoma stolčena. Tako močne toče ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. V teh krajih so bile hude nevihte s točo tudi konec maia in je tam popolnoma uničeno žito, močno oškodovani pa so tudi sado-nosniki in sploh vsi nasadi. V sremskih krajih toče sicer ni bilo, silni nalivi pa so polegli in steptali žito, tako da ni upati, da bi se še popravilo. V Sremu je največ škode v okolioi Bučinca. Tam so bil« najhujše nevihte v torek proti večeru. Blizu te vasi je elementarna nesreča zahtevala prve človeške žrtve. Kmet Josip Lacek se je s svojimi sinovi med ploho zatekel pod neki skedenj, v katerega pa je udarila stre- la. Kmet 1« bil takoj mrtev, dva njegova sinova pa sta težko poškodovana in so ju sosedje v zadnjem hipu rešili iz gorečega skednja. Tretji sin, ki je na begu pred nevihto malo zaostal, pa je pred nesrečnim skednjem ostal nepoškodovan. Ostale žrtve strele so iz okolice Rume i-n so bile vse zajete od nevihte na polju pri delu Beograd, 29. jiutrtla. Nad Ovčjim poljem je v torek popoldne besnela silna nevihta s točo. ki je napravila veliko škodo. Pred izbruhom nevihte se je nebo nenadoma tako potemnilo, da je postalo temno, kakor v poznih večernih urah. Ljudje so bili na njivah in so v paničnem strahu iskali zavetja pred nevihto. Po hudi plohi pa se Je začela vs«-fpati gosta in debela toča in ko je prenehala, je velik del Ovčjega polja sttčil ledeni pustinji Na njivah in travnikih je le-tžalo toče za dobrih 10 cm na debelo. Na •Ovčjem polju se vrstijo nevihte že od za-Cetka maja, nalivi in tudi toča so že pred •tedni napravili precej škode, sedania škoda pa je ogromna. Dijakov vedno več, uspehov pa manj Na zagrebških srednjih šolah so na Vidov dan razdelili spričevala Vsak peti Zagrebčan — dijak Zagreb, 29. junija. Na Vidov dan so prejeli dijaki srednjih šol svoja spričevala in je sedaj v mnogih rodbinah velika skrb in nevolja. Zaključek •šolskega leta ni ugoden v splošnem že zaradi tega, ker je bilo v preteklem šolskem letu več dijakov, uspehi pa so slabši. Srednje šole je izdelalo 5225 dijakov od 7549. Popravne izpite jih ima 1528, padlo jih je 593, ostali pa niso bili klasifici-rank Najboljši uspehi so na škofijski klasični gimnaziji, kjer je razrede uspešno dovršijo 93.93 odstotkov dijakov. Najslabše uspehe pa izkazuje I. moška realna gimnazija, 'k-jer je razrede izdelalo samo 60.66 odstot- kov. Povprečno so tudi r Zagreba bofjiši •uspehi na strokovnih šolah. Ce prištejemo k akademfkoni ta srednješolcem tudi obiskovalce ljudskih šol, obrtno-nadalfievalnih šol in raznih obveznih strokovnih tečajev in primerjamo to število s številom prebivalstva po zadnjem ljudskem Štetju, vidimo, da tvorijo dijaki in šolarji nad 18 odstotkov prebivalstva ali, drugače rečeno, da je vsak peti Zagrebčan — dijak. Ob zaključku šolskega leta se ponovno ugotavlja, da so šole prevelika atrakcija za starše m da tvorijo tudi zaradi tega zelo težak problem. Za napredek Dolenjske Elektrifikacija kot življenjska potreba Dolenjske — Preskrba s pitno vodo — Najnujn ejša cestna dela Ljubljana, konec junija. Na zadnjem družabnem večeru, ki ga je priredilo društvo »Krka« v tej sezoni, j« društveni predsednik g. dir. Perko govoreč o gospodarskih ciljih društva razložil marsikaj, kar se snuje in uresničuje po privatni iniciativi in s pomočjo banske uprave v spilošni napredek Dolenjske. Tako so že> gotovi proračuni ln načrti elektrifikacije iz Ljubljane proti Kočevju in na drugi strani proti Novemu mestu in Kršikem. Letos najpozneje do novembra bo že izpeljan daljnovod iz Cernuč do Gro-suiplija, kjer bodo zgradili večjo transformatorsko postajo, na katero se bo priključilo zagraško omrežje, da postane tam tok sigumejši. Potreben kredit za elektrifikacijo do Grosuplja je že zagotovljen. Banovina bo dala 300.000 Din, Pokojninski zavod pa 600.000 Din. Z nabavo potrebnega materiala se je že pričelo, tako da bodo delavci pričeli kopati že meseca avgusta. Od celotnega zneska 900.000 Din bo šila ena tretjima za nabavo materiala v inozemstvo, dve tretjini pa bosta ostali doma. Prihodnje leto bodo Kranjske deželne elektrarne nadailijevale z elektrifikacijo od Grosuplja do Kočevja, kier ima banovina svojo lastno kočevsko efleiktrarno. Ti kraji bodo gotovo dobili elektriko že prihodnje leto. ker so deželne elektrarne pogodbeno vezane, da jim jo dajo. Nadaljevala se bo tudij elektrifikacija krajev od Grosuplja proti Novemu mestu, ki bo tudi prihodnje leto izvršena. Stroški bodo znašali za omrežje proti Kočevju okoli 2 milijona, proti Novemu mestu pa poldrugi milijon dinarjev. Najtežja bo elektrifikacija od Novega mesta proti Krškemu in Brežicam. Stroški so preračunani na okoli 8 milijonov. Z elektrifikacijo DotenJske bo uresničena ■ena izmed življenjskih potreb Dolenjske. Doslej ni bilo za Industrijski, obrtni fn kmetijski obrat energije na razpolago. Sedaj dobiva Dolenjska možnost, da se preskrbi z električno energijo tako za razsvetljavo kakor tudi za pogon. Tako bo polagoma ustvarjen eden bistvenih pogojev za tujsiki promeit na Dolemiskem. Ailfc tU Mi*TDOtt ta tvornice K gU-nveg*et*-— Cavejte ee poc*red»l H. H B N J A K, lekarrar - SIS/ K. či skladatelji in narodne pefmi. Ob zaključku koncerta je predsedn k učiteljske ga društva g. upravitelj Gabr jelčič poklonil šopek agilni voditeljici zbora gdč. Zupanovi. V odmorih je igral domači orke3tei pod vodstvom g. prof. Justina Nedavno je zgorelo gospoda^ko poslop je posestnika Franca Berka v Vaneči. Ogenj je izbruhnil okrog polneči in je bila v hipu lesena zgradba vsa v plamenih Kljub takojšnji pomoči se je dalo prav malo rešiti iz plamenov. Stavua je pogorela do tal, zgorelo pa je tud vse gospodarsko orodje in vozovi. Povzročena škoda je precejšnja in je le delnf krita r zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, je še uganka. Sumijo pa, da je kak ujec prenočeval na skrivaj v gospodarsk m poslopju in ga po neprevidnosti zanetil Tihotapstvo ob naših mejah bo kljun Številnim žrtv«m ostalo prava trast prebivalstva. Kakor bi jim bilo v k vi, tihotapijo vse, kar jim pride pod rol:s, četut«i je zaslužek pri tem prav minima -n. Tako ic v Kuzmi naleteli graničarji r i tihotapce, ki so nameravali vtihotapiti č z mejo nekaj sto jajc. Tihotapci pa so pri tem nenadnem srečanju pustili vsa jajca grani-čarjem. farni pa so se razgub;F v noč. Pred kratkem so nekateri r cestniki Jn obrtniki ustanovili gospodar? o zadrugo za Prekmurje r. z. z o. z. v M rski Soboti. Opravilni delež, ki ga mora dačati vsaK član znaša 100 Din, a povrh tega jamči vsak član še z desetkratnim zr 'skom. Glasom pravil namerava ta zadruc i trgovati z vsemi predmeti, potrebnimi v 1 mečkem gospodarstvu, in tudi z živino. Med neštetimi Jutrovega nezgodnega zava -ovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Za arovalnloe »Triglav« izplačana zavarovara vsota po Din 10.000.— ne pomenila n preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem nor noro. Razkrinkana družba krivoprisežni tov V Senti so spravili na varno 13-člansko družbo, ki je po narcn lih krivo prisegala — Med aretirane! sta tmfl dva odvetnik ljenl. Plačati bi moral več 3totlsočakov pa ee je pritožil in je pri d igi razpravi sestopil njegov sin, ki je trd . da je sam brez očetove vednosti podpise pogodbe, ki Subotica, 28. junija. Po dolgi preiskavi Je policija v Senti razkrinkala nevarno družbo, ki Je s svojimi člani in najetimi pomočniki »pomagala« pri raznih procesih z lažnim pričevanjem in krivimi prisegami. Zaprli so 13 oseb, med katerimi sta tudi dva odvetnika, ki sta imela poslovne zveze s to družbo za nabavo lažnih prič in krivih priseg. Preiskava je spravila na dan zanimive primere moralne pokvarjenosti m pohlepa po denarju. Razkrinkani krivoprisežniki pa si še nekako štejejo v dobro, ker se niso bavili z navadnimi zločini, kakor n. pr. s tatvino in ropom. Sodelovali so samo pri raznih pro- jih imajo v rokah dobavitelji. Na ta način bi se bil bogati trgovec izmf al, če se ne bi bilo izkazalo, da je priča, i se je izdajal za njegovega sina, — čla družbe kri-vopiisežnikov, ki je prevzel ogo sina, ki ga sploh ni doma. V drugem primeru pa je ne ca šivilja tožila svojega zapeljivca, ki jo i tudi okužil. Možakar je znan bogatin in 2 bil pri prvi razpravi obsojen na odškodnir.) 200.000 Din. Potem pa se je pritožil ter m jel pri družbi cesih in s-korigirali« srečo raznih pravdar- j krivoprisežnikov dva možaka ja, ki sta pri jev. 1 drugi razpravi povedala, da ta bila v in- jev Iz poslovanja te dobro organizirane družbe sta značilna posebno dva primera: V Subotici so se dolgo časa pravdali dobavitelji z nekim bogatim žitnim trgovcem, ki ni hotel izplačati dogovorjenih velikih zne-Bkov za blago, ki ga je prejel točno po sklenjenih pogodbah. Trgovec je kazal neko drugo pogodbo, o pogojih kupčije, ki so jih predložili tožitelji, pa je trdil, da so izmiš- timnih odnošajih s t.ožiteljii J, da sta jo okužila in da je tako tožen c popolnoma nedolžen. Tudi to krivo prič vanje bi bito odločilno, če ne bi bila že p? ivočasno laz-krinkana nevarna krivoprise: i iška družba. Ta afera je vzbudila veliko enzacijo, preiskava pa se še nadaljuje in j -ide pod ključ še več sokrivcev in poslodaja ?ev doslej zaprtih krivoprisežnikov. PREGLED Masaryk in Dostojevski Profesor praške univerze Jiri HorSk je •»pisal studijo o Masaryku in Dostojevskem. Knjigo je objavil Jan L a i c h t e r, znani praški založnik filozofskih spisov. Med njegovimi izdanji so zastopani vsi večji avtorji od B e r g s o n a do V o 11 a i r e j a. Hora-kova študija mi je všeč predvsem zaradi tega, ker je pisec ob proučevanju filozofa Masarvka in pesnika Dostojevskega spisal nv,>jo lastno izpoved. Tudi v kritiki odločuje osebnofst: za vsako besedo naj čitatelj občuti. da tu napisani stavki niso samo možganski domisleki, marveč da za njimi stoje avtorjevi boji. razočaranja in nade. Abotno ie govoriti o absolutni objektivnosti. V»? mora iti skozi naš subjekt, tudi objektivno mišljenje o kakšni stvari ali osebi. Ker obstoji samo eden relativno človeški j a z, j« subjektivna kritika vzlic vs»m svojim napakam najzanimivejša in naizaneslivejša. Druga prednost Horaka je jasnost. Jasno misli, zato tudi jasno piše. Ima mnogo čuta ;a celoto, zajema io z vsph 6trani in ne miruje, dokler ne prodr? v arhitektonsko okrivnost dela. Njegova študija se razvija pogasi in organsko kakor živo bitje, ki polagoma rase. dokler ne doseže viška. Znan mi je Horakov es?j o Ivi Vojnoviču. ki ga karakterizirajo enake vrline, namreč iirina nazora, globina misli, jezikovna pla-»ličnoet in skladna monumentalnost. Študija o Masaryku in Dostojevskem je izčrpen prikaz poglavitnih idej, ki so mučile in še danes mučijo misleče in 5uvstv«»-ne ljudi. Lj-ti niso zadovoljni z materialističnim reševanjem filozofskih in socialnih problemov, zato iščejo rešitve v svobodnem, neomejenem carstvi idej. Za Marxa in skrajne levičarje ie želodec vse; v neiute-šenem gladu so vzroki in posledice svetovne krize. Za Marxa in prof. Horaka obstoji drugi, silnejši vzrok, ki 6e kaže v n o e t i č-n i h odnosih človeka nasproti človeku. Ne odlo?a ekonomija, marve? morala. Skrajna sebičnost je omamila ljudi; goli, zverinski nagon je porušil vse ograje in jezove, hoieč doseči zažiljeni plen. Danes so na svetu v toliki meri kot še nikdar v zgodovini človeštva nakopičena bogastva, živila, blago in zlato, vendar pa je le redkokdaj v preteklosti bila beda večja kakor v dneh tolikanj hvalisanj splošne civilizacije. Kje je vzrok? V zločinskem instinktu človeka, ki se je v svetovnem pokolju rešil odgovornosti, ozirov in čuta dolžnosti. O morali ni več besede, a brez morale je človeška drjžba samo čreda zverin Ni samo slučaj, da nam je baš J. Horak razložil pomen Masarvka v češki filozofiji in kniiževnosti. Etika mu je izhodišče. Tudi Horaka so mučili isti problemi, zlasti problem, kako spraviti v sklad svojo osebnost z ostalim svetom, človek je po svoji usodi sam, vendar pa je del ogromne celo- te. In če se hoče rešiti in razviti, mora žrtvovati svoj jaz, da bo v skladu s svetom. Biti mora aktiven in pasiven, voditi in biti v6den. Prežet z idejo edinstvenosti vsega, kar je ustvarjeno, je Hordk začel proučevati spise T. G. Masarvka. Preko njega je doumel tudi Dostojevskega. Oba sta >lice in naličje« ene in iste ideje, gledane z osebne perspektive. Oba iščeta rešitve v etiki. Obo-i?co preganja nemir in neutešljiva žeja po spoznanju. Ta se je docela prepustil mislim, oni čuvstvom: odtod borba med živim filozofom in smrtnim pesnikom - modrecem, ki zanima estetika in misleca J. Horaka. Podrobno zasleduje razvoj te stopnjevite borbe. ki doseže višek v trenutku, ko se Masa-ryk obrne proč od Dostojevskega, preverjen, da Rusija ne bo mogla rešiti Evrope, marveč nasprotno: da bo pospešila njeno propast. Ta dramatski moment ie najboli zanimal J. HorSka. Skušal je združiti pesnika in filozofa v celoto in tako uravnotežiti sebe in vse one, ki so na poti, da najdejo 9vojega Boga in svoj življenjski 9moter, kar ja v bistvu eno in isto. Horak pa ta logični sklep docela prenušča čitateljem Spoznali so vse mogoče miselne in čuvstvene zablode ter stranpota volje; bili so opozorjeni na vse pogibeli, ki jih prinaša pretirani ndividua-lizem in je zdaj njihova naloga, da najdejo pot. ki vodi k popolnemu duhovnemu osvo-boienju. Pred vojno je bil hladni razum neomejen gospodar kulture in civilizacije. Po svetovni katastrofi Je nastopil goli. elementarni nagon, da uniči in pomandra vse pridobitve minulih vekov. Iz ene skrajnosti smo padli v drugo: da bi premagali ošabni intelektua-lizem, smo poklicali na pomoč nihilietične bese. In med tema nepremostljivima nasprotjema se ziblje občutljiva tehtnica človeške vesti. Rešitve pa ni zgolj v umu in ne zgolj v čuvstvu, marveč v njuni spojitvi. Če ne bodo današnji politiki in umetniki razumeli te nepobitne resnice, tedaj gorje nam in našim potomcem. Hvala Bogu, da se že kažejo znaki iztreznitve, in če nas leti ne varajo, tedaj bo po močnih političnih in gospodarskih trenjih zmagal razum, združen z voljo in čutom dolžnosti. Politika in gospodarstvo spoznavata svoje usodne napake, filozofi se odvračajo od diskonti-mitete kakega C. Jaspera in R. Fer-n a n d e z a in iščejo novo sintezo. Glasba se vrača k melodiji, slikarstvo k risbi in kompoziciji, književnost k enotnemu svetovnemu nazoru in veri v končni smoter vseh človeških prizadevanj. In kako naj se pospeši ta splošni preporod? Treba je okrepiti vero v 6voj narod, človeštvo in Boga. zakaj če verujemo v te. ne bomo zanikavali niti sebe. Kdor se zani-kuje, ta propada. Zanj je edina logična rešitev — smrt. Toda človeku, naj bo še tako beden, se hoče življenja. Afirmacija življenja pa je delo. Kdor dela, se sproščuje drobne sebičnosti. Preko dela se bo pomiril tudi s svojo skromno ulogo in si bo prizadeval. da vsestransko razvije svoje sposobnosti. Delo je še vedno edino zdravilo zoper pesimizem, ki sioer v razvratu išče svojih žrtev. Optimizem je bojevit in odporen: ojačuje ga vera v končen, za eedaj še neznan smoter. Volja, da dožene ta smoter, najbolj dokazuje, da j e. B. Lovrič (PragaJ. Cankarjevega »Kralja na »etajnovl« bo uprizoril v soboto, dne 1. dija Dramski studio zagrebškega gledališč . Josip Rijavec bo v soboi > gostoval v zagrebški operi kot de Gri ux v Masse-netjevi »Manon«. Delovanje Jugoslovenske e ^ademlje znanosti in umetnosti. Na slov snem letnem zboru Jugoslov. akademije znanosti in umetnosti, ki je bil dne 28. t. m., je nje književni tajnik dr. Dragutii Boranič poročal o delovanju v minul m poslovnem letu. Akademija je izdala de et knjig, med njimi 245. kniigo »Rada« -godovinsko-fi-lološkega in filozofsko-pra^ iega razreda. 246. knjigo matematično, pirodoslovnega razreda, nov zvezek »Zbor: ka za narod ni život: običaje južnih Slo ena«, 18. zvezek »Prirodoslovnih istraži anja kraljevine Jugoslavije«, 45. zvezek »Letopisa«. V kratkem bo izdala »Grad i za povijest književnosti hrvatske« v redakciji dr. Fan-ceva, nov zvezek korespondence vladike Strossmayerja, »Codex dipomaticus« in več knjig rednih izdaj. — Nadalje je tajnik izčrpno porčal o delo anju Biološko-okeanografskega instituta v Splitu, ki je skupna naprava Jugoslovenske in Srpske akademije. Institut bo v doglednem času dobil posebno raziskovalno ladjo. Izdal je že dva zvezka svojih del z naslovom »Acta adriatica«. Iz ostalega poročila posnemamo, da naši znanstveniki sodelujejo pri velikem delu, ki ga p-pravlja Mednarodna unija akademij: Arheološki karti rimskega imperija. \ Itoinače vesli ♦ Proslava 70 letnice Narodne čitalnice v Kranju. Ob prilik! 70 letnega jubileja Narodne čitalnice v Kranju bo otvorjena v dneh 1. in 2. julija v knjižnični dvorani Narodnega doma društvena razstava, ki bo nudila mnogo zanimivosti in dragocenih spominov, ki jih hrani društvo, kakor pisma biskuipa Strossnaayerja, knjigo odličnih gostov ter podroben pregled delovanja posameznih odisekov, kakor pevskega, godibenega, knjižničnega in gledališkega, ki ga bodo pojasnjevale razne slike, lepaki, tiskovine itd. Izredna atrak d j a te razstave ho tudi novi mojstrsko izdelani Selanov relief mesta Kranrja, ki ga je v letošnjem letu nabavilo Tujsko-proimetno društvo v Kranju. Razstava bo otvorjena 1. julija od 15. do 19. in 2. julija ves dan, vstopnina k razstavi znaša le 2 Din. Na razstavi bodo na razpolago tudi jubilejne brošure, ki jih je Narodna čitalnica založila ™b priliki svojega 70 letnega jubileja in jim nastavila izredno niziko ceno 10 Din. Brošura bo vsem obiskovalcem razstave nudila oiporo za ra zumevanje delovantfa posameznih odsekov in vsebuje tudi vso zgodovino društva. ♦ Izpremembe v naSI vojski. Na Vidov dan Je bil objavljen velik vojni ukas o napredovanju in odliko vanju v vojski. Med drugimi je napredoval v čin artiije-rij^keea tehniškega generala Miloš Radi-vojevič, v čdn brigadnega generala pa genercštabni polkovniki Marko Mihajlo-vič, Gj-crgoe Lukič, Velizar Antič, Lazar Tomič, Dragoslav Stefanovič, Peter Arad-7,ič, Jovan Antič, Milivoj Alimipič Dovro Rupnik, Sreten Todorovič, Blaž Vrbiea, Blaž DJk kanovič, Boško Toskič, Milrutin Vučeiič. Mil ari Radovanovič, Dimitrij če-merič, Drago'. :b Stankovič, Dimitrij Pav-lovič, Srevan Pešič, Milan Antič in Milu-tin Stefanovič. Za poročnike korvete so Imenovani absolventi pomorske vojne akademije v Dubrovniku. SOKOLI! SOKOLICE J Posetite slaščičarno in kavarno »Petriček« na Aleksandrovi cesti št. 6. — Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 7493 ♦ Pilotska šola v Zagrebu. Zagrebški Aerokftub ustanovi v kratkem pilotsko šolo, za katero mu je dala dovoljenje ko manda avijacije. V šoli, ki bo v Boromga-;'u, bod^ nameščeni učitelji piloti, že v pnvih dneh se je za šolo prijavilo 40 kamdida ov, med njimi šest Zagrebčank, ki želij postati pilotke. ♦ Skt.ščina jugosiove,nsBrioni<. ♦ »Slnfon ja Boemec. V Bosno Je te rini r>ris,pel f loviti režiser Kari Hartl v ftvrhin sneaia • a velikega zvočnega filma »Sfamfoni ja Bosne«. Filmska ekspedicija šteje - rte mri'- ot članov, nad tristo štati ftov lr, opernih igralcev. ♦ On -'sov marmor v Jugoslaviji, V Te-tcKviu te rini v bližini tamkajšnjega *amo«T-a odikrill obilno ležišče onikso vega :r .rmorria, kakršnega je doslej poznala no Afrika. Ležišče tega marmorja je ? el učitelj Peter Lazič. Ker pa je brez j>< rrebnih sredstev, bo rudnik eks-ploaitir?. v družbi z Radom Pašičem, industrij m v Beogradu. AMES DRAŽBA moških *blek, hlač, površnikov i. t, d. v J EŠERNOV1 ULICI ŠT. 54 * Pogi anri r svetovne vojne. Okrožno sodišče v lar ' ru je uvedlo postopanje, da p«? prosi" j za mrtve naslednji pogrešanci z svetov- ■ vo:r,.->: Karel Krajcar iz Budin--'=»v. Janez Prr'nžnik iz De-sternika, Franc ■ndrejek iz Trikovj, Franc fener iz Tine, Jozrt Fra • iz Kovačevcev, Jurii Bo-knn iz Gornjih Slavečev, Janez Bunderle iz ■me, Jože !'. idinjak iz Rogačevcav, Ja-k-h Mlakar iz .'.elavška. Štefan And raje iz Brezovice, -Aleksander Gjerjek iz Bodon-cp Franc Fjolianec iz Ločiča. Joža Bobna-rič 17 Lj.itortiera, Tomaž Meško iz Kajžar-jev, .fanpz Hprrat iz Nemšovcev, Josip Žo-har -7 Avličaj iCarl škaper iz Poliča, Anton Krambr>rcrer bz Zavrba, Jožef Bunderl iz Pranja, M;hal Kutoš iz Peča m ve,? v Jožef Mol nar Gir" pon Lakoša £>'pfan Somen iz Mali T .ljahe in Martin Brumen iz Per- šetincev * M»' klanjem Je utonil. V torek ipopoMne e jt okrog 20 let stari natakar Justin ' lobj Po rodu iz Trsta in usluž-ben v P -!vhe'f:ii na Bledu, vozil v diruž-bi z d a io- srišema na čolnu po jezeru. F \ jf-zera približno med Suvo-borom otokom so vse trije skočili v vodo, da j se ohladili. Tedaj pa je Goloba neriMnflj Prijel kirč. Zakli ca! je na pomoč, i- a preden sta mu mogla tovariša poma - tj je že izginil v vodi. Tovariša sta nekaj časa isikala, a njun trud je bil z an. O nesreči obveščeni orožniki so ^ero še iskali truplo, a ga tudi niso irr.ir najti. ♦ A^tor js Je do smrti pozovil nekega voznika, v torek dopoldne je Pečnikar-jev a'.' ;s peljal skupino češkoslovaških 17.unov na Sušak. V Mlaki blizu Koče a P« Je avtobusu privozil nasprotij n- ; voznik, ki sta se mu zdajci spi a šila nja. Snričo močnega sunka je zletel vr;7-;k tako nesrečno z voza, da je priletel av pod zadnji kolesi avtobusa, ki sta a čezenj. Nesrečni voznik je bil takoj m*tf:7. ♦ Huda nesreča v džamiji. V bosanski v lasem c; , je v tamkajšnji džamiji pripetila h . a nesreča. Med šolsko službo božjo, pri kateri je bilo navzočih okoli peMeset šolskih otrok, se je-vdrl strop nad 400 !et stare džamije. Med navzoči-mi :e nastala velika panika. Deset oseb Je bilo pri teifl nevarno ranjenih. ♦ Sin ubil očeta, mačeho In dve sestri. V Sajimu v okolici Velike Kikinde je dv a i div a js e tletn i Gjuro Ortik pretekli torek prišel pred hišo svojega očeta in za hteval, naj mu prepiše neko zemljišče Ker je oče zahtevo odklonil, ga je sin udaril s sekiro po glavi, tako da je oče na mestu izdihnil. Pobesneli sin je nato s sekiro ubil tudi mačeho in obe njeni hčeri. Zločinec je bil aretiran ln izročen sodišču. « Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelava, Iz Ljubljane u— Prekmurska svatba. Poleg jrpozva-činov< nastopijo na gostuvanijiu, .ki bo jutri na Tabora zilasti še dve starešini, družlbani in pposn-atbioe (družice), ženin se imenuje po prekmursko »ml a do ž ene«, nevesta pa jsneha«. Ta dva seveda ves čas molčita, glavno besedo imajo ostali. Ne smemo pozabiti godca — harmonikarja, ki spremlja domače in trnje plese, brez katerih ni gostiivianja. — Govori »pozva-činov« in »starešini« pa bodo nudiili vpogled v prekmursko narečje. Prav tako bo ljudsko petje podajalo tip naše melodije. Kdor bo slišal in videl vse to, si bo želel, uudeležite se resnične gostije v SPovenski krajini. u— Zdravstveno stanje med udeleženci sokolskega zleta je bilo tudi v tekru včerajšnjega dneva razmeroma zadovoljivo. V bolnišnici so sprejeli kakih 30 bratov in sester, .Tugoslovenov in nekaj čeho-slovakov. Nekateri so si prizadejali po nesreči lahike poSkodibe ali pa so lahno oboleli. Beležijo tudi primer obolelosti za difteriijo. Včerajšnji dan k sreči ni bil prevroč, ker je ponoči padal dež. Zato tudi med sprevodom ni bilo mnogo primerov nenadnih oboljenj in so sa.marita-ni po odredbi službujočih zdravnikov spravili vsega skupaj v bolnišnico kakih 6 Sokolov in Sokolic, ki jim je postalo nenadno slabo. u_ Steklene drobce je jedla. Po i^jub-ljani je že dalje časa pohajkovala brez posla in živela nemoralno življenje 35 letna vdova po brivskem mojstra Albina P., ki je po svojem pokojnem možu pristojna v Prago. Predisinočnijim je bila precej okajena in io je stražnik iztrgal ponoči iz družbe nekih moških v Tivoliju. Stražnik je žensko vtaknil v zapor, kjer pa je dolgo časa uganjala razne nerodino-siti in silno kričala. Proti jutra pa se je naveličala vpitja in je naenkrat utihnila. Pred zajtrkom jo je našel ječa.r na tleh skoro nezavestno. Nesrečnic.a je v zaiporu ubila v oknu šipo in povžila več steklenih drobcev. Albino P. so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo morali operirati. u__ S češnje je padel. Brezjposelnl delavec 24 letni Stane Š. si je včeraj zaželel češenj, ki jih pa ni šel iskat na trg. Na Erjavčevi cesti je zagledal na nekem vrtu lepo črešnjevo drevo. Brž je bi! čez ograjo in tnidi že na drevesu. Pozobal je že precej okusnega sadja, naenkrat pa se mu je zlomila veja in je podjetni mladenič pia.de! na tla. Obležal je s hudimi poškodbami in so gia morali prepeljati v bolnišnico. u— Ukraden kovčeg. V tivolskem parku, zlasti pa v Lattermanovem drevoredu, rla.da te dni huda gneča. Tam so nameščene tudi številne stojnice, ki nudijo v nakup razno blago, posebno pa Jestvi-ne in slaščice. Včeraj dopoldne je spravil pri enem teh prodajalcev slaščičar Ivan Jurinac, košaro z obleko. Lastnik stojnice pa na košaro ni kaj posebno pazil, kajti kmalu se je je polastil neznan tat i.n jo odnesel. u_ žeparji na poslu. Včeraj dopoldne, med časom siprevioda, ko je vladala na ulicah v špalinjih posebna gneča so stopili v akcijo tudi žeparji. Najbolje so se udejistvovali na Aleksandrovi cesti in pred gdavno pošto, kjer so izmaknili trem osebam listnice. K sreči zneska v dveh primerih nista bila previsoka, a tretji osebi, neki dami, je tat odnesel denarnico s 450 Din. u— Interesantno predvajanje novih avto-pnevmatik. Tvorniea M. Michelin iz Francije je predvajala včeraj opoldne na Napoleonovem trgu svoje nove Superconfort pnevmatike za osebne avtomobile. Predvajanje bo ponovila danes, v petek istotako na Napoleonovem trgu med 12. in 13. uro. nakar opozarjamo avtomobiliste, ki jih bo gotovo zanimala ta najnovejša izpopolnitev v konstrukciji avtopnevmatik. u— Družabni večer, ki ga priredi Obrtniško društvo v Ljubljani svojemu Krape-žu v povodu opustitve restavracije, bo danes v petek 30. t. m. v restavraciji Zvezdi. Udeležite se ga polnoštevilno! u— Izlet k slapu Savice fBled-Bohinj) priredi ?Putnik« z odhodom danes ob 9. iz Ljubljane. Prijavite se takoj zjutraj pri »Putniku« v Gajevi ulici. Povratek popoldne. a_ Dva odlična gosta. Včeraj popoldne sta prispela z sr.ašikim b rziovl a kom v Maribor urednik »Narodnih Listov« g. Urban in profesor praške trgovske akademije dr. TJhlif, ki bosta zastopala centralo č eškos lov a ško-jugoslo vensk i h Lig v Pragi na velikih ma.nifestacijskih zborovanjih v Ljub It a ni. Odpotovala sta takoj dalje. a— Za nocojšnjo izredno sejo mariborskega mestnega občinskega sveta, na kateri bc rešeno dvoie izredno važnih vnra-šanj. namreč nakup gradu g. Berdajsa v maeistratne namene in pa najetje posojila za nujno potrebno zzradbo delavskega azila, vlada v vseh krogih prebivalstva velikansko zanimanje. Grajsko poslopje si je v podrobnostih ocledal preletelo nedelio v spremstvu predstavnikov mariborske mestne občine in pa v navzočnosti bano-vinskega konservatoria g. dr. Steleta tudi naš mojster, arhitekt g. prof. Plečnik, ki bo podal, enako tudi g. dr. Štele, samostojno pismeno strokovno mnenje glede gradu. Kolikor se doznava. stoji mojster na stališču, da je dolžnost mariborske občine, da na vsak način najde takoj primerna sredstva za odkup gradu in njegovo pre-potrebno popravilo in obnovitev. a— Živahno vrvenje je bilo tako na Vidov dan, kakor tudi na včerajšnji praznik sv. Petra in Pavla. V sredo dopoldne je priredilo Oletpževalno io tujsko prometno društvo v mestnem parku promenadni koncert, na katerem je igrala vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode. Pa tudi včeraj dopoldne je koncertirala v mestnem parku vojaška godba, tokrat v korist »Združenja ruskih vojnih invalidov«. Po mestnih cestah, trgih in ulicah pa Je pobirala ošlska mladina s puščicami prostovoljne prispevke v korist ruskih invalidov. Čeprav sta bila oba koncerta v mestnem parku dobro obiskana, se je vendar poaaial močen odtok sokolskega članstva in ostalega občinstva, ki sta odpotovala na dvodnevne velike slavnosti v Ljubljano. a— Zaključek šolskega leta na državnem učiteljišču je bil v začetku tega tedna z maturo, ki se je vršila pod predsedstvom ministrskega odposlanca univ. prof. g. dr. Milka Kosa, dočim jo je vodil na ženskem oddelku ravnatelj g. Kadunec. K maturi je bilo pripuščenih 121 kandidatov, od teh 50 moških in 7'1 deklic. Maturo je napravilo 30 kandidatov in 5S kandidatinj, po 11 absolventov in absolvenk bo delalo maturo v jeseni, 11 pa je bilo reprobiranih za eno leto. a_ Zaključni izpiti na državni trgovski akademiji v Mariboru so se vršili v času med 12. in 24. t. m. pod predsedstvom ravnatelja zavoda g. M. Dolenca. Izpit so napravili z odliko: vanda Lašič, Hilda Lobe, Olga Makuc in Rado goštarič. Trije kandidati so bili reprobirani za 3 mesece. a— Agiina mariborska PT liga, ki si le nadela veliko nalogo, zgraditi v Mariboru prepotrebni protituberkulozjii azil. Je sklenila poslati na počitnice na Pohorje 5 najpotrebnejših otrok siromašnih staršev. Liga zasluži za svoje lepo dejanje vse priznanje in splošno podiporo v delu za dosego svojega velikega ciiljja. a— Mariborski lovci živahno streljajo na skupnih strelskih vajah in prireditvah na radvanjskem vojaškem strelišču. Prihodnje streljanje na leteče golobe bo istotam v nedeljo 2. juilioa ob 14., streljalo pa se bo obenem tudi na vse lovske tarče. a— Za podaljšanje avtobusne zvez« t Teznira. Da ugodi že ponovnim prošnjam tezenskih občanov, je sklenilo ravnateljstvo mariborskega mestnega avtobusa podaljšati dosedanjo progo Glavni, trg - Tez-no do Prešernove ulice na Teznem. Ce se bo proga obnesla, bodo odhajali avtobusi z Glavnega trga ob 7.06. 12.10 in 18.50, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa fcudi še ob 19.20. V obratni smeri bi odhajal avtobus iz Prešernove ulice na Teznem ob delavnikih ob 7.25, 12.25 in 19.10, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa tudi še ob 19.50. Omemjena proga bo ostala v prometu le v primeru, da bo do-volW 1 VT i\T -iit a— Drobiž iz policijske kronike. Pred- stoiništvo mestne policije je prejelo v preteklih dveh dmeh večje število ovadb in prijav, ki pa so se tikale večinoma le manjših prestopkov. V neki predmestni ulici je izvršila večja družba malopridne-žev roparski napad, o katerem pa v interesu preiskave še ne moremo poročati nobenih podrobnosti. Policija je zaplenila pri neki osebi tudi več cerkvenih svečnikov, ki so bili očividno ukradeni. Na Vidov dan popoldne je bilo ukradeno iz veže javne bolnišnice skladiščniku »Splošne stavbne družbe« Jošku Resniku 2000 Din vredno, rdeče pleskano moško kolo znamke »Peugeot« z evidenčno številko 10.188. Iz Celja e— Češkoslovaški Sokoli in Sokolice v Celju. Danes ob 19.23 bo prispelo z vlakom iz Rogaške Slatine v Celje 150 češkoslovaških Sokolov in Sokolic. S kolodvora se bodo najprej podali v stanovanja v Zdravstvenem domu in rudarski šoli, nato pa se bodo udeležili družabnega sestanka v Celjskem domu. Jutri, v soboto dopoldne, si bodo ogledali mesto, opoldne bo obed v Celjskem domu, z brzovlakom ob 14.25 pa se bodo vrnili v domovino. Vabimo narodno občinstvo iz Celja in okolice, da se drevi v čim večjem številu udeleži sprejema dragih severnih bratov in sester na celjskem kolodvoru ter družabnega večera v Celjskem domu. Pokažimo češkoslovaškim Sokolom in Sokolicam povsod, kjerkoli se bodo pojavili, svoje bratske simpatije! e— Žrtve nesreč. Na Vidov dan popoldne je na Sp. Rečici pri Laškem 20 letni železostrugar Josip Fleis doma po nesreči udaril po dinamitni patroni, ki je takoj eksplodirala ter mu odtrgala levi sredinec, prstanec in mezinec in težko poškodovala oba ostala prsta. Na Vidov dan je neki kosec na travniku po nesreči v zamahu s koso zadel 12 letnega posestnikovega sina Stanka Klančnika iz Lok pri Mozirju ter mu presekal levi podlaket do kosti in ga istočasno vrezal tudi v desno ramo. V Zrečah pri Konjicah je na Vidov dan pri stroju za žaganje lesa deska udarila 15-letnega n?jemnikovega sina Stanka Kuko-viča z vso silo v trebuh. Kukovič je dobil smrtnonevarne notranje poškodbe. V Pe-trovčah ie padel 12 letni sin brezposelnega zidarja Vinko Virt s črešnje in si zlomil levo nogo pod kolenom. V Trnovljah pri Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja. 2 stanje barometra, l temperatura. 4. relativna vlaga t %, l smer in brzina vetra, 6 oblačno« 1_10 7 vrsta padavin. 3. padavine v mm. — Tsmperptura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperatura 29. junija Ljubljana 7, 757.0, 14.8, 88, SW1, 8, 6.5, dež; Ljubljana 13, 754.8, 20.0, 64, SW2, 6, _, Maribor 7, 756.4, 15.0, 80, NI, 10, 0.2, dež; Zagreb 7, 756.6, 15.0, 90. WS"W3, 8, 0.4, dež; Beograd 7, 756.4, 18 0, 90, mirno, 6, —, Sarajevo 7, 757.1, 12.0, 80, mimo, 10, _, Skoplje 7, 757.1, 20.0, 50, mirno, 1, ____ Temiperatura: Ljubljana —, 13.8; 22.0, _; Maribor 22.6, 14.0; Zagreb 23.0, 14.0; Beograd 25.0, 16.0; Sarajevo 25.0, 10.0; Skoplje 31.0, 11.0. Zobobol {e strašna stvar No, obupati nikar! ASPIRIN bo bol pregnal Lahko zopet boš zaspaL T. i.i »JUGEFA« k. i., Z*$ret>, Gafera 32. OgU. H refb*. pod S W. 3122 od 23. S. m«. Celju si je 72 letna kočarjeva žena Jožefa Košeninova pri padcu zlomila desno stegnenico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici, e— Zopet drzen vlom ob belem dnevu. V zadnjih mesecih so neznani zločinci izvršili že pet drznih vlomov ob belem dnevu v celjske trgovine. Najprej so vlomili istočasno v trgovini tvrdke Vegi in Bevc na Glavnem trgu in g. Goloba v Narodnem domu, potem v knjigarno Slomškove tiskovne zadruge in v trgovino g. Kolbez-na v Prešernovi ulici in nekaj dni zatem v trgovino g. Boruška v Prešernovi ulici. V zadnjem času so vlomi prenehali, na Vidovdan v opoldanskem odmoru pa je bil izvršen zopet drzen vlom. Zločinci so si sedaj izbrali trgovino Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v poslopju starega okrožnega sodišča v Prešernovi ulici nasproti policijske stražnice. Vrata v trgovino so odprli z vetrihom in odnesli iz blagajne 156 Din, večino drobiža pa so pustili v bla gajni. Policiji kljub stalni čuječnosti še ni uspelo izslediti drznih vlomilcev. e— Samo danes in jutri je še čas za nabavo novih srečk drž. razredne loterije, ki jih dobite v podružnici »Jutra« v Celju. Iz Kamnika ka— Občinske zadeve. Zadnji občinski seji je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Voušek. V svojem poročilu je g. župan med drugim tudi omenil, da je banska uprava odobrila prodajo klavnice. Svojčas je občina poslala notranjemu ministrstvu prošnjo, naj bi se Kamniku poklonilo 2500 mask proti strupenim plinom, ker Je mesto najbolj v nevarnosti pred sovražnimi napadi v slučaju vojne. N'a to je prejela ob čina odgovor, da bodo plinske maske kmalu prišle v promet in se jih bodo meščani morali sami nabaviti, občina pa bo morala preskrbeti svojim udeležencem in revnejšim slojem. Glede prodaje vina s strani vinogradnikov se je sklenilo, da ga bodo od slej smeli prodajati le v parku nasproti občinskemu poslopju. Trgovcu g. Skali se dovoli postavitev stabilne bencinske črpal ke na občinskem svetu pred trgovino proti letni najemnini 100 Din in mesečni od povedi po 5 letih Živahna debata se je vne o vprašanju, ali ima kopališka uprava pravico, da v mejah proračuna v nujnih primerih izvrši kako popravilo brez predhodne odobritve občinskega odbora. Iz de bate je bilo razvidno, da večina odobrava ukrep kopališke uprave. Odobreno je bilo poročilo in predlogi načelnika ubožnega odseka g. Machtiga, le vprašanje postavitve drvarnice in pralnice je bilo izročeno v proučevanje gospodarskemu odboru. Domovinska pravica je bila podeljena trem prosilcem. Pri slučajnostih je bil sprejet sklep, da se ponovno intervenira pri banski upravi zaradi nove uredbe o ometanju dimnikov. Iz Trbovelj t— Kulturna prireditev pri Sv. Katarini. V nedeljo se je vršila v šoli pri Sv. Katarini lepa kuiltuma prireditev, ki je Obrala v šolsiki sobi precej mladega in starejšega občinstva. Na preprostem odru sta izmenoma nastopala zbor šolskih otrok in moški zbor, ki eta pod vodstvom g. upravitelja Jurčeca zapela več narodnih in umetnih pesmi. Pevski zibor, ki sestoji žal le iz malo pevcev, obstoji že drugo leto. Sedanji nastop je že tretji. Po nastopu obeh zborov so otroci živahno odigrali lepo igrico »Vesela domača naloga«. — Pri Sv. Katarini se splošno opaža lep kulturni napredek, ki je mogoč zaradi zares hanmonič-meiga razmerja med šolo in prebivalstvom. G. šolski upravitelj JHirčec, ki vodi vse kulturno delo 8 svojo gosipo soprogo, je tudi dober sokolski delavec; saj vodi akupino 32 Sokoličev in ima celo 6 članov • telovadcev, ki bodo nastopili tudi na letnem nastopu trboveljskega Sokola 2. Julija. r— Kolesarske nesreče. V soboto po-polidme so trenirali nekateri kolesarji na novi cesti, ki pelje v Hrastnik ln se pripravile al i za kolesarsko tekmo, ki se je vršila flruigi dan. Koledar Jerman je pripeljal po cesti v največjem diru. Nasproti miu je privozil avto trgovca Ra-deja. Ko je šofer opazil kolesarje, je za-vozil v stran in vozilo ustavil. Jerman, ki je vozil z največjo brzino in kolesa ni mogel več obvladati, pa je zavozil naravnost v avto. Pri močnem karambolu je flrglo Jermana čea hladilnik v sprednjo šipo, ki jo Je z glavo popolnoma razbil ln odbil še ročk nad volanom. Jerman se je močno poškodoval na glavi ln so ga oddali v bolnico. — V nedeljo popoldne pa je povozil neanan kolesar šolskega učenca in ga tudi močno poškodoval na glavi. Deček je bil preveden t amibuilanco. Kolesar, ki ni imei ne zrron-ca in ne števillke, pa je izginil. Iz Hrastnika h— Sokolska tombola ni bila pretečeno nedeljo tako obiskana ko druga leta. So pač krivi težki časi. Morda je bilo tudi to krivo, da sta se vršili kar dve prireditvi istega popoldne va v Sokolskem domu. Druga prireditev koncerta »Trboveljskih slavčkov« je bila pa zelo dobro obiskana. Hrast-ničani so ta nastop že dolgo pričakovali in so si denar za vstopnino počasi pripravili. »Slavčki« so izzvali pri poslušalcih veliko odobravanja. — Pri tomboli so zadeli tri glavne dobitke: 1000 Din, Lina Ribnikar-jeva, učenka osnovne šole in drugih H*X) Din Štefan Hanžek, delavec kamnoloma ter 500 Din Jože Ferlič, rudar. Tudi drugi dobitki so prišli v potrebne roke. Iz Novega mesta n— Vidovdanska proslava se je vršila pri nas s službo božjo v kapiteljski cerkvi. Navzočni so bili vsi predstavniki uradov z uradništvom in zastopniki Sokola, gasilnega društva in vseh narodnih društev. Trgovine so bile ta čas zaprte, na hišah pa izvešene zastave. n— Komemoracijo za Vekoslavora Spin-čičem priredi »Soča« 8. julija. O velikem narodnem borcu bo govoril publicist gospod Andrej Gabršček iz Ljubljane. Drugi dan 9. julija bo izlet Sočanov na Trško goro. n— Velika proslava strelske družine. Ob prilik otvoritve novega strelišča strelske družine bo na strelišču v nedeljo 2. julija velika slovesnost, katere se udeleže tudi vse okoliške družine in druga društva. Iz Ljubljane dospe zvezna deputa-cija. Zbirališče za odhod na slavnostni prostor bo ob 10.30 pred magistratom. Vabljeni! n— šolsko leto na realni gimnaziji je bilo v soboto zaključeno z običajno proslavo, katere so se udeležili tudi številni starši dijakov. Po govoru ravnatelja g. Vagaje je nastopil dijaški orkester, dijaki pa so recitirali tudi nekaj pesmi. Proslavi je prisostvoval tudi odposlanec prosvetnega ministrstva univ. profesor g. dr. Majnarič. n— Sprejemni izpiti na novomeški realni gimnaziji. K sprejemnim izpitom za vstop v I. razred 26. in 27. t. m. se je prijavilo 87 učencev in učenk. Sprejetih je bilo 50 učencev in 27 učenk, skupno torej 77. n— Nogometna vekma bo v nedeljo 2. julija na Loki med domačim klubom SK Elanom in SK Amaterjem iz Trbovelj. Pričetek ob 16. n— Razne nesreče. V Jablani pri Mirni peči se je nevarno poškodoval posestniški sin Alojzij Cesar, ki je ra skednju nekaj popravljal in potem z odra skočil na seno, nametano na podu. Pri tem je z levo nogo zadel na ostrino noža slamoreznice, ki mu je presekal stopalo. V bolnišnici usmiljenih bratov so morali fantu stopalo odrezati. — V Veliki Bučni vasi pa je na paši krava z rogom raztrgala 8-letnemu pastirčku Stanku Riflu spodnjo čeljust. — Posestnik Leopold Bučar iz Mačkovca pa je padel s konja in se pri padcu občutno poškodoval na glavi. Tudi ta dva ponesrečenca so od-premili v kandijsko bolnišnico. Iz Ljutomera lj— Meščanska šola je zaključila šolsko leto x lepo proslavo v Sokolskem domu. Žal se je prireditev morala zaradi krajevnih razmer vršiti na delavnik in ji je prisostvovalo zato le malo staršev. Učni uspeh je naslednji: od 142 učencev in učenk odličnih 7, prav dobrih 47, dobrih 48 in slabih 40; od zadnjih ima popravni izpit 30, tako da jih je 10 padlo. Povprečni uspeh je torej dober. Soli sta skoro vse leto manjkali dve učni osebi. Sola se udeleži razstave meščanskih šol v Beogradu ob^ priliki kongresa Udruženja učiteljev meščanskih šol 4. in 5. julija. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Iz življenja in sveta Usoda drznega letalca Nemčija mora b!t3 Hitlerjeva ali pa Je ne bo! ? Hifler.jevska policija je zasedla Dom nemških nacionalcev v Berlinu na cesti, ki nosi še vedno ime po predsedniku Reichstaga Fr. Ebertu. — V sredi: Hugenberg, vodja nemških nacionalcev, ki ga je vrgel Hitler iz svoje vlade Naše država brez strankarskega prepira Ka] poročajo iz Nemčije novega .. Prvič: da je pruski prosvetni minister Rust izdal odredbo, po kateri se nemški učeči se mladini prepovedujejo Studijska otovanja v inozemstvo, dokler ne do-aže, da je že dovoljno poučena o lastni domovini in da je sposobna kritično presoditi delo in stopnjo tujega ljudstva. Na isti način je prepovedano odpošiljati v tujino dijaštvo po izmenjalnem sistema. Skratka, hitlerjevski režim se strašno boji, da bi se nemška mladina iz tujine n® vračala z zrelimi nazori glede vrednosti hitlerjevskega hipernacionalizma. Drugič: Državni komisar Hinkel Je napovedal, da bo vlada strogo pazila na to, da bodo člani narodno-socialističnih organizacij in vsi, ki si to lahko privoščijo, obiskovali gledališke predstave. Torej obvezen poset gledališč... To je pa tudi edini način, da pridejo dela kakšnega Gobbelsa, Kubeja in drugih narodno-socialističnih veljakov, ki se v prostem času bavijo celo z »dramatiko«, do svojega občinstva. In sicer do občinstva, ki ne »me niti žvižgati... Razgovor o evropski politiki Poljski narodni park v Tatrah Poljsko prosvetno ministrstvo izdeluje -ta čas načrt za osnovanje narodnega parka v Tatrah. Ta park bo zelo velik ker j« država v tem delu Tatr lastnica obširnih gozdnih kompleksov. Angleška plesna skupina, ki pleše v dobro-bit bolne dece Pristopajte k Vodnikovi družbi »Ne boj se, Tone! Ima zelo dober čut za ravnotežje!« D4 Annunzic bi rad umrl v stratosferi Kaikor poročajo italijanski listi, je na-aBovil Gaibriele .i' Annunzio prof. Picardu pisano, v katerem ga prosi, da bi se smel udeležki njegovega novega zleta v stra tosfero. I« velike višine bi se vrgel potem s padalom na tla. .Pravi, da se dobro zaveda nevarnosti tega podijetja, da pa mu je zelo neugodno misliti, da bi moral umreti v postelji — In vendar bo uoirl v postelji... Ameriški svetovni letalec Mattern, ki ga iščejo zaman c naslednjo vsebino t Dr. Vladimir Bartolr SODOBNI NAUK O ŽIVLJENJU POKOPALIŠČE PREDPOTOPNIH ŽIVALI (s slikami) IN VENDAR SE VRTI! (Ob 300-let-nici Galilejeve obsodbe) Dr. Božo Skerlj: O TAKO ZVANIH ROJENIH ZLO-CINCIH VALJANEC, NE VALJfiNEC (Za Pleteršnikov slovar — D.) Marijana Zel Jeznova-Kok alj: IZ »MINIATUR« (Ljubezen v lepoti — Doživljaj -— Plašč) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Dr. Vlad. Travnerr ČIGAV JE NAJVEČJI OTOK SVETA? (s slikami) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI MODERNA ŽENSKA IN ŠPORT (Šport, mladostni Ideal za žensko) ČLOVEK IN DOM (Boj moljem!) AKO ŠE NE VEŠ (Najmlajši otrok je najboljši — žveplo iz premogo-vega dima — Požlahtnenje mesa) ZA MISLECE GLAVE ŠAH ANEKDOTE JAVNA KNJIŽNICA V N E W TORKU HUMOR (Adamson) Cvetko Golar: GOSPODAR PŠENICA Zvezek vsebuje poleg tega fte dosti zanimivega drobiža ln lepih slik. »ŽIVLJENJE EN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne Številke Din 2.—. Naroča se pri opravi: LJubljana, Knafljeva nI. 5. Nove arktične ekspedicije Ifa drjgl arktični ekspadiciji >8edova< pod vodstvom Schmidta so 1. 1930. doeesrli obalo Severne zemlje in odkrili nekoliko novih otokov. Ker ee je pa Severna semlja htezalr. težko dosegljivo, *o morali spremeniti prvotni načrt, da bi na njej osnovali stalno postalo. Osnovali po jo na W km oddaljenem otoku Kameneva. kjer je prezimila več]« skupina raziskovalcev, ki je potem % dveletnim naporom izvršila ogromno delo. S Številnimi ekepedicijami na saneh so prepotovali preko 3000 km, preiskali trf otoke Severne zemlje, izvršili vsa mogoča zemljepisna in geološka raziskovanja, odknn mnogo koristnih rud (med njimi ein) m »brali bogat znanstveni material. Ta skupina se je sedaj z velikimi uspehi vrnila do-3JOV. ______ »Dobrodelni ples44 Moda, ki bo zbudila veliko hrupa Nekateri pariški modni saloni so začeli propagirati novo poletno modo, ki sestoji iz popolnoma prozornih oblačil. Spodnje oblačilo se tesno prilega te esu in ga je komaj videti. Zdi se, da bo le malo žensk tol-iko pogumnih, da bi si nataknile to garnituro. Samomorilec ob svoji krsti Cerkovnik Franz Almeder iz Klein Hai-ma na Avstrijskem je pred nekoliko dnevi naročil krsto, pri čemer> je navedel svoje mere. Ko je krsto prejel, je nanjo napisal z barvo svojo ime in datum tega dne kot datum svoje smrti. Dan pozneje so našli krsto na parah v mrtvašnici, poleg nje pa je viselo cerkovnikovo ze otrdelo truplo. Španske posebnosti Madridska gledališča imajo po dve večerni predstavi. Druga končuje ob 1. po-polnoči. špansko dekle, ki bi v moški družbi posetilo to drugo predstvo, bi za vselej izgubilo svoj dobri glas. V Sevilji in drugih južnih mestih so spodnja okna hiš, v katerih stanujejo za možitev godna dekleta, opremljena s »snu-baškimi palicami«. Mladenič, ki se je zagledal v lepotico te hiše, se mora po cele mesece in tudi leta sprehajati pred temi palicami sem in tja, dokler ne postanejo nanj pozorni in se informirajo o njegovem položaju in namenu. A nihče ga ne bo pozval naj vstopi v hišo. šele kratko pred poroko sme prestopiti prag svoje izvoljen-ke. Ločitev zakona sio na španskem uvedli šele lansko leto. Odtlej imajo zadevna sodišča v Madridu seveda prav toliko posla kakor ustrezajoča sodišča v Londonu in New Yorku. ANEKDOTA Marka Twaina je zaradi hudobne neki poljski plemič pozval na pištole, "Nrai-n je odgovoril: >Dragi gospod! Zelo mi S?*i, da ne morem ugoditi Vaši želji, hi sicer !z dveh vzrokov. Prvič bi Vap lahko Metre! 1 in poznam Vas premalo, da bi mogel reči, ali je to potrebno. Drugič bi pa Vi mene lahko ustrelili in to bi bilo naravnost nasreča. Postavljam Vam pa predlog: Pojdite v gozd in si poiščite drevo moje telesne širine, Odštejlte korake pravilno in ustrelite. Čž zadenete drvo, Vam bom priznal, da ste imeli pravico biti užaljen. Če pa ne zadenete, bom jaz užaljen, a ee bom velikoc'išno odpovedal Vašemu oprosti hi. Na ta na 'in bova ime. Ia oba na zadevo lep spomin.« VSAK DAN EM Novejša raziskovanja so pokazala, da nimajo naši veliki možgani večinoma nič opravka z vodstvom notranjega obrata v našem telesu. Ohranitev nespremenjene sestave krvi, vzajemno razmerje med dihanjem, krvnim obtokom, izločevanjem Ttd potekajo čisto nezavisno od volje pod vplivom sil, ki niso podrejene možganom. In to je dobro, ker se vršijo ti procesi tako najbolje. Med temi nezavisnimi silami imajo največjo besedo znani »hormoni« in »samo stojni živčni centri«. Preden so jim prišli na sled, so odkrili celo vrsto svojevrstnih »avtonomnih regulacij« v telesu. Sem spada n. pr. dihanje, ki mu je v prvi vrsti namen spraviti ogljikovo kislino iz krvi in ji dovajati kisik. Človek sicer lahko poljubno globoko ali površno diha. a to do neke meje. Izkazalo se je, da eksistira v »podaljšanem hrbteniškem mozgu »center, ki obvladuje ves proces dihanja. Čim doseže količina ogljikove kisline, v krvi določeno stopnjo, se ta center razdraži in dihanje se avtomatično spodbudi. Podobno čudovito sodelovanje kažejo tudi procesi pri prebavi. Pri sprejemanju hrane se v prebavnih organih tvorijo snovi, ki spodbujajo želodec in črevesje k živejše-mu delu. Velik de! krvi se pretoči v te organe. da si nabere hranilnih snovi. Tako se dogaja, da imajo možgani med prebavo Usoda španskega prekooceanskega poleta 160 km od mehiškega mesta Carmen Clampechel so našli uslužbenci neke pe-trolejske družbe razbito letalo in trupli obeh španskih prekoncennskih letalcev Barherana in (iolarta. ki sta pred več nego dvema tednoma startala v Sevilji za polet v Nevv Y«">rk. Zadnjič so ju videli na Kubi, od koder sta se bila podala na zadnji del poti. Najnovejša vrtmsa (Všiki .gojite'!] cvetlic Jan Boli,m ip s križanjem dveh plemenitih vrtnic dobil ti »ov o vrsto, za katero si je ime priskrbel na originalen način. Razpisal je nagradno tekmn-vanje za najbonjše ime. Odiziv je Lil nepričakovan. Oglasilo s« Je preko 472'S oseb, domačih in inozemskih, ki so pre,,o°-ali preko 6000 nazivov. 15 članska ž.rijia se je odločila za naziv »Poema, ki si ga je izmislil vrtnar Polauskv i-z bližine Prage. Bohm je bil zadovoljen, Poiavsky pa še bolij, kajti v šep je vaknil 1000 Kč nagrade. Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda nrijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast, ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. BnBnBRBHBHBHBBOn Kapitan „Lusitanije" umrl V Liverpoolu je umri v starosti 77 let kapitan W'illiam Thomas Turner, ki je poveljeval prekomorniku »Lusitaniji«, ko ga je torpedirala nemška podmornica. Ta dogodek je dal. kakor znano, Zedinjenim državam povod, da so napovedale Nemčiji voino. Wsllaee©va vdova v stiski Iz Londona poročajo, da je bila vdova po slovitem pisatelju kriminalnih romanov fcd-garju Wallaceu prisiljena prodati svoj ltsp Dražba je vrgla 3500 funtov. \Vallace je s svoiimi deli zaslužil sicer miliione. a vsi so že za njegovega življenja skopneli ln je ostavil ogromne dolgove Betem©r iz praznoverja Iz kraja Jodar na Španskem poročajo o strašnem zločinu, ki ga je zakrivilo praznoverje. Dva možakarja sta ubila diveletnegia otroka in prinesla njegovo kri nekemu bolnik«, da bi od nje ozdravil. Morilca so aretirali. - iiinuuaa»m*i.iii Največja lažnivec Na Montparnassu v Parizu so priredili te dni originalno tekmo: šlo je za največjega lažnivca. Na stotine mož se je zbralo k tej tekmi in vsak je smel s podija nese kavarne po tri minute pripovedovati največje laži. Zaradi velike udeležbe se je morala tekma vršiti tri večere. Krono je odnesel 16letni tekač Andre Froidefond. ki so mu za nagrado prisodili 300 frankov. Njegove lažnive zgodbe pa bo priobčil neki bulvard-ni list. Elegantni Pariz Paul Loebe, vodja nemške socialne demokracije in dolgo let predsednik Reichstaga — je moral tudi v ječo Prostovoljna smrt praške igralke V predsobi njenega stanovanja v VrSo-vicah so našli mrtvo 521etno igralko Marijo Škrivanovo. Truplo, ki je bilo že moC-no razpadlo, je ležalo najmanj teden dni v zaprtem stanovanju. $k*ivanovo so šteli pred nekoliko leti med najboljše češke subrete. Nekaj let je bila ravnateljica gledališča Vinohradske spevohrv. Gledališče je propadlo in to Jo je duševno uničilo. Slabe družinske razmere in ločitev od moža so pospešile njeno odločitev, da odide prostovoljno s sveta. Intermezzo pri kraljevem sprejemu AmgfleSkl listi poročajo naknadno k posetu iraškega kralja Feizala v Londonu, da je bil ta poset združen z neprijetnim presenečenjem. Ko so v Buckim-hamski palači pripravljali za kralja dragoceno državno kočijo, so opazili, da je ibil neki neznanec odnesel ž nje dele zJate opreme. Scotland Bard se sedaj trudi, dia bi zflikovca izsledil. Dame in gospodje iz višje družbe na svoji tradicionalni vožnji po Parizu Najbogatejši samec »Najbogatejši samec« na svetu, 561etni jivši borzni špekulant Matthevv Brush se loče v bližnjem času poročiti in sicer s svojo tajnico. Brusha so prištevali v sijajnih dneh \VaIlstreeta med aesetorico nar-večjih špekulantov in njegovo imetje je baje pravljično. PRAVKAR JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA ilustrirane tedenske revije prilično malo krvi, kar ima za posledico znano zaspanost po jedi. Najvažnejši so pa pripomočki, s katerimi si organizem ohranjuje nespremenjeno sestavo krvi. Ne glede na temperaturo, ki se uravnava z znojenjem, večjim ali manjšim delovanjem mišic itd., mora telo skrbeti za to, da se koncentracija soli in hranil v krvi ne spremeni. To se dogaja lahko zavestno, s tem, da občutimo nedosta-janje hranil in moče kot glad in žejo, ai! pa brez naše volje z »notranjimi transalcci-jami«. Tu odločujejo novo odkrite sile: hormoni in samostojni živčni centri. Hormoni se izločujejo iz žlez v krvi in povzročajo n. pr. porast ali padec krvnega tlaka, povečanje ali zmanjšanje sladkorja, pospešitev ali zadržanje rasti itd. Vsak hormon ima svojo protivno snov, ki učinkuje povsem nasprotno. Tako zmanjšuje insulin količino sladkorja v krvi, adrenalin jo poveča. Smotreno sodelovanje takšnih protiv-nikov ustvarja v organizmu ravnovesje. Avtonomni živčni centri so, kakor rečeno, prav tako nezavisni od naše volje in so hormonom čestokrat celo nadrejeni. V teh centrih so »priključne postaje«, ki preiskujejo potrebo telesa po posameznih soleh in hranilih in sporočajo hormonskim žlezam svoja povelja, da vržejo v kri določene hormone, ki spravijo or£antzem spet v red in ravnovesje. Francoski vnanji minister Pa ni Bon-c o u r (levo) s češkoslovaškim vnanjlm ministrom Benešem, ki je skupno z našim vnanjim ministrom Jevtičem zahteval v Parizu pojasnila glede francoske politike o avstrijsko-madžarskem vprašanja Svoboda v Nemčiji Ilirija:FCKolin2:2 (1:1) Ni bi:a slaba ideja povabiti za sokolske dni kako češko moštvo v Ljubljano. Seveda, to al: ono profesionalno češko moštvo bi bilo morda več zaleglo, F. C. Kolin i« kijub svojemu naslovu amaterskega češkega prvaka '.e moštvo malo bolj sekundarne kvalitete. Na Vido-v dan zvečer se ie igrišče Ilirije napolnilo. Bilo ie nad 2000 gledalcev, ki j.ih niti sokolske prireditve niso toliko utrudile in izčrpale. Med njimi ie bilo mnogo sokolskih gostov, in ne malo je bilo tudi takih, k: so sploh prvič prisostvovali nočni sortni prireditvi. F. C. Kolin: Zahajsky, Ptak, Somberg Bara, P-.aček, Šafranek, Pospišil, Motak Vilikus, Vlusil. Kučera. Ilirija: Rožič, Strehovec (Drenik), Berg-lez, Untcnreiter, Varšek, Belak, Ice, Lah, Svetic, Doberlet, Pieifer. Igra ostala neodločena, kar še naj-boi»j ustreza pokazanemu znanju in poteku dogodkov. Začetkoma so bili gostje precej v prem či m tedaj so prišli v vodstvo. Druga patov:ca prvega polčasa pa je pripadala lelo-zelenim, kar so tudi izrazili z izena enjem, Njihova premoč ie trajala še prvi del drugega polčasa in so tedaj prišli z služeno v vodstvo, toda koncem gre so :ostje krepko pritisnili, pognali domače v obrambo in v tem delu igre dosegi; ve; kot zasluženi remis. Sicer pa -gra ni bila na posebni višini. Sama p iblika je ponovno dajala izraza svojemi negodovanju zaradi mestoma zelo slabe izvajanih akcij, če se je pa temu aii oner. u delu moštva, najsi bo domačega ali pa o s tov, kaj lepega posrečilo, pa n" skoparil . s spontanim priznanjem. Pri g »•stih je še najbolj ugajala desna stran n hovega napada. Pospišil in Motak sta se ?po razumela in z dobro podporo raapoio; eneza h alfa Bare vedno ne-varno (prodira: . Motak je tudi zabil oba gola za svoje birve. Mani je bila uspešna leva ■stran nr.pada, še celo po izločitvi Kučere v drugem polčasu, ko ga ie zaradi blesure »morala nadomestiti rezerva. V halfih je bil Ptaiek ze'lo požrtvovalen, to je obenem i: egova glavna vrlina, sicer pa ic malo ok >ren; včasih je dobro pošiljal žege 'naprej, v detenzivi pa ni bil prekoristeri. ■Safrane je Imel veliko posla z desno stranjo iliri anskega napada, tembolj, ker je fmnogok at mora! na pomoč Sombergu, ki (prav gr :ovo ni bil branilec velikega for-^mata. F>ieg njega pa tudi Ptak, čeprav ne iprimern siguraejši, n; da! prav dobrega (branilca, tako da so imeli Čehi v svoji ožji obramb! najšibkejši del moštva. Pač >pa razip lagajo s prav dobrim vratarjem, n ile v g vinem njegova zasluga, da jim ni ibila mreža stresena več ko dvakrait. IV.o-Isfevo g-o.i prizerrmo i.qrro nizkih pasov, ni ipd v tc n toliko močno, da bi m g'o \ riniti nasprotniku svoj stil igre. V visoki igri, ik: jo j; forsirala Ilirija, so bil: šibkejši ipartner. Tehnično so kolikor toliko izve?-rbatii in grajo sicer ostro, pa vendar še iprecej f ulr. Belo- iler' so nedavnemu uspehu in neuspehu >rdružili sedaj še neodločen rezultat. 5 od daleč niso pokazali igre kot iprot: M.dgarom, v češkem moštvu pa tudi niso xi; na nasprotnika kakovosti gra-iškcga S ortkluba. V splošnem pa s pred-ivedeno -gro ne moremo biti zadovoljni. £e najlb Ijgo igro je dala obramba, ki e: .je bil s er Strehovec svoie četrt ure najslabši m "ž, pa našel v Dreniku bol jšega •nasledi" a. Skupaj z Berglem. Streljalo se je sn ah mnogo, ipred oh. -na goloma iti iz vsake pozicije. Leva stran nabada se ie tekom drugega polčasa -ialo bolj razigrala, tedaj ko je iDoberle: nenadoma postregel i nekaterimi potezam ki «o spominjale na njegove najboljše č; e. Pfeifer ie bil prodoren, pa ne v svoji najboljši formi. Svetic a ie bilo v napadu ; r najmanj videti. Tudi halifi niso dali svo ob;čaiine igre. Ze>lo slab in po •ne potreb- em še oster povrhu ie bil Belak. ki je da svoiemu krilu preveč svobodno dihati. V sp!ošnem pa halfi n-so povezali •moštva celoto in od tod izvira tudi malo uspešna i boli raztrgana igra. ki io ie moštvo p-ed' edlo. Janš ra imeli obe moštvi zelo mnogo iti je prav za prav čudno, da so obtičali samo štir e goli. V vodstvo so prišli gostje že v 6. -rnuti po Motku, izravnal pa je Doberlet v 29. minuti z osfcra-plasiranim strelom. V drugem polčasu ie Pfeifer zaključil ofenzivno periodo svojega moštva v 20. minuti z neubranljivim strelom iz neposredne b ne. pri čemer iA pripravljalno delo izbono končal Doberlet, Motak ie pa v 27. mi tii ieno zaključil nenadni ofen-zivn; sunek po evi strani napada s tem, da ;e one al ž^go z glavo v mrežo. O. C:rrrerman je sodil nepristransko, le v presoji 'oulov :e bil prepovršen in tako -se je igra po nepotrebnem ostro razvite. Z'asti ie 1 o vol 11. ali pa spregledal, igro z rokami. ,V odmoru met kladiva Pavzo med obema polčasoma je izpolnila lahko-a etska točka. Naši najboljši metali kladi.a so v propagandne svrhe izvedli vsak po tri mete kladiva in ie bil deležen posebnega priznala naš odlični reprezemtativec Pedro Gojič (Hašk), ki ie s krasno tehniko zagnail kladivo preko 46 metrov. Poleg njega sta nastopila še člana 1 e Step šnik in Zupan. T Zaključek prvenstvene sezone v Celju Atletik : SK Laško 9:0 (2:0) Celje, 29. junija-Danes popoldne se j? v Celju s ponovno prvenstveno tekmo med Atletiki in SK Laškim zaključilo letošnje prvenstveno tekmovanje v nogometu. Po današnji zmagi Atletikov eo se klubi dokončno plasirali v naslednjem redu: SK Celje 20, Atletiki 14, Olimp 12. SK Laško 8. Jugoslavija 6 in SK Šoštanj brez točke. Današnja igra je zelo trpela zaradi hudega dežja: razen teea ja bil tudi obisk zelo pičel. Na razmočenih tleh ee moštvi mVa mogli prav razviti. Atletiki so igrali predvsem vztrajno, po odmoru pa eo bili sploh stalno v premoči. Igra ie bila izenačena ie do odmora. Laščam so si zabili tik pred koncem lasten sol. Tekmo je sodil s. Šalekar objektivno. ISSK Maribor : SK Železničar 4:3 (2:2) Maribor, 29. junija. Na igrišču Maribora sta odigrala v sredo zvečer Maribor in železničar prijateljsko tekmo, ki je končala s pičlo zmago belo-črnih. Tekma je imela glavni namen, da nudi Maribor svojim igralcem zadnji trening za težki nastop v Splitu, ki bo prihodnjo nedeljo. Maribor je preizkusil nove moči v napadu, ki pa se žal niso obnesle. ISSK Maribor: Zelan, Koren, Savo, Stare II, Kirbiš, Kukanja, Miro, Dušan (Miloš). Konič, Najžer. Jurgec. SK železničar: Jandl, Frangeš, Zgonc, Forej, Frangeš, Ef^erl, Pezdiček I, Golinar, Pezdiček II, Paulin, Ronjak. Po tekmi proti Splitu smo od Maribora prav za prav mnogo več pričakovali. Manjkalo je sicer nekaj igralcev, toda moštvo, ki je tri dni poprej v tako lepem stilu zaigralo, se ne bi smelo pustiti impresionirati zgolj zato, ker mora nastopiti z nekaterimi rezervami. V splošnem je moštvo dalo zelo povprečno igro. Niti ena formacija se ni povzpela nad povprečnost. železničarji so večino igre jemali s prav resne strani. Poedina mesta v moštvu so zasedena z dobrimi močmi. Najboljša formacija je bila nedvomno napadalna vrsta, ki je lepo kombinirala in tudi mnogo streljala.. Srednja vrsta železničarja je absol-virala zlasti mnogo defenzivnega posla in to z uvaževanja vredno pridnostjo. Dobro igro je podala tudi ožja obramba, zlasti vratar je igralec odličnih kvalitet. Igra je bila fair, spočetka je potekala v prav lepem tempu, v drugi polovici prvega dela pa je postala mlačna. Druga polovica igre je minila v znamenju konstantne premoči železničarja, bila pa je zelo raztrgana in se je počasi razvila v pravcati dvoboj med železničarjevim napadom in Mariborovo obrambo. Obe moštvi sta sicer pokazali, da znata kombinirati, toda take demonstracije so bile prav kratke; igra Je vedno znova prehajala v kick and rush brez pravega smisla. Rezultat ne odgovarja poteku igre in bi bila zmaga železničarja več ko upravičena. Sodil je g. Vesnaver objektivno. V predtekmi je zmagala rezerva železničarja nad rezervo Maribora s 3:2 (2:1). Zmaga BSK v Zagrebu BSK : Gradjanski B : 2 (1 : 1). Zagreb. 29. junija, n. Današnja državno-prvenstvena nogometna tekma med BSK in Gradjanskim se je končala z zmago boljšega moštva. Domači so takoj od začetka drugesa polčasa vozili z 2:1. pozneje pa so popustili, tako da so Beograjčani izenačili in zabili še zmasonosni sol. Igra je bila zelo živahna in napeta, toda ne ostra, ker je znal sodnik v kali zatreti vsako nepravilnost. Obe moitvi sta bili ves čas precej vznemirjeni. V drugem polčasu je bilo treba tekmo zaradi dežja prekiniti za 10 minut. — Sodil je g. Petkovič iz Beograda. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes redni trening ob 17. Ob 21. seja sekcije pri Mikličn Zmaga Rapida v Beograd«. Snoči fe odigral BASK nočno nogometno tekmo proti dunajskem Rapidu. Domačini so podlegli sostom s 5 : 4 (2 : 2). Bask je sicer spočetka prevladoval, dokler ni Ačimovič ustrelil lasrtnesa gola. Igra je bila v ostalem precej izenačena in bi ji bolj ustrezal neodločen rezultat. Dunajski SK Rapid v Mariboru. Svetovno znana enajstorica dunajskega Rapida bo gostovala v torek 4. julija v Mariboru ter odigrala proti mariborskemu Rapidu prijateljsko tekmo. Tekma se bo odigrala ob 18. uri na igrišču Rapida. Službene objave LHP. Danes ob 18.30 redna seja upravnega odbora. Dnevni red važen, zato je polnoštevlna udeležba vseh odbornikov potrebna. Sodniški kandidati in podsavezni sodniki se opozarjajo, da se vršijo v nedeljo dopoldne ob 8. v Ljubljani savezni sodniški izpiti. Kraj in ostale podrobnosti bomo še objavili. ar v rctaja aktivna Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o naši zunanji trgovini v maju. Navzlic težkočam, ki so se v tem mesecu pojavile pri izvozu svinj v Avstrijo in Češkoslovaško in ki niso ostale brez neugodnega vpliva na splošno sliko našega izvoza, smo vendar v maju tako po količini kakor tudi po vrednosti več izvozili nego lani v istem mesecu. V maju je znašal naš izvoz 257.145 ton (lani v maju 175.063) v vrednosti 244.2 milijona Din nasproti 219.8 milijona Din. Po količini je bil torej letos v maju naš izvoz kar" za 82.082 ton ali 46.9 odst. večji nego lani, po vrednosti pa se je nasproti lanskemu maju dvignil za 24.4 milijona dinarjev ali 11.1 odst. Pa tudi uvoz je bil v maju razmeroma velik. Uvozili smo v tem mesecu 63.949 ton (lani v inaiu 55.027 ton) v vrednosti 237.8 milijona Din nasproti 234.6 milijona dinarjev v lanskem maju. Naš uvoz se je torej v pret. mesecu po količini povečal za 8922 ton ali pa 17 odst., po vrednosti pa za 3.2 milijona Din ali 1.4 odst. Navzlic povečanju uvoza je bila naša trgovinska bilanca tudi v maju aktivna, in sicer za 6.4 mili jona Din. dočim je bila lani v maju pasivna za 14.8 milijona Din. Gibanje naše zunanje trgovine je bilo v prvih 5 mesecih t. 1. naslednje (v milijonih Din): januar februar marc april maj izvoz 232.2 224.4 255.8 225.2 244.2 uvoz 172.2 180.0 246.9 208.4 237.8 saldo +60.0 -f 4-1.4 -f 8.9 4-16.8 4- 6.4 jan.-maj 1933 jan.-maj 1932 jan.-maj 1931 jan.-maj 1930 jan.-maj 1929 + 136.5 — 62.0 —231.4 —119.0 —605.3 1181.8 1045.3 1125.4 1187.4 1965.5 2196.9 2854.4 2973.4 2458.8 3064.1 Naša trgovinska bilanca je torej za prve mesece t. 1. aktivna za 136.5 milijona Din, dočim ie bila vsa prejšnja leta za isto razdobja pasivna. Letošnje povečanje izvoza. Letos je bil naš izvoz v vseh mesecih, razen v aprilu, po vrednosti večji nego lani, po količini pa je od početka leta precej presegal lanski obseg. V prvih 5 mesecih smo letos izvozili že 1,052.324 ton, dočim je znašal lani v istem razdobju izvoz le 893.980 ton. Obseg našega izvoza se ie torej letos do konca maja dvignil že za 158.344 ton ali za 17.7 odst. Od tega povečanja pa odpade polovica na maj, in to navzlic izvoznim težkočam. ki so se v tem mesecu pojavile. Po vrednosti pa se je izvoz nasproti lanskemu letu dvignil le za 56.4 milijona Din ali za 5 odst., ker so pač letos izvozne cene nasproti lanskemu ietu ponovno popustile. ASK Primorje (nogometna sekcija). r^incs ob 1730 strogo obvezen trening za 'tralce: Stare. Svetic. Juora Zedinienih držav vršijo stalna posvetovanja med guvernerji in zastopniki velikih novčaničnih bank, kakor tudi med vodilnimi politiki. Kakor je podoba, bodo evropske države na prizadevanje Francije 5e podvojile prizadevanje. da pridobijo Zedinjene države za stabilizacijo dolarja. V poučenih krogih pričakujejo, da bo Anglija oficielno izjavila, da se hoče vrniti na zlati standard, kadar bodo za to dani posoji in da bo tudi pri nadaljnjem padanju dolarja obdržala funt na sedanji višini. Kontinentalne države « zlato valuto pa so sklenile, da hočejo za vsak primer obdržati zlati standard. Enotno fronto držav z zlaito val.ito le malo moti dejstvo, da sta Estonska in Letonska po sklepu obelf parlamentov v sredo zapustili zlati standard in da bosta obe državi svoji valuti naslonili na šedsko krono. Gospodarske vesti = Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme, ki je bil sprejet v Narodni skupščini 14. t. m., v senatu na 20 t. m., je sedaj objavljen v »Službenih Novinab« od 26. t. m. in ie s tem dnem dobil obvezno moč. — Stanie posevkov. V Vojvodini je stanje posevkov navzlic neugodnemu vremenu še precej usodno. Žito ie v razvoju zaostalo za 2 do 4 tedne. Pšenica kaže prilično dobro, čeprav obsto;a še nadalje velika nevarnost zaradi rie, ki se lahko poiavi, Pe nastopi vročina. Sedan;e hladno vreme še ov'ra rjo. Nevarnost ie zi rjo največja, kadar i * zrnje še mlečno. V poplavljeni 9lavonski Posavini sejejo 6edaj činkvamtan, ki lahko še dozori. Koruza kaže bolj slabo, čeprav se je nekoliko popravila Vsekanor pa ni računati z obilno letino. — Povišanje diskonta Nizozemske banke. Nizozemska banka je v zvezi z navalom špekulacije na holandski goldinar povišala v sredo s takojšnjo veljavnostjo diskont od 3.5 na 4.5 odst., lombardno obrestno mero pa od 4 na 5 odst. —- Haussa na ameriškem (žitnem trgu. Na ameriških žitnih borzah so tečaji v prvih dneh tek. tedna znatno poskočili, vsekakor v mnogo večji meri, kakor pa bi ustrezalo padcu dolarja. Na chicaški borzi se je pšenica od sobote do torka dvignila od 82.25 na 95 centov, potem pa se je trg pomiril in včeraj ie bil zabeležen začetni tečaj od 89.50. Tudi notacije za ko ruzo so se dvignile. V Winnipegu pa je bila včeraj zabeležena za pšenico notacija 76.50 nasproti 70.25 centov v soboto. B©rye 29. junija. Ljubljanska in zagrebška borza danes njsta poslovali. Na beograjski borzi je deviza New York v skladu z zunanjimi tečaji ponovno precej popustila (na 56.79 do 57.16 skupaj s premijo ed 28.5 odst.), tako da znaša ves padec v tekočem tednu okrog 2 in pol dinarja pri dolarju. Holandski goldinar se je umiril. Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu trgoval po 8.75, grški boni pa so notiraii 42 do 43.50. Na beograjskem efektnem tržišču ie bilo malo prometa. Vojna škoda je nekoliko pooustila in se je trgovala po 196 in 195.50. Devize Beograd. Amsterdam 2302.07 — 2313.43 Berlin 137.91 — 13 0871. Rruselj 803.02 do 806.96, London 194 30 — 195.90. Milan 302.13 do 304.53. Npwvnrk kabel 4441 38—4469.64. ček 441938 — 4447.64. Par<'z 225.88 — 227. Pra-ra 170.79 _ 171.65, Curih 1108.35 "do 1113 85. Curih. Pariz ^0 38. London 17 60. New7ork 901. Briseli 72 50. Milan 27.90. Madrid 43-40 Amsterdam 207.30. Berlin 122.70, Dunaj 57.905. Stockholm 90.80, Oslo 88.25, Koben-havn 78.25, Praga 15.41, Varšava 58.05. Bukarešta 3.08. Efekti Beograd. Vojna Škoda 196, 196.50 zaklj.. 7«/t investicijsko 44.50 zaklj., 6*/» begluške 33 — a3.25. Narodna banka 3800 — 3850. Priv. agrarna banka 217, 215 zaklj. Blagovna tržišča 2IT0. -j- Chicago, 29. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 89.50, za sept. 92.25, za dec. 95; koruza: za julij 49, za sept. 49.125, za dec. 52.25; oves: za sept. 42.50, za dec. 43.25. -f- Winnipeg, 29. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 76.50, za okt 80.375, za dec. 84.625. + Sombor>ka blagovna boria f27. t. m.) Tendeaca stalna. Promet 47 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor, gomjebaška 212.50 — 215; baška potiska 215 — 217.50; slavonska, sremska 210 — 212.50; banatska potiska 212.50 — 215; banatska 210—212.50. Koruza: baška 70 — 72; baška za julij 71 _ 73; baška bela 69 — 71; baška Dunav šlep 71 — 73. Oves: baški, sremsfci, slavonski 85 — 90. Moka; baška, banatska >0g< in »Ogg« 345 — 360; »2c 825 — 845; >5« 905 _ 320; >6< 285 — 290; V7< 185 do 195; >8< 65 — 70. Fižol: baški 100 — 105 -msr IKON VSAK APARAT, PA TUDI BOX DVOJNO SVETLOBNO MOČAN S FILMOM « PERNOX » Sdk®! v nemile! luči „Sokol je bil najgenialnejša priprava za nacionalno revolucijo" — Brez zlobnosti ne gre Zanimivo je, da je prav te dni, ko se je Ljubljana in z njo vsa jugoslovenska Javnost z vso vnemo pričela pripravljati na velike sokolske svečanosti, katerih odmev bo odjeknil daleč preko mej srednje Evrope, znana nemška revija »Reclams Univer-sum« na -uvodnem mestu prinesla članek »Der Sokol und seine Idee«, opremljen s celo serijo fotografij, ki naj prikazujejo delovanje današnjih jugoslovenskih — ou-nosno po besedah anonimnega nemškega pisca — srbskih Sokolov. Članek je zanimiv dokument tradicionalnega nemškega repo znavanja slovanske zgodovine in slovanskih zadev, obenem pa je v njem tudi z n ko naivno iskrenostjo izpovedano vse spo štovanje in ves rešpekt, ki ga nemški pisec občuti nasproti živim, zdravim siiam ki so organizirane v slovanskem Sokolstvu V celoti je članek preveč zmeden in premalo konkreten, da bi bilo vredno ž njim polemizirati od odstavka do odstavka. /Sa nimivo je samo, kako nemški člankar skozi očala hitlerjevske »Gleichschaltunge« in pod vplivom vladajočega šovinizma s težkimi besedami obsoja pokojno Avstrijo, da je bila nemštvu »sovražna« in da Jc preveč »protežirala« Slovane. Članek sam se glasi: »Generalni štab bivše c. in kr. avstrijske armade je imel svoje skrbi: Bodoča vojna tako je menil, se bo pač težko dala voditi samo z rezervisti. Bodoča vojna bo voina ljudskih množic in zato bo treba v vsen državah poklicati pod orožje milijone im» in morda tudi žene. V teh in takšnih okoliščinah generalni štab avstro-ogrske armade ni imel nobenega pomisleka proti temu, da so oficirj: poučevali »Sokole« v bojnem streljanju. »Sokoli« niso veljali za nič drugega kakor za slovanska telovadna društva. Na zunaj se torej spočetka skoraj niso razfi kovali od onih Jahnovih učencev, ki so vsa ko nedeljo in ob drugih slavnostnih prilikah hodili po cestah nemške Avstrije t svojim činčin-bumbum-trara. Začeli so bili to stvar Čehi. Ko je avstrijska vlada pod Taafejeni in Badeni-jem iznašla češko narodnost, da bi ustva-Tila nekakšno protiutež nasproti avstrijskim Nemcem, ki so bili okuženi od vele nemškega duha, tedaj se je po številu neznatna češka inteligenca podvizala, da osnuje organizacijo, ki jo je označevala za telovadna društva in jo nazvala »Sokole« Čehi, katerih smisel za državnost in na rodnost je moral šiloma spati spanje pravičnega poltisočletja in še delj, so nenadoma dali iz sebe može presenetljivih po litičnih sposobnosti. Naj imenujem same Riegra... Ta Rieger in ljudje okrog njega so torej ustanavljali telovadna društva, jih ime novali »Sokole« in jim ustvarili uniformo da si je pripravnejše in lepše ne moremc misliti. Pa kakor je bila zunanjost teh Sokolov vojaška, tako vojaška — in kar je še hujše — politična je bila njih organizacija Nemški državljan je k temu telovadnemi društvu pristopil ali pa tudi ne. Češki (in pozneje tudi hrvatski) državljan je mora) postati član Sokola, če ni maral samega sebe gospodarsko upropastiti in se izpostaviti brutalnemu bojkotu. Vsak Čeh ni bil zmožen vojaščine. Zate je bila tu civilna organizacija Sokola, ln kdor ni bil vojak ali oficir, je bil lahko pa »okrožni-« ali »postaje načelnik« (Be-zirkshauptmann, Stationsvorstand; odkod je nemški pisec pobral te naslove, ve sam bog. — Ur.) Če bi bili na Dunaju malo manj natvn; in malo manj nemštvu sovražni, bi se bili pač morali vprašati, kakšen smisel naj Ima to igračkanje, da so mlinarja postavili zc »Hauptmanna« in veletrgovca za »Bezirks-hauptmanna«, ko je vendar že bil tu pravi »Bezirkshauptmann« (okrajni glavar)... Sokol je bil najgenialnejša priprava revolucije. In ko se je cesar Karel s svojim nadvse mizernim oklicem »Moji narodi sc zreli« (»Meine Volker sind miindig«) sam oropal vseh pravic in časti, tedaj v onih avstrijskih deželah, po katerih so prebivali Slovani, niti za sekundo ni nastopil va kuum. V hipu so ves državni aparat zavzeli zanesljivi Sokoli: vojaštvo, civilno uradništvo — čeka! Vse to je bil Sokol. Sokola in njegovo idejo so v teku časa osvojili vsi avstrijski Slovani. Sokol je naj sijajnejši primer, kako se nova država ustanovi iz stare. Sokol je najstrašnejše svarilo za državno tvorbo, ki ne zna vse bojne volje svojega ljudstva, vseh idealov svobode in vse ljubezni ljudstva brezpogojno in brez ostanka absorbirati v celoti državnega naroda.« Med besedilo članka je vpletena vrsta slik, ki naj bi nemškemu občinstvu nazorno prikazale Sokolstvo. Dasi v vsem članku ni besedice o sokolskem gibanju med Srbi in vobče v Jugoslaviji, predstavljajc vse te slike samo prizore iz srbskega Sokola in sicer po vsem videzu samo iz sta rejše dobe. Toda ker pisec s prizori iz sokolskega gibanja med Srbi ni mogel podkrepiti svoje »teze«, da je Sokol nekakšna bojna, vojaška organizacija, je sokolskim slikam pridejal še eno: skupina srbske mla dine se vadi s puškami — pod sliko pa: Militarischer Drill der »Falken« (Vojašk »dril« Sokolov). Toda tudi nepoučenemi nemškemu čitatelju, ki je količkaj bistrega pogleda, mora biti očitno, da ta slika nt predstavlja Sokolov, temveč je samo cnr tistih fotografij, za katere je zgodovina osvobodilnih bojev junaškega srbskega iin roda vsak čas nudila na prebitek prilike četica mladih Srbov-civilistov, se vadi s puško, da se pojdejo s starejšimi brati ii očeti bit za svobodo domovine Prav to nedolžno sleparstvo, ki ga jc anonimni nemški člankar zagrešil na ta način, pa je tudi najbolj zgovoren dokaz: da je sokolska ideja v resnici tako visok? in čista, da se s poštenim orožjem noben sovražnik ne more boriti zoper njo. Prazniki in drž. uradništvo Dopis iz krogov državnega uradništva Zakon o praznikih za državne uradnike, ki je v veljavi od meseca oktobra 1. 1929., pozna poleg nedelj dve vrste praznikov: državne in verske. Državna praznika sta samo dva: praznik uedinjenja 1. decembra in kraljev rojstni dan 17. decembra. Verski prazniki pa so v zakonu našteti za naslednje veroizpovedi: pravoslavno, rimskokatoliško, unijatsko, protestantsko, muslimansko in židovsko. Za nedelje in državne praznike določa zakon, da se te dni redno uradno delo ne o-pravlja, temveč se za obavljanje nujnih uradnih poslov določa dežurstvo in sicer od 9. do 11. dopoldne. Za verske praznike določa zakon, da se tak dan opravlja redno uradno delo z uradniki tistih veroizpovedi, ki tisti dan nimajo praznika. Toda če v uradu sploh ni uradnikov drugih veroizpovedi, ali pa če ijh ni dovolj, da bi se žnjimi moglo obaviti redno delo, pa se ravna tako, kot ob nedeljah in državnih praznikih. Te zakonske določbe so tako Jasne, da pač ni treba zanje nikakršnih pojasnil. Ob nedeljah in državnih praznikih vrše službo samo dežurni uradniki, od 9. do 11. Ravno tako pa vrše službo samo dežurni uradniki o verskih praznikih povsod tam, kjer ni toliko uradnikov drugih veroizpovedi, ki tisti dan nimajo praznika, da bi se žnjimi dala opraviti redna služba. Naša država je ,kar se tiče veroizpovedi precej pestra, toda smo prepričani, da ga ni kraja v naSi državi, kjer bi ta ali ona veroizpoved med uradništvom ne bila v toliki večini, da bi se z pripadniki ostalih veroizpovedi, moglo obaviti redno delo, če imajo pripadniki večinske veroizpovedi s\ oj praznik. V vseh takih primerih se določa za tak dan dežurstvo. Ponekod se je uvedla navada, da se za tak dan določajo za dežurstvo uradniki, ki jim tisti dan ni praznik, kar je s stališča kolegijalnosti vsekako pravilno in še tem bolj, ker ta manjšina itak praznuje svoje posebne praznike, ki jih večina ne praznuje, ali pa vsaj ne Isti dan, toda duhu zakona pa ta običaj ne odgovarja, ker v pogledu službe ne sme biti nikake razlike med uradništvom: kdor prihaja na vrsto, ima državno službo, pa naj je katerokoli veroizpovedi. Tako je stvar po zakonu. Toda v zadnjih časih so začeli ponekod predstojniki posameznih uradov ali oddelkov popolnoma samovoljno izpreminjati določbe tega zakona, ki daje uradništvu nekoliko pogodno-sti, nekoliko počitka v njegovem napornem in odgovornem delu. Tako se o verskih praznikih večinske veroizpovedi, dasi v uradu ni toliko pripadnikov drugih veroizpovedi, da bi se ž njimi moglo obaviti redno uradno delo, določa dežurstvo ne glede na versko pripadnost uradništva a poleg tega še ukazuje vsem pripadnikom ostalih veroizpovedi, da s^de v uradu ves dan, dasi nimajo nikakršnega dela. k"r se ne obavlja redno uradovanje, ki ju veže vse ali pa vsaj po nekaj oddelkov istee-a urada med seboj. Tako sedi tak uradnik sedem ur v uradu križemrok, a troši se zanj pozimi kurjava in svečava, poleti v večernih urah zopet svečava ter urnino, a vse za prazen nič. Vse zato. ker je predstojnika, ki je pač druge veroizpovedi, pičila mušica, češ. tisti, ki jim danes ni praznik, morajo sedeti v uradu, pri čemer pa tak samovoljen gospod ne pomisli, da dejanski krši oziroma izpre-minja državni zaken, si lasti pravico, ki jo imata v naši ustavni državi izključno le oba ustavna činitelia, parlament z vladarjem, in tako zagrešuje zlorabo uradne oblasti. A kaj naj se reče šele o tistih predstojnikih, ki o verskih praznikih kratko-malo odrejajo brez najmanjše potrebe ne morda kako nujno delo, temveč kar naravnost popolnoma redno uradno delo za vse uradništvo svojega nrada! Resnica je, da zakon o praznikih določa tudi, da mora biti državni uradnik vsak čas na razpolago za nujno uradno delo, ne glede na petek in svetek. toda za — delo, ne pa da brez dela poseda v uradu brez potrebe zaradi predstojniških mušic. Uradniška služba ni lahka. Njegove dolžnosti so določene z neštetimi zakoni, ukazi in nared-bami. Zakaj bi potem ne veljal tudi zakon, ki je v veljavi in ki določa zanj tudi nekoliko — počitka! James OBver Curwood: 39 Hči divjine Roman Mračik> se je že. ko so prišli do rmsijonarjevega doma ob Božjem Jezeru. Pravi gradič, je pomislil David, ko je zagledal hišo, rgrajeno iz težkih brun. Za hišo je bilo manjše poslopje, takisto zgrajeno iz lesa, in k temu poslopju je Mukoki pognal svojo pasjo vprego. Med tem. ko je David krenil za očetom Rolandom v hišo, je zunaj slišal pozdravne klice Mukokijeve rodbine in veselo lajanje psov. V hiši je bilo svetlo im toplo. Očmdsno ni manjkalo roke, ki je v misijonarjev} odsotnosti skrbela za snago in red. Stopila sta v veliko izbo, in David je na prvi pogled opazil troje vrat, ki so vodila iz tega prostora: dvoja so bila odprta, tretja zaprta. Glas očeta Rolanda je bil skoraj podoben ihtljaju, ko je široko razprostrl roke im rekel Davidu: »Doma sva, David — tu bodi vaš dom!« Odložil je svoje reči — kožuh, kučmo, mokasine in debele nogavice, in ko je spet ogovoril Davida in ga vnovič pogledal, je bila v njegovih očeh skrivnostna luč in besede so mu drhtele od pritajene ganjenosti. »Ne zamerite, David — ne zamerite mi slabosti in bodite kakor doma — med tem ko stopim jaz za nekaj minut sam — v onole sobo.« Vstal je s stola, kamor je bil sedel, da je sezul mokas;me, in pogledal proti zaprtim vratom. Bilo je, kakor da bi bil po svojih besedah pozabil Davida. Počasi im glasno dihaje je stopil k vratom, in ko je obstal pred njimi, je vzel iz žepa težek ključ. Odklenil je. V sobi je bilo tema, in David ni videl ničesar, ko je misijonar stopil vanjo. Nekaj minut je sedel, kakor ga je bil pustil oče Roland im strmel v vrata. »Čuden človek — zelo čuden človek!« je bil rekel Thoreau. Kaj )e bilo v ted sobi? Kaj je pomenila ta zagonetna tišina? Enkrat se mu je zazdelo, da je slišal pritajen vzfcrik. Deset minut je sedel im čakal. In nato so, izprva rahlo, kakor veter, ki plaka v vrhovih daljnih dreves, nato pa čedalje razločmeje in glasneje, onkraj zaprtih vrat sladko ir koprneče zapele gosli. 14. POGLAVJE Skrivnost očeta Rolanda V dneh in tednih, ki so prišli, je postajala ta soba onkraj zaklenjenih vrat, im tisto, kar je bilo v njej, za Davida vse bolj in bolj velika skrivnost v življenju očeta Rolanda. Počasi, a neomajno se je utrdilo v njem prepričanje, da hrani misijonar v tem prostoru ključ do kdo ve kakšnega usodnega dogodka v svojem življenju, do nečesa, česar ne zaupa nobenemu človeškemu bitju in česar nihče razen njega ne ve — kvečjemu morda Mukoki. Ta misel se je posebno vkoremnila tisti dan, ko mu je rekel Krijec s počasnim, skirbnim izgovorom im v pravilni angleščini, kakor da bi ga bil misijonar nalašč naučil: »V to sobo nikoli nihče ne stopi, m'sieu. In nikoli še ni nihče videl očetovih gosli.« David je bil prepričan, da so bile te besede misijonarjevo premišljeno sporočilo: oče Roland je želel, da bi David to vedel, ne da bi mu moral sam povedati. Od tistega prvega večera se ni nikoli več opravičil, kadar je stopil v to sobo, in nikoli ni pojasni! tovarišu, zakaj je zmerom zaprta in zakaj jo tako skrbno zaklene za seboj, kadar je v njej. Vsak večer, kadar sta bila doma, se je umaknil vanjo in odprl vrata samo toliko, kolikor ie bilo treba za njegovo postavo; časih je ostal samo nekaj mimait, časih pa uro in delj. In vsaj po enkrait na dan, navadno zvečer, je zaigra) na gosli. Pesem, ki jo je igral, je bila zmerom ista. Nikoli ni bilo nobene izpremembe. in David se ni mogel spomniti, da bi jo bil že kdaj slišal. Ce je bil pri taki priliki Mukoki v »chateauju«, kakor je oče Roland imenoval svojo hišo, je sedel kakor zamaknjen; še dihati se skoraj ni upal, dokler ni god-ba utihnila. In kadar je stopil misijonar iz sobe, je bil njegov obraz vselej nekam ozarjen. Vendar je David opazil v teh navadah pomembno izjemo. Vrata skrivnostne sobe se niso uikolt odprla, kadar je bil v »chateauju« kak gost. Nobeno človeško bitje razen njega im Mukokija ni slišalo gosli očeta Rolanda, im to dejstvo je navdajalo Davida z globokim zaupanjem in ganjeno ljubeznijo do malega misijonarja. Nekega večera je stopil oče Roland iz stranske sobe; obraz mu je sijal od čudne blaženosti in v njegovem glasu je bilo nekaj brezupno hrepenečega, ko je položil Davidu roke na ramena, rekoč: »Nairaijši bi, da bi zmerom ostali pri meni, David. Nekam mlajšega in srečnejšega se čutim, odkar gledam na vas kakor na sina.« Med tem se je oglašal v Davidu čuden, trdovraten ;ie nir. ki ga je dolgo časa skrival očetu Rolandu. Zadrhtei mu je v krvi kakor živa stvar, kadarkoli je pogledal dekličino sliko. Gnalo ga je. da bi šel dalje, dalje! Življenje v »chateauju« nikakor ni b;lo pusto in brez dogndkov. Hiša očeta Rolanda je stala v osrčju velike nastavarske pokrajine. Štirideset milj proti severu je bila postojanka Hudsotrbayske družbe, kjer je imel reden duhovnik angleške cerkve misijonsko p istajo. Pa oče Roland se je prišetval k ljudem, ki so živeli v gozdih. Bili so njegovi »otroci«, razsejani na površini deset tisoč štirjašk h milj, in sredi te površine je staj »chateau«. Ko je minilo prvih štirinajst dni, je bil neprestano na poti, in David ga je zmerom spremljal. Indijanci so ga častili skoraj po božje, in mešanci, polutani in redki Francozi, ki sta jih srečavala, so ga imenovali »mon pere« — take nekako, kakor pravimo v molitvi »Oče naš«. Ti lovci in gozdovni:lam!nfv. Za .predsednika je bil izvolijen Silvester Kopeltnik, gostilničar in posestinik v Koprivmi, za tajnika pa Jože Nahibar. Na občnem zboru je o pomenu strelskih družin govoril g. ing. Fet.tich. Družinsko strelišče se je ler*o uredilo in se nahaja blizu gvstilme >Puc«. Strelišče jp bi"o na bimkeštni ponedeljek ob obilmi udeležbi Ijudistiva slavnostno otvorjeno. Zanimanje zia strelski snort je zelo veliko in piri.javljajo se ved;no še novi člani. KRIŽ PRI KAMNIKU. Pripravljalni odbor strelske družine je imel 20. t. m. ustanovni zbor 7 obilno udeležbo s Križa Komende, Kamnika in okolice. Pri občnem zboru je bil sprejet sklep, da d-užina glede na število vpisanih članov iz posameznih vasi svoj naziv i/premeni. Imenuje sc zdaj zvezna strelska družina v Komendi. Družina ima pripraven prostor za strelišče. Ustanovila se je s hudimi ovirami, ki pa niso omaiodušile vrlega inciatorja za ustanovitev, orožniškega narednika g. Praprot-nika Josipa in vztrajnega predsednika pripravljalnega odbora g. Lukanca Ivana. Funkcije v odboru so prišle v roke samih delavnih, naprednih mož. Za predsednika je bil soglasno izvoljen šolski upravitelj in rezervni poročnik g. Trobiš iz Komende. Družini želimo mnogo uspehov! tlijifilil Vsaka beseda 50 par; ta da.ianie naslova ali ta Šifro pa 3 Ivin. (1) Plačilna natakarica x lepim nastopom, zmožna slovenščine in nemščine, dobi zaposlenje. — Kavcija potrebna za jamstvo in-v ara t a. rja. Reflektira s« na samo^vojn o moč, srednje starost io prikupne zunanjosti. Ponudbe pod mačko »Vestna« na podruž. Jutra v Novem mestu. 19184-1 Vsaka besed« 50 par; m da jen je na ova »Ji ta Stfro pa t Din. (2) Službo sluge Imam moj trieikejj in razpolagom e 5000 Din kavešje. Naslov: Podrepšek Jurij. Cr-et ti. 10, Teharje pri Cedijo. 586 Trgovski pomočnik vojaščiin« prost, teli kakršnokoli službo. Na ieljo poloii tudi kavcijo. — Po-rwidt>e n« o^nsni oddelek »Jutra« pod »Uporabijiiv za v*e«. KK579-2 Plačilna natakarica a k a t c i j o, iSče mesto v Ljubljani. Gre tudi ia vne t^k-upaj. Naotov v og^asn^m oddelku »Jutra«. 19585-2 ru» Osjlaai trg. znaiaj* po 1 Din beseda; ra da janj« Daslova aJi za šifro 5 Din. — Oglasi *>cialne£a zuaiaja v9a ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za mfm pa 3 Din. (6) Otroški voziček dobro ohranjen poceni naprodaj na Jek-enicah. Naslov pove oglas-ari odde ek »Jutra«. 195-96-6 2 projekcijska kino-aparata Ern-eman II, električen gia-mio£on. zvočmik, ojačevalec, gi:wv gasil, aparat. (Gleich-richter Philipe) in Celo-teks, prodam. Ponudite na podružnii o >Jutra« v Cfc!>u Dod mačko »Ern^-man«. 19533-6 EBHEga Motorno kolo Ari rt, v dobrnn stanjn. e priko'ico za 7500 Din, brez prikolice za 5.500 Din prodam. Pišler, Vrhnika, poštni preda.] 14. 19431-10 ui Oesedo. Ogla-si &»-eijalnega značaja po 50 paj beseda. Ža da janje naslcrva ali Šifro t Din, oziroma 5 Din. fil) zelo Dvorakov-i Novo kolo poceni na pno d.1 j uilioi 3'I i evo. 19531-11 Sobo odda Vsaka besed« flO par; z« dajanje naslov« ali za »ifr« 3 Din. (23| Opremljeno sobo tep«. v I. nadstropju vile pod R.o7,niko.m oddam po ceni. L. Althaller. Večna pot 5'L 19575-23 Vsaka bt*«la 1 Di-n; za la.tante naslova ali za iifro 5 f/in ri6"> Hranilno knjižico ljudske posojilnice v Celju. z vvgo 5000 Din kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Ljudska 5000«. 583 Proti hran. knjižici ali prepisu dotirmmetja M dam tovarniško nov osebn avto. najnovejšega mndHa Ponudbe na ogae. oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna t na m k««. 194?ai6 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke z -vlogo 500.000 in 200.000 Dim, ter Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo joo.oro Din, nujmo prodam samo prto-ti gotovini. — D. Oder, Zagreb, Trenkova nliea 9. 19567-116 Hranilno vlogo Mee.t>ne, Kmetske, odnos.no Ljudske posojilnice — ali prenos d-obroimietj« kupim Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod »Prom.pt.no«. 19114-16 Vsaia beseda 1 Din: » dajanje naslova ali za Šifro m 5 Dio. (291 Stroj za zamaševa-nje steklenic (roftiii) kup:in. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod značko »Stroj 12«. 19542-29 Glasbila Vsaka beseda 1 Dčn: za dajanj« naslona mM za Šifro p« B Din. (861 Pianino aH harmonij kuipim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 585 Vsak« beseda 1 Din; ta. tiajas;« naslova ali za iifro pa 5 Din. (20) Posestvo t Sa-flnjisiki dolini, obstoječe i 1 hlš-e in gospodarskega poslopja, njS-ve, sad o nosilka, vrta in gozda, vee v diohrem stanju poceni naprodaj. Naslov pri podružnic« »Jutra« t Celj-ii. 5#4 Vsaka beseda 1 Du: m dajanj« naslor« afi za Šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št 5 Dopisi VsaJta beseda Ž Din; ta dajanj« naslova aH Šifre p« 5 Din. (24) V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Aparat, Atelje, Bczotekoči, Banat, Biagovmi odpadki, Br antmi prstan. Bondinka Bodočnost. Campur, Cen--ralnost. Cisto pohištvo, Dnevničarka, Dober za&lu-žek. Državni uradnik 5?, r>'"bfr zas'užek, Dve osebi, Družabni ca. D:skretno 6000. L»oleivjsko, Do 1000 Din, Deževni junij, De!ikate«a, Elektro. En meisec, Fuchs, Fin« obleke. Gotovma, Garantirano plačilo. Gostilna, G«r»n;«ko 22, Garancija 52, Grafik. Gotovima. 117. Ix-redna prilika, Industrija :!33. Iskrenost 5O0C. Jugoslavija 11, Kaz.i, Kra««a, Kavcija, Kroječ. Kapital, Kujiice, K so'kmi. Lokal in eTa.no-va.nje. Lokal $38, Ljubljana 40, Mir, Mesečno 1000 Din, Mir 2, Mazart, National. Navedba plače, Odkritosrčno pr i ja telijs-t-vo. Obrt, Odlična priprava, Pn.iwiptniO, Prodajalka 1S4, Pokiukar Ana, Profrs-oi- I?. Pisarna, Prijavna. T-akt-lč-no. Posojilo. P"rn:ik 100, Pridma in poštena 320, Poštena 596, Promet Ljubljana. Radio, Resno. S. 250. Sekač. Sever. Sreča. Starejša prodajalka, Sigairno 393, Samostojna, Siguren denar M!. Sreča 33. Sposoben za. vse, S'alnn 2000 IV in. Sama 2?0. T"«ar. 1W«i 44«. Tudi kmjn^lce. Trgovina 50. Ugodni poc"-1'}! f-godni po g' i 28, Udoto-n-o ?s. t dohnost «4, Urna. V bližini pn«te. Vsa oskrba t hiši. Vc.se^j« do trgerin«, Zd-ft-a pošt«'a, Zvest, Za-sužek. Za d-*. Zelo soliden, Zavarovalnica. Zajamčen honorar, 7*5. 615. 7M, 22.000 km, 50/96, 400.000, 147, 737. Vsak« bw--da 1 DLn; za dajanje naslora ali za Šifro pa 5 Din. (IS; Oddam pekarno v m jem pogoj: odkin inventarja. Naslfvr r n^s ,npm oddelktJ »Jutra« pfd » ""ekarna«. 19594-19 Ko kupujete britvice, zahtevajte na vsak način kvaliteto! Zahtevajte ROTBART Mi Vam pomagamo Š T E DITI Poizkusite kremo za zobe, pravo svetovno znamko. toda samo čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki cmo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne soproge, mamice itd., gospe EME KOVAČEVE kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, gg. kolegom-pevcem za krasno žalno petje ter končno vsem dragim znancem in prijateljem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 1. julija 1933 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Prtru. V Ljubljani, dne 30. junija 1933. LEOPOL KOVAČ s hčerko KRISTO in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. Lzdaja za Konzorcij »Jutra« Adoli Ribmltai. Za Narodno tislafttai tisfcarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dei je odgovoren Alojz NovaH. Vsi v LjuDljam. /