42. številka
Ljubljana, v četrtek 20. februvarja.
XXIII. leto, 1890.
I
Izhaja VBak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poftti prejoman za avstro-oge rske dežele za vse leto 16 j»ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa »«*
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fr&nkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V Ljubljani 20. februvarja.
Staročehi sami ž<« nemaj o postbnega veselja z uspehom DuuaJ3kih konferenc. Shod nemške stranke v Toplicah jim je nekoliko odprl oči, kako nevarno pot so nastopili. Govori pristašev nemške stranke neso bili taki, da bi bili mogli vzbujati veselje Čehov. Nemški vodje neso več prikrivali, da se je storil prvi korak za razdelitev češke kraljevine in da hočejo skrbeti za to, da se razdelitev s časoma popolnoma doseže. Staročehi sami jeli so sedaj misliti, da so storili korak predaleč in radi bi se zopet umaknili, pa ni več lahko mogoče. Straši jih že lastno delo.
Že sedaj je staročeška stranka imela malo upanja pri narodu, a baš sporazumljenje pa utegne vzeti jim še zadnjo trohico popularnosti. Njih nasprotniki Mladočehi bodo gotovo porabili to priložnost, da jej izvijejo kolikor je moč veliko mandatov pri bodočih državnozborskih volitvah. Zaradi tega pa jim ni prav po godu, da je pravosodnji minister grof Schdnborn tako hitro ukrenil, da začne komisija za razdelitev okrajev po narodnostih svoje delo.
Za Cehe kaj ugodnega ni pričakovati, zlasti ker bode nemški Člani komisije gotovo z vso od ločnostjo branili predpravice nemške narodnosti.
Ta razdelitev ni lahko delo. Prebivalstvo je tako pomešano, kakor v malokateri deželi. Čehi pa tudi za to delo neso pripravljeni.. Nemci so Že leta in leta to vprašanje proučevali in o njem pisali cele knjige in tako so iznašli skupno nemško ozemlje, katerega pa v resnici ni. Po njih mnenji bi se le nekateri okraji morali izločiti iz dosedanjih okrož nih sodišč in podrediti drugim okrožnim sodiščem, in morda še nekatere občine izločiti iz dosedanjih okrajev in pridružiti družim okrajem. S tem bi pa prišle občine, ki imajo po 10 do 50°/, in še več odstotkov češkega prebivalstva pod nemška sodišča. Tako bi bilo v okoliši nemškega okrožnega sodišča Litomeriškega nad 10.000 ia v okoliši nemškega okrožnega sodišča v Mostu (Briicku) nad 12.000 čeških prebivalcev, ko bi se iz teh dveh okolišev že izločili čisto češki okraji, oziroma občine. V vsem
LISTEK
Zgodovina Pugačovljevega punta.
(Spisal A. S. Puškin, || ruskega preložil —o.) (Dalje.)
Vesti o uspehih Pugačova prihajale so v Oren-burg druga za drugo. Komaj je Velovski poročil o vzetji Ileckega gorodka, že poroči Harlov o vzetji Rozsipne; koj po tem naznani Bilov iz Tatiščeve vzetje Nižne-Ozerne; major Kruze streljanje pod Tatiščevo. Nazadnje (28. septembra) vrnilo se je tristo tatarskih mož, s težkim trudom nabranih in odpravljenih k Tatiščevu, s potu z vestjo o osodi Bilova in Felagina. Reinsdorp, prestrašen od hitrosti požara, zbral je svet iz glavnih orenburških činovnikov in potrdili so sledeče sklepe :
1. ) Vsi mostovi čez Sakmaro imajo se podreti navzdol po reki.
2. ) Poljskim konfederatom, bivajočim v Oren-burgu, ima se pobrati orožje in odpraviti je v Trojecko trdnjavo pod Btrožjim nadzorstvom.
3. ) Davka prostim, kateri so imeli orožje, od-kazati so mesta za obrambo mesta in oddati jih na razpolaganje nadpoveljniku generalnemu majorju Wallenšternu; sicer pa biti pripravljenim v slučaji
tako imenovanem skupnem nemškem ozemlji je v lani bilo v šolo upisanih nad 25.000 Čeških otrok, to število je pa očitno premajhno, ker so gotovo mnogo Cehov upisali za Nemce. Potem takem biva gotovo do 200.000 Cehov v skupnem nemškem ozemlji in za te se bode v bodoče delilo pravosodje le v nemščini. To je gotova krivica in se ne ujema s članom XIX. ustave.
Nemci so se pri svojih Študijah opirali pred vsem na dosedanje ljudsko števiijenje, ki se je pa vršilo jako pristransko, Čehom v Škodo. Ker bode pa koncem letošnjega leta novo števiijenje; zahtevajo češki listi, da bi se z razdelitvijo okrajev po čakalo, da se zvrši novo števiijenje. Ker bode gotovo miuolo kake dve leti, predno se bi objavili uspehi številjenja bi se ta zadeva odložila za kaka tri leta. Toda mi ne verjamemo, da bi vlada bila s tem zadovoljna, pa tudi Nemci bi nujbrž ne usto-pili v deželni zbor, ko bi se ta njih glavna zahteva zavlekla. Zatorej je pričakovati, du se bode s to zadevo bavil deželni zbor češki že v letošnjem po-mladnjem zasedanji.
Staročehi bi silno radi, da bi se zvršile dr-žavnozborske volitve, predno se uravna ta zadeva, da bi volilci ne videli tako jas »o slabih uspehov Dunajskih dogovorov, a na njih želje 86 ne bode moglo ozirati. Taaffe zaradi njih ne bode žrtvoval vseh uspehov Dunajskih konferenc. Nemci mu že sedaj kažejo svojo nevoljo, ker se po njih mnenji preveč ozira na Slovane.
Glavna napaka je, da so Čehi privolili na Du-naji, da se bode v nemških okrajih uratlovalo le nemški. Ta napaka se ne bode dala popraviti. Občine, v katerih je le nekaj odstotkov cehov, se bodo naravno morale priklopiti nemškim okrajem, a s tem bodo pa češki prebivalci zgubili svoje narodne pravice. Ta napaka se drugače ne da popraviti, da deželni zbor oprovrže Dunajske dogovore in se po stavi na stališče narodne jednakopravnosti. Vprašanje je pa, če se bode še to dalo storiti. Veleposestniki bodo najbrž potegnili z Nemci in napravili večino in tedaj bodo spoznali Staročehi, kako napačno da so storili, ko ho vladi na ljubo toliko pri-
požara in pod načelništvom carinskega vodje Obu-bova.
4. ) Seitovske tatare prestaviti je v mesto in izročiti načelništvo nad njimi koleškemu svetniku Timaševu.
5. ) Artilerijo oddati na razpolaganje pravemu državnemu svetniku Starovu- Miljukovu, služivšemu nekdaj pri artileriji.
Vrh tega, že misleč na varnost Orenburga samega, zaukazal je Reinsdorp nadpoveljniku tu, popraviti mestna utrjenja in spraviti v brambeno stanje. Posadkam malih trdnjav, katerih Pugačov še ni vzel, je bilo zaukazano, iti v Orenburg, tovore in smodnik pa zakopati ali pa potopiti.
Iz Tatiščeve šel je Pugačov 29. septembra na Ćernorečensko. V tej trdnjavi zaostalo je nekaj starih vojakov !pod kapitanom Nečajevora, zastopa-jočim mesto poveljnika majorja Kruze, ki se je umaknil v Orenburg. Udali ho se brez upora. Pugačov je obesil kapitana na žalost trdnjavske deklice njegove.
Pugačov, pustivši Orenburg na desni, šel je k Sakmarskerou gorodku, katerega prebivalci so ga pričakovali z nepotrpežljivostjo. — 1. oktobra se je iz tatarske vasi Kargale tja peljal v spremstvu nekoliko kazakov. Živa priča popisuje njegov prihod na sledeči način.
jenjali na Dunaj i, da so s tem spodkopali sebi stališče.
Ta njih prijenljivost se bode nad njimi morda g rožno maščevala pri bodočih državnozborskih volitvah. Narod se bode obrnil od njih, ker neso znali dovolj odločno varovati njegovih pravic. Skazal bode zaupanje svoje drugim možem, ki ne bodo vladi na ljubo zatajili narodnih interesov. Skoro že dane« iahko rečemo, da so Staročehi podpisavši Dunajske dogovore podpisali svoj mrtvaški list.
Politični razgled.
Notranje <ležel<*.
V Ljubljani, 20. februarja.
Budgetui odsek ilržavneira zbora je rešil v zadnji seji poglavja „Najvišji dvor4* „Kabinetna pisarna", „Penzijski zaklad" in „Državni zbor". Dispozicijski zaklad je dovolil s 17 proti 9 glasom. Proti je glasovala levica, ki torej ministerstvu neče izreči zaupanja, dokler se v njih zmislu ne prenovi. Odsek je vsprejel resolucijo, da bi se cena za objave javnih dražeb po oficijalnih listih znižala Temu je pač že skrajni čaB.
„Sonn- und Montagszeitung" priznava, da bi načelno bila nekoliko utemeljena zahteva „Politike", da bi se razdelitev okrajev po narodnosti na CJe-Mkcm odložila tako dolgo, da bodo znani uspehi novega številjenja. Oficijozni list pa pristavlja, da o tem vender ni govora, ker je vlada obljubila, da se ta zadeva precej izvrši. — „Politik" se sedaj raduje, da je oficijozni list spoznal, da je ž-dja Cehov, da se odloži rešitev te zadeve, deloma opravičena. Mi pa mislimo, da s tem Čehom ni nič pomagano, ako se pa na njih željo oziralo ne bode. Staročehi so pa to svojo zahtevo tudi prepozno izjavili. Morali bi bili pri konferencah ua Dunaji naravnost se izreči, da naj se okraji omejujejo še le na podlagi izida novega ljudskega številjenja.
„Tagesbote aus Miihren" se je izjavil za spravo mej narodnostmi na moravskem, a za kakšno. Glasilo pl. Cblumeckega misli, da bi Nemci v nobeno drugo sporazumljenje privoliti ne mogli, nego da se jim zajamči sedanjo politično in narodno stanje, to je z drugimi besedami povedano, da se jim za zrairom zajamči večina v deželnem zboru in gospodstvo v deželi. Čehi seveda ne morejo privoliti v to, ker to pač ne gre, da bi četrtina probi-
„V trdnjavi, v kazaški izbi razgrnjene so bile preproge in postavljena miza s „hlebom in soljo". Pop je čakal Pugačova s križem in svetimi podobami. Ko ustopi v trdnjavo, začeli so zvoniti; narod je snel šapke z glavo in ko je jel samozvanec spravljati se s konja s pomočjo dveh kazakov, katera sta mu posegla pod ramo, so vsi popadali z obrazom na zemljo. On je poljubil križ, „hleb in boI", sedel na pripravljeni stol in rekel: ustanite, detuški. Potem so mu vsi poljubili roko. — Pugačov je povprašal po mestnih kazakih. Odgovorili so mu, da bo nekateri v službi, drugi s svojim atauianom Danilom Donskim vzeti v Orenburg in da jih je samo dvajset mož ostalo za spremljevanje poŠte, pa da so se tudi ti skrili. On se je obrnil k duhovnu in mu grozno zapovedal poiskati jih in rekel: ti pop, bodi tedaj tudiataman; ti in vsi prebivalci ste mi zanie odgovorni s svojimi glavami. — Potem je jezdil k ata-manovemu očetu, pri katerem mu je bil pripravljen obed. ,Ako bi bil tvoj sin tukaj, je dejal starčku, bi bil vaš obed visok in časten, pa „hleb sol" tvoja se je pomračila. Kakšen ataman je on , da je zapustil svoje mesto?" — Po obedu je, pijan, zapovedal s smrtjo kaznovati gospodarja, pa kazaki, ki so nekdaj pod njim bili, sprosili so ga; starček je bil samo ukle-
valstva gospodovala za zmirom nad ostalimi tremi četrtinami.
VnaiiJ4' države.
ftrbnkl skupščinarji kaj slabo pohajajo seje. Predsedstvo je zaradi lega na predlog poslanca popa Markosa ukrenilo, da se poslancem, ki ne prihajajo k sejam, ustavijo dnevnice. Vojni minister bode predlagal skupščini, da se strelskim društvom dovolijo podpore iz državnega zaklada.
Sultan še ni vsprejel n-no-orsl*.c^ra ministra Vukovića, kateri je že 14 dnij v Carigradu in je bil preišnje čase ondu jako priljubljen. Na Cetinji se že čudijo, da Vukovič ne pošlje uikakega izvestja.
Oficijozni ruski listi zatrjujejo, da vlada nikakor ne miBli vsled dogodkov v Bolgariji preme-niti politike svoje. Zarota majorja Panice jo je baš potrdila v misli, da je potrebno v Bolgariji stvari uravnati v zmislu Berolinske pogodbe. Rusija pa ne bode ničesar storila, da bi se poprej rešilo bolgarsko vprašanje, ker ve, da bi utegnil priti v nevarnost evropski mir, ko bi jela priganjati, da se hitro uravnajo stvari v Bolgariji. Zaradi tega se bode ruska vlada zdržavala vseh javnih in tajnih akcij, katere bi merile na to, da se napravi prisilni preobrat v Bolgariji. Tako dolgo bode čakala Busija, da druge velevlasti spoznajo, da treba stvari urediti v Bolgariji.
Državno pravduištvo v Carigradu je odločilo, da ni povoda, da bi Mubo beja znova tožili zaradi spolnega posilstva, umora in požiganja. Ta sklep je vzbudil veliko nevoljo mej Armenci iiiršlte države. Kaka zločinstva je Musa bej zakrivil, je dovolj znano. Sodišče v Carigradu ga je oprostilo, ker ima bej zveze v turškej stolici. Ko so jele velevlasti priganjati, da se začne proti njemu nova preiskava, se pa državno pravdništvo brani tožiti ga. Radovedni smo, kaj na to poreko velevlasti, zlasti Anglija.
Vlada angleška bode predlagala v zbor niči, da se poročilo Parnellovega odbora vzame na znanje ter izreče sodcem zahvala za njih nepristransko delo. Poročilo se ne bode pridejalo dnevniku zbornice. Vlada ne bode ničesar storila proti onim irskim zastopnikom, ki so malo kornpromito-vani v tem poročilu. Seveda njen namen je bil uničiti Parnella, ker se jej pa to ni posrečilo, pa naj-rajše vidi, da se vsa stvar hitro pozabi.
Dopi
si.
I/. PoNtojiue 18 februvarja. (Čitalnica. Gosp. Alojzij Lavrenčič.) Naši čitalnici na-Btopajo jasnejši dnevi. Ne samo, da si je pridobila zadnji čas znatno število novih članov, tako da znaša sedaj njih število pol stotine, zabeležiti je tudi veselo novost, da se nahajajo ravno mej novo p: istop;\šimi udi vrle moči, katere bodejo tudi petje in dramatiko na našem odru pouzdigniti pomagale na jedno prvih mest mej našimi čitalnicami. Čitalnica šteje sedaj mej svojimi člani tnalo da ne vse tržane. In tako je prav Složni bodimo, potem lahko Bamovestno vprašamo: „Kje so sovražniki? — jih č'mo nabit?-1
Ta sloga je tudi jako ugodno u plivala na obisk in prospeh zadnje veselice, katero je čitalnica priredila preteklo nedeljo. Prostori g Bakarčičevega hotela so bili prenapolnjeni večinoma z domačimi gosti, le nekaj vrlih Zagorcev in pet rodoljubnih sicer PoBtojinskih Ljubljančanov razveselilo nas ie s svojim dohodom.   Društvena  blagajuica se nima
njen in posajen za jedno noč v kazaško izbo pod stražo. Drugi dan so bili ziskani kazaki predstavljeni Pugačovu. On Be je ravnal laskavo ž njimi in jih seboj vzel. Uprašali so ga, koliko zapove živeža uzeti? Vzemite, odgovori, krajec kruha: in me spremite samo do Orenburg a. — V tem trenutku okrožili so mesto baškirci, katere je orenburgski gubernator poslal. Pugačov je k njim pojahal in vse brez boja vzel v svojo vojsko. Na bregu Sakmare obesil je šest mož.
Trideset vrst od Sakmarskega gorodka ležala je trdnjava Prečistenskaja. Večji del posadke ujene vzel je Bilov pri odhodu svojem v TatišČevo. Jeden oddelek Pugačovljev vzel jo je brez upora. Častniki in posadka šli so zmagovalcem naproti. Samozvanec po svoji navadi, vzel je vojake v svojo vojsko iu prvikrat skazal sramotno milost častnikom.
Sila Pugačova je naraščala; pretekla sta dva tedna, ko se je on prikazal pod Jaickim gorodkom s peščico puntarjev, in že je imel do tri tisoč pehote in konjice in več nego dvajset topov. Sedem trdnjav je vzel ali so se mu pa udale. Vojska njegova se je od ure do ure neverjetno množila. Sklenil je poskusiti srečo in 3. oktobra, po noči, pod Sakmarskim gorodkom šel je čez reko po mostu, nepoškodovanem navzlic zaukazom Reinsdorpa, in jo udaril proti Orenburgu. (Dalje prih.)
pritoževati   glede  Čistega dohodka, — in vspored dovršil se je vsem prav po volji.
Petje ae je pod vodstvom g. Bilca povsem dobro obneslo, posebno velja to o Foersterjevem Vodnikovem venci, pri katerem je nastopilo 24 izšolanih pevcev in brdkih gospodičin pevk. Mnogo truda je trebalo, da se je ta obširna a krasna točka do dobra uvežbala, a ves trud je bil pri vseh sodelujočih pozabljen pri izvršetku venca, kajti pelo se je skozi in skozi precizno, čisto in z naudušenjem in utisek petja, katero je zelo spretno na glasoviru spremljala gospa M. Lavrenčič, bil je pri nas poslušalcih velikansk, kar je dokazovalo tudi gromovito ploskanje zbranega občinstva. — Gotovo iz razam željo vseh Postojincev, ako prosim in opominjam tudi pevce, pevke iu pevovodjo, naj svojih močij ne zakopljejo pod zemljo, ampak se pridno vežbajo, da jih bodemo kmalu zopet slišali. Deklamacijo »Izgubljeni sin" prednašala je gospdč. Dorca Praprotnikova — že na sebi zelo dražestna prikazen na odru — s pravim poudarkom in globokim občutkom. Živela!
Ta večer vzbudil se je iz dolzega spanja zopet naš priljubljeni komik, g. Cvetko Ditrich. Jaz sem ga videl igrati i prejšnje čase in ta večer. In reči moram, da je za časa svojega počitka mnogo napredoval. Izborna maska, naravno gibanje, sigurno kretanje in izvrstna mimika priljubile so ga takoj občinstvu in njegov „Nesrečno oženjen" pretresel je marsikomu smejalne mišice. IMes je bil vedno živahen; neutrudnih plesalk in plesalcev je bilo v izobilji. Prvo četvorko plesalo je 24 parov, a tretjo ob Va4 uri zjutraj IG parov.
Opis jedue   točke  prihranil   sem   nalašč za konec dopisa, to je samospev g. Al. Lavrenčiča in njegovo igranje na citre. Gosp. Lavrenčič je prejel od narave mnogo darov, a mej njimi prvi je gotovo zmožnost za igranje na citre. Ta prirojeni dar začel je on že v svoji prvi  mladosti njegovati, razvijati in popolnovati.   Že kot 17letni mladenič slovel je kot umetnik na citrah, ne samo v svoji ožji domovini slovenski, ampak tudi izven Avstrije; nastopal je po mnogih švicarskih in nemških mestih — povsod z entuziazmom vaprejet. Mudivši se delj časa v Švici ustanovil je tudi svojo lastno citarsko šolo v mestu Basel iu vsi njegovi učenci se ga gotovo z veseljem in hvaležnostjo spominjajo. Kdor je njega že kateri-krat igrati slišal, pritrdil mi bode, da  ue pretiravam, trdeč, da tehniške ovire na citrah on uiti ne pozua ne; kar se pa tiče milozvočnosti in tnilobe in nežnosti glasov, koje on svojim citram izvablja, mora se imenovati umetnika prve vrste. Za ta večer izbral si je bil dve čisto priprosti pesmici, kateri bi bili morda  po kom drugem prednašani ostale brez učinka.  A on pel je tako milo,  izvabljal je citram take srce topeče zvoke,  da  nisi vedel po končauej točki blestečih solz samo na nežnem lici krasnega spola, Bolzil se jc marveč tudi marsikateri trdi Krašovec.  Sploh učinek je bil nepopisen posebno pri besedah:
„Preljuba mi, Postojna ti,
Teb' zadnji moj poidrav velja",
s katerim je g. Lavrenčič slovo jemal od svoje ožje domovine — Postojine — preselivši se od nas.
Odšel je drugi dan. In tu si videl pri njegovem odhodu zbrano na postaji vso Postojino: Požarna bramba napravila mu je baklado, pevci zapeli so mu v slovo še par milih pesmij in prijatelji poslavljali so se od njega v krepkih govorih. Postojina ga bo težko pogrešala, a za narod povsod lahko deluje — in tako se nadomesti tukajšnja zguba s pridobitvijo kje drugje. — Zdravstvuj! dragi Žižo, ter se pogostoma spominjaj zadnje pete Ti pesmi : „Mi pa ostanemo itd. —"
rMi \ot raiiJMltega 18. februvarja [Izv. dop.] Notranjska posojilnica v Postojini imela je dne 9. t. m. svoj redni občni zbor, katerega se je mnogo zadružnikov udeležilo. Ravnatelj g. Peter Kraigher pozdravi navzoče ude, konštatuje sklepčnost zbora in otvori zborovanje pozivljaje blagajnika, da poroča o prometu iu stanji posojilnice v ). 1889. Iz jako obširnega poročila blagajnika g. Alojzij Kraigherja razvidimo, da je imela zadruga v I. 1889 48.103 gld. 60 kr. dohodkov in uštevši gotovino v blagajnici dne 31. decembra 1889 s G93 gld. 63 kr. enako stroškov, torej prometa 96.207 gld. 20 kr. Udov je pristopilo na novo z zadružuimi deleži 6 in z opra vilnimi 39, izstopilo jih je pa z zadružnimi deleži 3 in z opravilnimi 3, tako da šteje sedaj zadruga 237 udov in sicer 25 z zadružnimi in 212 z opravilnimi deleži. Hranilne uklade 121 uložnikov zna
šajo 25.823 gld. 97 kr. proti onim iz leta 1888 v znesku 23.414 gld. 63 kr. nasproti. Bilanca nadalje izkaže v aktivu razen gori navedene gotovine v blagajnici dne 31 decembra 1889 in posojil, na inventaru 168 gld. 46 kr., na pri drugih zavodih naloženih novcih obrestih 15 gld. 15 kr. in na zaostalih obrestih 1010 gld. 67 kr., passiva pa,  deleži 2 37 udov 9820. gld. — reservni fond z obrestmi vred koncem leta 1889 2647 gld. 02 kr , gori omenjene hranilne uklade s kapitalizovanimi obresti vred v skupnem znesku 25.823 gld. 97  kr , na neizplačani dividendi iz prejšnjih let 151 gld. 26 kr., za 1. 1890 predplačane obresti 265 gld.  50 kr.   Konto zgube in dobička izkaže v kreditu 3421 gld. 67 kr. v de-beti   pa  2308 gld. 05 kr. te laj   čistega dobička 1113 gld. 67" kr. V imenu nadzorovalnega odbora poroča g. Josip Lavrenčič ter predlaga, naj se razdeli čisti dobiček od 1113 gld. 62 kr. na sledeči način:  društvenikom  na   njih   zadružni   kapital od 9820, gld. — primeroma uplačil po 4Va°/o- kar znaša 420 gld. 75 kr., ravnateljstvu   po § 14 društvenih pravil 55 gld. 68 kr., k zgradbi nove šole v Postojini donesek 200, gld. — in ostanek 437 gld. 19 kr. naj se prepiše k reservnemu fondu tako, da bodo njega, stanje s 1. januvarjem 1890 3084 gld   21 kr.. kar se po kratkem razgovoru odobri.   Na to sledi volitev ravnateljstva in nadzorstva,  katera se z vskli-kom vrši.   V   ravnateljstvo  so  voljeni:  gg. Peter Kraigher, trgovec in posestnik v Postojini, ravnateljem, Alojzij   Kraigher,  trgovec in  posestnik v Postojini, blagajnikom, Fran Kuttin, trgovec jn posestnik v Postojini, kontrolorjem in Ferdo Gaspari, c. kr. okr. živinozdravnik, pa Fran Kogej, trgovec in posestnik oba v Postojini namestnikoma.   V nadzorstvo so bili voljeni nasledni gg. Fran Križaj tovarnar pri Sv. Petru na Notranjskem, Josip Lavrenčič v Ljubljani, Anton Lodes nadlogar v Buknji in pa Gregor Pikel, trgovec, dr. Ivan  Pitamic, odvetnik in Miroslav Vičič nadžupan, vsi trije v Postojini.
Po završeni volitvi poročal je jako obširno in temeljito o spremembi zadružnih pravil ud gos. At. A. Zagorjan.   Poročevalec v prvo priporoča, da se naj  posojilnica preosnovi v zadrugo z neomejenim poroštvom Češ, da se bode s tem v prvi vrsti zaupanje do zavoda  povišalo,   po tem  pa delokrog razširil.   Govornik pravi, vsi  novejši zavodi  sa z neomejenim poroštvom UBtanovljajo. ker nam svedoči le napredek na tem polji.   Poudarja nadalje, da je osobito kaj  lahko  dobivati   taki  zadrugi denarna sredstva pri večjih zavodih  in  da imajo uložniki tako varnost,  da ne morajo v nobenem slučaji kaj od svojih ulog zgubiti. Prednost in olajšave na vsak način so smoter preosnovi naše zadruge. Po obširni debati se jednoglasno sklene preosnova posojilnice v tako z neomejenim poroštvom.   V  nadaljni razpravi poudarja gosp. poročevalec, da se bode s spremembo  pravil prvi  vrsti  dosegla olajšava davka, da je pa sprememba tudi že zarad tega potrebna, ker. je glede zadrug dosti novejših postavnih naredb, na katere se moramo ozirati.    Razgovarjalo se je potem o posameznih  točkah  pravil, katere z malimi spremembami  občni zbor odobri.   Gosp. Ant. Al. Zagorjan izreka v imenu občnega zbora ravnateljstvu in nadzorstvu posojilnice, kateri oboji brezplačno delujeta,  iskreno zahvalo, na kar ravnatelj, ko nihče nobenega predloga več ne stavi, zborovanje zaključi. — V Bkupni seji nadzorstva pa ravnateljstva istega dne sklenilo se je, da se imajo od dne 1. julija naprej  obresti posojilom na 6°/0 znižati, mej tem ko se hranilne uklade obrestujejo po 4Vt% od ulogi sledečega polumeseca, naprej  in obratno do zadnjega polumeseca po katerim se uloga izplača.
S tem je pa vodstvo, katero kakor že omenjeno brezplačno posluje, dokazalo, da hoče le blagemu namenu služiti s tem, da kmečkemu ljudstvu po ceni denar posojuje. Priporočamo tedaj prav toplo naš zavod rodoljubom in prečastiti duhovščini po deželi, da nas podpirajo, da nam zaupanje mej ljudstvom širijo posebno z ozirom na to, da smo preosnovali posojilnico v tako z neomejenim poroštvom, pri katerej jamči vsak ud s svojim premoženjem za vsako ulogo, in se ni na noben način zgube bati. —č.
Domače stvari.
— (0 novem kazenskem zakonu) pišejo „Narodni Listyu: Usoda novega kazenskega zakona je za to sesijo že odločena.  Pač upajo oni
poslanci, ki so se pri tem delu odlično udeleževali, I da pride v sedanjem zasedanji vsaj splošni del v posvetovanje. Ta nada pa se ne bode izpolnila. Kazenski zakon ima na desnici mogočne nasprotnike; konservativcem zdi se zakon presvobo len in za avstrijske razmere neprimeren. Mej odločnejšimi nasprotniki kazenskega zakona je grof Hohenvvart in ker je njegovo mnenje na delnici še vedno j »ko tehtno, se pač justičnemu mi uiBtru grofu Schoubornu ne bode posrečilo, j>remagati nasprotstvo na desnici.
— (Izvestje o „Sokolovi maskaradi") nam je nekoliko popolniti. V naglici izpustili smo v slovanski skupini jako odlične zastopnike slovanskih plemen, Čehe in Hrvate. Obojih je bilo po dva para v jako lepih in ukusnih opravah.
— (Gospa A polonija Deisinger,) po-sestnica v Škofji Loki, poslala je zopet pet goldinarjev „Podpornemu društvu za slovenske veliko-£olee na DunajiJ. Srčna bodi hvala blagi gospej !
— (Na Mirni) na Dolenjskem umrl je dne 17. t. m. bivši poštar in ranoceliiik gospod Matej Kušar v 90. letu dobe svoje.
— (V Trstu) pričela je včeraj obravnava proti četvorici lahonskih mladičev, ki so obtoženi, da so petarde metali, od katerih je jedna Ignacija Nuciča, nadzornika redarjev, nevarno ranila. Glavni obtoženec je 19 letni Dominik Sacco, v čegar stanovanji so našli napolnjeno petardo, razne druge priprave in pečat z napisom: „Circolo Garibaldi, Se-zione Pismo." Obravuava je tajna. Ob izidu bodemo poročali.
— (Slavno c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani) nam piše: V javnih listih se je pred nekaterimi dnevi poročalo, da so zločinca, ki je napadel župnika Vincenca Mayer-ju na Bieznici, zasledili v osebi bivšega cerkovnika ter ga prijeli. — C. kr. okrajno sodišče v Radovljici pa je z dopisom z dne 17. t. m. št. 309 semkaj poročilo, da zločinca do sedaj še niso zasledili in da je storilec še vedno neznan. Pač se je pa bil koj po omenjenem napadu pri c. kr. okrajnem sodišči v Loki oglasil nek na duhu bolau človek, kateri je prav zmedeno govoril o tem napadu, kakor da bi bil on storilec ali pa, da bi vsaj vedel za storilca. O tem človeku pa se je kmalu skazalo, da govori v neki duševni zmešanosti iu da on ni storilec. Mogoče, da je to dalo povod oni neresnični vesti, da so storilca prijeli. Ker se je bati, da bi ona vest, da so zločinca že prijeli, ne škodovala daljnemu zasledovanju in pozvedovanju, je potrebno, da se omenjeno poročilo v tem zmislu popravi in tako pripomore, da se pravemu zločincu prej ko moč pride na »led.
— (IzVipave) 19. februvarja se nam piše: Lepa in blaga je bila misel Vipavskih gospa, - da se priredi ples na korist šolskej mladini. Visokorodna gospa grofinja Lauthierijeva prevzela je pokroviteljstvo in visokorodni njen gospod soprog skrbel je, da se dvorana okraBi iu razširi. Vedeli smo, da zvršetek v takih rokah mora biti sijajen. Nismo se varali, vsakdo je že težko pričakoval sobotnega večera. Izborna godba prešla nam je v noge, da smo se vrteli v najlepšej Bložnosti do ranega jutra. Že pred sobotnim večerom nabirale ao častite dame radovoljne doneske ter s tem še bolj koristile k uspehu, za kar jim vsa čast! Posebno zabavali smo se pa z jako lepimi maskami in se je ples v vsakem oziru prav dobro obnesel.
— (Nova knjižica) izšla je z naslovom: »Popis praznovanja 401etnega vladanja Nj. Vele-častva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in bla-goslovljenja nove Franc-Jožefove šole iu nove šolske zastave. Šolski mladini v Ćrnomlji v spomin. V Gr-nomlji 1890 Založil krajni šolski svet v Črnomlji. Tiskal J. Krajec v Rudolfovem". Knjižica obseza 32 str. in je prav primerno sestavljena.
— (Posojilnica v Mariboru) poslala nam je računski sklep za osmo upravno leto 1889. Uspeh bil je jako ugoden, kajti denarstvenega prometa bilo je 867.79G gld. 74 kr. Število društve-nikov naraslo je na 1666, deleži na 38.670 gld., hranilne uloge na 480.296 gld. 2 kr., posojila na 442.603 gld. 42 kr., reservni zaklad na 20.531 gld. 90 kr., upravno premoženje na 557.005 gld. 79 kr. Čistega dobička bilo je 8731 gld. Te številke najjasneje govore, kako ta zavod izvrstno napreduje. Posojilnica ima dne 23. t. m. popoludne ob 2. uri v dvorani Mariborske čitalnice svoj redni občni zbor z na slednjim dnevnim redo\ : a) Poročilo nadzor-ništva o letnem računu, b) sklepauje o porabi čistega dobička, c) volitev dveh članov ravnateljstva,
d)  volitev  jednega   člana  nadzorništva,   e) razni predlogi.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Sofija 19. februvarja. (Polit Corr.) Odredilo se je, da se ima ruski trgovec Kalupkov, ki je zamotan v majorja Panice zaroto, prepeljati iz Ruščuka semkaj. Preiskovalni sodnik potrebuje za svoje izvestje še zaslišanje Ka-lupkova, za to se sme pričakovati, da se bode pravda pred vojaškim sodiščem v kratkem začela.
Berolin 19. februvarja. Volilno gibanje je jako burno, najhuje agitujejo socijalni de-mokratje, ki računajo, da bodo v Berolinu pridobili 30.000 glasov. (Leta 1887. so imeli 95.000 glasov.)
Bingen 19. februvarja. Joest, vodja hesenskih socijalistov, rekel je v volilnem govoru, v katerem je Schreinerja in Doerra priporočal za državna poslanca, da je potrebno vrniti Alzacijo in Loreno, ki sta se Francozom odvzeli. Lastnosti francoskega značaja so neprimerno boljše, nego lastnosti Nemcev. Go vornik zaključil je z besedami: Francoski delavci so naši bratje, nemški meščani naši sovražniki.
Dunaj 20. februvarja. Taafte odpelje se zvečer v Budimpešto, da bode prisoten pri jutršnjem pogrebnem   sprevodu Andrassvjevem.
Budimpešta 20. februvarja. Truplo Andrassvjevo se je ob 11. uri 20 min. semkaj pripeljalo, ž njim pa tudi sorodniki, minister Szaparv, guverner Zichy in deputacija z Reke pod vodstvom županovim. Krsta prepeljala se je v akademijo.  Ogromna množica ljudstva.
Amsterdam 20. februvarja. V mestnem gledališči nastal je zjutraj ob petih ogenj, sedaj je vse poslopje v plamenu. Notranji deli gledališča so popolnoma uničeni. Ponesrečil se ni nihče.
Razne vesti.
* (Najdaljšo železnico na svetu) bode imela Rusija,  ko  bode dodelana sibirska proga iz Peterburga  skozi  Irkuck v Vladivostok ob Tihem morji.   Kanadska železnica je dolga 5000, severna pacifiška železnica 5300,  atlantska pacifiška želez niča   pa   5600   kilometrov,  nova   sibirska želez niča  bode  merila  6500 kilometrov.   Sedaj potre huje pismo, da pride iz Peterburga v Vladivostok po letu 2l/a> po zimi pa celo 4 mesece;   ko bode pa ta železnica, potrebovalo bo 12 dni j.   Nova železnica  bode  omogočila potovanje okrog  zemlje v 14 dneh.
* (Dolgovi največjih m e s t v E v r o p i.) V Parizu pride na prebivalca 790, v Frankobrodu ob Meni 370, v Milanu 218, na Dunaji 193, v Berolinu 154, v Haagu 136 in v Bruselj i 1605 frankov mestnega dolga.
* (Velikansk kip) Japonak matematik preračuni! je teže slavnega bronastega Dajbueovega kipa v Nari. Kip predstavlja boga Budo sedečega in ima po računu rečenega matematika ogromno težo, namreč: 8.166,739 030 funtov. Ta številka je tolika, da si mora človek nehote misliti, da se je matematik nekoliko urezal.
* (Praktična naprava.) V Ameriki uveli so po železnicah v vlakih korespondenčno sobo. V njej je stenograf, kateri hitro sestavlja pisma po narekovanji potnikov in jih potem prepiše s pisalnim strojem. Pisma se potem takoj izroče poštnemu vagonu, ki je pri vlaku.
* (Velikanska ura.) Urar Feliks Maver v Novem Yorku izpostavil je uro, katerej se po pravici vsi čudijo. Nazval jo je s ponosnim imenom „narodna-amerikanska-astronomična ura. Visoka je deset čevljev, osem čevljev široka, in tehta 80 centov. Razen Novojorškega časa kaže tudi časovno dobo trinajst drugih mest, označen je tudi tek planetov v navadnem in prestopnem letu. Kadar bije ura, prične igrati godalo in Washington se vzdigne raz stol. Istodobno odpre tudi služabnik — avtomat vrata na desnej strani kipa in iz teh duri pridejo vsi dosedanji predsedniki Zjedinjenih držav poklonit se „očetu domovine" in se zgube potem v drugih durih, katere jim tudi lakaj v livreji odpre. \Va-shington se potem zopet čisto mirno usede. Ure kaže koščeno ogrodje, tri četrti kaže mož v cvetni dobi, pol ure lepo vzrasel mladeneč in četrti mali otrok. Neka Bostonska cerkev ponudila je že za res zelo umetni izdelek 45.000 gold., pa posestnik je neče dati pod 50 tisoč goldinarjev.
* (Srečno mesto.) Klingenberg, poznato zaradi vrline vina, katero se fratn prideluje, imelo je te dni sejo zaradi finančnih z.tdev občine. Pri tej priložnosti bilo je dohodkov toliko, da niti ne pobirajo občinskih priklad in navzlic temu imajo še za hude čase milijon mark v reservi. A to še ni vse.   Vrhu tega razdelilo se je iz občinske bla-
gajne še 30.000 murk m«j občane, tako da pride na vsacega 134 mark 50 vinarjev in Še zraven 3 sežnje drv vsakemu brezplačno. Res srečno mesto!
*(Štirnajstle ten morilec.) V Vvzlovki na Češkem vzel je konjski kupec Mudroh vdovo s triletnim dečkom. Pisani oče že od začetka ni mogel videti tega otroka in očetovega sovraštva so se tudi sinovi njegovi navzeli i a malo dete trpinčili in močili, kolikor so le mogli. Ubogo dete imelo je znake vednega trapenja na celem životu. Vse pa je presegal po neusmiljenosti svoji 11 letni sin Mudroha France. Če ga je le mogel, sunil ga je z nogo ali roko, l palico in pestjo. 10. t. m. bili so starini z doma in mladi grozovitnež pričel je precej po odhodu nabijati dečka. Malček se je sicer branil in kričal, nato ga je pa oni tako stisnil za vrat, da je deček v njegovih rokah umrl. Umorjenega otroka vrgel je Francek s postelje na tla in odšel. Vendar pa so mladega morilca precej ujeli in pri letošnjih porotnih obravnavah pride pred porotnike.
* (Dekle uro pano.) Bogat srbski veleposestnik Jefta Vujadimov je minoli teden naznanil Kinindskemu sodišču, da so mu hoteli oropati hčerko petnajstletno Danico. Danica je nekega dne ob osmih šla s plesa z drugimi dekleti domov. Blizu domače hiše se je pripeljal voz, s katerega sta skočila dva moža, Berbekov in Mihajlov, tretji je ostal v vozu. Prva dva sta Danico hitro vrgla na voz in potem so se vsi hitro odpeljali. Na potu jih je srečal poštni voz. Poštni kočijaž čul jo dekletovo klicanje na pomoč in je prijel konja roparjev za uzdo. Slednji so se prestrašili in vrgli dekle z voza, potem pa hitro se dalje odpel j rili. Poštni kočijaž odvel je deklico njenim starišem.
* (Zvest čuvaj.) Dušni pastir rumunsko-grške občine blizu Temešvara najel je zase lov vse svoje občine, da bi do dobra zadovolil svojej strasti. Da bi se pa nobena njegovih ovčio ne zmotila v njegov „revier", vzel je močnega orjaka v službo, da bi vsacega prisiljenca z neizprosno strogostjo iz njegovega lovišča spodil. Te dni pa se je dogodilo čudo, da sluga ni spoznal svojega gospoda, bodi si da je bil malo vinjen, bodi si da je bil od narave malo gluh. V mraku napotil se je dušni oče v gozd ali močni hlapec, misleč, da je lovski tat, ponese ga in tira pred občinski zastop. Vse kričanje in upitje župnikovo ni nič pomagalo. Stoprav v občinskem zastopa se je stvar razjasnila. Župnik odpustil je hlapca io zatrdil, da nikdar več ne vzame takega hrusta v službo.
* (Dota v grobu) S solznimi očmi prišla je te dni lepa kmetica k županu v M-Vilagosu. Prosila je župana, da bi odkopa 11 njenega nedavno umrlega moža in odprli rakvo njegovo. V pisarni so zmajevajoč z glavo se čudili, zakaj da Je|>a žena želi še jedenkrat videti grdega starca. Da ne iz ljubezni, je bilo vsem jasno. Vprašali so jo pa po povodu prošnje njene in ona je povedala resnico. Rada Hi so omožila in se je že izbral:; ženina, pa nema dote. Njen pokojni mož je imel 200 gld., katerih pa ni nikjer najti, in jih je umirajoč najbrž pozabil v obleki svojej, ker so jih zagrebli ž njim v grob. Oblastvo je dovolilo izkopati mrliča in zares so našli pri njem 200 gld. v bankovcih. Vdova je sedaj imela denar, da se je mogla omo-žiti. Starejši ljudje v Vilagosu sedaj ugibljejo, ali je pokojnik denar bil res v obleki pozabil, ali ga je pa nalašč skril, da bi se vdova omožiti ne mogla.
* (Samomor.) V Clermont-Ferrandu na Francoskem obesila se je te dni v tretjem nadstropji neka ženska in visela privezana za vrat na tenki vrvici raz okno. Ljudje so z grozo gledali na viseče truplo, katere obraz je bil k zidu obrnen. Vzroki temu nečuvnemu činu je nezvestoba njenega ženina, kateri jo ravno pred poroko pustil to tri in trideset let staro devico zvano Jeanette Boulier.
T7"-A. BILO.
Po končani pevski vaji v petek dne . t. m. bode v čitalnični restavraciji
izredni občni zbor
pri katerem se bode pretresovala pravila.
Gospodje člani čitalniškega pevskega zbora naj ae izvolijo polnoštevilno udeležiti tega shoda.
(hal niski pevski odbor.
»t* t^l---i<J-$--!5E
rXki___—
..LJUBLJANSKI POI"
stoji
za vst* leto gl«l. l.«iO; za. pol leta gld. 'J.:*<>; za četrt leta gld. 1.15.
5»
asues
iS
Umrli so v LJubljani:
19. februvarja: Vora VVoMfling, 7  tu iscev, knigovod-jova hči, Florjanako ulice št :\ za plučuico
20. februvurja i Marija ČVrne, zlatarjuva hči 4 mesce Gledališke ulice št. 3 za angleško boleznijo.
V d 0ž «1nej bolnici:
1(5. februvarja: M trija Župani, gostija, 84 let, za st-irostjn.
17.  februvarja |  (Ja5pt>r   Urban, go9tac, Trt let za, plučuico. — Gregor Oven, delavuo,  b'S let, sa jetiko.
Tiijoi:
19. fehruvara
Pri Klonu : Raurich, Wenzl, Solinjier, Dubskij. Kulka, Kisler, llammer, Fiirhs z Dunaja. — Human iz lia-dovljice. — Goldenthftl iz Bosne. — (llobočnik, Pire it Kranja. — Richter iz Vratislave.
Pri Malici: Paulin. Oresnik z Dunaja. —Feuer iz Zagorja. — Jicha iz Wint«rbertfJi. — Gmssman iz Dolenjega Štajerskega.
Pri bavarskem dvom : llnlm.T. Ilarome-schniidt iz Celoi ■   — Pere, Erker   i/ Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru :  Kalin,   Aurich, Tli:iller itiaja. — Simeno iz Trbižu. — Malačič I Iieko.
z Dunaj:
Tržne cene v Izubijani
dne 19. februvarja t. 1.
	gl. kr
Pšenica, hktl.	.   i i BI
Rež,	.lj l>p(
Jermen,    _      . .	.  B -
0 '68,          „        . .	.  :i i-
Ajda,       „      . .	.  f> r>i
ProtiO,       „       . .	.   A 5.r>
Koruza,    „      . .	. ; 5 -
Krompir,  „       . .	.   3 89
Leča,        „      . .	. 10 -
Grah,       „      . .	. 11 -
Fižol,       „       . .	. 10 -
Maslo, kgr.	.    1 -
Mast, „ Sjj.-ii frišen „	. — 68
	— 0
Sni h povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno :   . , Mlekft, liter   .   .   . . Goveje      meso, kgr. Telečjo „ ,
Svinjsko „ « Koitranovo   ■ „
PiS.-inec......
Golob......
Seno,   100 kilo .   . . Slama,   a      „   .   . . Drva    trda, 4 rjtnetr. mehka, 4
rl.	kr
—	»><i
I—	90
II—	2*!>
—	K
-	156
	ur> 54
—	3b'
—	46 1 U
2	i O 23
a	60
7	2''
;| 5	20
Meteorologično poročilo.
Dan	Ca-; opazovanja	Sranje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
ti X3 «2 os i—i	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	746*8 mm. 746 3 mm. 745'li mm.	-tti'C 1 -4« G 0 0° C	sl. SVZ. Sl. 8VZ. »I. SVZ.	obl. o bi. obl.	0 00 mm. i 1
Srednja temperatura —0*lu, za 0-3° nad normalom.
IDuLnaosl^a, Toorza
dne 20. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo včeraj
Papirna renta.....gld. b8'b0
Srebrna renta.....„     88 85
Zlata renta......,    11060
5°/o marčna renta .... „ 10170 Akcijo narodno banko   .   .     „    $A:i- —
Kreditne akcije.....„ 321-75
London........ „    118^*5
Srebro........„ —'—
Napol......... „ 9'48«/i
C. kr. cekini......„ 5*69
Nemške marke.....„     I 8 12'/,
4°/0 državne srečke iz I. 1851       25) gld. Državne srećke iz 1. 18«! 100 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska papirna renta 5°/0......
Dunavu reg. srečke 5°/0 ... 1»K) tfld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt'/o z'at' ZRst. listi . .
Kreditne srečke......100 glđ.
Budolfove m čke..... 10 „
Akcije unglo-avstr. banke       , 120 Traminvvav-druHt. vel j. 170 gld. a. v..   . .
Ivan in KriNtiim U olllinu. poroj. Presoli, javljata v svojem in njuno hčerke Tincc imenu pretožno vest, da jo njuno iskreno ljubljeno dete, oziroma sestrica (148,
danes 88-7o 88 75 110-45 101-90 933 -322 — 118*80
- *      9 41
- *
- ,     58 05 133 gld. 75 kr. 178   „   — „
V E R A*
prominola sinoči v nežni mladosti, stara stoprav 7 meBecev, po kratkem in bolestnem bolehanji.
Proai se tihega sožalja! V Ljubljani, v 20. dan februvarja 1890.
(Mestu pouoloicga n:i/.n;miU )
Išče se v najem
z orodjem v kakem trga ali v veliki farni vasi poleg velike ceste, če jo mogoče tudi z gostilno, mi Krmij-Hkein ali na KtnJcrNkcni. —Ponudbe vsprejema uprav -ništvo „Slovenskoga Naroda". (149—1)
Hiša z vrtom
v Ljubljani (U proda se ali pa tudi odda za več let v najem.
Več pove upravnifttvo ^Slovenskega Naroda".
e> -e e Na najnovejši in najboljši način ».
umetne 1088—lil %
:ia brez vsakih bolečin ter opravlja plomho-v»u|m   In   vse   xol»ne   operneijc*  — odstranuje zobne iMiieiiiM' /. usmrtenjem živca
♦ zobozdravnik A. Paichel, l
*»   poleg liradoekosra .čevljarskega) mostu. I. nadstropje. *
♦ *>
A. KORSIKAI
Glavna proilajahiica:
Tržažka cesta 10
polen c. kr. Klavno to-bitOno tovarn«!.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v li J u 1» 1 j u u i.
Poddružnica:
Sclenlnirirovo nlicft 6
via-il-vis c. kr. pnit. in toloKraf. uradu.
Priporoča so p. n. občinstvu za izdelovanje sveži H čopkov in vencev h trakovi in napisi. Ima veliko zalogo trnkov mnogovrstne baze in barv; ravno tako ima vedno narejene si.lic vene*-, kakor tudi NakardoTv venec iti bukete, vse v najnovejših tasonih. — VTsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti so hitro in po ceni zvršč.
Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrinili in tlruzili Nciiicn, pravih in dobro kaliluih, m-< lin (cvetic) v loncili in izdeluje stvari v njegovo srroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila.
(39—28)
Z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ KORSIKA.
Gena fi S koledrom (,«V gl.4.75
Američanska
urazbudilom
n.i siiSro
8   po   nori   HveteČO lilir-nico. Visokost 18 cm, s poni-klenim kovinskim okrovom.
MAYER-jeva
tovarniška  zaloga ur.
Dunaj, I., Bauernmarkt 12.
Ce se vzamejo tri uro, pošijejo so franko na vsako poštno postajo.     (120—3>
Srbske
narodne pesmi
o boju na Kosovem.
•   Iz zapuščine
Ivana Mohorčiča.
V LJubljani.
Založil Dragotin Hribar. —
Tiskala „Navod na Tiskarna" 1889.
Knjižica hode gotovo vsa-komii, ki se zanima za so-brate Srbo in njih pesem, dobro 11 osla.
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
IVAN JAX
v Ljiibljani.
Cenike
pošiljam 7.11NtOIBj   i II f V U lili. O.
Velika zaloga
(042—lTi)
* v m; %gi m®W
zel rodovine in obrtnike.
Najboljša
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna liuega sukna
SIEGEL IMHOF
•v Brnu.
x it e 1 e k » n t n o
pomliidiio   in poletno
moško obleko
/.»dosti je 1 »drezek v dolgosti 3*10 metra, to je 4 Dun. vatli.  1 odrezek velja WtW ff\,4.80 i/, navadne "i
•■F" gl, 7.75 iz fine V gl, I o.-»<> iz jako fino ' Vgl. 1*2.1 o iz najfinejSe
129)      pri Nt IIC (2)
ovčje volne.
Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, lotlen za lovce in turiste, peruvienue iu toaklng za salonske obleke preilpiNitiin Milom za gg iieadiiiUe, blago iz sukanca za moške in dečke, ki ho sme prati, pristna piquč-gilet-b aga itd. itd
/.ji <lol»ro Idam*, iialan eno iixoreu odgOl li rjn fočo iiilmiio tlo] ošilja
iCV HC  jame i. Uzorci zuNtou) i Iranko
Št. 3133.
(146)
Stanovanje v najem!
rM*i\  SV. Jurija rok   ISf>0. f;eta  odda  magistrat v
mestni, poprej .ftalciiovi lii.šs. t Poliskili ulieali
Št. 16, v pritličji ležete stanovanje, obstoječe iz 3 sob, 1 kuhinje, 2 kletij in 1 drvarnice v najem in vsprejema ustne in pismene ponudbe v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 17. februvarja 1890.
Županov namestnik: Vončina s. r.
St. 2821.
Razglas.
(146-1)
K»WXXKKKttKttKKttXXXXXK*ttK3«3*KK
Trgovina z železnirio ALBINA C. AHČINA
x x
X X
i
X
i
X
i
X
$
X
xxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
X X X X
I
X X
~v  J^jnl>lj,*i.iii,  Carleclraliislio   ulice*   >št. ©
ima vedno bogato zalogo
lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in yt okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, S železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov, S precepov z vijakom (šraubštokov) ter vrtalnih strojev za kiju- J* carje in kovače, kladvov, sveder, obličev, pil in dlet, kakor tudi )C <i i ii n m i ta. užiguliiili vrvic iu kupic*. ^
Staro železo, roesiug, baker, kositar, cink iu svinec
kupnjo nc ye«luo po uajvi4|ili ceuali.
(77-3)
V zmislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine Ljubljanske,  da jim je
3MT ti o konca meseca marca letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vitih, na polji in na travnikih očistiti zaprodenih gosenic, mrčesnih jajc in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kuliOl* Ilitro mogoče, a najdalje do ld. siiaja letos.
Kadar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osobe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istili primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urali otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Ce se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 13. februvarja 1890.
Župan: Grasselli.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Đragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".