Leto LXV~ št. 127
Ljubljana, torek 7. junija 1932
Cona Din 1.-
lznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — lnserau do so peut o Pin 2.—, do 100 vrst Dtn 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji lnseratl petit vrsta Din 4. » Popust po dogovoru, lnaeratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPTV\ VN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica *t- 5
Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126
PUDE12N 1UE ;
MARIBOR, Grajski trg st. 8----CKLJE, Kocenova ulica 12. —   eL 19Q
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel fit. 26.    JESENICE Ob kolodvoru 101» —t —- — RaCun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.351.
PROGRAM HERRIOTOVE VLADE
Danes popoldne se bo nova francoska vlada predstavila zbornici
in senatu ter podala svojo izjavo
Pariz, 7. junija. Danes popoldne se bo nova francoska vlada pod predsedstvom Herriota predstavila poslanski zbornici in senatu ter podala svojo deklaracijo. Kakor napovedujejo jutranji listi, bo deklaracija vlade zelo obširna -azdeljena. na tri poglavja. Prvo poglavje se bavi z mednarodnim položajem, drugo govori o finančni politiki vlade, ki bo stremela za obnovo proračunskega ravnotežja, tretje poglavje pa se nanaša na gospodarske, socialne, kulturne in sploh notranje politične probleme.
Glede razorožitve bo naglasila vladna deklaracija, da se bo Herriotova vlada, ne da bi zanemarjala varnost države in naroda, i/.javila za progresivno ih strogo kontrolirano razorožitev, ki naj bi se izvršila v etapah in pričela čimprej. Kar se tiče lausannskf* konferen-
ce, naglasa deklaracija, da je Francija slej ko prej vsak čas pripravljena v duhu pomirljivosti razpravljati o vseh problemih, ki so na dnevnem redu, a prav tako pa odločno odklanja vsako enostransko izpremembo sklenjenih pogodb. Deklaracija napoveduje dalje sanacijski načrt za državne finance, ki bo stremel za tem, da se vzpostavi proračunsko ravnotežje v tekočem proračunskem letu in zasigura trezno in preudarno finančno gospodarstvo za vsa prihodnja leta. Končno obravnava deklaracija socialne probleme in napoveduje napredno socialno politiko, izvedbo reforme na polju šolstva ter naposled amnestijo za politične zločine.
V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo podal Herriot poleg deklaracije še daljšo izjavo. Debata o vladni deklaraciji bo trajala gotovo pozno v noč, a že v naprej se napoveduje, da bo do-
bila  Herriotova  vlada pri glasovanju
ogromno večino.
Pariz, 7. junija. Snoei sta imela Herriot in angleški poslanik Tirel dolg sestanek, ki se je po poročilih današnjih listov nanašal na priprave za lausann-sko konferenco. Herriot je pri tej priliki obvestil angleškega poslanika, da Francija v nobenem primeru ne bi mogla pristati na odgoditev lausannske konference in da bo vztrajala na tem, da se izvede svoječasno med Francijo in Anglijo dogovorjeni program. Ta program obsega dogovor glede ureditve repa raci jskih plačil po izteku Hoovroiega moratorija in splošni razgovor glede sredstev za omiljen je gospodarske krize. Svoje stališče bo Herriot obrazložil rudi osebno Macdonaldu, ko se bo Mac-donald ob priliki svojega potovanja v Ženevo ustavil v Parizu.
Kaj se pripravlja v Nemčiji
Angleži napovedujejo skorajšnjo obnovo monarhije — Rothermere misli tudi na povratek Habsburžanov
London, 7. junija. V angleških političnih in diplomatskih krogih z največjo pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov v Nemčiji. Izsiljeni padec Briiningove vlade in ustoličenje režima baronov, veleposestnikov in vojaške kamarile je iz-
ška vlada bi bila tudi na korist Francije. Demokracija ne more biti ovira za obnovo monarhije, ker se lahko uveljavlja prav tako v republikanskem, kakor v monarhističnem sistemu.
nenadil celo največje optimiste, ki so doslej še vedno zagovarjali nemške zahteve in se zavzemali za čim popustlji-vejšo politiko do Nemčije.
V teh izpremembah vidijo pričetek akcije, ki naj proglasi neveljavnost mirovnih pogodb in doved? do povratka Hohenzollerncev. Kljub nemškim demantijem se v poučenih krogih uporno vzdržujejo vesti, da se pripravljajo v Nemčiji še nova presenečenja ter da se ho Hindenburg kmalu umaknil v ozadje in prepustil predsedniško mesto bivšemu prestolonasledniku. Ta bi se prokla-miral za državnega upravitelja, izvedel s pomočjo Hitlerja in ostalih desničarskih ekstremistov revizijo ustave ter naposled proglasil obnovo monarhije in samega sebe za »kralja vseh Prusov in cesarja Nemčije«.
Znani lord Rothermere, eden največjih zagovornikov povratka Habsburžanov in Hohenzollerncev, odkrito napoveduje v 2>Daily Mailu«, da bodo Hohen-zollernci najkasneje v 18 mesecih zopet zasedli nemški prestol, a takrat bo tudi napočil čas, da se vrnejo vse pravice Habsburžanom. Po njegovem prepričanju bo obnova monarhije v Nemčiji učvrstila in dvignila moč in zaupanje nemškega naroda v samega sebe. Hohenzollernska dinastija pa je tudi vsak čas pripravljena, žrtvovati se (!; za nemški narod in ga rešiti iz sedanjega obupa in stiske. Monarhizem v Nemčiji bo pospešil gospodarsko obnovo in nikakor ne more biti ovira nemško-f   ncoskemu sporazumu. Stabilna nem-
»Daily Telegraph« ne izključuje, da bi se mogle napovedi lorda Rothermera uresničiti, misli pa, da si bo nova nemška vlada v prvi vrsti prizadevala, da združi v enem taboru vse monarhistič-ne stranke. Z ozirom na velike notranje in zunanje politične težkoče pa ni misliti na to, da bi se dali hohenzollern-ski načrti tako kmalu uresničiti, kakor si to predstavlja g. Rothermere. On premalo računa z republikanskimi elementi v Nemčiji, ki kljub temu, da so trenutno skoro brez vpliva in moči, vendarle niso tako na tleh, da se ne bi mogli uspešno upreti takim nameram, tem bolj, ker bodo pri tem imeli moralično oporo vsega inozemstva. Inozemstvo predobro ve, da je sedanja nemška vlada predstavnica onih krogov, ki so izzvali svetovno vojno. Tega ne bo nihče pozabil. Vlada skrajne reakcije ne more mnogo računati na podporo inozemstva, a če bo prekoračila meje dopustnosti, se ne sme čuditi, če bodo tudi za Nemčijo nastopila presenečenja, kakršnih menda ne pričakuje.
Munchen, 7. junija. Znani nemški politik in državni tajni svetnik dr. Hein je imel snoči na zborovanju bavarske kmetske mladine govor, v katerem je sicer ostro napadel Papenovo vlado, vendar pa naglasil, da se je republikanski sistem za Nemčijo izkazal kot neprimeren. Vsekakor se mora posameznim nemškim deželam pustiti pravica, da same odločajo o obliki svoje vladavine. Kar se tiče Bavarske, je več ko gotovo, da bo v najkrajšem času obnovila
Podrobnosti o nameravanem atentatu na Mussolini ja
Italijanski emigrant je nameraval položiti peklenske stroje v Mussofinijevi palači - Ogorčenje med fašisti
Rim, 7. junija, g. Danes se doznava-jo nadaline podrobnosti o namerava" nem atentatu na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija- Direkcija italijanske varnostne službe zasleduje vse sledove, da bi indentificirala inicijatorje nameravanega napada in morebitne komplice. Kakor je atentator sam priznal, je bil atentat pred časom dogovorjen v inozemstvu. Sbardellotto. ki je 25 let star, je italijanskim oblastem že znan zaradi svojega antifašističnega delovanja kot emisar antifašistične organizacije v Parizu. V zadnjem času je bival v Belgiji, Franciji in v nekaterih srednje-evropskih državah, kjer je bil v stalni zvezi z voditelji italijanske politične emigracije. Ti antifašisti so mu preskrbeli dva peklenska stroja, revolver, švicarski potni list in denarna sred stva za izvedbo atentata. V prvih dneh meseca junija je atentator prekoračil
{ mejo na Brennerju ter je o priliki gari-baldinskih svečanosti odpotoval v Rim. Te svečanosti je atentator smatral za ugodno priliko, da se bo mogel približati Mussoliniju. Prežal je na Mussolinija na kolodvoru Termini, ker je v časopisih čital, da bo Mussolini z drugimi državnimi funkcijonarji spremljal Gari-baldijeve ostanke od kolodvora na hrib Janiculo. Tudi pri odkritju spomenika, kateremh so prisostvovali italijanska kraljevska dvojica in prestolonaslednik, je bil atentator prisoten. Toda niti enkrat se ni mogel približati Mussoliniju. V soboto je odšel na Piazza Venezzia, da prouči teren, ker mu je bilo znano, da bo pred vladno palačo v nedeljo do-
' poldne defiliralo 15.000 lovcev pred Mussolinijem. Tam so ga tajni agenti aretirali. Policija zatrjuje, da ima že dokaze, da je bil Sbardellotto v tesnih zvezah z italijanskimi emigranti v ino zemstvu.
Vest -L nameravanem atentatu se je s silno naglico razširila po vsem mestu. Skoraj na vseh cestah so se zbirali fašisti. Zvečer so sporočili vest tudi papežu, ki je izrazil svoje globoko obžalovanje. Po apostolskem nunciju je dal papež sporočiti Mussoliniju svoje čestitke. Danes dopoldne je Mussolini po-setil razstavo knjig* Fašistične organizacije glavnega mesta so mu ob tej priliki priredile viharne ovacije.
Venizelos napoveduje diktatorske ukrepe v Grčiji
Atene, 7. junija. Po ostarrk.f vlade Pa-panaatasria, Tci je bUa na krmilu komaj par dni, je včeraj zopet sestavil vlado Venaze-los ter se je že snočv; predstavil parlamentu. V vladni izjavi je Ve>niize>los n&povodal •izpremembo ustave v duhu CL 4-8 weimar-ske ustave, da si tako zaslguTa stabilnost vlade in razširi pooblastila vlade in predsednika republike, ke smatra, da so v dobi sedanje gospodarske in finančne krize nujno potrebni odiočni ukrepi, ki bi jih bilo po parlamentarni poti težko uveljavilt.i brez zavlačevanja. Prav tako napoveduje vlad.na deklaracija odločne ukrepe za zaščito notranjega reda In m*iru. Pri glasovanju, ki se je vršilo pozno zvečer, je par-Lameet izrekel Venizelosov-i vlad/i z vetoko večino zaupanje.
Nova stranka v Nemčiji
Berlin, 7. junija. AA. Brvši predsednik Reichsbannerja Hoersmg je bil izključen iz socijalno dem okrateke stranke, ker je ustanavljal novo stranko. Hoersingova stranka naj bi bila socijalnorepublikanska in ho zagovarjala republikansko končen traci jo, osamosvojitev nemškega naroda iz brezupa z javnimi gradnjami in z gospodarsko obnovo.
Žrtve potresa v Mehiki
Pariz, 7. junija. AA. Po vesteh, ki prihajajo iz Mehike, se računa, da je potres zahteval okoli 400 človeških žrtev, mrtvih in ranjencev. Zaradi potresa je prišlo do vulkanskih erupcij.
Mexiko, 7. junija. AA. Pri zadnjem potresu je bilo ubitih 400 oseb. Obenem s potresom so bile hude poplave v primorskih pokrajinah. Strokovnjaki sodijo, da je iskati središče potresa pod morjem.
Morilec svoje matere
Berlin, 7. junija. AA. Kriminalna poli-oija raziskuje zagonetno zadevo. V poslopju francoskega poslaništva v Berlinu je bil oddan zavoj, v katerem sta bili dve žen&kj odseka/ni roki. Na prstu ene roke sta bila dva poročna prstana. Kriminalna policija je dozdaj ugotovila, da je bil do-našalec zavoja neki 251etni mladenič, po imenu Ludvig Schoess. Vratarju je izjavil, da se v par dneh vrne po odgovor. Ma/ter mladega moža so začetkom junija našli na Holštajnskem ubito. Schoessa išče policija v Luobecku kot domnegavnega morilca svoje matere.
Milijonska škoda od viharjev v Bolgariji
Sofija, 7. junija. AA. Viharji, ki so divjali zadnje dni prejšnjega meseca po severno-vzhrdnih predelih Bolgarske so povzročili Škodo, cenjeno na 23 milijonov levov.
Delo za naše morje
Uspešno delovanje oblastnega odbora Jadranske Straže
v Ljubljani
Ljubljana, 7. junija.
Jadranska Straža, ki spada med naše najbolj apilne in delovne naoijonalno t brambne organizacije, je snoči polagala bilanco svojega delovanja v preteklem letu. Občni zbor oblastnega ordbora JS se je vršil ob 20.30 v restavraciji Zvezde, otvo-ril ga je predsednik g. podban dr. Pirkmajer, ki je toplo pozdravil navzoče, zlasti pa delegata iz Novega Sada. Nato je imel lep programaticen nagovor, v katerem je povdarjal, da slavi JS Jetog 10-letnieo svojega obstoja in v tem času je dokazala, da je njen obstoj v polni meri upravičen. Sirila je zanimanje za našo trgovsko in vojno mornarico, delala propagando za naš sinji Jadran in pospeševala po svojih najboljših močeh pomorstvo. Gotovo je nemala zasluga JS, da se pomorstvo v naši državi tako lepo razvija. Ljubljanski oblastni odbor JS bo proslavil 10-letnico obstoja svoje organizacije dne 8. marca z javno prireditvijo, z akademijo, z razvitjem prapora, izdajo primernih brošur itd. Predsednik se je še spominjal med letom umrlih Članov dr. Stanka Novaka in suneriorja Viktorja Kokalja.
Za predsednikovim govorom, ki je bil z odobravanjem sprejet, je povzel besedo tajnik g. Likovif. Iz njegovega poročila posnemamo: Na področju ljubljanskega oblastnega odbora delujeta dva krajevna odbora, starejši v Novem mestu in lansko leto ustanovljeni v Ljubljani. Oba odbora sts dosegla izredno lepe uspehe. Krajevni odbor v Novem mestu je organiziral narcisne dneve, katerih čisti dobiček gre v fond za zgradbo šolskega broda voine mornarice. ĆMsri dobiček treh narrisnih dnevov je znašal 3000 Din, ki je bil izročen centrali. Nadalje je agilni novomeški oobor priredil v Novem mestu tudi razstavo JS. na kateri je razstavil razne propagandne slike in s tem vzbudil veKko zanimanje med podezelani za organizacijo. Njegov najlepši uspeh v preteklem letu je pa gotovo ustanovitev Podmladka JS na novomeški gimnaziji, ki se bo prihodnje leta razvil v močno društveno edini-eo. Predsednik tp ndltrne kraj^vnp organizacije v Novem mpstu je g. prof. Viktor Pirnat.
Ljubljanski krajevni odbor res obstoji ko. maj šHe l«»to dni, vendar kljub temu zaznamuje prav lepo usp^hp. b katprimi je upravičil svojo ustanovitev. M*»d številnimi prireditvami moramo omeniti večer, ki se je vršil novembra meseca v prostorih Kazine in ki je v vsakem poglAdu lepo uspel. Predaval je kapitan Rudolf Cmič o katastrofi pamika ^itanica^ VečeT je bil prav dobro obiskan, predavanje prav zanimivo. Druga večja prireditev je bil ples Jadranske Stra-
že v Uniomi., ki je tako kakor druga leta zbral najodličnejše ljubljansko občinstvo in je prireditev tako v moralnem, kakor tudi v gmotnem pogledu lepo uspela. Prebitek 5000 Din je JS nakazala za pomožno akcijo mestne občine ljubljanske. V proslavo 10-ietnice JS se je vršila 2. aprila akademija v Unionu, katere pestri program je istotaRo napolnil dvorano. Krajevni odbor je tudi letos o binkoštih organiziral izlet k slapom reke Krke na Skradinu. Kljub težkim gospodarskim razmeram se je izleta udeležile 72 oseb, kar je vsekakor zadovoljivo.
Predsednik krajevnega odbora g. Pogačnik je organiziral odsek bivših mornarjev, ki so se pridružili JS. Slicen odsek bo ustanovljen tudi v Kranju in bo tvoril močan steber tam snujočega se krajevnega odbora. V preteklem poslovnem letu je sodelovalo pri oblastnem odboru JS več novih mlajših moči, ki so vse svoje delovanje posvetile pokretu Jadranske Straže.
Blagajniško poročilo je podal v odsotnosti dr. Slokarja svetnik državnih železni« dr. Željko Jeglič, na predlog banskega tajnika g. Legata, je bil pa odboru soglasno podeljen absolutorij.
Po kratkem odmoru je bil na predlog odbornika g. Verbiča s splošnim odobravanjem zopet izvoljen za predsednika JS podban g. dr. Pirkmajer, g. Hubert Marjanovič je pa prečital listo bodočega odbora, ki je bila tudi soglasno sprejeta. V odboru so sami znani delavci in ugledni možje, take dr. Ljudevit Bohm, Matko Brnčič, dr. fcelj-ko Jeglič, Joža Likovič, Hubert Marjanovic, dr. Karel Pirjevič, dr. Ivan Pless, brigadni general Dragom i r PopoviČ, trgovec Prane Stupica, novomeški župan dr. Rezek, »reski načelnik Josip Znidaršič, dr. Ivan Pintar, policijski upravnik g. Vekoslav Kerftovan, v nadzornem odboru pa Anton Kos in trgovec Anton Verbič.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se bo vršila prihodnja glavna skupščina JS v Ljubljani, za delegata na glavno ■kupAH-no vseh JS v Splitu sta bila pa določena dr. Jeglič in prof. Pirnat. Nato se je razvila daljša debata, v kateri so iznesli svoje piwl-logf podban dr. Pirkmajer, prof. Pirnat, dr. Pintar in dr. Bohm. Sklenjeno je bilo, de se posveti zlasti propagandi za JS ne dežeM največja pažnja. obenem je pa ssropščina sklenila, da se pospeši tudi organizacija Podmladkov JS na podeželskih šolskih zavodih. Nato so še razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih, tako glede polovične vožnj*» za član*» JS za petdnevno bivanje na morju, kar naj bo nekakftno priznanje za njihovo delo, okrog polnoči je pa predsednik lepo uspelo zborovanje zakljufiCL
Seja Narodne skupščine
Izvolitev odborov za proučevanje zakonov m konvencij, ki ph Je
včeraj predložila \1ada
Beograd, 7. junija. Današnja seja Na--rodn-e akupščine je bila precej kratka. Pričela se je ob 11.30. Predsedoval je dr. Ku-manudi. Po odobrenju zapisnika je biia pre-ditđHia interpelacija narodnega poslanca dr. Nikola Nikića na ministrskega predsednika, v kateri zahteva pojasnila o nedavnem govoru kmetijskega ministra g. D ©me tro vica na shodu v Nišu. Sledilo je Čitan je prošenj in pritožb in odobritev dopustov nekaterim poslancem, nakar je finančni minister dT. Djord'jdvić odgovarjal na ustmeno vprašanje narodnega poslanoa dr. Lonoa-revića glede izplačila pridobnine z« leto 1930-31 v Sremeki Mitrovici. Skupščina j« nato prešla na dnevni red in izvolile Štiri odbore za proučitev zakonov in konvencij,
ki jih ^e predložnila vlada na včcmjšnvi sejtt skupščine. V odboru za. proučitev kbrmŠk©-ga sporazuma z Avstrijo m Švico je od po-slaiocev dravske banovine g. K r s j 8 i ▼ odlboru za proučitev trgovinske pogodoe z Avstrijo in Itahjo g. Kasto Pustoslem-šek. v odlboru zia proučitev delavskih konvencij g. Anton Cerer in v odboru za mednarodno konvencijo o poljedelskem kreditu g. Anton Kline. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil sejo m napovedal prihodnjo sejo za petek dopoldne. Na dnevnem redu bo konvencija o vodnem režimu z Runvunijo.
Doprfdue ye imel se>o adm in istra trvni odbor skupščine, popoldne pa bo zssedail finančni odbor.
Neurathovo slovo v Londonu
London, 7. junija. AA. Semkaj se je vrnil Az Berlina novoimenovani zunanji minister nemSke republike von Neura/th, da se poslovi od angleške vlade m od angleškega kralja. Kakor je znano, je dozdaj von Neuratn zastopaj Nemčfljo v Londonu. Po prihodu v London je imel daljši razgovor z angleškim zunanjim ministrom Simonom Opoldne je bil von Neurath v poslovilni avdijeoci pni kralju.
Zaščita domačih delovnih moči na Bolgarskem
S0**^ 7- junija. AA. Direkcija za delo predvideva v svojem letošnjem proračunu pristojbino po 50 do 100 levov od vsakega tujca, ki bo hotel ostati na Bolgarskem zaposlen. Razen tega bo moral imeti za svoje bivanje še posebno dovoljenje. Iz teh pristojbin bo zbran fond za gradnjo decjih oskrbovališč. V te zavode bodo sprejemali deco od 1 do 7 leta, če so matere čez dan zaposlene.
IZ DRŽAVNE SLUŽBE Beograd, 7. junija, p. Shiabene Novine objavljajo ukaz, a katerim je premeten pristav Pran čermek od sreskega poglavarstva v Radovljici h policijekemu komi^-ai-jatu na Jesenicah.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2272.62 — 2283.&S. Berlin 1326.72 — 1336.62. Bruselj 783.22 — 787.16, Curih 1097.35 — 1102.85, London 206.29 — 207.89, Newyork <>*>k 5579.88 _ 5608.14. Psrtz 221.22 — 222.34, Praga 166.23 — 167.09, Trst 287.46 _ 289.86.
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.06, Pariz 20.16. London 18.84. Newyork 510.50, Bruselj 71.3750. Milan 26.24. Madrid 42.10. Amsterdam 207.10, Berlin 120.96, Sofltfa 3.70. Praga 16.15. Varšava 67.3760, BekaretU 3.06.
SO let slovenskega županovanja v Ljubljani
„Slovenski Narod'4 v boju za enakopravnost sloveničine Zgodovinske volitve v mestni zbor
Ljubljana, 7. junija. Nič ni kvarilo estetskoga čuta nemške občinske uprave, da so sredi mesta tik frančiškanskega mostu okoli takratne Las-snikove hšše »žganjarji kakor snopje po-ležavali in kakor medvedje renčali«. Ptc-pevanje Lassnikovih žganjarjev ob nedeljah in praznikih se je — kakor poroča SL N. — razlegalo od čevljarskega (železnega Hradedkega pod tran-čo) do mesarskega (zdaj Zmajskega) mostu!
»Nemšlcutarski obe. zastopniki mislijo, da naj prepevanje Lassnikovih žgan jar j ev nadom es tu j e Ljubljančanom petje — berie-canskih gondoli jer je v. In utegne kdo vprašati, zakaj nam nemškutarski obč. zastop privošči take muzikaliče užitke? Enostavno zato, ker je g. Lassnik tudi nemškutar-ski obč. odbornik.«
In to ljubljansko idi!o je pomnoževal se magistratni brrrč, ki je hodil z babinom po mestu, se ustavljal vsakih petsto korakov, zabobnal in nato kričeč čital zbrani množici: »Erlass« ali »Kundmectoung«. Ko je dočital, je iznovega zabobnal, sel dalje in bobnel in čital. Ne vem za gotovo, a bržčas je bil tudi še aktiven magistratni »petelfu'k« (Betelvogt), ki je iovil berače in klateže po mestu in jih gonil v rotovako »špehkamro« ali »pržon«.
Kako čudovito napreden je bil takratni nemški magistrat, dokazuje brošura »Der Gemeinderat der Lar.ideshaiuptstadt Lai-bach in der Zeit vom Miirz 1869 bis Maerz 1882«. Brošuro je bil izda! za občinske volitve ljubljanski »Biirger-Comite« in se v nji hvalil, da so Nemci v 13 letih svoje delavnosti pomnožili petrolejske svetiljke za celih — 13, torej vsako leto za eno svetil j-ko. da so v Švica-riji napravili stranišče in dva paviljona, pa zgradili šolo na Cojzo-vem graibnu in kopališče »Kolezijo«!
Kako moderno vzorne zdravstvene razmere so vladale v Ljubljani pod nemškim županom, pa je najbolj drastično pokazal tifus, ki je izbruhnil v mestni hiši »Tivoli« — Pod turnem. L. 1881. je zbolelo več prebivaj cev v tem gradiču, med njimi vsa obitelj podpolkovnika B., čegar gospa je celo umrla. Ljubljančani so se čudili, kako je mogel tifus nastati v poslopju daleč od drugih hiš. sredi parka in pod smrekovim gozdom, še večja je bila panika, ko je zbolelo za tifusom še 6 gospodov, ki so hodili za-jutrkovat mimo gradiča v Švicarijo. Začeli so gradič preiskovati in našli vzrok: »vseh 13 let. odkar na rotovzu gospodari nem-škutarska svoj a t, stranišča v tivolskem gTa-du niti enkrat niso bila izpraznjegal« (SI. N. 11. aprila 18S2.)
Nacionalne in kulturne razmere slovenskega prebivalstva pa so se bile od 1. 187fi dalje temeljito izpremenile. V Ljubljani so pri poslednji ljudski štet vi dognali 18.845 oseb, ki govore slovenski in le 5658 takih, ki so poslužujejo nemškega občevalncga jezika. Delovanje narodnih društev, slovenski časopisi, na čelu jim Jos. Jurčičev slovenski Narod« pa Fr. Levčev >Ljnblianskl Zvone, predstave slovenskega gledališča, plamteči govori slovenskih in slovanskih poslancev v državnem zboru, neumorna agitacija, a deloma tudi pravičnejša Teraf-fejeva vlada, v kateri je sedel kot justični minister Čeh Pražak, so zbudili ljubljansko meščanstvo na odpor proti nasilnim Nemcem in nemškutarjem. Ker je sam oesar ostro obsodil levičarsko u stavo verno stranko in jo obžaloval kot >fakciozno (prevratno) opozicijo«, so se upali celo najbolj strahopetni in štreberski ljubljanski Slovenci pokazati — slovensko barvo. Borbenost je prevzela Ljubljančane, borbenost za enakopravnost slovenščine po vseh šolah in uradih in za naravno pravico, da imajo kot ogromna večina mestnega prebivalstva končno zopet slovenskega župana.
Mladi dr. Ivan Tavčar je za Novo leto 1SS2 napisal v našem listu plamteč uvodnik. Umrla sia pravkar politični vodnik Janez Bleiweis in prvi naš slovstvenik Jos. Jurčič, a skrčila se je tudi vrsta naših političnih nasprotnikov. >Vendar po političnih naših livadah ne brije ostra burja, pač pa pihlja gorko vlažni jug. Po dolge j zimi hoće nam nastati tista doba, ki se imenuje pomlad!«
Te pomladi je pričakoval dr. Tavčar Iz vedno pogumneje kazoce se narodne zavednosti slovenskega ljudstva in meščansva, iz vedno ostrejše borbenosti proti nemštvu in nemškutarstvu in iz vedno večje podjetnosti svojih rojakov.
Državno pravdništvo je plenilo >S1. Narod« dan na dan, a naš list ni odnehal ljute napadati viteza VVaseria, predsednika nad-sodnije v Gradcu in Hdinricherja, predsednika sodnije v Celju, ker sta odklanjala slovenske tožoe -n izključevala slovenščino s sodni j. Napadal *e nemške najvišje sodnike, a tudi nižje, pa sodno u radništvo, ee-lo bi riče, ki so odrekali slovenščini vso enakopravnost. In s poslanico je končno dosegel pri ministru Pražaku popoln uspeh: slovenščina je zmagala.
Napadal je ljuto okrajna glavarje, nemške profesorje in nemškutanske učitelje in vsak dan ponavljal: svobode, enakopravnosti, polne pravice zahtevamo.
Lepa, uspešna je bila ta borba naših poslancev in listov: vzravnala je hrbtenico strahopetcem, vlila železa v najbolj vodeno slovensko kri. Ljubljana je postala radikalno narodna, celo k Rusom in Srbom orijentirana.
In začutila je potrebo, da si zgradi Narodni dom kot središče Slovenije in kot bivališče sloven. društev, kot domačija slove«, znanosti, umetnosti in zabavi. Takoj se je začela živa agitacija za prispevke.
V najbolj ugodnem duševnem razpoloženju torej, v iskreni borbenosti so bile za TT, 13. in 14. april 1882 razpisane dopolnil-
ne volitve v mestni zbor ljubljanski. D^set obč. odbornikov je bilo treba voliti: t v I, po 3 v IL in III. razred. Zdaj je bila Ljubljančanom zopet dana prilika, da dokažejo politično zavednost in pribore v obč. svetu narodno veČino. Konec naj bo paševanju nemške stranke, ki je zasmehovala in zatirala vse, kar je našega, slovenskega, po šolah, uradih in v občini. Brezpravnost Slovencev v Ljubljani se mora nehati.
In vnela se je ljuta volilna borba. Slovenci so bili izvrstno organizirani in so vzlic nasilstvu Nemcev in nemškutarjev sijajno zmagali. Izvoljenih je bilo 8 Slovencev in le še *2 Nemca. 2e 25. aprila je na seji odstopil vladni svetnik Anton Laschan (Laščan), ki je bil S let župan. Korl Drsch-mann (Dežman, pesnik balaie »Proklete grablje<) mu je govoril labodjo pesem za
slove in obč. avet je Laseh a na še izvolil za častnega meščana. Na seji 29. aprila je bil izvoljen za župana Peter Grasselli.
Obč. svet je štel 90 mož, prisotnih jih je bilo 28, ker je med tem obč. odbornik grof. Chorinsk7 odstopil in je Laseh-m odšel na dopust >zaradi bolezni*. Voliti so morali trikrat: prvič in drugič je prejel Graaselli 15, Nemec Aleks. Dreo pa 11 glasov, a dva glasova sta odpadla na L. Biirgerja in podžupana F. Fortuno; tretjič sta prejela Gra< selli zopet 15 in Dreo 11 glasov, dve listka pa sta bila prazna. Tako je bil Grasselli izvoljen z absolutno večino in je volitev sprejel, ako jo potrdi cesar. Dne 20. maja je dospelo potrdilo, in odslej so bili zapisniki sej obč. sveta slovenski, a že 31. maja je obč. svet sprejel predlog obč. svetovalca dr. Valentina Zarnika:
»Poleg varovanja popolne ravnopravnosti se načelno proglasi slovenski j«*zik za uradni jezik ljubljanskega magistrata*.
Tako se je začela pred 50 leti res narodna pomlad na našem magistratu, nova doba; vseh 50 let doslej smo ohranili slovenske župane, slovensko večino obč. sveta in sloven. uradni jezik. Le med vojno je prišlo v obč. svet zopet nekaj Nemcev, ki pa so z vojno izginilL Fr. G.
Star vodotoč v Križevniškl
ulici
Pri urejanju kanala so naleteli na jarek, ki po njem
teče čista voda
Solncu in zdravju naproti
Krasen telovadni nastop srednješolske mladine, ki se
je izkazala zelo dobro
Ljubljana, 7. junija. Da je treba posvečati mladini kot stebru bodočih generacij vso pažnjo in skrb ter skrbeti predvsem za njeno zdravje, to spoznanje prodira tuda pri na« čedalje bolj. Sicer so tudi doslej gojili telovadbo po naših šolah, brez katere si ne moremo misliti fizične kulture in zdrave mladine zlasti v mestih, kjer pogrešajo skoraj vedno zaprti otroci najbolj soLnca in zraka ter gibanja — vendar ni bila ta telovadba tako smotrena kot je .poslej fizična vzgoja mladine, odkar je bilo ustanovljeno ministrstvo za telesno vzgojo. Telesna vzgoja je poslej sestavni del splošne vzgoje mladine, kar je povsem pravilno, šola ne sme vzgajati le učenjakov z nerazvito telesno konstrukcijo, s tesnimi prsi in skrivljeno hrbtenico. Telesno zdravje je podlaga duhovnega.
Včeraj so bili Po vsej državi javni telovadni nastopi srednješolske mladine. Tudi v Ljubljani je nastopil naš inteMgencni naraščaj v naravnost impozantnem številu na letnem telovadišcu Ljubljanskega Sokola. Tudi udeležba občinstva je biLa lepa, čeprav je bila širša javnost poučena o tem nastopu skoraj samo T*> dijaštvu samem tako, da je bilo največ udeležencev svojcev nastopajočih.
Dijaki so se nastopa zelo veselili, četudi so se pripravljali nanj samo nekaj tednov. Treba je biLo žrtev in truda na obeh straneh: potruditi so se morali telo-vodni učitelji in njihovi učenci, zlasti še, ker je telovadba na teden samo po dve uri.
Telovadišče so obkrožale številne zastave ter ustvarjale praznično obeležje. Bil je pa v resnici lep praznik, ki ga je še povzdignila številna udeležba odličnih predstavnikov javnosti, oblasti in kulturnih ustanov; med njimi so bili SS-: podban dr. Pirkmajer, senator rvan Hribar, prosvetni načelnik Mazi, ministrski odposlanci na naših srednjih šolah (ki so predsedniki komisij tvri m-aturah) in sicer laven ljubljanska prof. Frovinac, odposlanec na ženski gim.naz.rji, in Uroš DžOnič, upravnik umiterzntetne knjižnice v Beogradu (min. odposlanec SEL realne gim.), poleg prosvetnega načelnika Mazija, ki je tudi odposlanec, je bil prisoten še kot ministrski odposlanec dr. Pipenbacher; SKJ sta zastopala pod starosta SKJ E. Gangl in savezni načelnik Bajželj, prisostvoval je tudd ravnatelj OUZD dr. J. Bohinjec :n ravnatelji srednjih šol, Jug, dr. Lončar, dr. Dokler in dr. Orel, opazili smo tudi univ. prof. dr. Prijatelja, predsednika RK dr. Fetticha, starosto Sokola II. dr. šubica in celo vrsto srednješolskih profesorjev.
Vojaška godba je zaigrala sokolsko koračnico, ko je prikorakalo na zJetašče pet oddelkov dečkov dz nižjiih razredov; korakali so strumno v eesterostopih 6 telovadnimi učitelji. Vsak oddelek je štel po lOS dečkov, ki so bili oblečeni v črne telovadne hlače in bele srajce, bilo jih je torej 540. Korakali so kot rutinirani telovadci, osvoj.ili so si takoj gledalce, da eo jih sprejeli z živahnim odobravanjem. In disciplinirani so ti dečkri, da jih moraš občudovati. Ko so se gladko in naglo razvrstili v telovadne vrste, so na signal poveljnika prof. Kozaka, to! je stal na poveljniškem stolpu, začeM telovaditi s palicami, po vojaško strumno ter skladno, da so se gledalci čudili od trenutka do trenutka čedalje botj. Nedvomno ni nihče pričakoval tako resne izvedbe. Tudi sestop je bil gladek. Ponosno so korakali dečki mimo tribune, kjer so pozdravljali njihov nastop odlični giedalcd, an obrazi so jim žarela v veselju, da so se izkazati tako dobro. Zavedali so se, da niso zagrešili niti enega giba in da so bale vrste vzorno krite. Odobravanje je bik) res zasluzeno.
Tudi dnjakanj je v Ljubljani mnogo, 240 jih je nastopilo in so prav tako vnete za telovadbo kot fantje, saj so polne prekipevajočih življensknh sil Oblečene eo bile v bele bluze in modra krala. Prakorakale so na telovadišče v četverostopih v petih oddelkih brez vodnic. Lahkotno in skladno so korakale in se gladko etrn Ue ter razvrstile. Izvajale so slikovite proste vaje v umerjenem, skoraj počasnem ri/tmn. Gibi so hiri mehki, valujoči, nato izvajanje mehko žensko ter povsem primerno znav čaju teh vaj, ki so bile po svoje lepe in zaradi tega niso zaostajale po izvedbi za vajami dečkov.
že krepki fantje, nekad med njimi je že korenjakov, so dijaki, ki so nastopili v
višjem oddelku. Kot vojaki so prikorakali čvrsto dn ponosno na telovadišče v šestih oddelkih v Četverostopih, bilo jih je 3£0. Nastopili so s težk'mi prostimi vajami; izvedba je bila v splošnem dobra, vendar ne tako izvrstna kot nižjega oddelka. V drugem delu so nekateri zaostali za dva takta, toda kmalu so zopet dosegG skladnost in so bile vaje gladko zaključene. Drusra vaja je pa bila povsem skladna.
Kritični dečki nižjega oddelka, tn so že opravili svojo nalogo, so vzpodbujali tovariše z grajo, kar pa telovadečih ni zmedlo in so se dobro odrezali kljub vsem težkočam. Popustil ni niti deček, ki so mu hotele uiti hlače na vsak naoin; vztrajal je junaško do konca in celo pazil, da bi ne izpustil niti enega giba, čeprav so tudi hlače hotele d »koristiti vsako priliko. Bil je torej posrečen nastop tudi višjega oddelka,
Dijaki pa ne znajo le prostih vaj, preizkušali so svojo spretnost tudi na telovadnem orodju, na bradlji, drogu, konju, krogih, skakali so s palioo in % zaletom, dekleta so se igrala z žogo, pozneje so pa tudi pokazala, da poznajo celo vrsto pestrih, lepih iger, ki so najboljše razvedrilo po napornem učenju.
Končni nastop pri odbojki je pa bila prava športna senzacija za športno dijašt-vo, ki se je zgrnilo tesno okrog igrišča. Igra je bdi a zelo lepa, sodnik je bil dober. VznodbujevaJcev rM manjkalo ne za eno in ne za drugo stran, vendar pa na bilo tistega surovega kričanja, ki M se ne smelo imenovati športno Bilo je vse dostojno, vredno dijakov.
Pri odbojki so se borili za lepo prehodno darilo banovine, kip, U ga zmagovalci izroče ravnatelju svoje šole v varstvo. Zmagala je realka z visoko zmago 15 : 4.
Skratka: celoten .vtis je, da se je naše dijašrtvo na svoji javni telovadbi izkazalo častno in da je nastopilo z vso vnemo, ra-dujoč se, da se % ne krati več pravica gibanja pod milim nebom, temveč da je zdaj skrbeti za njihov zdrav telesni razvoj — dolžnost.
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 20. url Torek,  7.  junija- Produkcija operne Sole državnega konservatorija.
OPERA Začetek ob 20. url
Torek, 7. junija: Zaprto. Sreda. 8. junija: Rusalka. Red B. Četrtek, 9. junija: Mala F*loramye. Red C. Petek, 10. junija:   Simfonični koncert v Unionu.
*
Dvofakova opera Rusalka se poje v ljubljanski operi v sredo dne 8. t. m z g. Josipom Kri zajem v vlogi povodnega moža.
Gospod Josip Križaj poje v sredo dne 8. t. m. vlogo povodnega moža v Lrvo-fakovi operi Rusalka. Ostala zasedba posameznih vlog kakor pri premijeri. Opero dirigira kapelnik štritof, režija je Krefto-va. Predstava se vrši za red B.
Mala FToramve. Opereta, ki je tudi v Ljubljani postala takoj popularna, se ponovi v četrtek 9. t. m. za red C. Zasedba ista kakor pri vseh dosedanjih vprizorit-vah. Opereto dirigira kapelnik dr. švara, režija je Zupanova,
Prodana nevesta. Opozarjamo, da bosta samo dve predstavi Prodane neveste na prostem v Tivolskem parku in sicer v soboto dne 11. ter v nedeljo dne 12. t. m. Sobotna predstava začne ob pol 5. uri, nedeljska pa ob 3. uri popoldne. Prav posebno še opazarjamo zunanje posetnike velesejma, da si ogledajo predstavo Prodane neveste, ki bo izredno interesantna in v vsakem pogledu popolnoma uspela. Akustika je v tem delu Tivolskega parka naravnost izvrstna. Sedeži bodo od četrtka dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Zunanji posetniki naj naroče sedeže po dopisnicah. Natančne cene in vrstni red sedežev javimo.
S SLUŽKINJAMI JE KRIŽ
— S služkinjami je pa res križ! Naša skuha vsako jajce trdo.
— Pri nas pa nobena tako dolgo ne vzdrži, da bi se jajce skuhalo.
Moderno
— NScar ne plakaj, dečko. Kako ti je ime m kje stanuješ?
— Ne vem, šele predvčerajšnjim smo se preselili, včeraj se je pa moja mati znova poročna.
Ljubljana, 7. janija. V Križevniški ulici urejajo kanal, da je polovica ulice zasute s prstjo, kamenjem ter opeko in je hoja po ozki ulici mogoča le po enem hodniku. Opeka pa ni sama navadna zidna opeka, temveč je med njo marsi-kak kos, ki je glasiran, pa tudi kvadratična opeka je vmes, s kakoršno so naši predniki tlakovali veže in kuhinje ter hodnike. Izpod hiše št. 5 vodi kakih 60 cm crloboko v izkopani jarek 40 cm visok in toliko širok s staro opeko obzidan kanal, ki po njem teče popolnoma čista voda. Dosedaj se je odtekala po kanalu, a v hiši onstran št. 5 so tudi vedno imeli vodo v kleti. Delavci sodijo, da je ta voda prihajala iz zamašeneca hišnega kanala, več se pa za to vodo v K riževo iški ulici ni nikdo zanimal.
Kanale zidamo v Ljubljani v veciem obsegu šele, odkar ja mesto v slovenskih rokah, vendar imamo pa predvsem v Gradišču tudi še kanale, ki smo jih podedovali po etari Emoni. Seveda so bili pa ^monski kanali tudi izpeljani v Ljubljanico in zato nahajamo njih ostanke tudi še na vsem prostoru med Gradiščem in Ljubljanico. 0 srednjeveških kanalih ni mogoče govoriti, ker v teh temnih časih zatajevanja mesa, ljudje prav za prav niso smeli skrbeti za sna^o, a tudi pozneje so se je le s težavo privadili, saj vemo, da so naši stari preprosti in brumni ljudje smatrali kopanje še za opravek, ki kolikortoliko greši, proti sramežljivosti in čistosti ter je zato takore-koč greh. V minulih stoletjih so se kopali v Ljubljani le bogati ljudje, predvsem ko-rarji, ki so imeli svoje kopališče, drugo malo kopališče so pa imeli padarji, ki so v kopeli puščali kri. žele 177ti smo na Jeku pri >BahabirhK, torej v sedanji Trtnikovi hiši na oglu Cerkvene ulice in Trnovskega pristana, dobili prvo pravo javno kopališče z 8 kadmi, kjer je bilo za kopalce pripravljeno tudi perilo. Ker torej kopalnih sob še pred sto leti ni bilo, pomije so pa izlivali na ulico, kjer so smeti in nesnago izpirale plohe in nalivi, nam tudi kanalov ni bilo treba. Nekaj bogatih plemiških hiš blizu Ljubljanice je morda imelo tudi že v XVIL ali XVIII. stoletju kratke hišne kanale, vendar pa tega nikdo ne more trditi z gotovost-
Vel eseje m se lepo razvija
Ljubljana, 7. junija. 2e prvi dnevi letošnjega velesejma so pokazali, da bo uspeh navzlic težkim gospodarskim razmeram tako glede pose ta, kakor glede kupčij zadovoljiv. Zanimivo je, da niti prejšnja leta, ko smo živeli še v dokaj ugodnih in urejenih razmerah, po-set velesejma ni bil tako velik, kakor letos. Sklepajo se že večje in manjše kupčije, zlasti v pohištvu, preprogah, plinskih štedilnikih in raznih predmetih domače proizvodnje, ki smo jih morali doslej uvažati iz inozemstva. Veliko je zanimanje za domače harmonike, roloje ter žgane slikarske spominke. Pozna se, da hočejo ljudje spraviti denar v blago, seveda kolikor in če ga imajo.
Včeraj je bil poset za delavnik zelo dober, kar je tudi razumljivo, ker je bila vstopnina znižana in so prišli mnogi, ki bi sicer ne mogli. Na velesejem so začele prihajati že tudi šole in mladina z velikim zanimanjem ogleduje blago po paviljonih. Opozarjamo šolska vodstva, naj v čim večjem številu organizirajo ogled velesejma, ki je gotovo za mladino močan vzgojni činitelj. Danes dopoldne je sicer v presledkih rosil dež, vendar so pa ljudje vse dopoldne prihajali na sejmišče. Večji bo seveda poset popoldne.
Na velesejmu pred paviljonom J ©e ustavlja nebroj občinstva, ki gleda razstavljene različne izdelke* znane tovarne »Tribuna«. Razstavila je najnovejše modele dirkalnih športnih in turnih dvokoles, najlepše modele otroških športnih in luksusnih vozičkov francoskega in angleškega modela, nadalje igračne vozičke, skiro, triciklje, ho-lenderje, vrtne stole ter vrtne 6tole na kolesih za bolnike, triciklje za prevažanje blaga in najnovejše triciklje za prevoz mleka. Tvrdka je znana po svojih solidnih in lepih izdelkih sirom naše države kakor tudi v inozemstvu. Cenjeno občinstvo naj ne zamudi prilike ogledati si izdelke naše domače tovarne ter upoštevati njene konkurenčne cene.
Prospekti ter ceniki so brezplačno na razpolago pri »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta 4.
j jo, ker so ti stari kanali najbrže le deli starega vodovoda, ki je izpod Tivolija dovajjl vodo aristokratskim hišam, predvsem j>» javnim vodnjakom v mesto. Vemo tudi, da je Robba za svoj vodnjak pred rotovžem na novo speljal vodo izza Pod t urna, sedanjega Tivolskega gradu v mesto.
Bivši kustos muzeja dr. Mullner j> obširno pisal o emonskem vodovodu, zato jr» pa treba njeaovo studijo primerjati tudi z na.'dbo v Križevniškl ulici ter natanko preiskati opeko in način zidanja, da •pognamo, kaj so dela pri urejevanju kanala odkrila. Večkrat namreč kar pregledamo kako najdbo, ki je morda prav važna za zgodovino razvoja našega mesta, drugič pa zopet popolnoma brezpomembno stvar smatramo za 6ilno odkritje. Spominjamo se namreč, kakn so pred dvema letoma odkrili telefonski kabel iz svetovne vojne pred Nunsko cer kvijo, pa so ga relo inteligentni ljudje smatrali za električno napeljavo iz — rimskih časov.
Napeljave starih vodovodov in kanalov so namreč važne tudi za našo dobo, saj po njih spoznavamo, kako w> se obn.->K rja lahko posnemamo njih dobre strani. Tam kjer stoji v Gosposki ulici Turjaška palača, ki je sedaj banovinska last, je nekdaj b»kla rimska cesta, vemo pa tudi, da je od Zoisove ceste pa do Novega trga dosti taln*» vode, ki lastnikom dela veliko preglavic Naš srebrnolasi jubilant, prvi naš slov«*nfski župan g. Peter Grasseli se n. pr. dobro sno minja na ostanke rimskega vodovoda ali kanala na Novem trgu, ki je pa zasut, da j« voda v Ljubljanico na raznih straneh odtekala skozi škarpo, ki je na njej stala sedaj podrta Naglasova hiša v Čevljarski ulici. Gospod župan je še danes mnenja, da je Na-glasovo hišo bolj razmajala slaba in od t* vode izlizana škarpa kakor potres. Ta voda pa še vedno ni zajela in odpeljana, temveč se širi po vsej okolici in išče odtoka, zato je pa utemeljna tudi domneva, da po sedaj najdenem obzidanem kanalu odteka ta voda v Križevniško nlleo. Skratka, atvar je trena preiskati, pa bodo morda posestnikom z malimi stroški odpravljene velike, jdolerja trajajoče preglavice,
A. G.
Zanimiva tekma
V programu kmečke^rmadinskega praznika, ki ga priredi ^Zveza kmečkih fantov in dekletc v Ljubljani 12. t. m popoldne v S t. Vidu, je določena prav posebna točka — tekma koscev-škricev. V tej tekmi tekmujejo predvsem šolani inteligenti in drugi poklici, ki se ne bavi jo s kmetskim delom. Med njimi je prav gotovo mnogo takih, ki so izšli iz kmetskih domov, kjer so v svojih mladih letih opravljali kmečko delo. še danes jim je gotovo drag spomin na te dni, posebno veselje jim vzbuja spomin na Čase, ko so kot kosci v zgodnjih jutranjih urah >podirali< travo in jim je svetila luna kot »fantovsko solnce«. Nanje se obrača. >Zveza kmečkih fantov in deklet« ter jih vljudno vabi, da se te tekme udeleže kot tekmovalci. Prijave je pošiljati pismeno tajništvu »Zveze«, Pražakova ulica 8, najkasneje do
sobote, 11. t. m-, oziroma telefonslco uredništvu >Kmečkega lista«, tel. 32—50.
KOLEDAR. Danes:    Torefc, 1 junija, tatfollfcani: Robert, Bogomil; pravoslavni: 25. maje.
DAKA4NJE **RIRE£>fTVE. Kino Matica; Sdadka tajnost Kino Ideal: Zatprto.
>V kraljestvu Zlatoroga* ▼ vvklfM 4wv rani TJniona ob 1&. ta. H.
Ili. produkcija operne &oie državnega konflervartorSSa v dramd.
DEŽURNE LEKARNE. Danoa: Letzstek, Eealjeva costa 1; Bo-hinec, Rftmska cesta 24, ±n dr. Km«, Dn-natjsjra cesta 43_
Aforizmi
Vsa zgodovina človeštva je triumf
neumnosti.
N
Sedanjost bi morah vedno služiti bodočnosti, ker so pa v vseh dohah Ihidje pozabljali zaradi sebe na bodočnost, je sedanjost tako žalostna.
Clovefe je čndno blago; ko je že neštetokrat prodano, sa lahko še vedno prekirpiš.
H
Ce ne prisilimo časa, da nam služi, prisili on nas, da utonemo v njem. Cas ni samo galanten, temveč tudi rabija-ten; na eni strani ceJi rane, da lahko seka na drugi nove.
Mnogi mislijo, da je vseeno, kar počno na svetu ter puščajo vse v nemar; seveda ne morejo razumeti, da je baš ta njihova pasivnost kriva, da ni boljše.
Metafizika nam najbolj prepričljivo dokazuje, da ima človek bujno domišljijo.
V vseh dobah je bil najčastnejši poklic slepiti ljudi, najsvetejša dolžnost ljudi je pa bila, da so se pustili slepiti.
Nekdaj je dejal filozof, da ve, da ničesar ne ve, dandanes pa vtepajo v jzrlave ljudem, da ničesar ne vedo, ker ne smejo ničesar razumeti.
«
Stara modrost je, da zlo rodi zlo, nasilje pa nasilje, vendar še vedno hočejo odpraviti zlo z zlom in učiti laž v imenu resnice.
*
O stvareh, o katerih imajo ljudje nejasne pojme, se najčešće prepirajo. Zato se tudi toliko prepirajo o kulturi.
*
Ljubezen do bližnjega je bila vedno »nerentabilna«, pač pa je bilo včasih dobičkanosno   propagirati to ljubezen,
m
Nekateri »umetniki« se udejstvujejo predvsem le zaradi svojih imen, da se lahko podpisujejo na svoja dela in nedela.
«
Rimljani so dejali, da je človek človeku volk; dandanes bi to definicijo nedvomno vremenih, ker se je človek razvil tako, da je po svoji sebičnosti podoben kruleči domači živali.
Dnevne vesti
V Ameriki in Kanadi
Iz razgovora
ni več zaslužka
s šefom Izseljenskega urada v Ljubljani Umazana afera z dedščino
Ljubljana, 7. junija. Izseljeniški urad t Ljubljani, ki je podrejam kraljevski banski upravi, opravlja važne posle. Delovanje urada je osredotočeno v skrbi za srečno potovanje izseljencev v tujino, njegovi organi morajo pa tudi skrbeti za vrnitev brezposelnih izseljencev v domovino. Na drugi strani mora Izseljeniški urad posredovati v raznih zadevah in sporih, deliti podpore, nakazovati hrano in stanovanja ter sploh pomagati po svojih razpoložljivih močeh. V tem pogledu torej vrši tudi važno socijalno misijo.
Naš urednik je te dni poselil marljivega in vestnega šefa Izseljen i škega urada, nadzornika g. Finka in se zanimal, kakšne so razmere naših izseljencev. G. nadzornik je pa moral poprej z neko starko urediti zapuščinsko zadevo. Bila je stara ženica, do ma nekje iz ljubljanske okolice, ki se že več let poteguje za svoje pravice glede ded-ščine po sinu, umrlem v Ameriki. Zadeva je res prav zanimiva, zlasti ker skušajo nekateri brezvestneži starko prikrajšati in oslepariri za njene pravice, v umazano afero je pa zapleten tudi nekdn, ki se živahno udejstvuje na organizatoričnem polju med ameriškimi Slovenci.
Starka je bila mati nezakonskega fanta, katerega je vzel njegov oče s 14 leti v Ameriko. Oče se je tam poročil in sina je prevzela mačeha. Fantu so v Ameriki zatajili mater češ, da je že mrtva. Ko »e stopila Amerika v svetovno vojno, se je mladenič prostovoljno prijavil k vojakom in odšel na francosko fronto, kjer je bil ranjen in je kmalu po vojni v Ameriki podlegel ranam. Fant je zapustil lepo premoženje okros; 4000 dolarjev, denar je pa pograbila mačeha, kajti fantov oče je tudi že umrl.
Na zapuščinskiem sodišču v Ameriki Je mačeha, ki ji je celo pomagal brat njenega moža oziroma fantov stric, zatajila, da prava fantova mati še živi in je podedovala ves denar, poleg tega pa dobiva od ameriške vlade še mesečno 20 dolarjev, ker je fant umrl kot žrtev svetovne vojne.
Omenjena starka, kot fantova prava mati, ki se je oglasila v Izseljenskem uradu, je seveda izvedela za usodo svojega sina in za dedščino. o kateri se ji niti sanjalo ni. Ženica, ki živi siromašno življenje postrež-nice, se je obrnila na razne oblasti in zah- 1
teva po svojem odvetniku v Ameriki dedščino, ki so jo drugi neupravičeno dobili. V zadevi posreduje tudi Izseljeniški urad. Treba je samo Še dokazati, da je starka res prava mati umrlega fanta. Izseljeniški urad bo seveda v tem pogledu storil svojo dolžnost in je upati, da bodo starki v na ikra -^^m Času priznali njene pravice.
Ko je g. nadzornik odpravil starko, ga je naš urednik vprašal, kako je glede izseljevanja.
Še pred letom dni — je dejal g. nadzor-n«k — se je izseljevanje imenovalo »narodna bolozen*. Pri nas tecra bacila nismo mogli uničiti, ker je bilo njegovo leglo v inozemstvu. V Ameriki so strokovnjaki ta bacil imenovali »prosperiteta:. Pomagali ao ga nam uničevati in ker v Unini razmere za naše izseljence niso več ugodne, stanejo ti raje doma, mnogo se jih pa celo vrača.
— Kako je pa z izseljenci v Braziliji, g. nadzornik?
— Kakor mi poroča »Jugoslovensko podporno udruženje v Sao Pauluc, katerega predsednik je Franc Paternost, so tam skrajno neugodne razmere. To je zelo verjetno, kajti bas nedavno je to društvo odpravilo devet siromašnih izseljencev iz Brazilije v domovino. Ker v Braziliji nimamo konzulata, jim je moralo potne liste izstaviti na še poslaništvo v Madridu. Izseljevanje v Brazilijo in sploh v vse države Južne Am<»-nke je prenehalo, ker tam ni dela. Izseljenci se vračajo trumoma v domovino in nihi> si ne želi povratka v Južno Ameriko.
— Pa pravijo, da je v Kanadi botjie,
— Tudi iz Kanade prihajajo zelo neugodna poročila. Kmečki delavci so večinoma brez zaslužka in trpe veliko pomanjkanje. Kdor ima kaj denarja, se vrne domov. V Kanadi zelo vestno skrbi za naše izseljence tamošnji konzulat v Montrealu, ki ?o ga pa hoteli ukiniti, a sedaj zopet posluje.
— Koliko jih je letos odpotovalo v tujino in koliko se jih je vrnilo?
— Do 31. maja 1032 je bilo letos v Ljubljani odpravljenih v USA in Kanado 123 izseljencev, večinoma takih, ki so prišli samo na izlet v domovino, v istem času se je vrnilo iz vseh dežel naše emigracija \j, seljencev, in sic^r največ iz Francije, odkoder jih je prišlo 109. To ie dokaz, da je kriza zajela tudi že Francijo.
Zborovanje delavskih zadružnih organizacij
Delavstvo išče zaslombe v gospodarskih zadrugah, ki se v vedno večjem številu pridružujejo zvezi
ni centralni organizaciji, iščejo zdaj opore in se pridružujejo zvezi. Tako je pristopilo lani 6, letos pa že 9 delavskih zadrug, od teh 11 izven dravske banovine. Zdaj je v zvezi 73 zadrus:, od teh 52 iz dravske banovine. Ustanavljajo se pa šo nove. Propagandno in vzgojno deluje zveza po svojem glasilu, mesečniku »Konzumentu«. Naciio-nalno je zveza včlanjena v glavnem zadružnem savezu v Beogradu, mednarodno pa v mednarodni zadružni zvezi v Londonu. Hranilne vloge zveze so znašale predlanskim 24,o98.00ut denarni promet pa 356,600.000 Din.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, potem so se pa vršile nadomestne volitve v načelstvo in nadzorstvo. Po volitvah je predaval tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik o svetovni gospodarski krizi, nje vzrokih in potih, vodečih iz nje. Obširno je govoril o dveh sporednih krizah, ki nas ta-reta, o strukturni in ciklični (konjukturni) krizi. Vzroki prve so nadprodukcija, kreditno gospodarstvo ter posledice svetovne vojne, reparacij in drugih političnih dolgov. Treba se bo prilagoditi novim pogojem ter medsebojno popuščati na polju političnih dolgov, ki tarejo ves svet. Ta kriza bo trajala morda še več desetletij. Druga, krožna, ciklična ali konjuktuma kriza, pa nastopa v perijodičnih razdobjih in ji je vzrok gospodarsko valovanje, sledeče prosperitetnim letom, ki dovedejo zaradi prevelikega razmaha produkcije v teh letih do avtomatične krize, a ta se potem prav za prav sama od sebe zopet ozdravi. Te krize bo pa konec že v najkrajšem času in to bo vsaj deloma olajšalo strukturno krizo.
Dva obešenca na eni veji
V gozda pri Zagrebu sta se obesila vpokojeni svetnik drž. železnic Forkapić tn zasebni uradnik Hubscher
slovljeno na neko gospo v Zagrebu, drugo na društvo »Merkur«, tretje tudi na neko gospo, četrto na miss Mary in Vanda Hubscher, San Paolo, Brazilija, peto pa na Zvezo privatnih nameščencev kraljevine Jugoslavije. V drugem in zadnjem pismu je Dpazka. da ne želi nobenega pompa. Hubscher je bil oženjen in iz poslovilnih pisem
Pogovor potnikov v vlaku in letala
V Angliji so napravili te dni zanimiv poskus z najhitrejšim vlakom, tako zvanim »Letečim Škotom«, in zračnim orjakom, letečim v Glasgow. V zadnjem vagonu je bila montirana sprejemna in oddajna radiopostaja in za poskuse so porabili Marcontjev aparat, ki se rabi v letalih. Letalo >Herac-les« se je dvignilo v Croydonu eno uro po odhodu »Letečega Škota« iz Kmss-Crossa. Letalo je prehitelo vlak, ki je imel na strehah vagonov z velikimi črkami označeno ime. Brezžična zveza je delovala brezhibno in potniki letala in vlaka so se lahko nemoteno pogovarjali s svojimi znanci, ki so ali leteli v zraku, ali pa se peljali z vlakom. Navzlic brnenju motorjev in ropotu lokomotive so se pa potniki zelo dobro razumeli.
Šele, ko se je razdalja med obema prometnima sredstvoma močno povečala, se pogovori niso več tako dobro slišali. Poskus se je proti pričakovanju zelo dobro obnesel. Pokazal je, da lahko pošiljamo iz vlaka radiovesti skoraj 5 milj daleč. Z močnejšimi aparati se bodo pa lahko ljudje med vožnjo z vlaki in aeroplani pogovarjali celo na razdaljo 50 milj._
Sreda, 8. junija.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Zbor balalajk >Kre-melj« (z velesejma); 19: Dr. Nikola Pre-obraženskij: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Duharnel: Prizori iz bodočega življenja (g. Silvester škerlj); 20: Glasbeno predavanje (L*. M. škerjanc); 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: čas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 9. junija.
12.15: Plošče; 12 45: Dnevne veati; 13: Čas plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. A. Bajec: Italijanščina; 19.30: Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina; 20: Pero Hora: Poglavje iz vzgojeslovja; 20.30: Prenos iz Beo-gTada; 23: Napoved programa za naslednji dan.
— V pomirjenje vpokojencev. Nekateri vpokojenci še niso dobili pokojnine za tekoči mesec in se seveda razburjajo. Informirali smo se kaj je z izplačevanjem pokojnin in zvedeli, da je večina vpokojencev pokojnine že prejela. Onim, ki pokojnin še niso prejeli, bodi v pomirjenje povedano, da se jim ni treba prav nič bari, da bi pokojnin ne dobili. Vse ostale pokojnine bodo v redu izplačane. Omenimo še, da je dravska banovina menda edina v državi, kjer se
pokojnine izplačujejo večinoma pravočasni«. -. , . r       - -     » .  \.  T -v
no.
_ Nov ameriški konzul v Zagrebu. Dosedanji ameriški konzul v Zagrebu Paul Boverman je premeščen v Solun, na njegovo mesto pa pride dosedanji ameriški konzul v Amsterdamu Edmond C. Tiv-sckow. Novi konzul je bil pred vojno no vinar, med vojno pa ameriški častnik na zapadni fronti. V konzularno službo je stopil leta 1921.
— Mednarodna tarifna komisija v Novem. V Novem posluje že od 24. maja mednarodna tarifna komisija, ki so v nji zastopnici Jugoslavije, češkoslovaške, Avstrije, Madžarske in Nemčije. Gre za direktno tarifo za prevoz blaga nad našo državo in Nemčijo v tranzitu preko Avstrije odnosno češkoslovaške in Madžarske.
— Tujski promet ne nazaduje. V maju je bilo v Crikvenici 1364 gostov, lani v maju pa samo 17 več, kar ne igra nobene vloge. Ker se je vreme v Hrvatskem Primorju zboljšalo, bo tudi dotok tujcev večji.
— Občni zbor Kmetijske družbe. Kme-t.-jska družba v Ljubljani bo imela jutri ob 11. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22a, občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim tudi j sprememba pravil.
— Dedinja naj se javi. V Ameriki je umrl -in zapustil nekaj premoženja Rudolf John Olvan) iz Dole (najbrž Dola). V domovini lima sestro Marijo, kd jo Izseljeniški komisarja t. v Zagrebu poznva, naj mu predloži dokaze, da je res pokojnikova sestra.
_ Tujski promet na Sušaku. Na Susak
sta prispela v januarju po železnici 9302 taoca, v februarju 8569, v marcu 10.465, v aprilu 0777.
_ Razstava pohištva na letošnjem ljubljanskem velesejmu je ena dosedaj največjih tovrstnih razstav v Jugoslaviji sploh. Za to razstavo je izšel novi ilustrirani katalog modernega pohištva pod naslovom: >Novodobna oprema*. Katalog je na razpolago za ceno 20 Din pri vseh raz-stavljaloih pohištva na velesejmu in opozarjamo na ta priročni katalog, kateri prinaša prav lepe modele sodobne stanovanjske opreme.
— Angleška eskadra v Splitu. Split in dru^a naša pristanišča poseti še ta mesec eskadra angieške vojne mornarice. 26. t. m. prispe v Split velik angleški parnik, ki ima na krovu aeroplane, poleg njega pa več manjših ladij angleške sredozemske
mornarice.
— Vreme. Vremenska napoved nas se
v*vino tolaži s spremenljivim vremenom, v; smo ga že do grla ftiti. Včeraj je bilo lepo samo v Beogradu, drugod pa oblačno. Najvrisja temperatura je znašala včeraj v Skonlju 34, v Beogradn 31, v Sarajeva 2C v Splitu 27, v Zagrebu 26, v Ljnbljani ? v M ari boni 22.6. Davi je kazal bar< u?r v Ljubljani 761. Temperatura je zLi^ala 13.6.
__Dve nesreči. Stanko Medic. 161etni
s;n posestnika iz Dobrovca, občina Pred-osJje, je včeraj doma padel im si zlomil rfi^sno nogo. _ Snočri okrog 1&. je moral reševalni avto v Drago pri Medvodah, kjer s' je SOletna Ljudmila Gaber po nesreči ■prerezala žile na nogah. Oba pones rečen ©a so pripeljali v ljubljansko bolnico.
_ Bomba na spomeniku kralja Petra
Zagrebške >Novostu poročajo, da so našii včeraj zjutraj v Otočcu na spomenika kralja Petra montiran peklenski stroj istega izvora, kakor so bili poKlenski stroji, ki so j-ih prinašali zločinci zadnje čase iz Za-dra na naše ozemlje. Na eni stran.! je imel peklenski sta-oj napis >U«taša«, na drugi pa mrtvaško glavo. Tempiran je bil ta.ko, <ia bi bil eksplodiral ob 3. popoldne, pa so ga pravočasno našli in demontirali.
_ Strašna smrt 18me««ćn&ga otroka. V
B->rčecu pri Zagrebu je umrlo včeraj strašne smi ti IS mesečno dete Milan Pa-lek. Otročičok je plezal po sobi, mati je pa pripravljala vodo za pomivanje posode. Za trenutek je stopila od štedilnika, ta čas je pa otročičok priplezal do stola, k;er jo stala posoda z vrelo vodo in se je prijel za stol. Posoda se je prevrnila in nesrečni otročiček je zadobil tako težKe opekline, da je kmalu v silnih mukah umrl.
— Ugotovitev. V ponedeljek 25. aprila smo poročali o uboju v Ihanu pri Domžalah, kjer je Ignac Dime zabodel Antona Dragarja. V poročilu je bil omenjen tudi g. Jakob Mušič, ki je bil slučajno istočasno v gostilni in se je odpeljal na svojem kolesu domov slučajno tudi iste časno, ko sta se odpeljala Ignac Dime in njegov brat Miha. Seveda pa g. Mušič ni v prav nobeni zvezi z ubojem, ker za prepir med fanti sploh vedel ni. Kdor bi ga skušal spraviti v kakršnokoli zvezo z ubojem, bo moral nositi vse posledice obrekovanja.
— Obravnava proti pomagačem komunistov Adamiča in Debeljaka. Poročali smo že o obravnavi proti pomagačem v Zagrebu ubitih komunistov Adamiča in Debeljaka Obravnava se je pričela včeraj v Zagrebu. Obtoženi so sodar Mate Lovrič, da je dal komunistu Adamiču svojo legitimacijo delavca v tovarni Arko, da bi se lahko skrival, šivilja Anka Adamič, da je skrivala doma svojega brata Josipa in da tudi pozneje ni hotela povedati, kje se skriva, brivski pomočnik Ciril Kavedjija. da je dal Josipu Adamiču svojo legitimacijo, hišnica Barica Iverovič*. trgovec Franjo Strmecki in avtomehamk Tomo Hef-
ner pa, da so imeli pri sebi na stanovanju komunista Josipa Debeljaka, ki se je sestajal pri njih z Adamičem. Tomo Hefner je poleg tega še obtožen, da je prispel iz inozemstva v Jugoslavijo v svrho komunistične propagande. Vsi obtoženci krivdo zanikajo. Obravnava bo trajala več dni.
— Mrtva žena z živim otrokom v naročju. V petek popoldne je ubila strela blizu Broda na polju neko ženo. Ko so jo našin, je imela pri sebi otroka, fci se mu pa ni nič zgodilo.
— Grenčica >Franz Josef« poživlja pre-snavijanje in osvežuje kri.
_ Veletrgovina z nabiralci jedilnih gob
želi stopiti v zvezo zaradi kupovanja posušenih užitnih gobanov (jurčkov). Stalno potrebujem večje količine. Ponudbe naravnost na Herbarium, Strasbourg (Bas -Rhin), France, 6, rue du Marais Vert, 6. (Dopisovanje francosko, nemško.)
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« crrenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni ie »Franz Josefova« jrren-čica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefovmc voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Koncert na sejmišču ljubljanskega velesejma bo jutri od 17. do pol 19. ure. Koncertne točke izvaja muziica 40. pešpol-ka >Tr:giavskega<.
—lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 16. do 31. maja: moška ura znamko >L^ngendorf«, srebrna moška ura, žepna, znamke >Tisotv<. in moška zlata veriž-ica; double zlata ura z napisom >21 Veiesc; zlat medaljon z zlato verižico in dvema slikama; zlat damski prstan z umetnim diamantom; zlata damska zapestnica s črnimi kamni; double zlata zapestnica z 2 zelenima kamnoma; zlata verižna zapestnica; denarnica z 2 _ do 3 Din in dijaška legitimacija na ime Savo Erjavš^k; ročna torbica, v njej več slik in 100 Din; kuverta, v njej hranilna knjiga na ime Ana Kalan, učiteljica, in hranilnia knjiga št.' 176, na ime Franc Košak, 720 Din; kuverta s pečatom mestne elektrarne Ljubljana z 260 Din; torbica, v njej moška zlata ura, par ženskih rokavic, 2 robca in 3 ključi; torbica z denarnico in 160 Din, rožni venec, 2 žepna robca; račun tvrdke Ag-nola, par rokavic in 3 ključi; r^čna torbica, v njej robec, glavnik in 100 Din; listnica z 2340 Din; denarnica z 61 Din 50 par; aktovka v njej kopalne hlače, čepica in brisača; 2 dežnika; potni list, izdan od (policije v Schwarzenbergu, Nemčija; aktovka rz rjavega usnja, v nj*\j 1$ Din, in nabavna knjiga za tobak; 100 Din bankovec.
MED. UNIV.
DR LEO ŠAVNIK
specijalist za ženske bolezni in porodništvo
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št 6-1.
Telefon st. 2614 7383 ordinira od danes naprej od 9.—11. in od 2.—4. ure.
—lj Seznam najdenih predmetov prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 16. do 31. maja. 90 Din; 100 Din; zlata ovratna verižica z obeskom Matere Božje; zlat moški prstan z velikim kamnom; srebrna moška tala ura; 3 umetni zlati zobje; pes (doza) nemške pasme; delavska knjiga glaseča se na ime Hojnik Janez in 20 Din; delavska kniijra in razni dokumenti na ime Druškovič Marija; delavska knjiga glaseča se na ime Zupančič Anton; dvokolo znamke >Steyerwerke Kosmus« najdeno pri Stični; zavitek, v njem srajca, maja, spodnje hlače, par nogavic; usnjata aktovka. V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 13 dežnikov, 3 palice, 3 aktovke, 7 čepic, 9 klobukov, 2 damska slamnika, damski dežni plašč, 2 para rokavic. 2 suknjiča, snopič medeninastih palic, 2 zavoja perila, moški šal, damska torbica, damska kapa, stara suknja, očala v etuiju, zavoj jestvin, stara suknja, 2 kravati, kožnat površnik, torba iz belega blaga, moški ščipalnik in kolesna se-saljka.
Znižali smo cene vsem oblačilom. — Oglejte si zalogo!
J. MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova 12
—lj Film >V kraljestvu Zlatorogac se
predvaja danes zadnjikrat. To zanimivo Ji krasno uspelo delo Skalašev, ki ga je te dni predvajal ob splošnem zanimanju občinstva krajevni odbor Rdečega križa v Unionu, se predvaja samo še danes 7. t. m. nepreklicno zadnjikrat. Ta povsem novo izdelana kopija je namenjena za ostale banovine naše države ter bo v prihodnjih dneh odposlana iz Ljubljane. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, da si pravočasno rezervira vstopnice, ki se dobe v p red prodaj i v vestibulu dvorane hotela Union. Predstave ob 18. in 21. uri.
—lj Državna klasična gimnazija v LJubljani javlja da bo sprejemala prijave za sprejemni izpat od 20. do 23. junija. Prijavam je treba priložiti izpričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole ter krstni list. Sprejemni izpit se bo vršil 25. junija Natančnejša pojasnila so razvidna iz razglasa na zavodovd oglasni deski.
—lj Občni zbor Ženskega Pokreta z običajnim dnevnim redom se bo vršil v četrtek 22. t. m. ob 20. v društveni sobi v Šelenburgovti ulici št. 7-11.
Ljubljana, 7. junija.
V maLi dvorani Delavske zbornice je imela v nedeljo redni letni občni zbor Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, ki združuje delavske m name-ščenske zadruge vse Jugoslavije. Od 73 zadrug je bilo zastopanih po 21 delegatih 33 največjih. Po otvoritvi občnega zbora je prečital zvezni tajnik g. Cvetko Kristan mnogo pozdravnih brzojavk sorodnih domačih in inozemskih organizacij. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da pritiska gospodarska kriza močno tudi na zadružno gibanje, zlasti na delavsko. Kupna moč delavstva in nameščensrva pada zaradi zniževanja plač in mezd, popolnega ali delnega počivanja obratov ter omejevanje delovnega časa, kar se seveda pozna pri prometu konzumnih in produktivnih zadrug. Na drugi strani pa silijo iste razmere delavstvo in nameščence, da porabijo v času, ko ni rednih dohodkov, svoje prihranke in s tem dvigajo hranilne vloge v zadrugah. Temu se je pridružila še znana panika, ko so začeli ljudje dvigati hranilne vloge iz denarnih zavodov in so bile pri tem prizadete, dasi v znatno manjši meri, tudi zadruge. Zadruge bodo morale napeti vse sile, da prebrodijo krizo.
Tajnik g. Cvetko Kristan je v svojem poročilu omenjal, da ima sedanja kriza tudi nckai dobrih posledic Sili namreč bolj kakor kadarkoli delavstvo, da se združuje v samopomožne organizacije in v velikem številu ustanavlja nove zadruge. To vidimo zlasti v krajih izven dravske banovine, kjer je bilo delavsko zadružništvo doslej še precej šibko. Že obstoječe zadruge iz teh krajev, ki še niso bile pridružen© nobe-
V gozdu Topljina pri Zagrebu sta se obesila vpokojeni svetnik državnih železnic Milan Forkapič in blagajnik družbe Cana-dian Pacifik v Zagrebu Peter Hubscher. Zapustila sta poslovilna pisma, ki je iz njih razvidno, da gre najbrž za rodbinske in denarne težkoče.
Ko se je včeraj zjutraj po Zagrebu razširila vest, da visita v gozdu na eni veji dva obešenca, so oblasti takoj uvedle preiskavo. Kmetje so našli obešenca, ko so nabirali v gozdu gobe. V gozdu je bilo posekano debelo drevo in dolga veja je bila položena dobre tri metre od tal vodoravno. Na njej je viselo truplo manjšega, malo dalje pa truplo večjega moškega. Oba sta bila z obrazom obrnjena v isto stran. Prizor je bil pretresljiv. Kmetje so hiteli iz gozda obvestit oblasti. V gozd je odšla komisija z novinarji. Takoj so spoznali v enem obešencu Milana Forkapiča, ki so ga poznali Zagrebčani zlasti do obrazu, kjer ie imel še iz svetovne vojne opekline. V drugem obešencu so pa spoznali Hubscherja.
Bilo je takoj jasno, da gre za samomor in da sta Šla moža v smrt sporazumno. Hubscher ;e zapustil pet pisem,   eno na-
je razvidno, da ima rodbino v San Paolo v Braziliji. Pri Forkapiču so našli več vizitk, ki pričajo, da je bil svetnik državnih železnic ter dopisnik mnogih inozemskih listov. V poslovilnem pismu, namenjenemu dr. Milanu Vrbaniču, prosi, naj se slednji zavzame za njegovo rodbino. Drugo pismo ie bilo naslovljeno na prof. dr. Ljudevita Ju-raka in v njem je rečeno: >Dva obupanca se obračata v zadnjem hipu nate. Zavzemi se za najine svojce, dokler ne pride pomoč, midva ne moreva več.«
Iz poslovilnih pisem vzrok samomora ni točno razviden. V obeh primerih gre najbrž za finančne težkoče. Forkapič se je hotel že lani jeseni zastrupiti, pa so ga zdravniki v zadnjem hipu rešili. Od takrat so mu neprestano rojile po glavi samomorilne misli. Zlasti zadnje čase je bil zelo potrt
Pradedove skrbi
S21etni farmar Ned W i se man v Luf-kinu v ameriški državi Texas ima skrbi, kakršnih ne poznajo mnogi ljudje na svetu. Mož je imel 38 otrok in 15 jih še
živi. Najstarejši sin je star 62, najmki>-ši pa 19 let. Razen najmlajšega so že vsi sinovi oženjeni in vse hčerke omo-žene, imajo že otroke, njihovi otroci pa zopet otroke itd. Ned Wiseman je pra-praded dveh prapravnukov, praded 4(S pravnukov, ded 61 vnukov, oče 15» otrok in tast 15 zetov in snah. In vsa ta armada sorodnikov živi v Lufkinu in bližnji okolici.
\Viseman je bil dvakrat o/enjen, mnogo je v življenju izkusil, kadi od IS. leta. pije od 20.. nikoli ni bil težko bolan, vse prenaša potrpežljivo in z redkim veseljem do življenja. Samo nečesa ne more premagati, namreč več ne skrbi, kaj storiti, da bi se svoji številni rodbini spoznal. Pozdravljajo ga vsi otroci v okolici in mož ni nikoli si guren, da ni šel mimo vnuk ali pra-vnuk. Samo pri starih ljudeh se mu ni treba več bati zamenjave. Najstarejši njegov pravnuk je leto dni mlajši od njegovega najmlajšega sina.
Zadnji korziški bandit
Vsa Korzika napeto pričakuje obravnave proti zadnjemu korziškemu banditu Jeanu Simonu F.ttoriju, ki se je izdajal za tolovaja-Kentlemena in bi bil ustrelil vsakega, kplor bi se bil drznil prištevati ga med navadne razbojnike Znani banditi Caviglioni, Spada in F^ar-tolli so vzbujali med prebivalstvom grozo in nihče jih ni imel rad; pač P3 imajo na Korziki priljubljene bandite, ki imajo svoje stroge predpise in nepisane zakone glede banditizma in ki visoko cenijo banditsko čast.
Ettori je zadnji teh banditov. Pred 27 Jeti }e ubil človeka, da je zadostil krvni osveti, potem je pa pobegnil v gore. Preživljal se je kot navaden bandit, pravijo pa, da nikoli moril, niti napadal siromakov. Ko je francoska poli' cija očistila vso Korziko, ni imel Kttori kam pobegniti in udal se je prostovoljno v nadi, da se mu ne bo zgodilo nič hudega. Bila je pa uvedena preiskava in izkazalo se je, da Ettori ni bil tak kavalir, kakor so pravili o njem njegovi rojaki. Pred leti je prišel z dvema tovarišema v gostilno v Pila Canale, kjer so se pošteno najedli in napili, ce-ho je pa plačal Ettori s svincem. Krčmar ni mogel prebaviti svinčene pihile in je umrl, ranjen je bU pa rudi neki gost, ki je izgubil vid. Poleg tega ima Ettori na vesti še več zločinov.
NOGAVICE z Ž160H
Mie <T Agbonne: 48
ipu.stvCevlie
Roman
— Zdaj rni pa ostane še nekaj denarja, ki ti ga dam, stara, — je pripomnil Ro~rer. — Bife si moja dobna vila in hočem te nagraditi po zaslugi.
— O, dragi moj deč^ko! — je vzkliknila stara čarovnica. — Torej si preoblečen prane?
— Bogme, princ pa res nisem! — je odgovoril Roger; — toda ta dobri Antonin mi je stori! veliiko uslugo. In ker se moram za n>o zahvaliti v prvi vrsti vam, sem vam dal denar, kar mi ga je še ostalo. Zdaj pa zbogom.
— Na svidenje, — je odgovorila starka. — Ko zveš, kako je s starim, bos zadovoljen
Starka se je vračata v slepo ulico hffcro, kar so jo nesle stare noge.
— No, ka; pa oni drugi? — je vprašal Samec, ko je stopila v krčmo.
— Ima opravke drugje, — ie odgovorila starka in pomežfknTla Antoni-nu. — Dal mi je toliko, da bom lahko poravna-la krčma riev račun.
XV.
Borba z usodo.
Zaprt v sobi, kjer je bilo vse pohištvo pritrjeno k stenam in čije okna so bila zamrežena, se je Maurice neprestano vpraševal da-li je Georgetta soodgovorna za zločin, ki so ga bili storili na njem.
O tem žal ni bilo nobenega dvorna.
Njegov paznik je zabeležil: Ne spi. neprestano se razburja, večkrat ga obide slabost. Zdravnik je to prečrtal in odredil: Eno prho zjutraj, drugo pred obedom.
Maurice se je vračal iz kopeii, kamor so ga bili odvlekli pazniki ni zdravnikovo odredbe.
Razmišljal je o groznem položaju, ki iz njega ni videl nobenega izhoda. Napeti je moral vse sile in vso svojo voljo, da ni izgubil ravnotežja. Vedel je dobro, da mora ohraniti mirno kri, sicer bodo njegovi oO\.~žniki triumiirali.
Zanašal se je tudi v polni meri na notarja Dubertina. da mu bo pomagal zbrati m doprinesti dokaze, da je zdrav. Edino tako bi se lahke osvobodil.
Prosil je paznika, naj mu prinese papin pero rn črnilo, češ- da mora napisati več pisem.
Paznik je hitel povedat zdravniku« ka-i bi rad pacijent.
— Kar dajte mu. kar želi. Njegova pisma nam morda omogočijo spoznati, katere vrste blaznosti je zapadel.
Paznik se je vrnil s papirjem, peresom in črnilom.
Maurice je napisal pismo notarju Dubertin u:
»Oragi prijatelj!
Zdaj šele vidim* kako prav ste imeli, da niste zaupali gotovim ljudem, ki itn nočem imenovati, da bi jim moje pismo ne moglo služiti za orožje proti meni. Zaprt sem v norišnici in prosim vas, da si izposlujete dovoljenje in me posetite. Ce morete, po-šljne sem cizererskega zdravnika, ki me je skoraj vzgojil in ki najbolje ve, da sem zdrav.
Pridite čim prej k meni, dragi prijatelj. Govoriti moram z vami o marsičem in čim prej dobite dovoljenje čim prej pridete k meni. tem bolje bo.
Jaz sam ne morem ničesar ukreniti. S pomočjo prijatelja kakršen ste vi* se bo pa dalo vse doseči.
Iskreno vas pozdravlja
Maurice grof de Cizeret.«
Na koncu pisma je pripisal groi naslov norišnice, ki je bil v nji zaprt. Potem Je poklical iz sosedne celice paz-niika in mu dejal:
— Prijatelj, ali bi hoteli odposlati tole pismo? Vem, da brez zdravnikovega dovoljenja nobena stvar ne sme odtod. Izročite zdravniku moje neza-pečateno pismo. Odnesti ga bo treba na Ellzejska polja, k meni na dom. Notar Dubertin je gotovo še tam. I,n njemu je treba izročiti to pismo. Ce je pa že odpotoval v Limousin, oddajte pismo na pošto s temle naslovom.
In Maurice je napisal na listek naslov notarja Dubertina v Limon s inu.
Ko je odbila ura dvanajst, je napočil trenutek druge prhe. Zopet so prišli krepki možje v celico grofa de Cizereta in zopet je dejal grof mirno:
— Kaj me hočete že zopet mučiti s to nesrečno prho? Ne približujte se mi, odveč je začenjati to kruto komedijo. Sam pojdem. Postava je taka, kdo bi se upiral.
Pazniki niso vzrrajali na tem, ni bilo treba kruto ravnati. Grof je moral pod prho- ker je bil zdravnik tako odredil. In uklonil se je temu novemu nasilju s trdno voljo, ki je bila rezultat njegovega razmišljanja zjutraj in ponoči.
V svojo celico se je vrnil tako miren- kakor je bil odšel iz nje; legel je na posteljo in skril glavo v blazinic j«, da bi se segrela.
Potem je sedel za mizo in mirno pojedel, kar so mu bili prinesli. Po obedu se je zopet lotil dela.
Zdravnik je našel svojega pacijenta v zelo dobrem stanju. Prhe so delale čudeže.
— Evo enega, ki ga bomo rešili, — je za mrmral. — Mislim, da ga bomo lahko kmalu poslali domov.
— Je bilo moje pismo odposlano, gospod doktor? — je vprašal grof de Cizeret.
— Takoj, čim ste mi ga poslali. Sluga, ki ga je odnesel, se pa še ni vrnil.
Kmalu po obedu ie paznik sporočil grofu, da je odšel notar Dubertin prejšnjega dne zjutraj z doma in da se še ni
vrtiil v svoje stanovanje, kjer ima prtljago.
— To je pa zelo čudno. — je dejal Maurice — Čudim se, da je moj prijatelj tako naglo odpotoval in da se ni nič oglasil.
— Skrbi me — je dejal grof zvečer zdravniku. Stari prijatelj, ki sem mu pisal pismo* je menda bolan, če se mu ni kaj pripetilo. Ce bi b'rlo vse v redu. bi bil gotovo prišel k meni. Bil bi vam torej zelo hvaležen, gospod doktor, če bi se informirali na mojem dom« in na mojem posestvu, kaj je z notarjem Do-bertinom. Ce se je mojemu staremu prijatelju pripetila nesreča, prosim, da me o tem takoj obvestite. Na tem mi je mnogo ležeče in zato vas tako nujno prosim.
Zdravnika je presenetil bolnikov mir in razsodnost. Obljubil je, da bo poizvedel , kaj je z notarjem m izpolnil je obljubo. Slo mu je za to, da pomiri bolnika.
Naslednjega dne bi se moralo vršiti posvetovanje zdravnikov.
Gospa de Marillac se je bala tega posvetovanja, vendar ga je pa morala sama zahtevati.
Razmišljala je, kako bi Maurica raz-dražrla in razjezila. Zdravniki bi ga morali najti razburjenega in potrditi, da je res blazen.
— E kaj! — je dejala gospa de Marila c. — Sama pojdem k njemu in poskrbim- da se bo pošteno razburil. Da, to bo najbolje.
In res se je napotila v norišnico; zglasila se je pri ravnatelju.
— No* kako se počuti ta ubogi mož? — je vprašala. — je še vedno miren ... nobenih napadov, nobene krize? ... Ali bi smela k njemu? ... O, nikar ne zavračajte moje prošnje!
— Ljubše bi mi bilo, če bi do prihoda psihijatrov nihče ne motil bolnika, — je odgovoril zdravnik. Toda vi spadate v rodbino, vi ste mu zelo namenjeni. Vendar pa ostane paziniik blizu, če bi vam pretila nevarnost.
— Hvala* gospod, zadostuje m', če ostane paznik blizu.
Vrata Mauricove sobe so se odprla in paznik se je umaknil Georgettrni mater«, da je lahko vstopila.
— Ljubi zet, — je dejala tašča z medenim glasom, mislila sem, da boste mojega obiska veseli- zato ga nisem hotela več odlašati.
Maurice se je naglo obrnil.
— Izgubite se« izginite! — je zakričal — So kraji* kjer imajo ljudje pravico trpeti sami. Taka kraja sta bolnica in ječa. Vi ste podla ženska. Poberite se in ne pridite mi več pred oči!
Gospa de Marillac je pa odgovorila s še slajšim glasom:
— PVomirite se, dragi Maurice. nikar se ne razburjajte, da ne bo trpelo vaše zdravje. Glejte, prinašam vam pozdrave od Georgette... i
Zvezda otvori svetovno
razstavo
Zvezda Arcturus, oddaljena od nas 40 svetlobnih let,
bo prižgala luči razstave
Chicaška razstava ^Stoletje napredka ki bo prirejena prihodnje leto« bo v ! marsikaterem pogledu moderno čudo sve ;i Američani so radi originalni in tako iiix \io tudi svojo svetovno razstavo otvoriti na originalen način. Lahko bi jo otvoril prezident s tem« da bi pritisnil na električni gumb, toda to bi zadostovalo po mnenju Američanov za razstavo leta 1893. ne pa za leto 1933, ko je treba pokazati, da živimo res v modernih časih. Ni še znano, kdo bo prihodnje leto preziden-:, gotovo je pa, da bo prepuščena otvoritev razstave še nečemu višjemu, in sicer svetlobi zvezd. Svetovno razstavo v Chicagu otvori namreč učinek žarkov, ki jih pošiljajo na zemljo zvezde.
V ta namen je bila po poročilih ameriških listov določena* zvezda Arcturus, oddaljena od naše zemlje 40 svetlobnih let. Zakaj so izbrali baš to zvezdo? Zato, ker je njena svetloba, ki pada prihodnje leto na Chicago. zapustila zvezdo že 1. 14993, ko je bila v Chicagu tako zvana Kolumbijska razstava. Svetloba Arc-tura pade na fotoelektrično kamero skozi ogromen teleskop v jerkesski zvezdami pri \Yilliamsovem zalivu v državi Wisconsin. Iz fotoelektrične kamere pojde električna »pobuda« v Chicago* kjer zažare vse luči na razstavi in s tem
bo razstava »Stoletje napredka* svečano otvorjena.
Ameriški listi poročajo, da bo razstava v Chicagu prava glorifikacija »plinskih cistern in kovinskih moristroz-nosti«. Na razstavi bodo strahotna ogrodja jeklenih kubističn h nestvorov, ki pa bodo vendar po svoji modernosti prekrasni. Ce Američani sami priznavajo, da je iznajdljivost tehnikov prekosila celo njihovo lastno fantazijo, moramo pač verjeti, da pripravljalo /a razstavo nekaj, česar svet še ni videl.
Cesto slišimo v šali, da bodo ljudem v stoletju avtomobil zrna noge počasi okrnile, ker jih itak ne rabijo. Razstava v Chicagu bo pa pokazala svetu, da to ni samo šala. Ljudem po o crnom-nem razstavnem prostoru sploh ne bo treba hoditi. Poedina nadstropja bodo zvezana med seboj z veHkimi. večinoma kritimi rampami. Posetnik bo sedel udobno v naslanjač, ki se bo avtomatično premikal. Tako si bo ogledal razstavo od nadstropja do nadstropja in naslanjač ga popelje tudi v stranska poslopja. Američani račumaio. da bo pretilo razstavo vsak dan najmanj en milijon ljudi. Na razstavišču ho rudi do naima njših podrobnosti konstruirana stara trdnjava Dearborn, ki so jo leta 1912 razdejal Indijanci
Al Caponov konec
Al Capone, slavni kralj ameriških banditov, je doživel v svoji presenetljivi razbojniški karijeri težko razoča" ranje. Ko je bil njegov vzklic po obsodbi na 11 let težke ječe zavrnjen, je bila to zanj glavna katastrofa, ki se ji je pridružila še smola, da je moral nastopiti kazen v znani strogi kaznilnici v Atlanri. Še med prevozom v Atlanto je bil Al Capone odličen zločinec, bil je še vedno predmet pozornosti ameriških novinarjev in fotografov, ki so se še vedno kar pulili za osebni razgovor z njim. Komaj je pa prestopil prag kaznilnice, se je izpremenil v navadno številko. In to je razbojnika zelo potr-lo. Mislil si je, da bo svečano sprejet in zato je bil tembolj presenečen, ko so ga vtaknili brez vsakih ceremonij med druge zločince.
Upravnik kaznfrnice je opisal novinarjem Al Caponov prihod. S klobukom v roki m kovčegom pred seboj je čakal tolovaj v predsobi pisarne in postajal je vedno nemirnejši. Kar so se vrata { odprla in paznik   mu je pokimal. nai
vstopi. Slekli so ga. stehtali, izmerili mu obrili glavo, oblekli jetniško obleko brez srajce ter mu prisili na jopič številko 40886. potem so ga pa poslali v celico. Še med potjo v ječo se je z no vinarji šalil, češ, da je za težko delo v ka-zmmici prelahak, za lahko pa pretežak. Kmalu je pa lupil v kaznilniš3ri kuhinji krompir in izkazalo se je, da za to delo ni niti pretežak, niti prelahak.
Ogromen stadion v Moskvi
Moskovski listi poročajo, da je sovjetska vlada sklenila proslaviti prihodnje leto 151etnico ustanovitve zveze sovjetskih republik in sicer zelo svečano. Proslava bo združena z veliko med" narodno svečanostjo komunističnih športnikov in telovadnih organizacij. V ta namen bo potreben ogromen stadion, ki so ga že začeli graditi. Na stadionu bo prostora za 150.000 gledalcev. Imenoval se bo stadion sovjetske zveze in bo največji v Rvropi. Samo Cmcaw ima še večji stadion, kajti na njem je prostora za lrVS.000 gledalcev.
O. ŽUŽEK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica 11 generalno zastopstvo
Peugeot avtomobilov
V Vašem lastnem interesu si oglejte pred nakupom avtomobila svetovnoznane 4- in 6sedežne osebne ter tovorne 30 HP PEUGEOT AVTOMOBILE brez in z nihalnimi osmi, tipe 201, kateri porabijo najmanj goriva pri najnižji nabavni ceni ter Vam vršijo skozi leta najtežjo službo na slabih cestah. — Najnižji avtomobilski davek vsled ugodne teže. 7346
Dokaz temu je dejstvo, da se kupuje danes največ avtomobilov PEUGEOT 201 Prepričajte se z neobvezno poizkusilo vožnjo!
ROK BERLIĆ
strojno mizarstvo
Zapuže št. 22, št. Vid nad Ljubljano
Oglejte si na velesejmu paviljon E 2—10 (vhod desno)
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje
oddajo slikarskih, pleskarskih, parketnih, steklarskih,  po zlatarskih, kamnoseških ter pečarskfh in keramičnih del
za nebotičnik v Ljubljani. Načrti, proračun ter gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem zavodu od 7. junija dalje med uradnimi urami za 20 Din.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju s tozadevnim napisom do 17. junija 1932, 12. ure dopoldne,  pri podpisanem zavodu.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Večja množina
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
> mM al i o£f ast<
Vsaka beseda SO pavr. Plača m ta odgovor znamko! - Na vprašanja «■ odgovor fama. - Najmanjši o&a*
LEPO KRAVO
čistokrvno montafonsko — po 2 teletu, ki ima dnevno 19 1 mleka, z rodovnico, proda Sou-van, Volčji potok, Radomlje,
2333
POZOR!
Dobro idoča trgovina mešanega blaga, z lesno trgovino, na periferiji Maribora naprodaj. — Vprašati samo predpoldne na stojnici Ane Kresnik, Maribor, Glavni trg. 2299
PAZNO
NOGAVICE damske svilene, perilo
SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gospoevetska 16 (pri Levu) 56 T
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«,  Gledališka ulica 4
(nasproti opere).
STANGVAfilK
sobo
z 2 posteljama oddam z domačo hrano čez sezijo za osebo dnevno 25.30 Din. Le tovi-ščarski kraj in gorski zrak. Ponudbe na Ciril Gasperin, Begunje pri Lescah. 2324
STANOVANJE
2—3 sob, kuhinje in pritiklin, išče solidna stranka. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod Suho stanovanje 2331.
LETOVI6CARJTJ na Bledu se poceni odda me-blovana soba z dvema posteljama. Vpraša se Jerica Ažman, Bled I, Krekova c. 88.
STANOVANJE
sobe kabineta, kuhinje, predsobe in vseh pritiklin, v novi hiši, oddam takoj v Spodnji Šiški, Železniška kolonija št. 49.
2298
FURNIR
potrebujete, ako hočete izdelati moderno pohištvo. Naj Vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači tovarni — Ivan Zakotnik, Ljubljana, Ro-baridska ulica 45 (za Bežigradom). 2319
Najcenejši naknp!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14
22/T
Tednik »ZABAVNI list«
z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic. StražisCe. — Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T
PRIJETNE POČITNICE
milo subalpinsko podnebje, morska višina 550 metrov, krasni izprehodi in ture, brez prahu in megle, gozdna okolica, prvovrstna oskrba. Predsezon-ske cene 35 40 Din, sezonske 45—50 Din. — Posestvo Pirk-hof, ilotlje pri Guštanju, dravska banovina. 2296
Lastni izdelki, specijalno ročno brušenje uhanov, koljejev in brož.
Oglejte al mojo bogato zalogo na velesejmu, paviljon »H«.
štev. koje 297.
JAROSLAV UNKA,
DALIMČftlCE štev« 102, TURNOV, cSB
GAJEV HRAM
vsak dan sveže morske ribe ter prvovrstna splošna vina. Se priporočava L*. M. Rebec
NAROČAJTE ČEVLJE
po meri pri Peternera, Novi trg-Breg št. L 60fT
ZIMA!
Kdor želi kupiti žimo, si jo lahko ogleda na velesejmu, paviljon >E*t v zunanjih prostorih. 2ima bo jako lepa in dolga in zajamčena, "ena znižana. Se priporoča za obilni obisk« — Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 2006
VALLET EXPRES,
6MARTENSKA CESTA ftT. 24
Zavod za brzolikanje, kemično čiščenje in renoviranje garderobe — naznanja cen j. občinstvu, da je otvori] na SV. PETRA CESTI 51 (klobučarna Pajk) svojo sprejemnico. Isto-tako se sprejema v trafiki v
Florijanski ulici štev. 12. Likanje obleke Din 16.—, kemično čiščenje Din 55.—, obračanje z moderniziranjem dinarjev 280.—. Izvršba v 24 urah. Na dopis se pošlje iskat. 2180
SLUZ9E
BRIVSKEGA VAJENCA ali   praktikanta   proti plači sprejme takoj Simonišek, brivec, Celje,  Mariborska cesta.
2337
ND>MlQK
VISOKOPRITLICNO HIftO
100 m2, z vodovodom električno razsvetljavo, gospodarskim poslopjem in 2500 m2 zemlje, na prometnem kraju poleg državne ceste proda Ana Kobe. Novo mesto, Zagrebška cesta 11.
2*00
LOKAL primeren WM vsako obrt oddam v Trbovljah ob glavni cesti. Loke 335. Istotam se po nizki ceni proda kompletno krojaško orodje. Franjo Pungerčar. Trbovlje. 2335
POSESTVO v kakem rodovitnem kraju v dravski banovini, za ceno do 150.000 Din, kupim. Ponudbe s popisom posestva je poslati na: Alojzij Kane, Babnopolje 75, p. Stari trg, Rakek. 2295
NOVOZIDANA HIftA
s 5 stanovanji, električno razsvetljavo, v lepem kraju na Gorenjskem, radi družinskih razmer prodam za 110.000 Din. Potreben kapital 60.000 Din. Informacije daje občinski urad v Strazišču pri Kranju. 2301
POVODOM 20 LETNICE obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnlno, dragulje — z 20 % popustom. — IVAN PAKIZ. Ljubljana, Pred Škofijo 15. 2290
Josip fryap)ftift. — Za >Naxodno tiskarno« Fran J
— Za upravo In lneerata* dal lista: Oton Chriatot. — Vat t Ljubljani.