Leto LXVn., št. 141
Ljubljana, sobota 23. janQa 1934
Cena Din L-
Izhaja vsak dan popoklne, ixvxemfii nedelje m praznike. — Innerati do 30 petrt vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 rrst a Din reč ji inaerati petit ▼rata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-, za inosemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljera oliea it. 5
Telefon ŠC 8122, 8128, 8124, 8125 In 8126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it 05, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvor« lal.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.361.
PRVI URADNI P0SET FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
Jutri prispe ▼ Beograd francoski zunanji minister Louis Barthou, da uradno obišče Jugoslavijo — **"     -««-*- 2 5
Beograd, 23. junija, r. Z največjo radostjo pričakuje jugoslo venska prestolnica prvi uradni poset državnika in šefa zunanje politike kancoske republike, velike zavez-nice in prijateljice Jugoslavije. G. Louis Barthou se je danes poslovil od Runmnov in se bo popoldne vkrcal na jugostovensk5 parnik, ki mu je prišel nasproti do Oršove. Tu ga je danes dopoldne pozdravu1 pomočnik zunanjega ministra g. dr. Purić, z njim pa so prispeli, da pozdravijo ve-kega francoskega državnika na meji, tudi francoski poslanik g. Naggvar, zastopniki tskovnega urada ter številni jugoslovenski novinarji. S parntkom bo potoval g. Barthou do Beograda, kamor prispe jutri popoldne okrog 17. Na čast odličnemu gostu se bo vršila skupna seja Narodnega predstavništva, g. Barthou pa bo sprejet tudi v posebni avdijenci pri Ni. Vel. kralju. V Beogradu os rane tri dni ter bo imel pri tej priliki tudi važne politične razgovore z zunanjim ministrom g. Jevtićem.
£>o posetu v Bukarešti
Pariz. 23. junija. AA. Snočni pariški f si skušajo napraviti bilanco Barthoujeve-fea obiska v Bukarešti in hkratu izražajo prepričanje, da Ho g. Barthou, ki se pripelje r nedeljo v Beograd, doživel v jugosloven-iki prestolnici prav tako navdušen sprejem fcakor v Bukarešti. Listi posebno poudarjalo, da je Barthoujevo bivanje v Bukarešti Halo priložnost za o<iločne izjave proti ka-l reviziji mirovnih pogodb, tako s
Itran Francije, k.ikor tudi vseh članov Male fen ran te. T.:sti naglasio, da so Madžari sam: dali povod, da ic Bukarešta na tako ne* dvoumen način naglasila protdrevizionistično stališč« Francije in Male antante. V zvezi
Louis Barthou
s tem danes v Parizu govore, da bo madžarsko stališče mnogo pripomoglo k še večjemu zbližan ju med državami Male antante.
Glede Barthoujevega odhoda v Beograd prinašajo listi že zdaj program bivanja francoskega zunanjega ministra v jugoslovenski prestolnici. »Liberte« priobčuje poročilo svojega posebnega dopisnika iz Beograda, v katerem pravi, da jugoslovenska prestolnica in jugoslovenski narod že zdaj pripravljata najprisTČnejši sprejem g. Louisu Barthouju, prvemu francoskemu zunanjemu ministru, ki bo uradno obiskal Jugoslavijo.
JNS in bojevništvo
Klub senatorjev in poslancev JNS je najodločnejše obsodil razdiralno delo političnih demagogov
Beograd, 23. junija, r. Na včerajšnji pe.ii je klub narodnih poslancev in senatorjev JNS končal svojo razpravo o političnem in gospodarskem položaju. Zaključno sejo je otvoril predsednik vlade in šef stranke g. Nikola Uzunović z daljšim govorom, v katerem je povzel potek cele razprave in predvsem naglasil sklep, da noben član jS'S ne more sodelovati v akcijah in pokretih, ki pod lažnim patriotizmom zanašajo med narod samo zmedo, razdor in nezaupanje. Ugotovili smo, da je dejal med drugim, da neke nepolitične organizacije razvijajo med narodom politične akcije brez potrebne zakonite odobritve, razbijajo slogo ter seje jo nezaupanje in razdor. To delo bi bilo lahko tudi dobronamerno, toda če je njegov rezultat le razbijanje konstruk-ktivnega dela in narodne sloge, mu ni več mesta med narodom, niti ga morejo pristojne oblasti še nadalje odobravati. Vesel sem, da lahko ugotovim, da smo v tem pogledu vsi soglasni.
Na položaju, na katerem se nahajam, je nadaljeval g. Uzunović. moram ponovno naglasiti z vso odločnostjo, da so neosnovane in brez vsake stvarne podlage vse vesti in kombinacije o neki iz-premembi režima in sistema v državi. Že samo protislovje teh vesti dokazuje njihovo popolno neosnovanost. Ni prav nikakega razloga za kakršnekoli izpre-membe, ki bi bile v nasprotju z ustavo. JNS edina ima danes vse kvalitete. Id jo usposobljajo za delo v čuvanju naših najvišjih idealov, to je narodnega in državnega edinstva. Spričo popolne harmonije, ki vlada v vrstah narodnih poslancev in senatorjev, sem prepričan, da bo naše notranje delo kronano s prav tako lepimi uspehi, kakor je bilo kronano naše delo na polja zunanje politike,
V svojem nadaljnjem govoru je g. Uzunović pojasnil dosedanjo taktiko vodstva stranke napram takim ilegalnim strankarsko-političnim pokretom ter izjavil, da so ti pokreti le še bolj strnili vrste JNS. V smislu vseh govorov, ki so bili izrečeni na štiridnevnem posvetovanju kluba poslancev in senatorjev JNS, je ob koncu včerajšnje seje g. Nikola Uzu novic predlagal, da sprejme klub resolucijo, ki jo je nato preči tal gene-
ralni tajnik JNS g. dr. Albert Kramer. Resolucija, ki je bila sprejeta z aklamacijo, pozdravlja sodelovanje-vseh onih pravih jugoslovenskih organizacij, kakor so Sokol kraljevine Jugoslavije, Narodna odbrana itd., ki širijo med narodom idejo narodnega in državnega edinstva, odločno pa obsoja vse ilegalne laži-pa-triotske pokrete. Resolucija se glasi:
Resolucija
Klub senatorjev in narodnih poslancev Jugoslovenske nacionalne stranke je ha svojih sejah dae 19., 20., 21. in 22. junija pod predsedstvom šefa stranke g. Nikole Uzunovića razpravljaj o splošnem političnem položaju v državi in o perečih vprašanjih strankarskega in parlamentarnega dela; sprejel je naslednje ugotovitve in sklepe:
1) Klub senatorjev ki narodnih poslancev JNS soglasno odobrava izvajanja g. predsednika o bodočem delu narodnega predstavništva ter sprejema z zadovoljstvom na znanje poročila, misli in predloge svojih članov o političnih in socialnih vprašanjih v državi.
2) JNS smatra za koristno vsako zdravo politično tekmovanje in pozdravlja vsafeo delo za dviganje nacionalne zavesti, za utrditev jugoslovenske ideje ter za ured1-tev problemov naše gospodarske, socialne in kulturne obnove. Ker se stranka sama za  to  zavzema,  je  pripravljena pomaga-
mu svečan sprej Izjava kralja Karola
Pariz, 23. junija. AA. H&vas poroča, iz Bukarešte: Kralj Karol je sprejel posebnega poročevalca »Matma« in mu dal tole izjavo:
Obisk g. Barthouja je postal spričo okoliščin velik zgodovinski dogodek, čigar mednarodni odmevi bodo, trdno upam in želim, zelo blagodejni. Zvestoba Rumunije do Francije se je pri tej priliki pokazala na veličasten način, in tudi mi smo od Francije isto doživeli. Ta grandiozna manifestacija bo, prepričan sem. prinesla mnogo raci v evropske od noša je. Ni me strah ponavljati: Velika, zelo velika ljubezen me veže s Francijo. Tega ne boste mogli nikoli zadosti poudariti, zakaj obstoj Francije je ena izmed največjih dobrot človeštva.
Titulescu o posetu
Zunanji minister Titulescu je pa izjavil dopisniku * Figam«: Srečen in globoko pre-sunjen sem nad vseobčim navdušenjem, 8 katerim je Rumunija sprejela g. Barthouja. Zadnje tri dni je bil praznik za vso Ru-mundio. Dobro poznam nepozabno doživetje teh dni. Priznamo, da je spretna propaganda nekoliko skalila duhove, ko je zase-jala dvome m pomisleke tam, kjer bi moralo vladati najpopolnejše zaupanje. Danes so pa sanje tistih, ki so hoteli ▼ kalnem ribariti, porušene.
Kralj Karol poseti Pariz
Bukarešta, 23. juz~ga. g. Francoski zunanji minister Barthou je v imenu francoske vlade povabil rumunskega kralja Karola k oficijelnemu posetu v Pariz. Kralj Karol je sprejel to povabilo ter bo najbrže meseca oktobra odpotoval v francosko prestolnico.
ti in podpirati tudi vsa druga resna stremljenja, ki služijo isti svrhi. JNS prav ta-tako rada sprejme v svoje vrste vse pozitivne sile, ki so voljne politično delovati za krepitev jugoslovenske ideologije ter za popolno izvedbo te politike, ki je hkratu tudi temelj njenega programa.
Glede na neke politične akcije, ki se danes vrše v državi pod patriotskimi ali nepolitičnimi ali izvenstrankarskimi naslovi, ugotavlja klub, da te akcije niso ostale v okviru zakonskih določb in so često prekoračile vse dolžne obzire ter zanesle z metodami svoje borbe v narodne množi«« nezaupanje v pozitivno javno delo, pri čemer so rušile z demagoškim! krilaticam« danes prepotrebno narodno solidarnost m harmonijo.
3) Klub senatorjev in narodnih poslancev JNS popolnoma odobrava stališče predsednika stranke 0 takšnih akcijah in njegovo izvajanje o delu in nalogah stranke ter pričakuje, da bo stranka Še čvr-steje razvila svoje delovanje v vseh smereh v interesu okrepitve državnega in narodnega edinstva v blagor kralja in domovine
Iz žandarmerijske službe
Beograd, 23. jun. p. S kraljevim ukazom so postavljeni za vršilca dolžnosti pomočnika komandanta vojnega okruga v Skopi ju pešadijski podpolkovnik Vojn Cerovi Ć, dosedaj pomočnik komandanta vojnega okruga v Celju. Za pomočnika komandanta dravskega žandarmerijskega polka žandarmerijski podpolkovnik Božidar Petković, dosedaj oficir za inspekcijske posle istega polica. Za oficirja za inspekcijske posle dravskega žandarmerijske-ga polka je postavljen žandarmerijski major Mihajlo Pavlovič, dosedaj komandant žandarmerijske čete v Kranju.
Nemčiji grozi
gospodarski bojkot
Zaradi ustavitve nemških plačil namerava Anglija z dominioni ustaviti ves uvoz rz Nemčije
London, 23. junija g. Z ozirom na grožnjo predsednika nemške Narodne banke dr. Schachta obstoji nevarnost, da bo v kratkem izbruhnila gospodarska vojna z Nemčijo in Anglijo, in to tembolj* ker se morajo pogajanja o nemško-angleškem konfliktu glede dolgov končati do konca junija. Anglija sama ima sicer napram Nemčiji pasivno trgovinsko bilanco, trgovinska bilanca dominijonov pa je aktivna. »DaCj Telegraph« meni, da
ni nobenega drugega sredstva spraviti Nemčijo k pameti, kakor ukinitev vsega uvoza iz Nemčije. List obžaluje, da je treba takih ukrepov, vendar pa je Nemčija za to sama odgovorna, ker bi lahko plačala svoje dolgove, če bi le malo hotela. »Morning Post« pravi, da se je prestiž narodno-socialistične vlade poslabšal, zaradi česar nemška vlada provocira inozemstvo, da bi se konsolidirala.
Ljubljanski učiteljski svet
Zanimivo poročilo sreskega šolskega nadzornika Rada G rum a o položaju šolstva v Ljubljani
Ljubljana, 23. junija.
Davi ob S. je v veliki dvorani Trgovskega doma pričel zborovati učiteljski svet mesta Ljubljane, ki se ga je udeležilo vse osnovnošolsko, vadniško in drugim ustanovam dodeljeno učiteljstvo. Veliko zborovanje je otvoril sreski šolski nadzornik za mesto Ljubljano g. Rado Grum, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru pozdravil banovinskega šolskega nadzornika g. Frana Drnovška m zastopnika mestnega župana g. Blagajno. Z velikim navdušenjem je ačiteljstvo pozdravilo ndanostno brzojavko Nj. Ve4. kralju, nato je pa govornik prešel na dnevni red s poročilom, ki iz njega posnemamo naslednje:
Poročilo glede šolskih zgradb upošteva le današnjo situacijo, adaptacije šolskih poslopij in pa splošni napredek v tem pogledu. Mestna občina je zidala zadnje Šolsko poslopje za svoje osnovne šole L 1911 na Prulah. Sedaj imamo 8 šolskih poslopij, vendar pa III. deška in hcejska šola nista zidani sa šolo. Zato imata več za pouk neprimernih sob, ki tudi ne ustrezajo zakonu o zdravstvenem varstvu učencev. L. ion je bilo v Ljubljani 75 razredov s 3232 všo-lanih otrok in so šolska poslopja za to število zadostovala do prevrata, ko so rastle kar štiri meščanske šole in bile nastanjene v osnovnošolskih poslopjih. Na ta način so nove šole vzele osnovnim šolam 26 učnih sob, 4 pisarne, 5 kabinetov in eno delavnico. L. 1919 smo imeli že 4716 šoloobveznih otrok v 119 razredih, da je nastala prav občutna gneča. Zato mora biti danes pouk v istih sobah skoro nepretrgoma ves dan, da jih ni mogoče dobro prezračiti in očistiti. V poslopju na Ledini imamo 2 ŠoK, na Zoisovi cesti 4 šole. na Vrtači 2, na Prulah 3. v Šiški 4 in pri Sv. Jakobu 3 šole v istem poslopju. Letos smo dobili edino na III. deški osn. šoli eno očno sobo in en kabinet več, tako da manjka samo učnih sob 29. Razmere se bodo zboljšale z dograditvijo šole za Bežigradom, ki prične s poukom prihodnje leto. V njeni okolici bo ustanovljen nov šolski okoliš, ki se bo raztezal med južno in gorenjsko železnico ter do ceste na pokopališče, dobila bo pa ta šola 360 otrok predvsem iz Šiške. V najkrajšem času je treba zgraditi tudi novo dekliško osnovno šolo za vzhodni del mesta, ki ima sedaj tako šolo le v Lichtenthurnovem zavodu in je zato ta šola seveda rudi prenatrpana. Stara šolska poslopja bo treba moderno preurediti z raznimi adaptacijami, saj ima mestna občina mnogo dobre volje in je tudi letos z velikimi investicijami napravila prav velike adaptacije in popravila, da je 5 šolskih poslopij v prav dobrem, 3 pa v dobrem stanju.
Ljubljana ima 2 otroška vrtca in vrtec s francoskim učnim jezikom ter 3 dnevna zavetišča, vendar pa o vzornih modernih vrtcih v Ljubljani ne moremo govoriti. Na I. otroškem vrtcu je 32 otrok in se bodo razmere zboljšale, ker se ta vrtec preseli na Tabor in se prostori že prenavljajo. Posebno dobro bo služilo otrokom veliko dvorišče. Na II. otroškem vrtcu s 60 otroci so prostori pretemni in vlažni, vendar so se pa dela iz finančnih razlogov morala preložiti. Uspehi na tem vrtcu so prav dobri, a obisk na I. otroškem vrtcu ni bil dober. Tudi francoski vrtec z 28 otroci je prav lepo urejen. Na vseh otroških vrtcih je samo 120 otrok. V zavetišču pri Sv. Flo-rijanu je sedaj preskrbljenih 117 otrok, vendar pa prostori ne odgovarjajo predpisom, zlasti bi pa jedilnica morala biti ločena od učilnice. Zavetišče o Sokolskem domu na Taboru ima 2S otrok, treba je pa napraviti ves nov inventar. Tudi v Šiški je zavetišče v Sokolskem domu, kjer dobiva hrano 46 otrok, a v vseh zavetiščih je preskrbljenih 121 otrok.
Tndi šolska dvorišča po večini ne odgovarjajo zakonu o zdravstvu, ker so mnogo premajhna, a otrok se mora tudi med šolskim poukom razgibati na zraku. Prav tako b; vsaka šola morala imeti svoj vrt za teiesno okrepitev, pouk in vzgojo. Večji vrt ima le šola na Barju, manjše pa tudi VI. in IV. deška osnovna šola in zasebne osnovne šole, ki pa niso urejeni tako, da bi jih lahko združili s poukom. Ker je centralni šolski vrt ukinjen, je mestna občina dala šolski mladini na razpolago ves Tivoli in drevesnico, prav tako je pa rodi ravnatelj mestnih nasadov pripravljen prirejati predavanja, za kar moramo biti mestni občini vsekakor hvaležni.
Glede šolskih prostorov in oprave upamo, da bomo. imeli v nekaj letih preurejene vse naše šole, predvsem je pa treba zamenjati klopi z modernimi klopmi ali pa z mizicami s stolčki. Tudi z učili so šole dobro preskrbljene, vendar pa mora dobiti vsak razred svoje zemljevide. Na osnovnih šolah imamo le 4 šolske delavnice, ki so pa slabo opremljene in skoro vse premajhne, a imeti bi morale tudi šivalne stroje.
V iolarskih knjižnicah vseh šol je 83VD knjig in 1112 knjig več nego lani, imajo pa premalo novejše mladinske literature. V učiteljskih knjižnicah je 15.508 del in za 1978 več nego lani, a sreska učiteljska knjižnica ima 2566 del ter vsebuje tudi najnovejša pedagoška dela.
Mesto Ljubljana ima // državnih osnovnih šol, ki je med njimi 5 deških, 3 dekliške, mešana, 1 manjšinska in 1 pomožna
šola, vse imajo pa 99 razredov. Koncem leta je na vseh šolah bilo 1859 dečkov m 12S7 deklic, torej 3146 otrok, od teh pa 9S slabo nadarjenih ali duševno defektnih in 58 nemškega pokolenja, da je na razred prišlo povprečno 32 otrok. Dalje ima mo 3 zasebne osnovne šole z 19 razredi, namreč eno deško m dve dekliški. Na te«h šolah je bilo 226 dečkov in 587 deklic, torej skupno 813 otrok, na razred je prišlo povprečno *3 otrok. Skupaj imamo tedaj koncem leti 14 osnovnih šol z 118 razredi m z 2065 učenci, 1874 učenkami, skupno pa 3959 otrok napram lanskim -Hioo. Storilo otrok je padlo za približno 6 razredov in prav toliko razredov imamo v resnici tudi manj. kljub temu pa je letos prišlo na razred povprečno rudi 34 otrok kakor lani. V nekaterih razredih imamo rudi čez 50 otrok, v drugih pa komaj 20, ker 90 majhni kabineti preurejeni v učilnice. V Ljubljani je odobrenih 122 razredov, zasedenih je pa zaradi pomanjkanja otrok le 118. Navzlic slabim gospodarskim prifi-kam so otroci dovolj dobro preskrbi jeni s šolskimi potrebščinami, a revnejšim učencem pomagajo šolski odbor ali šola sama ter tudi učitelji iz lastnega žepa. Razveseljiv je tudi pojav, da je bilo prav dobro preskrbljenih /27r, dobro 20% in slabo le 8%, a šolski obisk je bil prav dober, saj je znašal 95.25% m je bilo le nekaj primerov zaradi malomarnosti .Tudi zdravstveno stanje je bilo dokaj ugodno, razen več primerov ošpic in davice ter dveh primerov pljučnice, umrli so pa le 3 otroci. Tudi glede čistoče in discipline smemo biti prav zadovoljni.
Pri SKJ je vpisanih 970 šolske deoe, kar je nekoliko premalo. Tudi treznosto in ab-stinenčno gribanje je dobro razširjeno in organizirano, saj je 82 % otrok abstinentov. Mnogo šolske mladine je tudi pri podmladku RK, m sicer 1185 otrok, kar je vsekakor premalo, rn je število celo padlo zlasti zaradi ustanovitve podmladka JS, ki ima že 1603 člane. K vzgoji spada tudi navajanje otrok k štednji in otroci imajo navzlic slabim časom na S šolah prihranjeno lepo vsoto pičlih 64.000 Dan.
Po narodnosti je Jugoslovenov 3870, Nemcev 70, Orehov 6, Rusi 3 in 1 fipanjolec, po veri pa 3887 rimokatolikov, 61 pravoslavnih, 6 evangeličanov, 4 2idje ta. 1 sfcaro-katolik. Na vs*eh šolah poučuje 37 učiteljev in 81 učiteljic, med temi pa 14 redovnic, torej skupno 118 uferfh moCi, kar se ujema s številom razredov. Predmetnih učiteljev je bilo 5, učiteljic pa 13, od teh sta pa na zasebnih šotah 2 brezplačni in 2 redovnici. Katehetov je bilo 13. Na dnevnih zavetiščih so bile 3 učiteljice in 4 otroške vrtna-rice, a v otroških vrtcih je zaposlenih 5 otroških vrtnaric. Gospodinjski šoli >Mla-dika« je dodeljenih 8 učiteljic, deski ta. dekliški vadnici 10 učnih moči, meščanskim šolam 4 učne moči, banski upravi 16 učiteljev in 7 učiteljic, pri prosvetnem oddelku mesta Ljubljane :n okolice sta 2 šolska nadzornika, 1 učitelj in 2 učiteljici, učiteljišču je dodeljen 1 učitelj, v inozemstvu je 1 učitelj, pouka je oproščen 1 ftoi-ski upravitelj, stalni suplentinji sta 2, na razpoloženju je 1 učitelj, na bolezenskem dopustu je 5 učiteljev in 13 učiteljic tako da smo imeli v Ljubljani 90 učiteljev in 145 učiteljic, skupaj torej 235 učnih moči, kjer je vštetih 13 katehetov in 16 redovnic. Vsi so Jugoslovani in katoliki. Bolezenski dopust je imelo 15 učiteljev in 33 učiteljev, med temi pa čez pol leta 7 učiteljev in 14 učiteljic, a na dopustu po privatnem poslu je bilo 7 učiteljev m 10 učiteljic in porodniški dopust je vživala tudi" 1 učiteljica, će odštejemo one učiteljice, ki na dopustu čakajo na upokojitev, je bilo malo dopustov.
Končno je pa nadzornik g. Grum prav obširno in temeljito govoril tudi o učiteljevem delu, zlasti pa o metodi pri pouku, ki je prosta. Učiteljstvo je nadzornik pohvalil, da je na mestu in da zlasti mnogo žrtvuje tudi za razne organizacije, saj v aktivnih vrstah JSK sodeluje 86 učnih meči, ostali 30 pa skoraj vsi člani SKJ, a 100 učnih moči se pridno udejslvuje pri raznih drugih društvih, zadrugah in ustanovah, tako da naše učiteljstvo deluje vsestransko in uspešno ter zashiži zato tudi priznanje.
Skrajno izčrpnemu in utemeljenemu ter tudi idejno bogatemu in izpodbiKinema poročilu nadzornika g. Gruma je sledUo največje odobravanje, nato je pa. o podrobnih učnih načrtih za mestne osnovne šole poročal učitelj g. Alojzij Hreščak, o podrobnih učnih načrtih za podežele»ske osnovne šole pa znani delavec na tem polju, šolski upravitelj na Barju g. T*t Gr-čar, ki sta za svoja temeljita izvajanja žela splošno priznanje.
Poročno odobra sreske učiteljske knrJiZ-nice je podal g. Albin Smolej, nakar je bil izvoljen nov odbor: Albin Smolej, Alojzij Hreščak, Amalija Kecelj, Pranja Zemljan, za namestnike pa Pavel Plesmčar, Jože Pahor, Marija Jeglič in Anica U kozar.
Ker ni bilo nobenih r»amostojnih predlogov, je nadzornik g. Grum ob 11. zaključil zborovanje.
Curih. Pariz 20.3025, London 15.4060, Ne\v York 307.75. Brneli 71.8750, Milan M.32, Madrid 42.10, Amsterdam 908.66. Bp>r*1n 117.20, Ifcnai Praga ttJZ,
ITAROD«. <fee 23. junija 1934
Predlogi in nasveti
naših inženjerjev
Deklaracija, sprejeta na letošnji glavni skupščini Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov
Ljubljana, 23. junija. Inženjerji  naše države,   organizirani v Udruženju    j\ujosl o venskih inženjerjev ln arhitektov, vršijo visoko kulturno misijo s tem, da v okviru svojih sekcij stalno študirajo in obravnavajo vsa za gospodarski in tehnični napredek države važna vprašanja in pojave. Rezultat teh študij se izraža vsako leto   na glavnih skupščinah, kjer se dozorelo naziranje ali pa inicijati-ven nasvet sklene v obliki spomenic, deklaracij itd. Važna vprašanja, kot na pr. glede našega železniškega omrežja, cestnega problema,    glede   smotrene elektrifikacije države in še mnogo drugih, so bila končno veljavno rešena s sodelovanjem Udruženja jugoslov. inženjerjev in arhitektov. Naše inženjerstvo je bilo tudi oni stan, ki je prvi spoznal važnost in potrebo zbliževanja z Bolgari in ki je že pred več leti navezal stike   s svojimi bolgarskimi tovariši. V važni zadevi, to je v pobijanju naše težke gospodarske krize, ki se pri nas še stopnjuje — medtem ko drugod že ponehava — je stopilo udruženje letos na plan. Na inicijativo ljubljanske sekcije so se v pretekli poslovni dobi proučevali vzroki in načini od pomoči    glede današnjega težkega gospodarskega stanja.    številna predavanja, debatni večeri in konzultacije gospodarstvenikov so privedle do končnega na-ziranja, da bi bilo treba pritegniti gospodarstvenike vse države    k sodelovanju v korist države. To bi se omogočilo najbolje z gospodarsko zbornico, ki naj bi bila delegirana iz naših stanovskih in gospodarskih organizacij in ki naj bi imela legisla-tiven vpliv. Na letošnji glavni skupščini je bila tozadevno soglasno sprejeta naslednja deklaracija:
>Udruženje jugoslovenskih inženjerjev m arhitektov pojmuje gospodarstvo kot vsoto onih udejstvovanj, katerih rezultat more zadovoljiti vse materijelne človeške potrebe. Udruženje se je uverilo, da so do zdaj ostali brezuspešni vsi poizkusi normaliziranja gospodarskih razmer v Jugoslaviji. Nasprotno, pri nas se opaža v gospodarskem udejstvovanju vedno močnejši zastoj in nazadovanje.
Osnovna hiba, ki povzroča vse težave v našem gospodarstvu, ni le v tem, da je proizvodnja nezadostna oziroma premalo raznovrstna in ne dovolj racijonalizirana, temveč poglavitno ta, da se ne skladata proizvodja in potrošnja. Jugoslovenski in-*»nierii se zavedajo, koliko napora bo še
potrebno, da bo nafta protavodoja na tehnično dostojni višini. Vendar oni tudi vedo, da so potrebni ogromni napori v tej smeri, da se tudi ne dovoljno racijoneilixirana proizvodnja dovede v sklad s potroftnjo. Z drugimi besedami: jugoslovenski mtenjer-ji smatrajo potrebnim, da se posveti vsa pažnja problemu razdelitve dolu in.
Poudarjajoč harmonijo, ki mora obstojati med produkcijo in konzumom m po-kazujoč na neštete potrebe, ki ostanejo našemu narodu nezadosčene — vidijo inženjerji v uresničenju te harmonije edini izhod iz sedanjih gospodarskih težav. V zavesti, da preti jugrosloveaaskemu narodu zaradi mnogih današnjih neskladnosti propast, smatrajo inženjerji kot svojo imperativno dolžnoJt, da vse svoje sile in sposobnosti posvete delu za rešitev države in današnjegra ubijajočegra mrtvila.
Jasno je, da je naše današnje stanje odsev globokih pretresov v vseh oblikah društvenega sožitja celega sveta, vendar obstoji brez dvoma dejstvo, da nas pritiskajo tudi mnogi notranji vzroki. Ko stopamo v akcijo, nam je prva naloga vsestransko analizirati jugoslovensko gospodarsko teži vi janje, proučevati vse narodne potrebe in pokazati pot, po kateri naj gre organizacija dela za povzdigo naše materijelne kulture ter ekonomskega in socialnega napredka. V svesti si težke naloge, ki jo s tem prevzema in v svesti, da te naloge ne more izvršiti v samih inženjerskih vrstah, želimo združiti v sodelovanju vse faktorje izven udruženja, ki jih vodi načelo poštenega, nesebičnega in požrtvovalnega dela na obnovi gospodarskega življe-r.ia in širjenja blagostanja v naši državi. Kot sredstvo za ustvaritev teh ciljev bi bilo treba čimprej osnovati posebno gospodarsko telo. čig:ar dolžnost bi bila, da se z raciionalnimi metodami briga za gospodarsko obnovo države. Ker nai bi imela ta gospodarska zbornica, sestavljena iz delegatov stanovskih in gospodarskih organizacij, avtoritativen vpliv na gospodarske razmere države, bi zato mogla izvesti potrebne finančne, socijalne in druge ukrepe, potrebne za gospodarski napredek.
Glavna skupščina nalaga glavni upravi dolžnost, da to deklaracijo dostavi razen pristojnim faktorjem tudi vsem gospodarskim organizacijam in da stalno skrbi za oživotvorjenje tu navedenih Idel s tem, da koordinira delo sekcij.«
To in ono iz Kamnika
Oficijelne otvoritve kopališča ni bilo.   —   O izletih z avtobusi. —
Društveno življenje in sport.
Ljubljana, 23. junija.
Pred tednom smo poročali, da bodo preteklo nedeljo, 17. t. m. otvarjali v Kamniku tujsko se/ono s kopanjem, godbo in drugimi prijetnostmi, vendar pa tega niso storili iz raznih vzrokov. Vreme je bilo krasno, lepšega si niso mogli želeti, vodo 60 rudi imeli — lc oficielne otvoritve ni bilo. Ker so že parkrat preložili oficijelno otvoritev iin je bila naš« »kopajoča se« javnost že parkrat pripravljena, da se spusti V prijetno hladne globfae Nevljice, pa se potem, ker so v zadnjem hipu otvoritev prelo/ili. ni mogla »ohladiti«, so sklenili merodajni gospodje, da letos oficielne otvoritve, združene /. več jim tamtamom. sploh ne ho! — Vsak kopalec naj sam za se otvori oficiclno sezono! Tako bo za vse prav.
Ker torej v nedeljo ni bilo oficielne otvoritve, sem jo koj dopoldne odkuril nazaj v Ljubljano, na kamniškem kolodvoru sem pa ^ zvedel od merodajne strani, da bo sicer kopanje, seveda brez mestne godbe in še kaj, zato bo pa pel osvežujoče viže kopališki gramofon, za telesne potrebe bodo pa na ražnju nekaj spekli. Kako je bilo. ne vem. zdi se mi pa. da prav »po domače«, iskreno in prijetno, kot je vse v Kamniku običaj. Onim, ki so čakali oficielne otvoritve, pa mirne duše lahko rečem: Kopališče v Kamniku ie poloficiielno že otvorjeno. oficijelno ga Ko pa vsak zase. seveda brez pečenja na ražnju, ki je bilo rezervirano samo za meščane lepega Kamnika.
Kamniško tuisko-prometno društvo prireja večje avtobusne izlete in to z uspehom, domačinom sc tako nudi prilika^ pod ugodnimi pogoji do lepih izletov. Kakor čuiemo, bo takih izletov letos še več. Kam-n:eani pa imajo pri tem tudi še svojo skromno željo, da bi jih obiskali tudi od drugod, da se malo spoznajo in ob teh prilikah pogovore o drugih in tujsko-pro-metnih razmerah. Tujsko-prometno društvo pa nc sme letos prezreti misli, da je treba na^m letoviščarjem. ko se bodo. upajmo, v zadovoljivem številu zbrali v Kamniku pokazati lenote kamniške okolice. Tudn tja nai se prirede skupni izleti tujci naj dobe v Kamniku vtis neprisiljene domačnosti to se doseže nailažie na takih skupnih krajah ali rva tudi daljših izletih. Premnogo ie izletih točk. na vse strani se pride iz Kamnika od vseh strani zopet v Kamnik. Pa bi mogoče združili take izlete z zakusko v naravi, tam bi se šele. mnogo bolj kot na kopališču, prileglo ono, kar bi se vrtelo na ražnju; seveda poleg dobre kapljice, ki je ^posebnost« Kamnika. Naše tujsko prometno društvo ima dovolj zmožrvih in inicijativnih delavcev v svoji sredi, zato jim izvedba zabavnega deTa v tujskem oziru ne bo delala sivih las. Zadevo je treba poizkusiti, pa bo šlo.
Zadnjič, ko sem sedel pri Koželju v Čitalnici in gledal njegove lepe slike, smo se. tako na hitro roko. spustili v kratek pregled kamniškega društvenega življenja in ugotovili pri nekaterih društvih neko letargijo in nevoljo do dela. Bilanca društvenega dela v zimskem času je majhna. Sokol je deloval kar dobro, njegovo delo se je videlo v telovadnici, kar j« gUvnol Gledališki oder Narodne ČStamice je skoro počival! Ni bilo pravega veselja do lepega teaterskega življenja m kjer ni veselja, čeravno ie vse na razpolago, tam mora vse zaspati! Pa Kamni č« ni — kaj so zaspanci? Mislim, da ne! Izgleda na. da so časi. ko sta v Kamniku delovala dva odra, v Mekinjah pa eden — minili. Pa vendar moramo ugotoviti, da so trije odri dobro opremljeni z vsem potreb-
nim, da je dovolj mladih moči, ki bi se z veseljem oprijele dela na odru. Za prihodnjo sezono je treba vsekakor poskrbeti v pravem času in zopet naj bri šlo vse po pravi poti! Mislim pa, da bi nam Citalničarji ali pa združeni kamniški diletantje, ko bo sezona na višku, lahko na prostem pokazati kako narodno igro, ali Divjega lovca, Ro-kovnjaČe, ali pa še kaj drugega domačega. Da se to da izvesti, je bil dokaz pred leti Slehernik, ki so ga uprizorili združeni kamniški diletantje. Za domače igre pa imamo dovolj vsestranskih moči! Pevci, igralci in godba, vsi bi morali sodelovati pa bi bil uspeh že v naprej zasiguran.
V športnem pogledu moramo ugotoviti, da sc je pričelo z delom. Plavači se pripravljajo, teniški sport je v Kamniku kakor malokje razvit, nogometaši SK Kamnik pa igrajo vsako nedeljo in so letos prav v dobri formi. Zadnji čas bi že bil, da se ti nogometaši preleve iz »divjih« in stopijo v vrste organiziranih športnikov. Po svojih zmožnostih bi to že morali storiti!
Želja nas vseh, ki nam je na čim večjim napredku mesta v vseh ozirih, je, da bi se pričelo zopet z delom na vseh poljih, z delom, ki je bilo nekdaj res lepo in mnogo obetajoče. R. K.
Živilski trg
Ljubljana, 23. junija. Živilski trg je bil danes zopet prezaseden. Položaj je na njem prav takšen, kakršen je bil lani poletne in jesenske mesece. Nič se ne pozna, da je trg tudi v šentjakobskem okraju. Vsi prostori na Vodnikovem trgu so bil tesno zasedeni in. prodajalke, ki so prišle na trg po 8., »o morale ostati ob dovoznih cestah. V primeri s preobloženostjo trga je bilo malo kupcev. Seveda, to se že pozna na našem trgu, da pojde jutri cela armada Ljubljančanov v Maribor. Kri teče v Slovenskih goricah danes v potokih, ker koljejo na debelo piščance za goste iz Ljubljane.
Kot vedno, so se tudi danes gospodinje sukale precej okrog črešenj, ki gredo se vedno zelo v denar. Zelo mnogo jih porabijo gospodinje za pecivo, zato se je tudi pocenil sir, ki ga prodajajo v hlebčkih po dinarju, dočim je bil po 1-50 Din, ko še n: bilo sadja. Crešnje so letos res poceni. Ce bo tako poceni tudi drugo sadje, bomo "'ahko veseli. Prodajajo jih po 3 do 4-50 Din kg na kmečkem sadnem trgu ali pa po 2 do 3 Din liter. Torej so skoraj tako poceni kot borovnice, ki so po 1-50 Din liter, vendar so n. pr. v Celju in Mariboru po dinarju liter. Gob doslej še ni bilo mnogo, čeprav je bilo dovolj dežja. Tudi danes jih je bilo malo na trgu in so jih prodajali (jurčke) najcenejše po 4 Din merico.
Branjevci prodajajo na zelenjadnem trgu največ stročji fižol in marelice. Tudi za marelice je letos izredno dobra letina. Zelo lepe (uvožene iz južnih krajev), prodajajo po 8 Din, najcenejše so pa po 4 Din. Stročji fižol je po 5 Din uvoženi, a danes je bilo dovolj že tudi domačega po isti ceni. Pri Trnovčankab se lahko gospodinje založe že z vsem, kar so doslej prodajali samo branjevci. Prodajajo celo že zelo lepo zelje, debela glava po 250 Din. Cvetačo imajo tako lepo, kot da je zrasla kje v južnih krajih in poceni je. po nekaj dinarjev zelo lepe glave.
Precej živahno je bilo na perutninskem trpu, kjer so bili danes piščanci precej po ceni. celo lepi tu in tam po 24 Din par Jajca so prodajali v splošnem po 50 par komad.
Jubilej
vzornega učitelja
LinhlJGtna, 23. junija. Ravmtetj meščanske šole na Viču pri Ljubljani, g. Anton Fakin, se je srečal M. t m. z Abrahamom. Rodil se je v Škrbini na Primorskem 14. junija 1885. in je 1906. maturiraj na učttei&šču v Kopru. Shtž-hoval j« po raznšh krstih na Primorskem, dokler ga ni vojna vtirra odgnafat jz onih prelepih krajev. 1920. leta je potoiH izpit za meščanske šole iz prirodopisa, fizike, kemije in matematike. Kot učitelj meščanske šole |e stažboval v Ribnici ji na L deški meščanski šoli v Ljubljani. Ko se je ttstaoovtk meščanska šola   na   Viču pri Loobljaai, je bik> poverjeno g- Fakinu, da ta novi zavod uredi in vodi. V svoj stroki se je vedno Jzpopolnjeval ter se pridno udeleževal raznih tečajev. Z vso vnemo se je posvetil svojemu vzvišenemu poklicu. Ljubezen do dela, do šole, do poverjenih mu otrok je iz njega naredila res vzornega učatetja. Kot predavate-lj ima v svojih predmetih vedno najboljše uspehe. To so priznale ne samo šolske oblasti, temveč se to najbolj odraža, na licih učeče se mladine, fci jo z. Fakjn zna tako navdušiti. Njegov zoo je bil vedno privlačna sila za učence. Napisal je knjižici, kjer podaja navodila za vzorno urejen zoo in za šolski botanični vrt ter botanične ekskurzije. Pisal je čtesike    za    »Učitelišk: tovariš« in »Meščansko šolo«, ki so zaradi svoje vsebine vzbujali posebno pozornost. Za pro-cvit meščanskega šolstva deluje    z vso energiijo. Boriti se mora z mnogimi težavami, ki pa jih bo s prirojeno mu potrpežljivostjo, vztrajnostjo in doslednostjo premagal, da bo njegova borba končana s polnim uspehom.
Kot odličen učitelj in ravnatelj je zelo vesten, priden kot čebelica; splošno znane njegove lastnosti. On je dober tovariš Jn podrejeno mu učiteljstvo se lahko ponaša z njegovo kolegijalnostjo. Nacijonalen delavec vse skozd. Po svoji naravi skromen, se nikoli in nikomur ne vsiljuje.
On je tudii vzoren družinski oče. Njegova gospa Mara je znana zlasti v Primorskih krogih kot požrtvovalna delavka na narodnem polju, včasih tudi pesniški navdahnjena; saj je s svojimi mičnimi verzi večkrat potolažila svoje »Sočane«.
Jubilantu in njegovi družimi želimo še mnogo tako plodonosnih desetletji, kar bo posebno v prid poverjeni mu mladini, katero res ljubi, za katero žrtvuje ves svoj čas m ki jo ne samo uči in vodi, temveč tudi vzgaja. 2ivel in še na mnoga leta!
Naše gledališče
Opera
Sobota, 23.: Katja Kabanova. B.
Nedelja, 24.: Trubadur. Gostujeta ga. Zin-
ka   Kunčeva in g. dr. Adrian. Izven.
Znižane cene.
i
Janačkova opera Katja Kabanova, ki se odlikuje po visoki umetniško.glasbeni vrednosti in po izredno dramatičnem repertoarju, se poje poslednjič v letošnji sezoni drevi ob 20. uri pod taktirko kapelnika Stritofa in v režiji g. Debevca. Glavne vloge pojo ge. Gjungjenac, Thierrvjeva, Poličeva, Kogejeva in Ramšakova ter gg. MarČec, Gostič, Banovec. Janko in Marjan Rus. Predstava je za red B.
Poslednja operna predstava v letošnji sezoni bo v nedeljo dne 24. t. m. zvečer. Vprizori se eno najlepših Verdijevih del »Trubadur«. V vlogi Leonore nastopi poslednjič ga. Zinka Kunčeva, Manrica poje dr. Adrian kot gost, Azuceno poje ga. Kogejeva, grofa Luno g. Janko. V ostalih vlogah nastopijo ga. Španova ter gg. Marjan Rus, Dermota, Hvastja in Perko. Dirigira dr. Švara, režija je Poličeva. Za predstavo veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdol.
Iz Trebnjega
— Mladeniči, ki žele biti sprejeti t bolničarsko podoficirsko šolo v Nisu, naj se javijo pri občini. Sprejetih bo več kandidatov z dežele v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijave je določen do 15. septembra. Pripominjamo, da so gojenci po zaključku šole, ki traja 2 leti, uvrščeni kot podnaredniki v voj. sanitetski stroki, kjer lahko dosežejo tudi čin oficirja.
— Važnost škropljenja trt. O tej temi bo jutri takoj po prvi maši predaval v šoli sreski, kmet. referent iz Novega mesta. Ker je letošnje leto za vinograde posebno neugodno — toča in deževje — je to predavanje prirejeno za vinogradnike, kd jim bodo dane smernice in pouk za gojitev trt j a. Predaval bo naš znani strokovnjak g. FiKpič Franc iz Novega mesta.
— Na banovinski kmet. šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto 15. septembra. Sprejetih bo 34 učencev. Podrobne pogoje dobe interesenti pri občini.
— Sejem na Mirni. Ker bi se moral jutri vršiti na Mirni letni sejem, odpade zaradi nedeljo in je preložen na ponedeljek 25. t. m.
— V upravni odbor meščanske šole je bil izvoljen na zadnji seji občinskega odbora odbornik g. Franc Kolenc s Ponikev. — Na isti seji je bil konstituiran krajevni šolski odbor Trebnje, ki so v njem: predsednik občine Miklič Josip in odborniki Zupančič Josip, Eržek Anton, Pust Jože in Huč Jože.
— Občinski kmet. odbor. Ker morajo v vseh občinah poslovati občinski kmetijski odbori, je tukajšnji občinski odbor imenoval naslednji kmetijski svet: Novak Janez, Gašperšič Franc, Pust Josip, Žafran Josip in Pavlin Dolfe. Namestnika sta Zupančič Josip in Kolenc Lojze Za delegata v sreski kmet. odbor je bil izvoljen Pavlin Adolf. za njegovega namestnika pa Zupančič Josip, vsi člani tuk. občinskega odbora.
— Nabori so se pričeli. Te dni se vrši v Trebnjem nabor mladeničev občin Trebnje, Mirna, Velika Loka in Dobrniče. Po vasi odmeva vesela fantovska pesem, sicer pa je najlepši mir in red. Običajnega pijančevanja, ki je biio ob takih prilikah za nabornike skoraj obvezno, ni več, fantje so mirni in dostojni.
— 250.000 Din škode je po uradni cenitvi povzročila 30. maja toča po vinogradih občine Trebnje. Večini vinogradnikov
je ves letošnji pridelek uničen, posledice pa se bodo poznale na trt j u več let in bo potrebno mnogo truda, da bodo opustošeni vinogradi obnovljeni. Občina je na me-rodajnih mestih storila vse, da se omogoči vinogradnikom vsaj minimalna podpora za nabavo galice po znižani ceni. Tudi član banskega sveta g. Joaip Zupančič Je v posebni vlogi predočil banu vse gorje tukajšnjih vinogradnikov m je od strani banake uprave obljubljena pomoč.
— 15. julij* bo v Mokronogu ob priliki proslave društvene 25-letnice obstoja So kola župni zlet novomeške sokolske župe Tega dne bodo vse edinice novomeške so koiake župe pohitele v Mokronog v naš najprijaznejši kraj mirenske doline Po drobni program zleta bom še objavili. Z odlokom prometnega ministrstva je do v u ljena na vseh vlakih udeležencem zleta polovična voznina.
Nova kalvarija Slovencev pod fašizmom
V pretekli noči so fašisti izvršili generalni pogon na Slovence — Nad 200 so jih odvedli v Trst in Gorico
Sušak, 23. junija, r. Kakor je izvedel vaš dopisnik, je fašistična politična policija Ovra v pretekli noči izvršila zopet velik pogon na Slovence v tržaški in goriški pokrajini. »Očistil4« so zlasti obmejne kraje in odvedli vse. ki so kljub vsemu terorju ohranili ljubezen do svojega materinskega jezika, čeprav so bili drugače lojalni državljani, zoper katere faŠ'zem pri vsej svoji brutalnosti ni imel povoda nastopati. Številni policijski in vojaški avtomobili so švigali vso noč od sela do sera in se vračali v zgodnjih jutranjih urah v Trst z aretVanci. Zapori tržaške kve-sture so prenapolnjeni, mnogo pa so jih odpeljali tudi v Gorico.
Posebno številne aretacije so bil« izvršene v Idriji, Ajdovščini in okoliških obmejnih krajih. V Idrrji so are-tlrali znanega slovenskega odvetnika dr. Franca Vidmarja, ki je bil poprej sodnik v Gorici, nadalje vse tri brate Josipa, Ivana in Frana Didiča, lastnike znanega hotela v Idriji, lastni-
Iz Hrastnika
_ Da bi olajšal materi bolečine, do «nrti
povozil staro ženico. Čudno se včasih igra usoda s človeškim življenjem. Pred dnevi ie 17-letni Kostanižek vozil s kolesom iz Mirnega na Dol, hoteč od tam prinesti materi kisle vode, ki si jo ie zaželela na smrtni postelji. Na tej vožnii pa se je mlademu lantu zeodila usodna nesreča. Povozil ie s kolesom staro ženico Marijo Grešan, ki je naslednjega dne podlegla poškodbam. To je Konetanjško-vo bolno mater tako pretreslo, da je tidi ona podlegla bolezni. Tako vidimo, da je mladi fant Konstanjsek, ki je hotel materi olajšati bolečine po nesreči povzročil smrt obeh, svoje matere in Marije Geršan.
— Shod NSZ. V nedelio popoldne ob poJ 4. bo na vrtu gostilne Karla Logarja velik protestni shod nacijonatnega delavstva. Tefte prilike, v katerih žive rudarji in steklarji, zahtevajo, da se delavstvo strne v obrambi svojih že itak do skrajnosti okrnjenih pravic.
SOKOL
— Prednjaški zbor >Ljnbljanskejra Sokola« naznanja, da se vrši redna telovadba vseh oddelkov od 24. junija dalje na letnem tekv vadiščj v Tivoliju, po sledečem redu: Sanice in ženski naraščal ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20.15 ure; člani ob torkih ki petkih od 18.30 do 20. ure; starejše članstvo ob sredah in sobotah od 18. do 19.30 ure; moški naraščaj (dijaški) ob torkih in petkih dopoldne od pol 9. do 10. ure; moSki naraščaj (obrtni) ob sredah in sobotah od 19.30 do 20.30 ure; vadba dece (moške in ženske) za dobo počitnic odpade. V slučaju slabega vremena se vrši telovadba ob napovedanem času v telovadnici. — Bratje in sestre naj vza-meio svoje telovadne obleke domov, da bo omogočeno temeljito čiščenje omar m garderob.
Radio kotiček
Ljubljana, 33. junija.
Jutri ob 10. bo nadaljeval pisatelj g. Ljudevit Mrzel svoj zanimivi fcn aktualni ciklus predavanj »Trbovlje«. Predavatelj bo podal v sploAnth obrisih zgodovinski razvoj trboveljskega rudnika.
Na pragu 19. atoletjqa ao v trboveljski kotlini, ki je ležala takrat daleč od sveta, odrezana od prometnih £11, pozabljena in neznana, odkrili premog in kraj Je v teku enega stoletja zrasel cz neznatne kmečke etaseibine v veliko, moderno industrijsko mesto, eno največjih v Srednji Evropi. Prva desetletja svojega obstanka je rudnik skromno životaril. Premog, ki ga je prorzvajal, je teprva služil samo koarzumu na licu mesta — apneni-caan in steklarni, ki so jih prvi lastniki nstanovUi nalašč v ta namen. Pozneje, ko so zgradili južno železnico m so Trbovlje dobile neposredno zvezo s svetom — prej so imele edino komunikacijo po stari, komaj uporabni vozni poti čez hrib šent-Pavla v Savinjski dolini in odtod na staro cesarsko cesto Dunaj — Trst — zlasti pa odkar je prevzela rudnik TPD, je revir v nekaj letih napravil ogromen razmah ln dosegel kapaciteto največjega srednjeevropskega premogovnika. Kriza, ki je pred leti zaustavila obrate, je prinesla b tem največjo gospodarsko katastrofo, kar smo jih doživeli pri nas. Tisoči odlično kvalificirani h delavcev so ostali brez dela Ln brez kruha na cesti, tisoči rodbin m otrok so obsojeni v propast.
Zgodovina Trbovelj, ki so jo pisali rudarji z žulji iti krvjo in ki jo prepletajo žalostna poglavja o katastrofah v jami in o borbah za človeka dostojno življenje pod solncem, se zaključuje z zgodbo o mrtvem mestu« po bregovih stoje cele kolonije stanovanjskih hiš, ki jih je družba pričela graditi v dobi prosperitete, pa je tik pred dovršitvijo ustavila gradnjo, ker je kriza presekala premogovniku razvoj. In kakor stoje v bregu prazme in mrtve neometane hiše, ki jim manjka samo še oken ln vrat, tako so postale vse Trbovlje in Hrastnik in Zagorje z njim' —mrtev kraj.
Vse te črne doline, ki je v njih menila prav toliko bogastva, kakor revščine, čakajo danes željno samo čarobne palice, ki jih bo zdramila iz mrtve tišine v vstajenje.
ka trgovske agenture Srečka Bajta in jugoslo venskega državljana Ivana Fotiča. lastnika idrijske elektrarne. To so le najbolj znana imena. Poleg njih je bilo odvedenih v zapore še okrog 200 Slovencev, med niimi celo nekaj žensk in otrok.
Cesa jih dolže, ne ve šc nihče. Patrulje karabin jer je v in fašističniii oddelkov so se pojavile sredi noči. obkolMe hiSe osumljencev, >th aretirale, naložile na avtomobile in odpeljale. V Idriji so aretirah vsega 20 ljudi, v Ajdovščini 15 ljudi. Med domačim prebivalstvom vlada zaradi teh aretaclj na debelo veliko razburjenje in splošno pričakujejo, da bodo sledile še nove, ker so se fašisti očivdno odločili »očistiti« obmejne pokrajine vseh »tujerodcev«. Postopanje fašizma mora naposled zainteresirati tudi mednarodne kroge, kajti tako brutalno preganjanje avtohtonega prebivalstva bije v obraz vsem mednarodnim načelom.
KOLEDAR.
Danes: Sobota 2$. junija katoličani: Zdenka, Višeslav, pravoslavni 10. junija
Jutri: Nedelja 24. junija katoličani: Ivan Krstmk, Janislav. pravoslavni 11 junija.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino  Matica: Srečno pot Kmo Dvor: Štorklja Štrajka. Kino siska: Pevčeva ljubezen. Kres   Rdečega   krila   na   Gradu ob 20.30.
Dekliško državno lahkoatletako pr-veoatvo ob 17. aa letnem tek>v*difr&u Ljubljanskega Sokola.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Kino  Matica: Srečno pot
Kino Dvor: Noč velike ljubezni.
Kino Šiška:  Pevčeva ljubezen.
Skupščina ljubljanskega oblastnega od-bora Narodne odbrane ob 9.50 v Delavski abomici.
Ilirija : čakovečki SK odločilna prvenstvena tekma ob 18. na stadionu, predtekma ob 16.30.
DEŽURNE LEKARNE,
Danes bi jutri: Mr. Bohrnec, Rfcmaka cesta Si, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 in Leustek, Resi jeva cesta 1.
3mtx>ti sita.
Pomen naše univerze je izven debate. Če bi stopil pred nas kdo in nam izjavil, da Slovenci ne potrebujemo unii'erze, bi ga kamenjali. Vedno in povsod se radi potrkamo rta prsa in pokažemo svoj ponos, da imamo svojo univerzo, nikomur ne pustimo posegati v to našo svetinjo in če je le najmanjša nevarnost, da bi nam univerzo okrnili, stopimo uri kot en mož na njen branik in pripravljeni smo — vsaj na papirju in na jeziku — storiti vse, da se to ne zgodi.
Prav in lepo je. da nam je univerza tako pri srcu. Oni dan je pa zborovalo Društvo za zbiranje narodnega univerzitetnega zaklada in v poročilu o zborovanju smo brali, da znašajo darila reci in piši 199 Din, pokrovitelji, podporni člani in dobrotniki pa lani niso ničesar prispevati. Torej v enem letu smo zbrali za naš univerzitetni zaklad celih 199 Din. Ali ni to naravnost ganljiva ljubezen do našega najvišjega učnega zavoda, ali ni to nepobiten dokaz, da smo veliki na jeziku in na papirju, majhni pa v dejanjih?
SPORT
Športni dan v Zagorju
Športni klub Zagorje rarpi*oj* aportm dan, ki ea priredi v nedeljo 8. julija pod pokroviteljstvom z. dr. Slavka G ruma, d sledečim sporedom. I. Sobota 7. julija ob 8. zvečer v Sokolskem domu predavanje o sportu, zdravju, eokolstva in o pomenu ustanovitve SK Zagorje. Govore pokrovilelj c. d>. Slavko Gnim, tajnik LNP g. \larjo K'rret; g. dr. Stojan Rajič in predsednik SK Zagorje. II. Nedelja 8. julija. Dopoldne: 1. Ob 9. nri polževa kolesarska dirka, katere se lahko udeleži vsak kolesar. Prrjave sprejema tajnik nol 'are pred startom, ter ie istočasno izrodil1 2 Din prijavnine.. Najboljši vozač prejme kolajno. 2. Ob 9.30 Crossoontry tek na 5000 m. Start in rili na urrišču, ter po Zagorju. Proga bo objavljena pred »tartom. Prvo plasirani orejme spominsko kolajno. 3. Ob 10.30 štafetu i tek skozi Zagorje: proga 350 X 4O0X X400XI000X300X200 m. SLirt pri BlažiPu na Toplici, cilj pred kino Triglav. Zmagovalna petorica prejjne v trajno last kip, darilo SK Zaeorje. Ob 11.30 troboj na igrici: tek na 00 m. met kroirle in skok v dnljino. Prvo planirani prejme spominsko kolajno. Popoldne: 5. Ob 2. uri nogometna predtekma rezerve. 6. Med odmorom švedska staleta 800 X400X200X100. 7. Ob 4. uri popoldne nogometna tekma I. moštva s L moštvom SK Bratstvo, Jesenice. III. Po sporedu družabni sestanek pri g. A. Grčarju. na katerega w> vsi vljudno vabljeni. Športni zdravo! Odbor
Nova trgovinska pogodba
Beograd. 23. nmija. AA. Dne 4. maja *o v Washingtonu podpisali trgovinsko pogodbo med naSo kraljevino in republiko Costarico. Pogodba stopi v veljavo po izmenjavi r.itifikacijskih instrumentov v Wa-shingrtonu.
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 23. jurnja 1034
^ 141
V glavni vlogi
Majrda SclmeJder, Max Hansen
Danes velika premiera vesele operete od Edvarda
Komete
S
rečno pet
Opereta, potna veselja, prisrčnosti, ljubezni in komičnih scen. A dela B—ifcssfc skrbi,
da se vsak od srca nasmeje Predstave danes ob 4_ T-16 m 9JS, jutri ob S, 5-, 7JC ki 9Jt5 url zvečer TELETON 21-34 ELITNI KINO MATICA
DNEVNE VESTI
—ht banovinske afttišbe. Imenovani so za slavnega aoiuvarja pri banski upravi banovinski arhivar Stanko Gostič, za banovinske-
ea oradniskega pripravnika pri javni bolnici v Murski Soboti sdravnik iz Maribora dr. Vladimir Gulic, za banovinskega uradniškega pripravolka zdravn&a združene zdravstvene občine Sodra&ee zdravnik iz Lfjbljane dr. Ivan Logar, za banovinskoga uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Ptuju zdravnik volonter v splošni bolnici v Maribora dr. Jože M onda. Za banovinekega kmetijskega 'uradnika na banovinekem posestva Mala Loka uratmiški pripravnik Anton Pe-tercoL, za bojriovinBkega cestnega nadzornika banovinski cestni nadzornik pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru banovinski cestni nadzornik uradniški pripravnik Ciril Zu-oe, za banovinekega zvaničnika pri banski upravi v Ljubljani banovinski služit eli, Janko Bizilj; v višjo skupino so pomaknjei.i banovinski pomožni tajnik pri banski rpravi Alojzij Jagodic, banovinski upravno pisarniški uradnik pri banski upravi Ivo Kennavner in banovinsko upravno pisarniški uradnik pri banski upravi Ivan Marinko; na testno prošnjo je premeščen banovinski zdravnik združene občine Sodražica g. Leopold Mejač za rjenovinskega zd ravnika združene zdravstvene občine Lož.
— Iz državne stnžbe. Za podnadaornilca policijske straže pri upravi policije v Ljubljani je imenovan policijski stražnik zvaničnik AJojzij Slapar.
— Kongres železničarjev. V Suboti d se je pričel včeraj kongres Udruženja jugoslovenskih nadonarrrfh železničarjev in brodar je v. Z jutranjim vlakom je prispelo iz Beograda centralno vodstvo in nad 200 delegatov iz Zagreba, Beograda, Ljubljane in Sarajeva, Pred kolodvorom se je po pozdravu formirala povorka in krenila v mesto, kjer se je ob 9. pričela rjredkonferen-ca. Na nji so železničarji razpravljali o perečih vprašanjih, ki pridejo jutri pred kongres. V ponedeljek bo kongres zaključen.
— Konferenca predstavnikov železniških direkcij. V Sarajevu se nrude predstavniki vseh železniških direkcij, ki so se zbrali, da sarajevsko železniško direkcijo urede Vozni red posebnih vlakov za sokolski zlet. Vseh posebnih vlakov bo 37.
— Iz »Službenega H*ta«. ^SlužTjeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 50 z dne 23. t. m, objavlja pmvttnflk o zamenjavi obveznic 2^% državne loterijske rente za vojno škodo, odredbo o cenah cementu in hidravličnem apnu, razpisa — dopolnitev razpisa st. 5436/TV. in dopolnitev člena 10 o tari, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Službenih Novin«.
_ Kazid društva. Pevsko in tamburaške društvo >I>ravinja< v Zbelovem pri Poljcanah se je po sklepu zadnjega občnega zbora prostovoljno razšlo.
_ Posebni vlak na Dunaj—Prago—Mfin-
chen in Oberainmergau. Cena vožnje je v IL razredu 348 Din, v ITL 242 Din, vsa oskrba 570 Din. Vožnja od Ljubljane do Zidanega mosta ie polovična. Cena vožnje v Prago je 700 Din. Cena izleta (vožnja in oskrba) v Mlineben, Saizburg in Oberam-mergau je 1.725 Din. Izlet na Damaj od 8. do 15.. v Prairo od 13. do 19., v Mfi neben ki Oberanimergau od 20. do 25. julija t L Programi in prijave pri >Putnikn< v Ljubljani
za nebotičnikom.
— Kookunzi In prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja xa dobo od 11. do 20. t. m. sledečo statistiko (številse v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvorjeni konkursi: v dravski banovini 1 (—), savski 3 (1), zeteki 1 (—), dana veki — (1), moravski 2 (2), Beograd, Zemun, Pančevo — d). — Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 5 O), savski 1 (1), drinski — (2), dunavski 1 f—), moravski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). — Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 5 (—), savski 1 (—\ vrbaski 1 (—) primorski 1 {1\ drinski 1 (—), dunavek4. 2 (1), moravski 1 (Ž), vadareki 4 (z), Beograd, Zemun, Pančevo — d). — Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 4 (3), savski 2 (3), vrbaski — (4), primorski 1 (—). drinski 2 (1), zetski 1 (—), dunavski 3(1). moravski — (1), vardarski — 1)   Beograd, Zemun, Pančevo — (2-).
_ Boj čebel na električnih iicah. V Zagrebu so ljudje včerai obejdovali roj čebel na elekrrienili ž:cah nad svetilko na vogalu Gunduhčeve in Masarvkove ulice.
_ Bri^ita Helm v Dalmaciji. V četrtek
zvečer se je vrnila s parnikom kralo Aleksander v Split filmska igralka Brigrta Hebn. Po kratkem odmoru v Splitu je odpotovala v Berlin. Naše l^imorje ie videla prvič" m je zelo navdušena zani. Posebno pohvalno se je izrazila o post reži i i vosi i na parniku.
— Ciril Krn nje. bivši mornariški narednik na >Viribus Unitisu«, sedaj vojni invalht Trnovski pristan 3, Ljubljana, prosi tovariše Lojzeta Arzelina, Ludovika Cimermana, Staneta Stanovnika za naslove zaradi pričanja v invalidski zadevi.
— Vič. Na drž. mešč. šoli se vrši razstava risarskih izdelkov deških in ženskih ročnih del v nedelio 24. t. m., in sicer od 9.—12. ter od 15.—18. ure.
— Vreme.    Vremenska napoved pravi,
da bo večinoma jasno in toplo vreme, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je deževalo samo V Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, v Zagrebu 24, v Ljubljani 23.6, v Mariboru 22.1, v Beogradu 22, v Sarajevu 20, v Skoplju 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765, temperatura je znašala 12.5.
_ čudna poroka.   Vas Jezersko blizu
Bosanske Krupe je imela te dni redko senzacijo. Poročila sta se starka Hanifa Tabak ovič in starec Menuš Ajdarovič. Nevesta je stara 70 let, ženin pa še starejši. Sorodniki so starki branili možitev, toda njeno srce se ni dalo ohladiti in končno je sporočila svojemu izvoljencu, naj pride po njo in jo ugrabi. In res je prišel Ajdarovič
ponoči s svati tal odvede! svojo izvoijenko. Ugrabitev tako stare neveste j© pač redek dogodek.
— Nesreča s siamoremloo. Že včeraj smo poročali o podobni nesreči, danes nam pa iz Uzenca, obč, Horjul, javljajo, da se je tudi tam pripetila enaka nezgoda. 31et-ni Francek, sin posestnika Slovše, je prišel preblizu slaanoreznice, ki mu je poškodovala desno roko,
— Z vrelim mlekom se je opari I predvčerajšnjim zvečer 31etni Ciril Pusti-šar sin posestnika v Sapu pri Šmarjah. Danes so ga pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima otrok zel-o težke opekline po vsem Životu.
— Smrt pod konjskimi kopjtL Včeraj dopoldne se je pripetila v Sfrupniku pri Zagrebu težka nesreča, 15-letni deček Stjepan Imbrič je prišel pod konje, ki so vozili pesek. Konj ga je tako močno udaril s kopitom po glavi, da je nesrečni deček kmalu izdihnil.
— Premeten tat. Včerai dopoldne je prišel v trgovino koles in graanofonov Ignac Majniik neznanec v družbi svojega tovariša. Kupil je baterijo za žepno svetiljko, ki jo je hotel plačati s tisočakom. Ker kontori6tinja ni imela toliko drobiža, je šla menjat bankovec v bližnjo trafiko in rrra odštela deset stota ko v. Kontoristinja mu ni mogla zmenjati niti stotaka, zato se je ponudil tovariš, da bo on plačal baterijo, ker ima drobiž. Neznanec je dobil tisočak nazaj, kontorietmja pa je odštel stotake, o katerih je bila prepričana, da jrh je deset, ker je pazfla med štetjem na denar. Ko pa sta kupca odšla, je še enkrat preštela bankovce, bilo hh je samo sedem. Eden od neznancev je spretno izmaknil tri stotake. Lopova zasledujejo orožniki.
— Zopet korak naprej. Z izumom učenjaka dr. Braunlkha 6e je po dolgoletnih porz-kjsih posrečilo najti v sulforicinoleatu novo nadvse učinkovito sredstvo za odpravljanje zobnf-gn kamna. Kakor znano, se ie odstranjeval zobni kamen doslej navadno mehaničnim potom, vendaT se s tem ni mogla preprečiti njegova ponovna tvoritev. To zlo prepreči seda i priljubljeni Sargov Kalodont, kateri vsebuje sulforicinoleat po dr. Braunlich-u. Z rednim negovanjem zob s Sargovrm Kalodontom se kamen polagoma odstrani in prepreči tvoritev novih plasti brez vsake nevarnosti za občutljivo zobno sklenino Sargov Kalodont izpolirpute sedai vse zahteve, katere stavi občinstvo in zdravniki na idealno sredstvo za negovanje zob.
Doraščajočl mladini nud5mo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-eice, M doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Fran« Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Praznovanje VMovega. dne. Vidov dan, dne 28. junija, se praznuje vsako leto kot spominski dan preminul in borcev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stohrkri se bo daroval slovesni rekviem 28. junija ob lO. uri dopoldne. Svečani pravoslavni obred se bo vršil istega dne v kapeli vojašnice vojvode Mišica, in sicer: liturgija ob 10. uri, parastos ob 11. uri dopoldne.
—lj Bolgarski stenografi v Ljubljani. Na proslavo 80-letnice rojstva prof. Antona Be-zenška, začetnika slovenske in bolgarske stenografije, pride okrog 15 bolgarskih stenograf ov in k^fturnih delavcev, ki se udeleže v ndeijo 24. t. m. Bežen Škovrh ehi vnesti v Frankolovem pri Celju. V ponedeJfek 25. t. m. pridejo ob 10. uri dopoldne bolgarski cc^tje v Ljubljano in ostanejo tu ves dan. Sporedi njihovega bivanja v Ljubljani je sledeč: Ob 10. ari dopoldne sprejem na glavnem kolodvoru, nato ogled mesta, ob 1S\ tiri ekipno kosilo, popoldne odnosno zvečer od-potujejo gostje na Bled, kjer se bodo mudrrl prihodnji dan. Prireditveni odbor vabi naše stenografe m prijatelje jugoekyvensko-bol-aarske vzajemnosti, da se udeleže sprejema dragih nam gostov na kolodvoru in jfh spremljajo pri ogledovanju mesta.
—lj Tlakovanje Bleiweis«ve ceste v prvem odseku bo kmalu končano. Včerai so že zbe-tonirali ves spodnja tla'k. podlago za asfalt. Občutno je oviran vozni promet, ker je cesta že dolgo zaprta- Nekateri vozniki vozijo s spodnjega dela Bleiweisove ceste in v nasprotni smeri skozi drevored v Trubarjevem parku do Levstikove ulice. Drevored seveda ni namenjen za vozni promet. Vozniki so si dovolili sami, da vozijo skozi park, česar ne moremo opravičiti kratkomalo, ker bi lahko vozili po drugih cestah, čeprav po ovinkih, v ražnozahodni del mesta.
—tj Ljubljančani so ie v potniški vročici ter nestrpno čakajo, da se odpeljejo v Maribor. Nekateri pa še zdaj premišljujejo, za katero ekupioo bi se odTočTli. ker je izbira skoraj prevelika. Nekatere skupine so že popol-njene. Samo nekaj ur je še časa, da se prijavijo zamudniki (v Ticarjevi trgovini v §e-lenbargovi ulici) ter ne smo več nihče odlašati, če se hoče udeležiti najcenejšega in nftj-lepsega letošnjega- izleta, še lepše bo, koi }e bik) leseni — Ljubljančani na noge!
—lj Trnovsko žeenanje prosiavTta v nedeljo 24. t. m. obe okrajni organizaciji JNS v trnovskem okrani. in sicer priredi organ i-cija za K rakovo in Trnovo veliko žesrnanjsko veselico v gostilni uri »Sokli&K, Svabičeva ni., organizacija v Kol ez i ji pa priredi žeg-nanjsko veselico v prijetnih prostorih gostilne pri >Slovsi<, Kolezi jeka ul. 19. Obe organizaciji sta poskrbeli za prav pester m domač program z godbo, plesom, petjem, šaljivo pošto, balinanjem in drugo prijetno zabavo. Vabimo vse zavedne Trnovcane, kakor tudi ostale Ljubljančane, predvsem pa Sa-
ne JNS, da obe prireditvi polnostevilrjo obiščejo, da se ob tej, priliki prijetno zabavajo v krogu naših zavednih Trnovčanov. Zaftetek ob 16. uri.
—h Umrli 9o v Ljubljani od 14. do 21. t. m, Klinger Katarina, roj. Laiuovec, 81 let, vdova sodnega sluge. Vidovdanska c. 9; Novak Jernej, 48 let, zasebni uradnik v p,. Einspielerjeva ui. 17; Možina Apoionija, 64 le<| Sena srage v p^, Gosposvetska cesta 13; Vidmar Marija, 84 let, zasebnica, JapiJ9va nfica 2; Fottar AJojoja, 32 let, kuharica, Dal-maooveka obča 21; K rob Franc, 37 let, orožnik v pok. in mag. usl jžbenec v pok.. Janševa ulica 18/pr. V ljubljanski borniei »o umrli: Fabjan Franc, 64 let, posestnik, Kmel-cio 5, oočrna Mirna peč; Svetlin Jože, 2 leti, sin mžmmrja, DomžaJe, Industrijska ulica 17; Okršrjar Ivan, 3 in pol mesece, sin shiŽkrnje, I>ečn" dom; Variec Martin, 6S let, preglednik fin konfcr., 2eleznfkarjeva ulica 6; Grešcak Mihael, 58 let, vpok. rodar. Laško 79; Brzm Justina, 8 let, hči rjdarja, Št. Janž 135; Stine-n7 Aiojzij,, 76 let, vpok. vo;. viš. oficijal, Ku-manovska ulica 21: Kropb Franc, 37 let, hlapec, Salka vas 45; Volčjak Franc. 26 let, progovni delavec Virmaše 5: Artač Jožef, 1 leta, sin zidarja. Brezovica 37; Cebin Matevž, 50 let, poTski dninar, Kisovec 43 pri Zagorju: KlemenčiČ Marija, 64 let, ooč. babica, 5t. Jernej 52: Cadež Janez. 47 let. delavec Preska pri Medvodah; Krizman Marija, vd. Papež, roj. Krizman, 83 let, delavka tobačne tovarne v p„ Križevniška ulica 5; Jemejčič Franc 6*2 let, železničar v p^ Miklošičeva cesta 22; Benedik Franc, 3 mesece, pin cevliarskega pomočnika, Moste. Ljubij.rm-ska cesta: Pavlin Ana, roj. Kndunc, 39 let. žena vpok. drž. žel.. Poljanska cesta 10: Pri-stov Danica, 1 leto, hci trgovca. Zg. Gorje 37 pri Radov^Tci: Babšek Frančiška, 57 let. perica. Rudnik 70 pri Ljubljani; Ravnikar Amalija, 42 let, žena rudarja. Trbovlje: Jan-čigai Frančiška, roj. Jezeršek, 64 let, žena vpok. sprev, Bežigrad 14; Hribar Alojzij, 13 let, sin vdove po 'ržitn. pazniku. Garieviea 13.
KOPALIŠČE NA SORI
v Retečah se otvori jutri, v nedeljo, dne 24. t. m.
—lj Počitniška kolonija Kola jugoslovenskih sester Moste—Sv. Peter bo letos spet na prijaznih Goričanah pri Medvodah in, kakor vedno, v najboljši oskrbi ter pod vestnim nadzorstvom članic učiteljic Ker so na razpolago večji prot?tori, bo sprejetih tudi nekaj otrok iz Ljjbljane po zmerni ceni. Za Zeleno jamo sprejema prijave sestra IlavnLk v DruskoviČevi trgovini. Sprejeti je mogoče še 25 otrok, predvsem deklic, vendar so pa brezplačna mesta že oddana, plača se pa lahko tudi v dveh obrotkih. Odbor poziva članice, nas', dado svojo deco v društveno kolonije in tudi nagovore svoje prijateljice, da svojo deco, staro od 7 do 12 let, zaupajo meščanskim Kolaškam. Odhod 12. julija. Nadalje poziva odbor vse svoje članice, ki ima^o narodne noše, naj ee udeleže gasilske proslave v Mostan 1. julija v narodnih nošah in se v ta namen zbero pred sodo ob 14, Vse informacije v društveni knjižnici v kino Moste v ponedeljek m petek od 19. do 20. ure,
—rj Magda Schneider med nami. Danes se predvaja novo delo slavne filmske igralke in ljuorjenke prnibiike vseh narodov Magde Schneider. V svojem novem deru >Srečno pot« nam poda z Max Hansenom tip onega dekleta, ki dan za dnem tiči za pisalnim strojem in avtomatično posluša diktat svojega šefa; le tu pa tam se oddahne. Tak oddih je zanjo začetek raja. Takrat zasanja o lepoti sveta, o veliki lfubezni, katere Še ni, a je prepričana, da pride, ker mora priti kajti tudi ona je mlada, lepa in žejna ljubezni. Daleč je njena sreča in neznano kje. A ona sanja m sanja ki verjje vanjo. Tako nekoč črta mali oglas, kjer se dva rniada izseljenca pcTrujata za dopisovanje z dekleti v domovini. Nič bmdecsi sluteč, pc4 iz mladostne razposajenosti, pol hi radovednosti piše na navedeni naslov. In glej šmenta, fant se oglasi, in v pismu izlije vso svojo rprbezen za neznanim dekletom. Njena sKfca ga je očarala, ljubezen do domovine m dekletu iz domovine, ga ofunača in izrabi priliko, da potuje poslovno v domovino in k izvo#enki. Malo iznenađenja je bfk>, ko zagleda na mesti mfljonarke pred seboj brhko trpkarico v velikem potniškem rnndu, a ne svoje miljo-narke. Nič zato — mam nesporazuma in že dve srci se najdeta in potujeta preko hrže v daljno Brazilijo v novo srečo, v novo življenje.
DAN E S KRES
RDEČEGA KRIŽA NA GRADU. — Godba, petje, — Brez vstopnine.
—tj »Doma »lepih« je g. odvetnik dr. Jos. Klepec naklonil iz neke poravnave 500 Din. Iskrena hvala!
SEZONA V ŠKOFJELOŠKEM KOPALIŠČU se prične jutri z oficietno otvoritvijo, z jrodho ln drugimi atrakcijami!
—Jj Podružnice C3TD Šent^konsko-trno*-
ske bodo žgale kres 23. t. m. ob pol 21. na Kolnikovem griču ob Dolenjski cesti v proslavo praznika sv. Cirila m Metoda. Nato prijateljski sestanek Ciriimetod^rjev v gotilni Marenče.
—lj Na znamenito iegnanje na Turjak bodo vozili v nedeljo 24. junija ob 8. zjutraj in ob pol 2. popoldne udobni Pečnlkarjovi avtobusi. Odhod izpred gostilne Pen#ov pri dolenjskem mostu. Povratek ob 8. zvečer. Udeležite se tega lepega izleta!
— Skupščina Oblastnega odbora Narodne odbrane. Ljubljanski oblastni odbor Narodne odbrane bo imel jutri ob 9.30 v dvorani Delavske zbornice svojo skupščino, ki se jo smejo udeležiti samo izvršilni člani Narodne odbrane
—lj Društvo »Dom slepih« v Ljubljani opozarja vse člane na svoj občni •zbor, ki se bo vršil v soboto dne 30. t. m. ob 3. popoldne v magistrata i dvorani .po običajnem dnevnem redu, le volitev odbora ne bo. — Na obilno udeležbo vabi odbor.
—lj Pretep na Krekovem trgu. Smoči okoli 20. se je več 'brezposelnih delavcev na Krekovem trgu steplo. Za nekatere zadeva ni končala brez posledic in sta morala S21etni Franoelj J. in 491etni Jože P. v bolnico. Prvi je dobil poSkodbe na glavi f dragi pa ima počeno rebro.
—Darilo. Namestu venca na gr°*> srvojega prijatelja, g-. Vinka Pogačnika je daroval g. Anton Novak, gostilničar v Stepanji vasi, Din 100.— Kolu jugosloven-sMh sester v otepanji vasi.
—lj V »oboto na >kresni veeerc k >Tič"ku na Gričku«. Radio-koncert.
—lj Vrnite knfige! Mestni socijalno politični urad poziva vse one. ki so si izposodili ali ck>bfli nakazane šolske knjige, da nh nemudoma vrnejo socijalno političnemu uradu. Mestni dom.
—lj Obleke kemično čisti Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
Z Jesenic
— S«\ grob. Po daljši bolezni je premi-o=l v 85. letn starosti g. VDman Kristjan, bivši dok*oletni delovodja v mariinarm K! D in bivši posestnik na Jesenicah. Pokojni Vil-man je bil eden prvih sk>venEkih delovodij v tovarni in dolga leta tudi občinski odbor-ni na Jeseničan. Bodi rrra ohranjen bi*«? spomin!
— Slaba stavbna seaooa. Skoraj vsa leta po vojni smo imeli v tem časa zelo bocate stavbne sezone, v katerih se je zidalo na vseh koncih in krajih. Letos pa je v tem pogledu skoraj vse mrtvo, nikjer ni onega življenja in gibanja kot smo ga bih vajeni prejžnja leta. Zastonj prihajajo na Jesemee povpraševat za delom cele trume mladih in krepkih ljudi. Zdi se. da so Jesenice v svojem razvoja dosegle kulminacijo in da bodo na tej višini tudi ostale, če ne bodo Sle že navzdoL Dn se tako malo, da skoraj ne gradi je vzrok ta, da ni denarja, pa tudi potrebe po stanova n prh in lokalih niso več take kot ©o bile. Velika ovira gradbenemu gibanju pa so tudi strogi gradbeni predpisi in zahteve za dosego gradbenih dovoljenj.
— Prenovljenje poslopja narodne šole. Mogočno poslopje jeseniške osnovne šole je šele 2o let staro, pa se zddovje na vnanjih stenah poslopja že krasi, strešna opeka razpada, stene poslopja so temne in zakajene. Mestna uprava je dala za prenovitev 5ode 35.000 Din v proračun za zidarska, krovska. kleparska in pleskarska dela. Pri zadnji seji krajevnega šolskega sveta so bila navedena dela oddana nainižjim ponudnikom in to v prvi vrsti domačim obrtnikom, in sicer: zidarska dela g. Regovcu Milošu, kleparska in krovska g. Neumanu Karom ter pleskarska g. Jerneju Urbarju. Vsa deda morajo biti končana med šolskimi počitnicami.
Iz Ptuja
— Hitro i »s led en kolesarski tat. Ko je te
dni prišel po opravkih v Pt^ji g. Vricl Rudolf iz Kozmic, se je oglasil tudi pri mestnem na-čelstvu ter je ta čas postavil svoje kok> v vežo mestnega magistrata. Ko se je čez nekaj časa vrnil, kolesa ni več naseL Tatvino je takoj prijavil polici&i. Že v popokianskih arah se ie posrečilo etrežnfku Pestotniku izslediti tatu v osebi nekega deilavca, ki je s kolesa odstranil evidenčno številko in poklopec od zvonca. Kljub temu, da se je ukradeno kolo nažlo pri njem, zanika tatvino. Izročen je bil sodišč j.
_ Prijatelj črešenj. Posestnik Kodrič Jožef iz Skrbi je, je opažal že delj časa, da um nekdo krade z drevesa črešnje, m p-h odnaša kar kosare. Ker tatu ni mogel zasačiti pri de*o, se je sam postavil na prežo ter je res nekega dne zapazil pod čresnjo moški klobuk, na vršičku pa je zagledal prijatelja črešenj P. S. iz Prese. Kodrič je P. pozval, naj zleze e črešnje. čemur ee je pa P. še nekaj časa upiral, končno je pa le zlezel z drevesa ter v zahvalo Kodričn še zagrozfl e palico, P. je ovaden sodišču in se izgovarja, da je hotel Kodri ču le mak) ponagajati.
— Živinski sejem. Nu zadnji živinski sejem je bil dogon sicer velik, sklenilo pa se je le malo kjpčij, kar je znak, da se je še celo kupčija z živino omejila na minimum. Prignanih je bilo 151 kontj. 300 krav in tefie in 136 bikov in volov. Prodanih je bilo vsega 310 glav. Cena konjem za klanje jte bila 3o0 do 1000 Din, ostalim pa 1000 do 3500 Din. Krave so se prodajate po 150 do 3.50, tefice po 2.50 do 4.59, biki po 259 do 350, vofi pa po 3 do 4 Din za kg žive teže, — Na sejšm je bilo pripeljanih 186 praseev m 54 svinj. Prodanih je bilo vsega 46 rilcev. Prasce so prodajali po 80 do 120 Din za komad, pro-lenke po 5 do 6 Din, pomrastne 5.50 do 6.59 Din, mastne pa po 6. do 7 Din za kg žive teže.
_ Dosta /a poste v mestnem dem Brega
ie zaradi pomanjkanja in obolelosti postnega dostavnega osobja omejena začasno samo na enkratno dnevno dostavo.
Iz Maribora
— Sprejem gojencev v vojaške šole. Mariborsko mestno načelstvo razglaša, da je razpisan natečaj za sprejem gojencev v naslednje vojaške šole: 1. Nižja šola vojne akademije v Beogradu. Sprejemajo se kandidati, ki niso mlajši od 17 let in ne starejši od 21 let ter so absccvirali eno srednjih šol z maturo. 2. Mornarska podčastniška šola v Šibeniku. Pogoji: dovršena 4razredna osnovna .šola in starost ne manj. ko 16 let in ne več, ko 19 let. 3. Bohnčarska podčastniška šola v Nišu za kandidate, ki so dovršili osnovno šok> in še kateri razred srednje šole in niso mlajši od 17 let in ne starejši od 21 let. Ostala navodila daje mestni vojaški urad na Slomškovem trgu 11 v Mariboru.
— Poskus samomora. V Frankopanovi ulici stanujoča 21 letna zasebnica Pavla F. je bila že delj časa vsa obupana nad življenjem. V četrtek popoldne je izrabila priliko, ko ni bilo njene sostanovalke doma, pa je zaužik v samomorilnem namenu precejšnjo količino veronala. V silnih krčih se je nesrečndoa zgrudila nezavestna. Ce ne bi bila prišla sostanovalka predčasno domov, bi bila Pavk. podlegk zaužitemu strupu. Takoj je obvestik reševalce, ki so obupan-ko prepeljali v bolnico, kjer so ji rešili življenje. ■
_ Mariborsko gledališče dobi novega režiserja. V novi sezoni bo pričel delovati v mariborskem gledališču priznani režiser g. Milan Košič, ki jc povzdignil celjsko gledališče na visoko umetniško stopnjo. Mnoge laskave kritike o njegovem režiserskem delu so nam najboljši porok, da bo tudi pri nas vnesel v trmetniško delo prijetna presenečenja.
_ Poroka. V nedeljo, 24. t m. se bosta
r>oroeik v franeiškansfa baziliki dolgoletni predsednik kulturnega društva »Triglav« (trgovskih pomočnikov) g. Ivan Jurič. trgovski sotrudnik in gdč. Mira Kadrmas. Kot priči bosta fungirala trgovec A. Macun in zlatar F. Bureš. Mlademu paru naše čestitke!
— Radi neozdravljive bolezni v smrt. V
četrtek dopoldne se je napotil 201etni vini-čarjev sin Ferdinand K. iz PoČehove v Maribor k zdravniku, ker je bolehal na neozdravljivi bolezni. Ko se je mladenič vrar
čal prod do—^ j» ▼ flcinW tzp4 večjo ko-fičino fižola, ki je brada pričel delovati. Obnpanec se je nezavesten zgrudil m ae boril s smrtjo, V tekem položaju ga je našla neka dekftica, ki je o tem obvestik v bližana stanujoče ljudi. Maribora ki reševalci so ga s resHnrm avtomobilom prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer visi med življenjem in smrtjo.
Iz Črnomlja
— Letošnje procesije za dež so kronane a potaihn uspehom. p0 enomesečnem de±evanjn aam je nebo naklonilo samo 3 sotofine dneva, nakar a<> se nebeške zatvora k» spet odprle. Kmetje tarnajo, ker ne morejo posušiti in pospraviti mrve, niti škropiti vinogradov. Ker je sedaj vode le preveč, bi ne bilo napačno, če bi ae prosilci za del napotili tudi prosit za vsaj 14dnevno premirje. In sploh, prositi samo za dež ni pametno, če ae obenem ne prosi tudi za pravočasni konec poplav.
— Voda Je porušila Jez, Nad preobi-Irm mokrim blagoslovom se lahko upravičeno pritožuje tudi g. Flek, posestni* milna in žage na vodni pogon. Zadnja poplava mu je rzpodkopala sicer močan kamniti jez m ga deloma poradila Skoda znaša več tisoč dinarjev. Močan vodni tok je te dni odnesel tudi vse debelejše ribe, med njimi tndl xnen>enltega dva metra dolgega črnomeljakega soma,
— Adaptacija cest v arezu. 8 sredstvi bednostnega fonda inarijiv0 nadaljujejo z delom. Nevarne klance prelagajo Id deloma razširjajo, a ceste popravljajo. Dela nadzoruje tukajšnji agilni sreakl cestni nadzornik g, Branko PantttL
— GospocSnje se pritožujejo, ker Je cena mleku, krompirju, čreftnjam m drugim življenjskim c<rtrendcinam višja kakor v Idnbljanl BBo bi umestno, da bi trdfcnc nadzorstvo cene reguliralo. Nekatere pridelke prodajajo namestu na kilograme ali litre na male aH večje skodelice, ki nimajo r*ot>eoe prave mere. Tipamo, da bodo merodajni vse  pravočasno uredUL
— Za stresanje prahu In smeti in kzli-vanje brozge na irtfco res ni potrebna posebna nadarjenost. Opozarjamo da je to že Iz zdravstvenih oztrov skrajno škodljivo ki naj bi v dotični vili to navado opu-stin, kar nI prav nič v ponos Craomljn
— VečJtta meščanskih vrtov Je v primeri s laairfkha letom zelo lepo urejena, kar napravi na vsakega tujca prijeten vtis. Le zal, da je še vedno nekaj izjem, ki mislijo, da spadajo v meščanski vrt smeti, plevel te koprive namestu rož, zelenjave ln cvetlic
— VefMd most preko male vode, kakor se je evojecaanjo v »Slovencu« Izrazil neki humorist, je prav prijetno sprehajališče za staro in mlado, želimo le, da zveri-ženo napisno tablo popravijo in jo z ograjo vred na nove prepleskajo, kar bo napravilo mnogo botjši vtis na vse domačine in tujce.
— Nevabtjen krtovIččar. Alojzija Grčar-Ja tai Novega mesta, ki se Je v Ornom-rju izdajal za indenjerja-gradbenega tehnika, se je posrečilo razkrinkati, nakar ga Je orozntštvo spravilo na varno. Mož je imel srečo v Ljubljani in Novem mestu, a pri nas smolo. Pod razntmi pretvezami si je namreč »tarpoeojeval« denar m ga zaprti. Menda bo to edini »letoviečar«, ki bo odnesel iz Črnomlja slab vtis.
— Zaključek   samarijanakega tečaja 17, junija je bil v Črnomlju zaključen dru gl samarrjanski tečaj za prostovoljne ga sileke čete čruoaneljskega    okrožja Vs kandidati in  kandldatinje so izpit uspeš no prestali. Po zaključnih besedah župne ga  starešine  so obiskovalci   izročili svojemu učitelju g. dr. Božidarju Kusala lep šopek cvetne rn se mu prisrčno zahvalili. Tečaj Je priredila gasilska ±upa sre-9a črnomerj pod okrlrjem društva Rdečega križa.
Iz Metlike
— lx sokolskih društev. Zadnjo nedeljo je knek> Sofcotefeo društvo v Gradcu svoj redni letni javni nastop, pri katerem so sodelovala tudi okortšOca društva iz Črnomfja, Pernica, Metlike te Podzemlja. Iz Metlike se je nastopa udeležilo po 8 članov te članic in 16 nara&čajnfkov, a enako lepo ae Je izkazala tudi podzemeljska četa s svojimi člani in odlično vež bano deco. Nastop Je dobro uspel. — članstvo metnSkega Sokotekega drtbŠtva vadi sefto pridno ln se pripravlja za ona letošnja pokrajraBSka sokolska zleta. Enako marTJtvao vadrjo tudi starejši člani, ki bodo nastopili na društvenem nastopu in tudi na pokrajtoskem zletu v Zagrebu. — V nedeljo M. t. m, ima svoj redni letni javni nastop sofpofska četa v bližnjih Radato-vKth.
— Rdeči peteHn poje, V nedeljo je marfjrvo gasilsko drufitvo v bližnji Rado vici svečano btegoslovtlo novo motorno brizgamo, ki ji Je kumovala soproga našega narodnega poslanca g. Makarja ga Agata, še Iste noči je brizgama doživela svoj ognjeni krst. Zgorelo je namreč gospodarsko poslopje načelnika gasilske čete g. Jan4ekoviča^ Strmijo, da je bil ogenj podtaknjen. — Pretekli petek je v Krivo-glavican zgorela hrša s podom in hlevom, last posestnika Muca. Škode Je brizu 80 tisoč Din, a krita je z zavarovahiirio samo deloma. — Manjši požar Je bil tudi v Borštu v gradački ob*toi, kjer pa ni bila škoda tako občutna.
— Spretni uzmovlči. V noči od srede na četrtek so neki neznani uzmoviči vlomili pri trgovcu Lazarju v Podzemlju ter mu odnesli za blizu 36.000 Din manufakture tobaka in drugega blaga Blago so odpel jati na vozu. Orožniki vodijo preiskavo, vendar pa za vlomilci Se ni nobenega sledu.
— šolstvo. Pretekli teden je nadzoroval šole v črnomeljskem in metliškem srezu inšpektor ministrstva prosvete g. Pavel Flore. Kakor smo doanalu je izjavil, da je šolstvo v Beli Krajini na zadovoljivi stopnji ter Je učiteljstvo v šoli In Izven nje vedno na svojem mestu.
Ni kriv.
Mlada, lepa gospa, ki ae je omožila z mnogo starejšim možem, dobi krepkega sinčka.
— Ne moreni ti povedati, možiček, kako strašne bolečine so bile to, — tarna po porodu.
— Iz srca se mi smiliš, da si morala toEko pretrpeti, draga ženica, — pravi mož.
— No, le pomiri se, rnožicek, saj nfei ti kriv«
^tev 141
18LOTENSII NAROD«, dne 2S. jrjrtja IBM
9tno 3.
Slava
Bezenškovemii spominu!
K proslavi 80 letnice rojstva našega največjega prija*
telja Bolgarov
Ljubrjana. 28. jtmrje-Aoostol stenografije pri jn-žnth Slova-nfk — Anton BezenSek — rojem Slovenec (15. aprila 1864. v Bukovja pri Oelju), po drtavrii pripadnosti najprej Avstrijec, nato Bolgar, po src« rn nnhn od rojstva do smrti Slovan.
Šolal se je v Celja, matoriral v Zagrebu (1S74.). Bil je prvi Slovenec-slnšatelj novo ustanovljenega zagrebškega vseučilišča. Kot vseučilišču ik je otvoril na zagrebški girrmaziji stenografske tečaje in vzgojil lepo vrsto odličnih scenografskih strokovnjakov. Ae danes ko na področju hrvatske stenografije najbolj delavni *Be-asenškovci«.
Da se je izpopolnil v študiju, je pohitel v zlato Prago k vrelcu slovanstva.. Čehe je sploh najbolj ljubil in je bil njihov veren učenec.
Po osvobojen ju Bolgarije rzpod turškega robstva je kot dovršen filozof (1S79.) stavil vse svojo bogate sposobnosti kultur-nemu raz vojn in napredku mlade Bolgarije na razpolago. Udejstvoval se je kot stenograf, učitelj, organizator, pevec in predavatelj, kot narodni bnditelj in pro-svetitelj. Vedno m povsod po zmotnostih ki delavnosti med prvimi — v delu je bil neutrudljiv in vztrajen do svoje smrti fHVJS. v Sofiji).
Pomen Bezo.nškoveara javnega delovanja je važen tako za Slovence kakor tn-di za Hrvate, najbolj pa seveda za Bolgare
že ^ot dijak je bil BeženSek tako močna. o'SP'roost. obenem Pa slovansko usmer-
jen, da je dal pobudo za ustanovitev prvega slovenskega dijaškega društva »Besede« na celjski gimnaziji, ki mn je bil tudi predsednik in duša vsega gibanja. Daai v leposlovju si bil sastopnik kakšne nove smeri in ni ustvaril večjih M pomembnejših del, je vendar s svojimi črticami, novelami in pesmimi osobito pa s številnimi prevodi i-z tujih slovstev. Belo obogatil tako slovensko kakor bolgarsko slovstvo in na ta način izpopolnil občutno vrsel. Slovenci smo mu bili dolžni hvalo še zato, ker je mnogo del našib pesnikov ki pisateljev prevedel na bolgarski jezik in nas tako medsebojno »bližal. — Važnejše kakor leposlovje je njegovo publicistično delovanje. Bil je dopisnik, poročevalec ki sotradnlk slovenskih, bolgarskih, čeških in nemških časopisov (»Slovenski Narod«, »Slovenec«, »ljubljanski zvon«, »Slovan«, »Kres*, »Zornvca«, »Nauka«, »-Vaterland«, Kolni-sche Zeitung itd.). Najbolj znan pa je kot stenograf. Slovencem je ustvaril prvo stenografijo in ji dal prve učne knjige za ta predmet (1878. m 1893.). Bolgarom je dal dovršen prenos Gabelsbengerjevega sistema, ki je še sedaj uradno uveden v bolgarskih srednjih šolah kot obvezni predmet. Njegove stenografske učne knjige so dosegle še za njegovega življenja 6 izdaj. Da bi zanimanje za stenografijo med južnimi Slovani čim boij razširil, je bil urednik Izdajatelj m lastnik prv*»ga stenograf s kega glasila na jugu <7 letnikov »Jugoslavjanskega stenografa«). Pri Slovencih kakor tudi pri Bolgarih je organiziral in vodil stenografske kongrese po zgledu svetovnih mednarodnih stenograf-skih kongresov, ki se jih je on velikokrat kot edfaii Jugoslovan udeležil.
Sam dober pevec ln glasbeno visoko naobražen, je ustanovil v Plovdtvu Plov-divsko pevsko društvo, ki je sedaj prvo v Bolgariji m najstarejše. Ker mn je bilo idejno ibližanje vseh južnih Slovanov glavni smoter njegovega javnega delovanja, je s pesmijo zbližal vse južne Slovane in 1. 18JH>. ustanovil Zvezo južnoslovan-skih pevskih društev.
Za splošno slovansko solidarnost jako navdušen in dovzeten za vsako tako gibanje, se je udejstvoval v vseh pomembnejših, ne 6amo slovenskih m hrvatskih, ampak tudi v bolgarskih prosvetnih narodnih in narodno obrambnih društvih. BH je ustanovitelj sedaj največjega kulturnega društva v Bolgariji »-Slavjansfce besede« (1880.) in tudi dobrotvornoga društva v Sofiji.
Kot učitelj, pedagog m pisatelj je bil s svojim predavateljskim talentom privlačna sila za vse, ki so ga potEnafi.
Kot narodni prosvetitelj zavzema v Bolgariji eno najodličnejših mest. Zato z upravičenostjo rečemo: Ime Anton Be-zenšek Je v Bolgariji svete
Slava BezenŠkoveron spommtr!
Atojztj BotHar.
Veliki načrti naših smučarjev
SK Hirfja zgrad r Planici še en dom.
razširjena.
—   Skakalnica bo znatno
Ljubljana, 23. jtnuea.
Z ttarasča.»ocim številom smučarjev rase pri nas tud- potreba po gradnji novih smučarskih donioar. Zaradi izredno narodnih snežnih prilik je postala posebno pJl-ijsubljena Planica m idilični dom SK rnri-je že davno ne zadošča potrebam- Zaseden je vse leto, kajti izredno ugodna lega, Planica leži ravno na meji med dolinsko Ln alpsko floro, Ima mnogo interesentov tudi v poletnem času. ffirija je že lani namera vala svoj dom razširiti, ker pa tudi to ne bi zadoščalo, se je odločila, da zgrada blizu prvega še drugi dom, ki bo odgovarjal vsem zahtevam.
Novi dom bo zgrajen na podlatgi izkustev, pridobijerrh v starem domu. Stal bo na zemljišča ob vznožja Slatne tik struge Nadiže. Ker bo zgrajena tudi nova cesta, bo dohod dosti bližji železniški postaji-Nova cesta se bo odcepila od stare približno 400 m pred skakalnico m bo vodila preko struge prav do novega doma. Stara cesta bo v kratkem razširjena rn popravljena ter dostopna tudi avtomobilskemu prometu. Kranjske deželne elektrarne so ravno zdaj pričele z elektrifikacijo Rateč in bo napeljan vod tudi do obeh domov, obenem pa bo izpeljan tudi telefonski vod-
Movš dom bo zgrajen v glavnem po najmodernejših principih, ki so prikladni za ta veCČastm, mirni kraj. Stanovanja za goste bodo povsem ločena od gospodarskih Ln drugih poslopij. Vsa sta<vba, ki bo imela obliko črke L, bo dolga okoJi 45 m hi široka 11) m, s pritličjem m dvema nadstropjema pa bo segala 12 m visoko. Sobe bodo seveda urejene z vsem komfortom, povsod bo topla m mrzla voda ter centralna kurjava. Pri gradnji se bo polagala prav posebna pažnja za bivanje v poletju. Večina sob bo obrnjena proti jugu in bo imelo solnce ves dan dostop. V vsakem nadstropju bodo prhe m koparmce. Na raz-pok^o bo 34 sob s 66 posteljam; m to za enega, dva aH tri stanovalce. Vse pritličje bo zavzela prostrana jedilnica, dolga 20 in široka S m, položena pravokotno na stanovanjski objekt Jedilnica bo pokrita s streho, urejeno kot teraso za solnčenje. En del. imenovan, veranda, bo kTit s streho ju bo služil za slučaj slabega vremena. Po potrebi se bo jedilnica uporabla za plesišče. Zraven jedilnice je v načrtu posebna kmečka soba za one, ki ljubijo pristno domače življenje. V tretjem traktu, ki <bo zopet pravokotno na jedilnico s teraso, bo nameščena kuhinja, pod njo pa gospodarski prostori, kakor kleti, pralnica fti drugo.
Novi dom bo stal na nekoliko vzvišenem prostoru s krasnim razgledom proti Ponci, Jalovcu in Mojstrovki, proti severu se bo
odipiral pogled na vas Rateče šn na Pete-Vnk, proti zapadu pa na veličastno skakalnico. Pri vsem tem pa ne bo prikrajšan sedantf dom, Za poletno bivanje ima majhen bazen in prostor za solnčenje. v kratkem bo pa gotov še prostor za tenis in poseben letni paviljon.
Glede na vetifco skakalnico in pa ker je dolina Planice zarada Mržnje Štetne izredno prikladna za vezbanje oeiroma šolo, je Planica postala najpriljubljenejša točka naših čai inozemskih smučarjev. K temu je še prav posebno pripomogla letošnja skakalna prireditev in je bfta Ilirija že skoroda moralno prisiljena ne samo, da razširi in izpopolni svoje zgradbe, temveč da izpopolni m dokonča obstoječo skakalnico. Mednarodne skakalne tekme se bodo ponovLle vsaflco leto, prihodnje leto pa se k temu priključi še vseslovausko smučarsko prvenstvo. Vse to bo povzročilo, da bo dotok tujcev vedno večji m da Ihn bo treba res nekaj nuditi, da se bodo še vrrwh". Ihnija ima pripravljen prav velikopotezen načrt Napravila bo nove poti za srmiške ture ter bodo v ta namen v okoli oj posekali grmovje in drevje. JZZS že dolgo išče kraj, na katerega bi lahko računal tudi v na neugodnejših vremenskih prilikah. Ker je v Planici zima najngod-nejsa, se bavi savez z rmsfrjo, da ustvari v Planici tudi teren za smok in slalom. Za smuk sta »izredno prikia<toa Petefcrrfk rn Podkoren, prav lepa proga pa bi se daia izpeljati tudi s Cipermka v dottno, dočrm je za slalom Jalovčev ktrloar kakor ustvarjen.
Ilirija bo skakalnico letos znamo razširila. Doskočišče bo za 15 m širše in preurejeno tako, da bo skakalnica omogočala skoke do 110 m Ker je dostop na tako veliko skakalnico za tekmovalce zelo naporen, je v načrtu gradnja posebnega dvigala za skakače. Da bo zadovoljijo tudi občinstvo, bo objava rezultatov avtomatična. Za velike mednarodne tekme se bodo zgradile tribune, kar pa ne bo tako kmalu, ker so vsi ti načrt zvezani z ogromnimi de-narmmi žrtvami, ki jih IKrija brez pomoči javnosti ne bo zmogla.
Norvežani so ponesli glas o Planici po vsem svetu. 2e sedaj je Ilirija; prejela številne ponudbe priznanih norveških trenerjev za skoke, vendar se pogajanja še niso zaključila. Svetovni tisk Planice še vedno ni pozaibil, kar je povzročilo, da so se tudi v tirjmi začeli vedno borj zanimati za Planico. Čeprav bo Ilirija zgradila novi dom, bo še vedno manjkalo prostora. Na Ratečam b je, da store vse potrebno, da bo na razpolago vedno dovolj oreoočisc in je samo od njih odvisno, da postanejo Rateče postojanka, kakor je St Anton v Arfbergu.
Mtj, Ratsečani »o dobri računa rji- Z eiek-trilikacijo bo vas mnogo pridobila, v pogleda sob jih pa Čakajo še važne naloge, kasto razvajeni tuje* zahtevajo v sobah zrnato m topte vodo. Ko bo storjeno tudi to, se bodo Rateče lahko kosale z nagznameoitej-šumi svetovnim   zirnsktrni postojankami.
Slavko Novak na zadnji poti
Vič, 23. junija. Tako veličastne žalne manifestacije, kakor včeraj, ko se je poslovil od nas pokojni brat Slavko Novak, še nismo videh. Ogromna množica njegovih prijateljev od btisu m daleč je prihitela-, da nem izkaže zadnjo čast V četrtek zvečer je imel viški Sokol, čigar trstenovttelj in prvi načelnik je bil Stavko Novak, žamo sejo, kateri je prisostvoval tudi prva starosta br. Josip Tribuč, odborniki in ustanovitelji Sokola. Sejo je otvorfl starosta France Rems z lepim spominskim govorom in zborovalci so stoje počastili spomin zaslužnega načelnika.
Včeuaj so romale množice na njegov dom, kjer je ležal pokojnik med cvetjem m zelenjem na mrtvaškem odru. Ob straneh sta stala kot častna straža po dve Sokola s sablama. Kmalu po 17. mi so se pričet zbirati številni prijatelji rn znanci pred hišo žalosti Prišri so vsi oddelki viškoga Sokola z društvenim praporom v slav-nostnih krojih m druge viške organizacije. IV) molitvah, ki so jih opravili oo. frančiškani se je najprej v toplih besedah poslovil od pokojnega Slavka Novaka prvi starosta viškege Sokola br. Tri buč, ki se ga je spominjal kot ustanovitelja in prvega načelnika vaškega Sokola, ki je zastavil vse svoje mlade sile za razvoj in razmah sokolske ideje na Viču. Bil je vzor Sokola do prezgodnje svoje smrti, zaveden Jugosloven, kremeni t značaj, skratka cel mož. Združena pevska zbora viške Danice m Slavca sta pretresljivo zapela »Spomladi vse se veseli«, nakar so Sokoli dvignili svojega načei-"Žf m PTeT>esl1 na mrtvaški voz. Vos je obe top Sa častna straža s sabLami m razvil a%Je ▼elieasten žaLni sprevod, ki ga je otvorila sokolska konjenica; za križem so nosili krasne vence, sledila je godba Prosvetnega društva, ka je ves čas igrala zame koračnice, ^JJ***™ vaškega Sokola je korakate za društvenim praporom članstvo, naraščaj in deoa. V sprevodu so bili prvi starosta Josip irjouč, prvi tajnik Avgust Praprotnik, soustanovitelj viškega Sokola Bojan Drenik m pocfetaaosta Sokolske župe Milko Kra-pež. Za sokolstvom so korakali gasilci, pevci pod zastavo pevskega društva Slavec, rfe-d-fta je duhovščina m voz s krsto, za katerim so se razvrstni žahijoča soproga z otroka in sorodstvo ter občinstvo.
Na pokopališču so dvignili krsto zopet Sokola ter jo prenesli v cerkev, po obredih pa so jo odnesli do grobe sosedje. Na pokopališču se je po obredih poslovil v imenu viskega Sokola starosta Rems, poudarjajoč da stojimo pred svežim grobom moža poštenjaka v najčistejšem pomenu besede, mo-»i bil plemenit samo po duši, marveč tuda po dejanjih, moža, ki smo ga ljubm m visoko spoštovati.
Po govoru brata staroste so pevci zapeli »Usliši nas« in ob ihtenju tu gujo če rodbine se je orosilo marsikatero oko. Še enkrat se jesklonil sokolski prapor nad svežim grobom m pričele so padati prve grude na pokojnikovo zadnje domovanje.
Kongres pravnikov Jugoslavije
„ Ljubljana, 23. junija.
Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije bo letos v Zagrebu v dneh 7.-9. septembra. Prvi dan (petek) otvoritev kongresa, nakar se bo pričelo delo v posameznih strokovnih sekcijah. Te bodo nadaljevale svoje delo tudi naslednjega dne (soboto) dopoldne, nakar bo sledil zaključek kongresa v plenumu. Tretji dan (nedelja) je namenjen za izlete. Smeri izletov m ostale podrobnosti se bodo udeležnikom kongresa pravočasno sporočile še pred skupščino. Znanstveni del kongresa ima sledeči dnevni red: L Odnos državnega in cerkvenega zakonodavstva posebno z ozi-rom na sklepanje braka (referira univ. profesor dr. Peric Živojin in dr. Milan Barzoš iz Beograda, univ. profesor dr. Rado Kušej iz Ljubljane, apelacijski sodnik dr. Tomo Pavlovič iz Novega Sada in odvetnik dr. Belic Matija iz Ojakova); 2. Dopolnitev kazenskega zakona v pogledu deliktov iz imovinske sfere (referirajo Jovanovič Sto-jan, okrožni sodnik iz Beograda, Timoškin Vladi mir, sodnik vrhovnega sodišča v Sarajevu in še en referent iz Zagreba); 3. Pravica do popravka po zakonu o tisku (referirajo dr. Dolenc Metod, univ. profesor iz Ljubljane, kasacijski sodnik dr. Be-lajčić Vladimir iz Novega Sada, odvetnik dr. Blagojević Vidan iz Beograda, Culino-vič Ferdo, predsednik okrožnega sodišča v Beli Cerkvi, odvetnik dr. Vesel Josip iz Sarajeva in še en referent iz Zagreba; 4. Zakonitost uredb (referirajo univer. docent dr. Pržić Ilija iz Beograda, univ. profesor dr. Joso Jurkovič iz Ljubljane in še en referent iz Zagreba); 5. Takse v sodstva in administraciji (referirajo državni svetnik dr. Sagadin Štefan iz Beograda, obrt. referent dr. Trtanj Josip iz Sarajeva, odvetnik dr. Brence Ljudevit iz Ljubljane in še en referent iz Zagreba); 6. Fiskalna bremena m narodna imovina in dohodek (referirajo odvetnik dr. Holzmann Hugo iz Zagreba, odvetnik dr. Lapajne Stanko iz Ljubljane in dr. Grgurič Cvetko, sekretar Zveze industr. korporacij iz Beograda.
Kongresa se morejo udeleži ti samo oni, no tudi bolgarski pravniki in bosta eden aH dva tudi referirala.
Kongresa se m ore j v udeležiti samo oni, ki se pravočasno prijavijo. Prijave sprejema od 1. julija pa najkasneje do 15. avgusta vsako pravniško društvo za svoje člane in to društvo »Pravnik« v Ljubljani, Pravniško društvo v Zagrebu in Pravniško udruženje v Beogradu. Obenem s prijavo mora dotični član plačati Din 100.—, ako je pripadnik svobodnega poklica, Din 60.— ako je javni uradnik, rodbinski člani plačajo v prvi grupi Din 80.—. a v drugi Dtn 50.—. Vsi referati bodo natisnjeni še pred kongresom in bodo razposlani brez posebnega plačila prijavljenim članom.
Pri prijavi naj se obenem navede, kakšno stanovanje želi udeležnik (hotel, event. skupno prenočišče). Dovoljeni popusti na železnican itd. se bodo pravočasno sporočili.
Mariborčani nas pričakujejo
Maribor, 23. junija. Maj&oraki župan je izdal danes naslednji proglas: Marii>OTČani!
V nedeljo, dne 24. t. m. poseti Ljubljana naš Maribor. Izlet priredi Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki vneto goji med Ljubljančani ljubezen do naše solnčne vinorodne obmejne pokrajine. Pokrovitelj izleta je ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, ki pride na čeki zastopstva ljubljanskega mestnega občinskega sveta.
V pozdrav dragim nam gostom bo mestna občina na 3vojih poslopjih izobesila zastave. Vabim vse hišne posestnike, da okrase svoje hiše z zastavami.
Mestni občinski svet bo goste pozdravi ob prihodu posebnega vlaka ob 7.49 na kolodvoru. Vabim Mariborčane, da se udeleže sprejema na kolodvoru. Pokažimo ya.&im bratom iz Ljubljane svojo gostoljubnost in ljubezen, sprej^iiimo jih prisrčno in iskreno!
Župan dr. Franjo Iipold 1. r.
Iz Celja
—c Prepovedan bojevniški shod v St. Juriju ob jut. zel. »Bojevniki« so hoteli prirediti v nedeljo 24. t. m. dopoldne shod v Št. Juriju ob juž. žel. Oblast pa je ta shod prepovedala.
—c Nesreča dveh otrok. Dijakinja Do-ra Krecenbaherjeva v Celju si je v torek 19. t, m. doma pri sekanju drv odsekala sredinec na desni roki. V četrtek 21. t m. so prepeljali v celjsko bolnišnico petletnega posestnikovega sinčka Lndvika Krašov-ca iz Griž pri Žalcu, ki si je nedavno pri padcu s češnje zlomil levo nogo.
—c Celjski nogomet. V nedeljo 24. t. m. ob 17. bosta v Celju dve zanimivi prijateljski nogometni tekmi. Na Glaziji bo tekma med Vojaškim SK Triglavom iz Ljubljane in SK Celjem, na igrišču pri »Skalni kleti« pa tekma med SK Ptujem m celjskimi Atletiki. Prvo tekmo bo sodit g. Adoif Presinger, drugo pa g. Seitl.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
II. sklepna produkcija konservatoristov
Ljubljana, 23. junija.
Z včerajšnjo, drugo in zadnjo produkcijo gojencev državnega konservatorija, ki je bik ob šestih popoldne v Unionu, je bila menda tudi letošnja tako nenavadno bogata glasbena sezona končana.
Vsi gojenci ki smo jih včeraj slišali, so nam bili dobri znanci že izza številnih letošnjih, lanskih pa tudi že starejših produkcij ki samostojnih nastopov.
Švigelj Cveto, baritonist iz VI. letnika konservatorijske sr. šole (šola prof. Foe-dranspergove) je včeraj zapel šrirokopotezno arijo Heroda iz opere »Herodiada« Masse-neta.   Samozavesten,   eleganten nastop je mlademu pevcu, ki očividno nikdar ni poznal občutka manjvrednosti, prinesel mnogo simpatičnih aplavzov. MaTČec-Olupova, ki bd nam morala zapeti Osterčeva samospeva »U suncu« in »V senci« ter Kfičke »Hrteka in Krteka« je vsled bolezni morala ostati doma. Hrašovec Silva, odlična, idealna spremljevalka, gojenka II. letnika visoke šole  (prof. Janko Ravnik), je zaigrala na klavirju lirično dramatično sonato Do-brovvena v izčrpni interpretaciji rn z izgla-jerjo, zavidanja vredno tehnično spretnostjo.    Celo pisemsko sceno iz Cajkovskega opere Evgenij Onjegin smo slišali pri nedavni letošnji operni produkciji. V okviru vseh teatersicih pripomočkov    je vplivala (zapela m zaigrala jo je. če se ne motim, Korenčanova) dokaj močnejše, kot včeraj iz ust Gnus Kazimire, gojenke ravnatelja Huna da iz IV. letnika srednje šole. Naši učitelji solopetja goje s pridom tako operni, kakor koncertni pevski stil. Sem za to, da se prvi omeji na operne produkcije, ker petje arij m celih scen na koncertnem odru izgubi polovico,  če  ne  celo več svojega giasbeno-dramatičnega namena. Nepodprto z igralskimi elementi tudi pevcu ne daje prilike polnega irveljavljenja. Na koncertni oder spada v prvi m izključni vrsti pred-našalni stil umetne pesmi.    Nemoten od igralskih momentov zamore pevec koncentrirati  vso  svojo pozornost  na  pese ms k i vsebini primemo prednašanje, na koncertno glasbeno tehniko, na lepoto in plemenitost izraza. Koncertni stil vsekakor po umetniški plati prekaša vrednost opernega pevskega stila, ki ima za dosego svojega namena pripomočke, ki jih prvi ne more imeti. Da zamore  biti  nadarjen   in inteligenten človek nadebuden operni, kakor tudi koncertni pevec — kaT je sicer dovolj redek slučaj — dokazuje Drmota Anton iz IV. letnika srednje šole, gojenec prof. \Visting-hausnove. Izredno lep uspeh je  imel 1 pri opernih produkcijah, in istotak uspeh včeraj, ko je — četudri nekoliko indisponiran — zapel odlično Janko Ravnikov e duhovite Seguidille,     ciklus    sedmih samospevov. Spremljal ga je komponist sam. Pred njim je podal Vitalijevo Ciaccono na violini Dermelj Albert iz V. letnika srednje, Šlai-sove šole. Po materah, sestrah so menda podedovali Leskovi Če vi in Dermeljevi otroci močno razvit glasbeni dar. Prof. Šlais je že danes izoblikoval iz Dermelj«. Antona respektnega violinista, ki ima pred seboj
lepo umetniško karijero. Produkcijo je zaključil Griegov klavirski koncert v a-molu. Igral ga je Gal Lat«. Reanhold, gojenec VI. letnika st. šole (prof. Janko Ravnik), spremljal na orkester konservatorija m Ork. dr. Gl. M. pod vodstvom prof. L. M. Skerjanca. Stretmteljno, krepko, tehničnih težav natrpano delo največjega norveškega glasbenega m o jetra nacionalista 19. stoletja Griega je bilo ob enem tudi višek produkcije ter sta solist, kakor rudi dirigent, ki je koncert <iiragira4 s partituro v glavi in ne, kakor se običajno reče, z glavo v partituri, zaslužila v najvišji mori šumno priznanje, ki ga jima je izkazovala lepo obiskana dvorana. Ostale, ie omenjene soliste so na klavirju spremljali Sapija Božena, Marijan Lipovšek ter Janko Karanflc, Z današnjim dnem pa so se menda prav zares začele g-Utsbeoe počitnice.
Prebrisan tat
Kranj, 22. junija.
V četrtek zvečer okrog 21. je prišel v hotel Nova pošta neorganiziran črkosfa-vec, Osiječan. Tam se je sestal z dvema svojima tovarišema; pri sosedni mizi je sedel trgovski potnik Miroslav Jen^a iz Ljubljane s svojo družbo. Na Novi r><>;t so ostali do 23. Potem je povabil Osiječan natakarico, naj gre z njim v kavarno; pripomnil je, da nima denarja in da bo morala plačati sama. Natakarica ga je odbila. Potem jo je nagovarjal, naj mu posod, nekaj denarja. kar pa je tudi odklon l.i, češ da ga nima. Osiječan se je skrivaj vtihotapil v sosedno gostilniško sobo in lan z žepnim nožem odprl predal mizice, kier je imela natakarica shranjen denar. Iz pre dala je vzel dva kovanca po 30. dva po 20 in tri po 10 Din.
Potem je z družbo odšel m popival do 5. zjutraj. Nato so šli vsi skupaj spat v hotel Nova pošta. Osiječan je imet s seboj površnik, ki ga je odnesel pri poviva nju nekemu kapelniku; v površniku je bila tudi stara spominska žepna ura. Njegovi tovariši so že odšli v spalnice v drugem nadstropju. Tatinski Osiječan pa je ostal v gostilni. Ker je bilo vse pt^azno. je zopet vdrl v miznico, kjer je imela natakarica shranjen denar, in vzel še 30 Dm. Pri tem pa je pozabil na mizi nož.
Ko je prišel v sobo, kjer je spal njegov tovariš in ko se je prepričal, da ta spi, mu je preiskal obleko in mu izmaknil denarnico, v kateri je bilo 6 stotakov. Nato je tudi sam zaspal. Ko se je prebudil, >e odšel v svoje stanovanje, kjer je skril ukradenih 600 Din v stranišče. Potem je odšel v Savski drevored, kjer je vrgel denarnico z dokumenti vred v Savo. Ker se je zakasnil, se je izgovoril, ko je prišel v tiskarno, da je bolan in da naj mu napišejo listek za zdravnika, kar so todi storili. Na poti k zdravniku pa ga je že prijela *rožniška patrulja.
Ko so ga orožniki zasliševali, je trdovratno tajil, češ da se ne izpiača, da bi si za par stotakov mazal poštene roke, s%i ima še sam svoj denar, ki mu ga hrani zaročenka. Priznal pa je, da je nož. ki so ga našli zjutraj na miri, v katero je bi*o vlomljeno, njegova last. Končno se je Ve moral udati in je nazadnje vse priznal. Pojasnjuje pa svoje dejanje s tem, da ima prirojeno nagnjenost k tatvini, da je kiep-toman m da se ga ta bolezen kar nenadoo loti. Pravi tudi, da je bil toliko pijan, da ni vedel, kaj dela, in da se nTCesaa- r*e spominja. Orožniki mu seveda ne verjamejo, ker se vseh drugih dogodkov v tej noči razen svojih štirih tatvin prav dobro spominja. Vsekakor je jasno, da je »reti-ranec zelo drzen in zvit tat.
Pri preiskavi njegovega stanovanja je po daljšem obotavljanju pokazal orožnikom, kam je skril ukradenih 6 stotakov. V njegovi sobi so našH tudi nekaj strokovnih knjig, ki jih je odnesel iz tiskarne, kjer je bil zaposlen.
SAMO SE DANES!
štorklja štrajka
JUTRI VELIKA OPERETA
NOČ VELIKE LJUBEZNI
ZVOČNI   KINO DVOR
Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer
Iz Kranja
— Na deški in dekliški narodni šoli v Kranju bo v torek 26. t. m. od 8. do 12. vpisovanje novincev 26. t. m od S. do 12. vpisovanje novincev in novink, rojenih v letu 1027 in sicer na občini v pritličju. Zdravniški pregled bo istega dne popoldne ob 14. istotam.
— Uspehi višjega tečajnega izpita na gimnaziji v Kranju. K višjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenih 28 dijakov in dijakinj. Od teh jih je napravilo izpit: 3 z odličnim, 9 s prav dobrim rn 6 z dobrim uspehom; 8 jih ima popravni izpit, 2 pa sta odklonjena za leto dni. Ustnega izpita sta bila oproščena Stanislav Erzar in Jožica Vafacha. Maturo so napravili: Beno Andervald, Simona Dolar (z odriko), Erzar Stanislav (z odliko), Ignac Fock, Jurij Oregorc, Josipina Crrzetič, Hubert Heim, Franc Likosar, Katarina Linhart, Amalija Malovrh, Ludovik Modic, Lea Sabothv, Srečko Skrt, Bogomir Slapar, Marijan $or-li, Leopoldina Toman, Jože Ulčar m Jožica Vafacha (z odliko). Ministrski odposlanec pri izpitu je bil univerzitetni profesor g. dr. Kari Ozvald. Danes bo končan tudi nižji tečajni izpit.
— Izpremembe občinske tarife na blagovni promet. Po naredbi banske uprave glede davščin na blagovni promet z dne 30. junija 1930 so bile na zadnji občinski seji, ki se je vršila pretekli četrtek, spremenjene tarife na blagovni promet. Tarife so še vedno mnogo manjše kakor v Ljubljani in drugih večjih mestih ter ne bodo zahtevale velikega kontrolnega aparata. Zvišanje tarif je bilo soglasno sprejeto. Iz tega občinskega dohodka bo šla večina denarja v fond za gradbo nove ljudske šole. Večje tarife, ki se nanašajo na 100 kg blag. so sledeče: čevlji, žarnice 300 Din, kozmetična sredstva, konfekcijske obleke, naravna svUa in izdelki iz nje 200 Din. tiskovine 100 Din. platneni čevlji 60 Din, motorna kolesa, bicikl ji, šivalni stroji deli teh, lekarniške in drogerijske potrebščine, toaletno milo, barvila in laki 50 Din, avtomobili in njihovi deli 30 Din, umetna svila 25 Din. Tarife za ostalo blago znašajo 10 Din in manj za 100 kg. Kurivo za gospodinstvo, izvoz Čevljev, deželni pridelki iz okolice, postavljeni na trg aa prehrano, so uvoznine prosti.
<*tev    l 41
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 23. Ranija 1934
Strun j
Slabo je naletel.
Giacomo Maverbeer je podaril dvema prijateljema vstopnici k predstavi svoje opere »Hugeneti«. Naslednjega dne ju je vprašal kako jima je bilo všeč.
— Krasno je bilo, samo ta nesrečna godba je vse pokvarila, — sta odgovorila.
>Jzem/, dokter w prepolno,
sapgovKALODONT
Japonci bi začeli vojno z Rusijo
z napadom na ruske aerodrome
Pripravljati kulturnega človeka na vojno, ki je neizogibna, je zelo odgovorna naloga. Tu je namreč treba povedati marsikaj o načrtih. V takem položaju so zdaj tudi vodilni japonski činitelji. Toda pri vsej njihovi diplomatski in psihološki spretnosti jim manjka .velika vojna univerza in to je bila svetovno vojna. Proučevali so jo samo v literaturi, podobno kakor so v literaturi proučevali njihovo vojno z Rusijo Nemci. Zato se človeku zdi. da ima pred seboj japonsko izdajo kombinacijo Goltza, VVagnerja ali Bluma, ko čita razpravo japonskega vojaškega strokovnjaka Hirate. Hirata pove o japonskih načrtih v Aziji v glavnem tole:
Ustanovitev neodvisne Mandžurije je
prva velika etapa historične kombinacije.
Mandžurija naj postane na azijskih tleh baza za odločilni spopad Japonske z Rusijo. Toda to bi še ne bilo vse. Mandžurija naj postane obenem domovina vseh petih narodnosti Daljnega vzhoda — Kitajcev, Mandžurcev, Mongolov, Japoncev in Korejcev. Mongolija se mora priključiti Mandžuriji, pa naj Rusija temu še tako nasprotuje. Vse to spada še V prvo etapa historočnega načrta.
Mikado
Druga etapa bo po Hiratovem mnenju
obrambna vojna proti Rusiji,
da si Japonska zagotovi pravice do vzhodnokitajske železnice in da dobi ostanek Sahalina in Kamčatke ter primorske kraje Sibirije. Hirata pa pravi, da je to minimalni program. Maksimalni program obsega pri njem ves ruski Daljni vzhod tja do Krasnojarska. Tretja etapa je vojna z Ameriko v ctorambo azijskih narodov proti ameriškemu imperijalizmu, kakor pravi Hirata.
Najzanimivejša je druga etapa, namreč vojna s Sovjetsko Rusijo. Hirata govori o istočasnem japonskem prodiranju na tri strani: proti Vladivostokn, proti Biagoveščensku in preko Hingana v Zabajkal. V prvih dveh smereh vidi Hirata sam. j krajevne ovire, ki se dajo premagati tehnično, zlasti s pomočjo vojnega brodovja in japonsterh saper-iev, ki so baje prvi saperji na svetu. Zelo važen je prehod čez pogorje Hmgan. Ker imajo Hin.gan v rokah Japonci, lahko računajo z zmago že v prvih bitkah. Dolga leta so se Japonci bali, da bo rdeča armada zavzela ta gorski greben. Med Hinganom in sovjetsko mejo leži namreč stepi Hulun-Buir. Hira tova strategija zahteva, da bi japonske čete takoj navalile na sovražnikovo bazo v Zabajkaiu- Če je morala japonska armada v prvi vojni s carsko Rusijo po vrsti zavzemati pozicije Laojaii, Muk-čen, Cančun in HarbLn, bo treba zdaj v spopadu z rdečo armado zasesti Dauri-jo. čito, Irkutsk in slednjič še Krasno-jarsk.
Kar se tiče rdeče armade, dvomi Hirata o vrlinah njenega poveljniškega zbora, ki se mu ne zdi boljši od zbora ?:are carske armade. Rdečo konjenico smatra za izborno, pravi pa, da jo bo japonsko letalstvo v stepi lahko uničilo. £>a bi se doseglo ravnotežje s sovjetskimi motomehardčmnri edmicami, zahteva, naj Japonska čim prej osredotoči na zapadni meji Mandžurije močne podobne edinice. Velik pomen pripisuje Hirata letalstvu in priznava, da je pred tremi leti še nizko cenil sovjetsko letalstvo. Zelo nevarna se mu zde zlasti
sovjetska letala za bombardiranje ANT.
Zato priporoča vojaškim krogom, naj najprej obračunajo s sovražnim letalstvom, zlasti naj uničijo v Spasku le-ninsko letalsko brigado. Vprašanje njenega obstoja je po Hiratovem mnenju tudi vprašanje japonskega uspeha in neuspeha. Za zaključek govori o premoči japonskega železniškega omrežja v Mandžuriji Na dve stvari je pa Hirata pri tem pozabil. Na to ga pa opozarjajo nemški strokovnjaki, ki politično nika- 1
kor ne simpatizira jo z Rusijo, ki pa vendar hočejo biti vojaško objektivni. Gre za komunistično propagando in partizanske napade.
Če so zanimiva razmišljanja japonskega vojaškega strokovnjaka o ciljih in zmožnostih vojne z Rusijo, so enako zanimivi tudi zaključki starega carskega profesorja vojne šole A. S v e č i n a, ki zdaj poučuje na rdeči vojni šoli in ki je napisal o prvi rusko-japonski vojni mnogo razprav. V aprilski številki sovjetske vojaške revije »Vojna in revolucija« opisuje zelo zanimivo razvoj japonske armade od leta 1904. Letos namreč praznuje japonska armada 60-letnico in 30-letnico od prve rusko-japonske vojne. Če hočemo razumeti naglico, s katero se razvija japonska armada, zadostuje pomisliti, da je začel zmagovalec pri Port Arthurju general Nogi svojo vojaško karijero kot samuraj — upornik proti mikadovim reform?m in da se je v tej ustaji boril še
v srednjeveškim oklepu z lokom,
da je pa čez 30 let poveljeval že zelo močni armadi, ki je imela brzostrelne in težke topove, pa tudi strojne puške. Razvoj vojaštva, ki je zahteval v Evropi pet stoletij, je šel na Japonskem v eni generaciji. Svečin svari pred presojanjem japonske armade po njenem stanju iz leta 1904. Tok japonskega militarizma je močan, od takrat je preteklo že mnogo vode. Leta 1904 je bila Japonska še čisto agrarna država, letos ima pa že okrog 3000 milijonarjev. V času, ko je svetovna vojna uničevala kapitale vojujočih se držav, so Japonci zbirali svoj kapital in se polaščali svetovnih tržišč, kamor druge države med vojno niso izvažale. Leta 1908 Japonci še niso izdelovali niti cevi za puške. Japonska je bila takrat najboljši odjemalec Krupa in Stevera. Posojila po vojni z Rusijo je porabila
za zgraditev lastne vojne industrije.
V letih 1906 do 1910 se je na tem polju mnogo storilo. Leta 1912 je Japonska že dobavljala puške Mehiki. Rusiji je dobavila med vojno za dobrih 15 miljard vojnega materijala.
Kar se tiče tehničnih izkušenj svetovne vojne, je nastala po Svečinovem mnenju na Japonskem reakcija šele leta 1920. Do takrat je bila japonska armada kopija evropskih armad iz leta 1914. Leto 1923 pa pomeni reorganizacijo in preoborožitev. Ker so morali Japonci v tem času štediti in ker so morali največjo pozornost posvečati vojnemu brodovju, je ravnal njihov generalni štab zelo pametno. Namestu da bi imeli slabo opremljeno armado, so sklenili omejiti njeno število, zato pa pustiti ji dober poveljniški zbor in dobro tehniko. Namestu 21 divizij jih je ostalo samo 7. Polki po štiri bataljone so se spremenili v polke po tri bataljone, obenem je pa šla tretjina častnikov naenkrat v rezervo. Toda šele leta 1929 je začelo Japonska
Hirata
sistematično modernizirati svojo armado
na polju tehnike. Zgradila je lastne tovarne za tanke in letala. V d oglednem času bo japonska armada najmodernejše opremljena. Od leta 1931 do letos so napravili Japonci v tem pogledu velik korak naprej. Zdaj ima Japonska že 20 mcMiermziranih divizij. Hude preglavice jim dela še reorganizacija naprav v zaledju, ki so zlasti med vojno v Džeholu znatno šepale. Tako je lani med umikom južno od kitajskega - zidu armadna služba v zaledju odpovedala. Ranjenci so umirali brez zdravniške pomoči, armadi je primanjkovalo streliva.
O načinu japonskih vojaških operacij pravi Svečin: Japonci so skrajno pogumni tam, kjer čutijo, da je sovražnik v razkroju, nasprotno pa skrajno pre-\idni. kjer slutijo odločen odpor. Kakor je Hirata izrazil dvome o vrlinah višjega sovjetskega oficirskega zbora, dvomi tudi Svečin o japonskem. To mnenje opira na izkušnje z japonskih manevrov. Japonci se na vsako vojno
neverjetno temeljito pripravijo.
Leta 1904/5 je šla že desetina vojnih izdatkov za podkupovanje inozemskih listov   m sabotažo   ruskih vojnih dobav.
Zdaj imajo Japonci posebne šole agentov, ki govore jezike vse Azije in pripadajo vsem verskim sektam. Doma so v Afganistanu enako, kakor v Indiji. V teh ukrepih je japonski generalni štab brez kontrole. Tuja vohunska služba na Japonskem ne more mnogo opraviti, ker bi lahko zvezo z japonskimi otoki v kritičnem času tako temeljito prekinili, kakor je bilo z Anglijo v svetovni vojni. Prve tri tedne Nemci sploh niso vedeli, kaj se godi v Angliji.
Svečin opozarja, da so Japonci začeli še vsako vojno brez napovedi, z nenadnim napadom. Leta 1S94 so napadli kitajsko vojsko v Koreji, leta 1904 so napadli rusko brodovje in s tem dobili premoč na morju. Leta 1931 so pa napadli kitajske arzenale v Mandžuriji. Svečin je mnenja, da se bo vojna z Rusijo začela
z japonskim napadom na ruske aerodrome,
ker hočejo Japonci tako dobiti premoč v zraku. Japonskim strategom je namreč mnogo ležeče na tem, da pridobe čim več na času.
Zdaj šteje Japonska 120.000.000 prebivalcev, od teh 50,000.000 na azijskih tleh. Premagati Japonce torej ne bo lahko, toda za rdečo armado po Svečinovem mnenju to ne bo nemogoče. Vsekakor pojde tu za borbo tehnike, toda na prometno in dvilizatorično zelo zaostalem ozemlju. To pomeni, da bo potrebna v japonsko-ruski vojni velika or-ganizatorična nadarjenost, zlasti pa jeklena vztrajnost. O Japoncih vemo, da imajo obojega v izobilju. Rusi bodo morali to šele dokazati, toda dobri 2.naki se že kažejo zlasti v izbornem sovjetskem letalstvu.
Glas z neba
Izpolnilo se je Sibilino prerokovanje še pred koncem sveta. Nad Rusijo se razlega glas iz oblakov, samo da to ni glas arhangela Gabrijela, ki bi klical duše pred večnega sodnika, temveč glas sovjetskega komisarja za propagando, ki agitira za komunistično stranko. Boljseviki so zelo iznajdljivi, vsako sredstvo ji m je dobrodošlo, samo da morejo uspešno širiti svoje ideje. Tako so poklicali na pomoč tudi letalo kot najmodernejše propagandno sredstvo.
Komisar za propagando leta s svojimi ožjimi sotrudniki nad kraji, kjer komunistične ideje še niso dovolj močno zasidrane, zlasti nad industrijskim Uralom, kjer agitira jo iz zračnih višav za sovjetski režim in komunistično stranko. Sovjetski agitatorji letajo v aeroplanu »Maksim Gorki« in na razpolago imajo velik megafon, da se njihov glas mogočno razlega daleč naokrog. Besede, ki jih izgovarja komisar v kabini orjaškega letala, so tako močne, da se navzlic brnenju treh propelerjev dobro slišijo daleč naokrog. Novo propagandno sredstvo baje zelo dobre izpolnjuje svojo nalogo.
•šena z dvojnim srcem
Mnogo je na svetu sovražnikov zakonskega stanu, ki pa vendar potrpežljivo prenašajo zakonski jarem. V Ameriki je dvignila mnogo prahu afera igralke in pisateljice Vivie Teshmanove, o kateri se je iizvedelo šele po smrti, da je bila omožena in da je imela dva otroka. Igralka je bila znana kot velika sovražnica moških, tako da so krožili o nji na ta račun razni dovtipi in celo popevke. Pa ne samo to, Teshmanova je rada pisala proti zakonskemu jarmu strupene kozeri je, v katerih je napadala nesmisel, zastarelost m okostenelost zakonskega stanu. Dolžjla je pa v prvi vrsti moške, ki se kot zakonski možje počutijo dobro samo, če jim žene priznajo vlogo gospodarjev. V Ameriki, kjer so pa ženske visoko izobražene, je zakonskega stanu konec
Teshmanova je zaslužila mnogo denarja kot gledališka igralka, pa tudi kot pisateljica Vse svoje premoženje je zapustila možu in svojima otrokoma, o katerih pravi v oporoki, da se mora samo njim zahvaliti, da ni bilo njeno življenje brez vsebine. Vse kaže, da je bila Teshmanova vzorna zakanska žena, da je imela rada svojega moža, kot pisateljica je pa strupeno napadala zakonski stan in moške. Potem pa naj človek pisateljem še verjame. Tako se tudi rado pripeti, da pisatelj rohni na kapital in zasebno lastnino, sam pa nosi denar v hranilnico in ko ga ima dovolj, si zgradi vilo, na vrata pa pritrdi napis »Pozor, hud pes!«, da ga ne hodijo siromaki nadlegovat.
/ morskem kopališču.
Letoviščarka, ki ima 150 kg žive teže, prihiti vsa prestrašena k svojemu možu:
— Pomisli možiček, kopala sem se, pa sem naenkrat zagledala, kako plava proti meni morski pes.
— Ubožica, kaj se te ni nič ustrašil?
Kritičen položaj
bratovskih skladnic
Pokojninsko zavarovanje rudarjev in plavžarjev bo propadlo, če ga v najkrajšem času ne reši učinkovita
sanacija
Trbovlje, 2,2. junija. Dolga desetletja so si nafti rjdnrski in plavžarski trpini gradili svoje socijalno ustanove, predvsem bratovske skladnice. V dolsroletnib socijalnih borbah so si potom svoja h strokovnih in stanovskih organizacij vendarle priborili skorjico kruha tudi za ■tata leta, ko jim bodo po težkem in napornem delu moči opešal in ne bodo več v stanu se-bi in svojim družinam služiti vsa-kdanii kruh. S ponosom so gledali nekoč naši rudarji in plavža rji na te svoje starostne socijalne za-ščitnice. ki so si jih s toliko ljubeznijo, borbenostjo in nož rtova ln ost jo jstanovili, v zavesti, da ne bodo služili le njim. marveč tudi hvaležnim njihovim potomcem. Vsak rudar in sleherni plavžaT je videl v bratoveki skladnici svojo socijalno svetinjo, ki jo je podedoval od svojih prednikov kot oporoko, da jo neokrnjeno ohrani tudi v zaščito bodočim rodovom.
Toda privihrala je vojna fjrija. ki :e omajala temelje tudi dotlej finančno dobro fundiranim bratovskim skladnicam. Trije |*>-iavi, odnosno ukrepi v vojnem in povojnem easr so docela uničili brezprimerne žrtve in trud, ki so ga rudarski in plavžarski trpini doprinesli za svoje socijalne uranove io to so na višji nritisk odrejeno 3 milijonsko nakazilo vojneea posojila v zlatih kronah, ki era bratovske skladnice nikoli več niso dobile nazaj, dalje razvrednotenje denarja kot neposredna posledica svetovne vojne in končno zamenjava našega denarja no prevratu v razmerju 4:1. Vse to je uničilo premožen*,^ in zlato podlago pokoininskecra zavarovanja bratovskih skladnic, ki je bilo pred vojno na zavidljivi višini.
Jasno ie, da bi mocrli današnje breszupno stanj« pokojninskega zavarovanjfl bratovskih skladnic zboljšati le učinkoviti sanacijski ukrepi, ki pa jih zmoreta le država in banovina. Do tega zaključka so prišli tidi delavski delegati na letni slavni skupščini Bratov-sko skladnice v Ljubljani 9 t. nu ker so se prepričali, da kljub 5°U zvišanju prispevkov v letu 1927. na 14% v letu 1933. in znižanju pokojnin na 75°/o kategorijskega zaslužka po 35 službenih letih, znaša deficit mesečno še vedno povprečno 120.000 Din, ali povprečno poldrigi milijon letno. Toda ta deficit bo naraščal nedvomno še naprej, ker bo treba za delo nesposobne delavce i v bodoče vpo-kojiti, dotoka novih aktivnih članov pa ni dovolj, ker 6koraj ni nobene možnosti za njihovo zaposlitev. Obstoji torej utemeljena bojazen, da se bo še sedanja skromna, po za varoval no-teh nični h pravilih povsem nezadostna imovina okrog 15 milijonov Din, ki pa je \»>-leg tega deloma še nelikvidna, pri nadaljnem trajanju krize docela porabila, tako da za stalno naraščanje pokojnine ne bo prav nobenega kritja razen tekočih prispevkov, iz katerih bi se pa morale stekati rezerve za obveznosti, ki jih bo treba kriti v bodočnosti.
Da bi zadostila obveznostim do svojega Članstva po načelih kapitalnega kritja, bi morala imeti pokoninska blagajna bratovske skladnice preko 300 milijonov Din, tako pa je v letih od 1925. do 1932. z velikimi napori članstva in podjetij dosegla komaj 15.773.S52 Din premoženja, leta 1963. pa je bila zaradi naraščanja vpokojeneev in padanja aktivnega članstva primorana načeti tudi že to rezervo, ki se je do konca lanskega leta znižala že na okroglo 15 milijonov, ki pa se neprestano in
Nedelja, 24. junija. 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika (Pustišek Ivko). 9.00 Versko predavanje (dr. Regalat Cebulj). 9.15 Prenos cerkvene glasbe :z franč cerkve. 9.43 Plošče. 10.00 Predavanje za delavce: Trbovlje (L. Mrzel). 10JO Slovenske narodne s spremljevanje radijskega orkestra pojo ga. Ramšakova, gdč. Mi&čeva, gg. Gostič in Janko. 11.15 Slovanska glasba, radijski orkester. 12.00 Cas, reproduc. orkestralni koncert narodnih pesmi. 16.00 O vrtnicah (Virant Anton). 16JO Ljudska igra: Duše (Petrovič), društvo RokocL pomočn. 17JO Naši pevski kvarteti in okteti (reproduc koncert). 20.00 Operetni dueti, pojeta ga Štagijar-Kogejeva in g. Janko VekosLav. 20.45 Dolinsko v šramel kvartet. 21.15 Radijski orkester. 22.00 Cas, poročila, lahka glasba.
Ponedeljek, 25. junija.
11.00—12.00 Prenos iz Beograda (govor ministra Barthoua in predavanje). 12.15 Re-piouuciran citraški koncert. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, pevski jazz ansambli na ploščah. 18.00 Priprava zelenjave in sadja (gdč. Ze-mljanova). 18.30 Zgodovina slovenske žene (ga Zajc-Boškovičeva). 19.00 Radijski orkester. 19.30 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 20.00 Prenos opere iz Zagreba. — V odmoru: Cas m podrla.
Torek, 26. junija.
11.00 Šolska ura: Kosovo m slepi gus^r (V. Mlekuž). 12.15 Ruska instrumentalna glasba na ploščah. 12.45 Poročila. 13.00 B*s reproduc. dueti slovanskih narodnih. 18.00 Otroški kotiček (ga. Gabri jelčičeva). 18.30 Polke n koračnice v reproduc. glasbi. 19 00 Dolžnost Sokola glede na drž. vzgojo (M. Ambrožič). 19.30 Stanje akcije za univ. knjižnico v Ljubljani (Fran Petre). 20.00 Ob 701etnem rojstnem jubileju Rih. Straussa; 1. Predavanje (dr. Dolinar): 2. Vokalni koncert g. Gostiča. 21.00 Radijski orkester. 22.10 Bas, poročila. 22.30 Angleške plošče.
Sreda, 27. junija.
12.15 Reproduc. operetni venčki. 12.45 Poročila. 13.00 Cas, pesmi iz zvočnih filmov (plošče). 18.00 Komorna glasba, radijski kvintet. 18.30 O verstvih (Fr. Terseglav). 19.00 Radijski orkester. 19.30 Literarna ura: Povojna poljska književnost (prof. France Vodnik). 20.00 »Dedščina« (Ribičič), dramatski prizor s petjem. 20JO Slovenski vo-
rapidno krčijo Od lota 1925. je Jtevilo lava-
rovanih članov padlo od 16.7*21 na 9746 koncem decembra 1933, število vpokojenr-v m rentnikov pa je v tem času narask) za -> % 1 4. Obojestranski prispevek", t. j. delavca in <!•>!<•-dajalca, ki je znašal v letu 1925. potpfeSuO le 463 Din (ko so bili Še neprimerno boljši Saši, kot so danes), je v letu 1933. doseeel že 115o Din. letos pa so se dvignili prispevki že na 1418 Din od vsakega aktivnega čin na. torej več kot trikrat toliko kot v letu 1925., dasiravno preživlja danes naš rudar najtežje Base. — Zlasti prikazuje težko stanje pokojninske blagajne dejstvo, da je bilo leta 1933. vplačanih preko 13 milijonov Din; torej izdatki močno presedajo dohodke.
Delavski in delodaialski delegati glavne bratovske skladnice so bili na glavni skupščini soglasnega mnenja, da so nadaljni sanacijski 'ikrepi mogoči samo na polju gospodarske in socijalne politike. Po njihovem mnenju bi bili potrebni sledeči ukrepi:
1. Naročila državnih ustanov, zlasti drža,-nih želoznic na premog iz premogovnikov dravsko banovine nai se povečajo na zadostne količine, da bo vsaj deloma on.ogoiVna zopetna zaposlitev onih tieočev rudarskih delavcev, ki jih je poleg rajnih drugih razlogov zlasti tudi stalno krčenje teh naroČil v 7~ulnjih letih vrglo v brezposelnost in po v<-tikem delu v breme pokojninske blagajne.
2. Enak prispevek, kakor se pobira \ dravski banovini od produeinUMga premoga za pokojninski skla<i, naj se uvede na premogovno produkcijo tadi v ssefa drugih banovinah in na lkvoz premoga iz i nože ms' v. . ustanovi naj se tako skupen sklad za \so državo, iz katerega se naj dajejo dotacije bratovskim skladnieam za sanacijo onih !»'.
ki pod težo neodoljivih okolnosti M idejo v težkoče. Opozarja se pri tem na možnost, po* svedočeno j>o strahoviti katastrofi v Kakaaju, da tudi pri drucih bratovskih skla.i ni<-ati na. stane položaj, iz katerega ni zadovoljil izhoda brez zadostnih skupnih sredstev, da se riziko z njimi izenačuje in porazdeli na večji krog.
3. Dokler se nospodarskc razmere na zboljšajo in je podana nevarnost, da se pokojninska blagajna ljubljanske OkMrne Bra-tovske skladnice izčrpa, naj se dajejo tej blagajni iz državnega proračuna in iz proračuna dravske banovine primerne podpor.«, ki skupno s tekočimi prispevki zajamči io izplačevanje pokojnin in vsaj skromno dotirana rezerve. .
Te tri predloge, ki jih bo predsedniku vlade in resornim ministrom, senatorjem m poslancem predložila posebna deputacija de* legatovdelavcev, mora vsa naša 11<ibro m>-leča javnost podpirati, ker predstavljajo edino možnost uspešne sanacije ogroieoegi starostnega zavrovanja rudarskega In topilni-škega delavstva dravske banovine Nafta SO-ci.Ulna dolžnost je da ne dopustimo pronosi i edine starostne socijalne opore rudarjev in plavžarjev, ki bi postali z upropasceujem pokojninske blagajne bratovtske skladnice enak] in še večji reveži kot so naši rudarski staro-vpokojenci, ki so večinoma v breme našim občinam in javni dobrodelnosti. Zato jjpe treba započeto akcijo Glavne bratovske skladnice krepko podpreti, da bo imela na merodajnib mestih usp^h, kajti še je čas, da se ob 12. uri reši, kar se za nase bedne rudarske in plavžareke trpine rešiti mora.
kalni kvintet 21.15 Slovenske sdravjce poje g. Janko s spremi je van jem harmonike (g. Cvira). 22.00 Cas, poročila, lahka glasba.
Četrtek, 28. junija.
9.00 Šolska ura: Vidov danska proslava, izvaja Ili. drž. realna gimnazija (prenos iz Filharmonije). 12.15 Jugoslovanska glasba (plošče). 12.45 Poročila. 13.00 Cas, reproduc. koncert slovanskih narodnih pesmi in plesov. 18.00 Kosovska bitka (Vlado Puc). I&30 Srbohrvaščina (dr. M. Rupel). 19.00 Plošče po željah. 19J0 Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). 20.00 Prenos iz Beograda. 22.00 Cas, poročna, lahka glasba.
Petek, 29. junija
a 15 Poročila. 8JO Telovadba (Pustisck Ivko). °00 Orgelski koncert (Pavel Ranči-gaj). 9.30 Versko predavanje (dr. Regalat Cebulj). 10.00 Prenos iz stolnice. 11.00 Radijski orkester. 12.00 Cas, reproduc. Dvo-rakove kompozicije. 16.00 Filozofsko predavanje (dr. France Veber). 16.30 Radijski orkester, vmes klavirska harmonika (g. Breznik). 20.00 Klavirski koncert ge. Smalc-Svajgerjeve. 20.45 Radijski orkester, vmes skeč »Kamen do kamna — pogača*. 22.00 Cas, poročila, reproduc, koncert valčkov.
Sobota, 30. junija.
12.15 Vesele slov. pesmi v reproduc. glasbi. 12.45 Poročila. 13.00 Cas, reptroduc. operne uverture. 18.00 Michele Fleta poje na gramofonskih ploščah. 18.30 Zabavno predavanje: Med potujočrmi igralci (Ferdo Deiak). 19.00 Koroška ura (g. Staudegger). 1O.30 Zunanji politični pregled (dT. Jug). 20.00 Ruska glasba, radijski orkester. — Vmes samospevi ge. Popove. 21.00 Eroica na ploščah. 22.00 Cas, poročila, harmonika soVo. g. Stanko.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 V soboto ob 7. in 9. v nedeljo ob 6., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri slavni tenor Louis Graveure in Jen v Jugo v opereti
PEVČEVA LJUBEZEN
Za smeh skrbita R. A. Roberta in Heinz Ruhman
Dopolnilo nov zvočni tednik
Pride! MADAME BUTTERFLV
etrttc 6.
>SLOVENSKI  NARODf, otae 23. Jarfja 1934
Ponson du Terrail:
54
Lepa Židovka
Roman.
— Dobro, — je odgovorilo dekle otožno.
Vojak je prisedel k dozdevnima meščanoma.
— Vidim, da ste mož beseda, — ga je po-hvalcl Clodion.
— Seveda, saj me je prignala žeja. Clodion mu je brž primaknil poln
polič.
— Ste že izročili kapitanu pismo? — ga je vprašal Coarasse.
— Zal, še ne. Izročim mu ga zjutraj.
— Po mojem mnenju ste storili prav, da se mu niste pokazali, — je nadaljeval Coarasse. — Ce se ne motim, je zelo slabe volje.
— Kadar izgublja, kar se dogaja zdaj zelo pogosto, nj nikoli dobre volje.
— Al je bogat?
— Ne vem. Ljudje pravijo, da je tnočno zadolžen.
— Res?
— Nekaj časa si je izposojal denar tndi od žrda Samuela, ki pa sedi zdaj ▼ ječi.
Zopet je nekdo potrkal na okno.
Krčmar je hitel odpret in v krčmo sia vstopila še dva gosta.
Bila sta dva mlada plemiča, ki sta prihajala po vseh znakih sodeč iz ijrralnice.
— Umiram od žeje, — je dejal prvi
— Saj ni čuda, — je odgovoril drugi, — ko smo pa vso noč igrali.
— Meni ni žal, — se je zasmejal prvi, — saj sem imel danes srečo.
— Pa še kakšno, dragi chevalier.
— Tristo pištol!
— A petsto jih je vam dolžan markiz de Beauverger.
— Hm, teh tristo, ki jih imam v žepu, pomeni mnogo več.
— Zakaj?
— Ker ne verjamem, da bi mi markiz svoj dolg plačal.
— Kako to?
— Odšel je ves obupan, kakor človek, ki si namerava pognati kroglo v glavo.
— Hm.
— Mislim, da je že na koncu, ker že ves mesec izgublja.
— Morda vas bo prosil, da malo počakate, toda plačal vam bo gotovo.
Clodion in Coarasse sta se spogledala.
Tudi La Ramee je razumel ta po-gted.
— No, — je zamnmral sam pri sebi, — storil sem prav, da nisem stopil pred kapitana. Lahko si misJim, kako bi me bil sprejel.
Mlada plemiča sta plačala ie hitro odšla.
La Ramee je neprestano pil in čim je bil njegov polič prazen, rrra ga je Clodion brž napolnil.
Tudi dekleti sta se pripravljali k odhodu.
— Pojdiva, — je prigovarjala gri-zerka svojd prijateljici — Zdaj boš menda že priznala, da tvojega seržan-ta danes ne bo.
— Kaj že odhajate, gospodična Ca-therina? — je vprašal La Ramee prijazno.
— Da.
— Ali naj vas spremim?
La Ramee je poskusil vstati, pa je omahnil nazaj na svoj stol. Catherina se je za smejala.
— Zdi se mi, da bi bilo spremstvo bolj potrebno vam, nego meni
La Ramee se je ozrl na svoja tovariša.
— Izborna kapljica, — je dejal, — toda bojim se, da sem preveč piL
— Eh, kaj za to! — je zamahnil Clodion z roko.
In znova mu je na toči L
— Pa naj bo, — se je udal La Ramee. In znova je v dušku izpraznil polič.
Dekleti sta odšli.
Tudi drugi gostje so se počasi porazgubili. Ura je odbila pet.
Končno sta vstala in odšla še zadnja dva gosta, pristaniška delavca. V krčmi so ostali samo Coarasse, Clodion, La Ramee m krčmar, ki je dremal za pni tom.
— No, — je dejal OocBon, — Še zadnji polič, prijatelj.
Vojak je v dušku izpraznil polič in s tem je bila njegova usoda zapečatena.
Zatisnil je oči, se zavalil pod rrtrzo in že je smrčal. Clodion m Coarasse sta spoznala, da je napočil trenutek, ko bosta zvedela, kaj je pisala mairkiza kapitanu.
Tudi krčmar je spal
Ker pa ni bil pijan, sta se bala, da bi se ne zbudil Zato se je Clodion oprezno sklonil pod mizo in začel brskati po žepih vojakove suknje.
Kmalu je našel pismo in ga potegnil iz žepa. Coarasse je brž segrel nad
svečo konico svojega noža in odprl pismo.
Pismo se je glasilo:
»Minula noč nam ni prinesla zaželjenega uspeha in zato prelivam vroče solze nad vso krvjo, prelito iz ljubezni do mene. Popraviti hočem vam storjeno krivico, obenem pa osvetiti se za vse naše nesrečne prijatelje. Prijatelj Agenore, ne igrajte več in ne obupujte. Ljubim vas! Odprite jutri zvečer med enajsto in dvanajsto uro vratca palače na vrtu Saint Hermine.
Vaša Margou
— Zdi se mi, da ji je ime Margue-rita, — se je zasmejal Clodion, ko mu je Coarasse izročil prečitano pismo.
Krčmar je Še vedno trdno spal Pismo sta spravila nazaj in zapečatila koverto. Potem se je Clodion znova sklonil in spravil pismo nazaj v žep vojakove suknje.
— No, kaj sodite o tem? — je vprašal Coarasse.
— Kaj sodim? Da je markizina ljubezen nova past.
— In komu naj bi bila nastavljena?
— Grofu de Blossac
— Saj sedi v ječa.
— Tem bolj.
— Prijatelj, — je nadalje val Coarasse, — ko'sem hitel pred dvema urama po cesti, po kateri bi mogel priti v sobo v palači Saint-Hermine, kjer prenočuje naš kapitan in kjer sta tudi tista dva milijona, sem se zelo bal, da ..
— Da?
— Da naletim tam na pogurrmega Častnika, ki ga bom moral ubiti.
— No?
— Zdaj se pa ne bojim več.
— Hm.
— Saj je bil markiz eden izmed naših nasprotnikov v minuli noči Ln tako ...
— No?
— In tako bo to pomenilo samo nadaljevanje našega prekinjenega boja.
— To je res, toda ...
— Kakšen toda?
— Kaj bova delala potem, ko ga ubijeva?
— Na to sem že mislil in že imam pripravljen načrt.
— Glede markize?
— Da.
Coarasse je pri teh besedah zatisnil oči.
— Pojasnim vam vse jutri, ali bolje rečeno, ko se oba naspiva.
— Kje bova pa spala?
— Tu.
— Ce je človek tako truden, kakor sva midva, — je dejal Clodion, — spi enako dobro na trdi klopi, kakor na postelji.
— Krčmar naju tu gotovo ne ho motil, — se je zasmejal Coarasse.
Krčmar je res trdno spal za pultom. La Ramee je pa krepko smrčal pod mizo.
Coarasse je legel na eno, Clodion pa na drugo klop, in ko je le-ta ugasnil svečo, je nastala v krčmi tema in tišina.
Postani in ostani člar „Vodnikove družbe"
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles,   otroških vozičkov in delov, LJubljana, Karlovška 4. —
— Znižane cene. —    Največja izbira.  — Ceniki franko.
ŠPEDICIJA
TUR K
LJUB LIANA
OCARINJEN JE
prevzema
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno tn po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon internrban 24-59. Vllharjeva c. SS.
(nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga* bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili.
Telefon internrban 21-57. Masarvkova c 9. (nasproti tovornega kolodvora)
Glavnega zastopnika za Ljubljano
s plačo in provizijo išče zek> vefika inozemska zavarovalnica. Gospodje iz branže naj nujno vpošljejo obširne ponudbe na: Pnbficftas <L d., Zagreb, IBca 9,
pod štev. 37.835.
ZAHVALA.
Za premnoge osebne in pismene dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda
a Pogačnika
se vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Zlasti se zahvaljujemo vsem prijateljem v Brežicah, ki so nam nudili pomoč ob smrti in so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, nadalje sokolskemu društvu Brežice in domačim pevcem, upravi ljubljanske sokolske župe, sokolskim društvom Štepanja vas, Ljubljana IV. in Šiška, sokolski četi na Lavrici in vsem zastopnikom ostalih sokolskih društev, Šentjakobskem n in barjanskemu gospodarskemu in kulturnemu društvu, upravi banovinske žrebcarne, ustuž-benstvu mestne občine in ZTOL Kolu jugoslovenskih sester Ljubljana, Moste in Štepanja vas, uredništvu >Slov. Naroda« tn uslužben-stvu Narodne tiskarne in vsem, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in še posebno zahvalo izrekamo pevskemu društvu >Sava< za ginrjivo petje.
Ljubljana, dne 23. junija 1934.
GLOBOKO ŽALUJOČI.
MALI OGLASI
V vseh ™*Hh oglasih velja beseda 50 para, davek Din Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za mate oglase ne priznamo.
SLUŽBE
SEZONSKO KUHARICO sprejme gost. drman v Mednem, posta St. Vid.
STANOVMilV
IŠČEM STANOVANJE za takoj, dvo- aH trisobno, svetlo in zračno, v ali blizu centra, s kopalnico m ostalim komfortom. Biti mora Čisto in v novejši zgradbi. — Ponudbe x navedbo prostorov in cene na upravo >Slov. Naroda« pod šifro >Takoj na razpolago«.
V LJUBLJANI
iščem stanovanje z oskrbo za dijaka s 1. sept. — Naslov: Andreš, Murska Sobota.
DVOSOBNO STANOVANJE sončno, s priti k linami m vrtom -Kidam takoj na Dolenjski cesti 18/1. 2143
STANOVANJE
petsobno, solnčno, z vsemi pri-tiklinami poleg univerze, pripravno za zdravnika, poceni oddam z juh jem. - Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2129
SEPARIRANO SOBO
oddam. — Komenskega ulica št. 16/L vrata 6. 2136
PRODAM
VEO VINSKIH SODOV
proda Anton Stčrn, Jezica pri Ljubljani. 2T22
Za slabokrvne tn oslabele je najboljše sredstvo »JADRANSKA KAPLJICA« kri in moč tvoreče vino. Steklenica Din 17.-. — Zaloga: M. Kavtar, Ljubljana, Stari trg št. 19. 45/T
SPALNICE iz orehove korenine, moderne, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo rx)hištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega unča 34. 46/T
PRODAM NEKAJ POHIŠTVA
rabljenega, a zelo dobro ohranjenega. — Podrobnejše informacije daje iz prijaznosti med 8.—12. in 15,-18, uro F. R. Dubrović, ekonomat glavne carinarnice v Ljubljani. 2148
TATKA
2 ciL dobavni voz, porabljiv kot pol tovorni aH šestsedežni osebni, malo vožen, za 1934 davek plačan, proda >Merkur«, Maribor, Meljska 12. 2140
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila,
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T
VLOGO
Zadružne gosp. banke na 91.000 Din prodam. — Ponudbe: Oder, Zagreb, Vlaška 125.
ZAVESE vam najlepše napravi po izbir blaga specijalni oddelek za zavese — BUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor ku p* blago pri meni, mu jih lz-gotovim brezplačno! 36/1
ZAKUHAVAJTE sadje in sočivje v WECKOVTH KOZARCIH, ki so najboljši. — Cenike pošilja zastonj trgovina s špecerijo in železni no Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. 2139
'MPEtCAN
PRENOČIŠČE Z GOSTILNO
v blžini zagrebškega kolodvora prodam s hišo za 625.000 Din. _Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
TRGOVSKI LOKAL
v Zagrebu, Jurišićeva ulica 8, takoj oddam. Izredno dobro mesto. — Pojasnila daje Šimun Rak, Zagreb, Visoka 20, telefon št 24-06. 2137
POSESTVO, MLLN-zAGA ob  tržiški  železnici naprodaj vse skupaj ali brez gozdov. — Pojasnila   daje Jurij Blažim, Šenčur. 2128
GlME
MUZIKA klavirji, planini — Ljubljana,
Sv. Petra cesta 40 — se je preselila v Knafljevo uHco št, 4,
ter se za nadaljnja naročila priporoča 8/T
Klavirji!
Planini! od Din 8.500,—
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Stetaway, Forster, Petrot HblzL Stingl original,
ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
■• 'fsnndrova cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in strun
RAZNO
PO 50 PARA ENTLANJE
izdelavalnica perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja. gumbnic itd. — »J uljana« Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12 (poleg Slamiča), VošnJakova št. 2. 25/T
SEJEM ŽELEZA
skladišče strojev, tračnic, jekla itd. — Kras, Zagreb, Sajmišna 48/a,
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
.^o jo pustite kemično cisti u ln barvati v tovarni
JOS* REICH
LJUBLJANA, Poljanski nasip Štev 4-6 Pralnica — svetloHkalnJca
PRIPOROČA SE KOPALIŠČE
LN LETOVIŠČE SORLL Gorenja vas, Poljanska dolina 43'T
ZA POLETJE
fresko, karagarn, platnene
obleke
in vsa druga krojaška dela izdela hitro, točno in po modernih fazonah MODNI ATELJE
J. JELOVSEK
Ljubljana, Kongresni trg 8-1 (poleg kina Matice) 2149
POZOR VTNSKI TRGOVCI dobro situirani gostilničarji in vmogradniki! V najem oddam v centru Ljubljane dobro vpeljano restavracijo z lepim vrtom. Iztoči se ogromno vina, piva in žganja. Najemnina nizka, večletna pogodba. Za prevzem inventarja in zaloge potrebno 60.000 Din. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda< pod >Velik promet 2128«.
SODA VICA RSKO OBRT odda Drnovšek, Raka.
KURJA OČESA ODPRAVI EDINO PEDIKER! Druga sredstva nimajo uspeha. Bolečine se povečajo. Reši vas vsega zla samo pediker v kopališču Okrožnega urada.
CELEGA PIŠČANCA ocvrtega, za Din 16.- dobiš v gostilni Mevželj, preje Plankar, Dolenjska cesta. Lep izprehod, izborna vina. 2150
I SCEM DRUŽABNIKA za napravo javnega kopališka poleg >špice« ob Ljubljanici. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Rentabilno 2145«.
,   V LOGARSKO DOLINO jutri avtobusni izlet. Vožnja s hrano Din 120.-. — Trafika nasproti pošte. — Izletni avtobusi najceneje na razpolago. 2133
RESTA VRA CI J A »FRANKOPANSKI DVOR«
v Šiški naznanja cenj. gostom, da je prispelo novo, črno dalmatinsko, štajersko, dolenjsko vino. Lepo balinsko Lgriice. — Se priporoča Ukmar. 2134
MALIN0VEC
pristen, naraven, s čistim hlau-korjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DR. G. P1CCOL1, LJUBLJANA,   Dunajska  c 6
V malin oglasih v >SlovenskerL Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglat Din 5.-, davek Din 2.-. Mam oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znarakn
V restavraciji hotela
„METROPOLi"
se točijo izborna vina po najnižjih cenah. Namizno črno po Din 10.-, prima cviček, belo bizeljsko in dolenjska črnina po Din 12.-, silvanec po Din 14.- in pek Kan po Din 16.- liter. — Prvovrstna kuhinja, znižane cene! Vina se točijo tudi v kavarni po le neznatno višjih cenah. — Prepričajte se in ostali boste
stalen gost!
PLISE za volane v različnih gubah, SPECLELNI ENTEL oblek, volan, šalov L t. d. AŽURIRANJE, entel vložkov ln čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV. zaves, perila,
Hitro, fino in poceni izvrši
Matek 8 Mikeš, Ljubljane
•   poleg hotela Štrukelj
Urejuje: Josip ZapaDCtt. — Za »Merodrjo
del Usta: Oton Obrisu*. — Vsi v ijnNjant,