81. Številka.
V UaUlonl, v ponedeljek, 6. aprila 1908.
XLI. leto.
*shaja vsa* dan^zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogralte dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeuijna dom za vse leto *-4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso drage dežele in Ameriko i?io leto 30 K. - Na naročbo brez Istodobne vpošlljarve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se Izvote franke vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta npravalatvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telelon št 85.
Kleriholcl proti slovenskim simnozllam.
Ko se je pred meseci izvedelo, da so klerikalci privolili v to, da 86 nemški paralelni razredi na L dr-živni gimnaziji odcepijo od toga zavoda in da se osnuje samostojna nemška gimnazija v Lgubljani, so klerikalci v svojo obrambo zatrjevali, da so v ustanovitev tega nemškega zavoda dovolili pod pogojem, da so popolnoma poslovenijo vse druge gimnazije na Kranjskem razen kočevske.
»Slovenec« je takrat pel slavo-speve na klerikalne poslance, ki so z občudovanja vredno »diplomatsko taktično potezo« zagotovili, da se štiri kranjske gimnazije pretvorijo v popolnoma slovenske zavod", ter slikal v živili barvali dobrote, ki jih bo imel slovenski narod od tega diplomatskega »uspeha« klerikalne drža vnozborske delegacije.
Mi smo že takrat naglašali, da je ta zagovor klerikalcev navadno slepa rstvo, ker je bilo iz vsega postopanja klerikalnih poslancev očivid-no, da je bilo plačilo za to, da so dovolili v ustanovitev nemške gimnazije v Ljubljani, čisto drugo, kakor 1 poslovenjen je kranjskih gimnazij-skih zavodov
To našo trditev je potrjevalo tudi dejstvo, da učna uprava niti z mezincem ni ganila, da bi oživotvorila svojo obljubo, ki jo je baje dala klerikalcem glede uvedbe slovenskega učnega jezika v višje razrede naših gimnazij.
Prišlo je novo šolsko leto, začel s»' je drugi tečaj, a o napovedanem poslovenjenju naših gimnazijskih zavodov še vedno ni ne duha ne sluha in kakor kažejo vsa znamenja, se tudi ni nadejati, da bi ministrstvo sploh mislilo na to. da bi v prihodnjem šolskem letu v tem oziru kaj ukrenilo.
Ostalo bo torej vse pri starem, kakor je bilo doslej, zakaj ako bi se resno mislilo na uvedbo slovenskega učnega jezika v višje gimnazijske razrede, bi morala učna uprava vsaj že sedaj skrbeti za potrebne predpriprave, da bi se z bodočim šolskim letom mogla izvesti baje obljubljena reforma naših srednjih šol na Kranjskimi.
O teh predpripravah pa ni nikjer sledu in z vso gotovostjo lahko trdimo, da se bo v prihodnjem šolskem letu na naših   gimnazijah po-
učevalo zgolj v nemškem jeziku prav tako, kakor doslej.
•Jasno je torej kot beli dan, da so klerikalci dovolili ustanovitev nemške gimnazije v Ljubljani brez vsake narodne koncesije, oči vidno je, da so za to svoje narodno izdajstvo prejeli od vlade in Nemcev čisto drugačno plačilo, kakor poslovenjenje kranjskih gimnazij.
Tu so igrali glavno vlogo strankarski interesi, samopašne strankarske koristi!
Trditev, da so z dovolitvijo ustanovitve samostojne nemške gimnazije v Ljubljani zagotovili uvedbo slovenskega učnega jezika v ostale kranjske gimnazije, ni bilo torej ničesar drugega kakor sleparstvo, da bi mome n ta no prikrili svoje izdajalsko dejanje in pomirili slovensko javnost, ki se je je polastila iz lahko umi j ivih razlogov silna razburjenost ob vesti o ustanovitvi samostojne nemške gimnazije v Ljubljani.
In da je bilo to samo sleparstvo in ničesar drugega, dokazuje evidentno govor poslanca Ignacija Ž i t-n i k a . ki ga je imel v petek v proračunskem odseku o srednješolskem vprašanju.
Poslanec Žitnik, ki igra važno vlogo v klerikalni državnozborski delegaciji in ki je obenem izdajatelj in urednik tistega lista, ki je še nedavno tega na dolgo in široko pisal o veliki važnosti pridobitve, da se naše gimnazije poslovenijo, je v tem svojem govoru v veliko veselje naših narodnih nasprotnikov izjavil, da je načeloma nasproten preosnovi naših gimnazij v popolnoma slovenske zavode, češ, da je Slovencem neobhodno potrebno popolno znanje nemškega jezika.
Proti slovenskim gimnazijam se je torej javno v proračunskem odseku državnega zbora izjavil slovenski poslanec, izdajatelj in urednik ofici-jalnraa glasila klerikalne stranke! Ker »Slovenec« svojega šefa ni desa-uoviral, se mora ne le domnevati, nego z vso gotovostjo sklepati, da je podal Žitnik dotično izjavo v spora-zumljenju s svojimi klerikalnimi kolegi poslanci, da je torej Žitnikova izjava proti poslovenjenju kranjskih gimnazij oficijalni izraz mišljenja vse slovenske   klerikalne delegacije!
Če pa je ta delegacija načelna nasprotnica slovenskih gimnazij, kakor se mora posnemati iz petkovega govora poslanca Ignacija Žitnika, potem je več nego gotovo, da se klerikalna stranka, zastopajoč take nazore, nikdar ni mogla resno zavzema-
ti za uvedbo slovenskega učnega jezika v višjo gimnazijo in da je torej bila trditev klerikalcev, kakor da bi bili dosegli poslovenjenje kranjskih gimnazij proti temu, da so dovolili ustanovitev samostojnega nemškega gimnazijskega zavoda v Ljubljani, čisto navadna laž in sleparstvo.
Odkar se je pričelo med nami Slovenci politično življenje ter se pričela politična borba, je bila kardinalna točka v našem programu zahteva po slovenskih učnih zavodih od ljudske šole doli pa gori do vseučilišča. S težkim trudom smo vsaj deloma dosegli na našem ozemlju slovenske ljudske šole, slovenske nižje gimnazijske razrede, a že desetletja se z naporom vseh svojih sil do slej žal brezuspešno borimo, da bi si izvojevali popolne slovenske gimnazije in končno vseučilišče.
V danem momentu se je že zdelo, da smo že dokaj blizu temu svojemu cilju.
A sedaj nastopi v tem kritičnem položaju »slovenski« poslanec ter indirektno poziva vlado, naj nikar ne izpolni naših zahtev po slovenskih gimnazijah!
To je nezaslišen škandal, to je sramota za ves narod, če si upa poslanec in naj je ta tudi urednik »Slovenca« na tak uprav cinični način desauovirati naše narodne zahteve, za katere se ves narod z redko vstraj-nostjo bori že, odkar se je pričelo ustavno življenje!
Će bi se kaj takega prigodilo pri kakem drugem narodu, ki je bolj prosvetljen in bolj prožet z narodno idejo, bi nastal vihar nevolje in ogorčenja, ljudska nevolja bi dotičnega poslanca odpihala z javnega popri-sca **Ka kor puh in ves narod bi bil edin v klicu »Crucifige«!
In če je še kaj poštenosti, narodne zavednosti in časti v klerikalnih krogih, morajo Žitnika, ki se je tako grdo pregreši] j »roti slovenskim eminentno narodnim interesom, prisiliti, da da žaljeni narodni časti zadoščenje s tem, da nemudoma odloži svoj mandat.
Tega ne pišemo kot strnnknrji. ampak kot  narodnomisleči Slovenci!
Xaj zastopa naš narod v centralnem parlamentu svobodomislee ali klerikalec, a eno ne sme biti: zagovornik dosedanje germanizatorične ureditve našega srednjega šolstva!
Poslanec Žitnik je igral v proračunskem odseku vlogo takega zagovornika, proti kakšnemu plačilu, ne vemo. za to proč ž njim, ako je v Vas
le še iskrica poštenega narodnega čuvstva!__
Državni zbor.
Dunaj, 5. aprila. Tudi včeraj se še ni zaključila debata o nujnem obravnavanju rekrutne predloge. Debata se zaključi jutri ter pridejo k besedi glavni govorniki. Ministrski predsednik je izjavil, da ima vlada že zagotovljeno dvetretjinsko večino za rekrutni zakon. Prvi je govoril poslanec Demšar, ki je le premleval vse želje in zahteve, ki so jih sprožili pred njim že razni go-Aorniki. — Popoldne je začel govoriti brambovski minister G e o r g i, ki je odgovarjal na vse sprožene želje in zahteve glede armade ter ponovil svoje stališče, ki ga je naznanil že v proračunskem odseku. Povedal je, da mu je uvedba dveletne vojaške službe simpatična, vendar na kaj takega ni misliti, ako se obenem ne zviša število rekrutov, in sicer bi se moral v tem slučaju zvišati dosedanji rekrutni kontingent od 120.000 na 180.000. Istotako se tudi /ne more ugoditi želji, naj bi odpadle orožne vaje v zadnjih dveh rezervnih letih, ako se obenem ne zviša prezenčno stanje armade. Glede trpinčenja vojakov je rekel minister, da vojna uprava stori vse, da bi ta madež popolnoma odpravila. Vsi znani slučaji se strogo preiščejo in kaznujejo. Glede reforme pritožne pravice pri vojakih se kmalu sklene vse primerno. — Potem je govoril zelo ostro proti rekrutni predlogi in proti češkim agrareem posl. grof S t e r n -b e r g. Nad češkimi agrarci se je znašal govornik zaradi tega, ker so mu vzeli mandat pri zadnjih volitvah v češki deželni zbor.
Novi jezikovni zakon Češko.
za
Brno, 5. aprila. »Lidove No-vinv« poročajo z Dunaja, da je vladni načrt jezikovnega zakona za državno oblasti na Češkem že izdelan v glavnih potezah. Načrt je razdeljen v predpise za sodne oblasti, za politično službo, za poštno službo in za finančne oblasti. Vsaka teh panog ima posebne svoje predpise. CV-ščina je v načrtu baje uvedena teritorijalno, in sicer tako, da je v tistih okrajih, v katerih nemška manjšina ne dosega 20l < celokupnega prebivalstva, notranji uradni jezik češki. — V nemških okrajih se bodo sicer sprejemale   češke   vloge,    toda več
oblasti dobi skupno prevajalni urad. Vloge se rešijo le nemško, toda stranka dobi iz prevajalnega urada češko obvestilo. Osrednjim oblastim bodo tudi v zanaprej podrejene oblasti poročale le nemško.
Vladne gospodarske akcije.
D u n «a j , o. aprila. Proti koncu sedanjega zasedanja predloži vlada parlamentu trgovinsko pogodbo s Srbijo. Obenem napove poljedelski minister dva zakonska načrta, ki bode-ta namenjena agrarnim interesom. Prvi načrt uredi zakonodajo o živinskih kugah, drugi se bavi z melijo-racijami. Dosedaj so se melijoraeije urejevale tako, da so se stroški razdeljevali med interesente, deželo in državo. Po novem zakonu bo večino melijoracij prevzela država sama, posebno glede osuševanja in namakan ja_ zemljišč.
Ogrski (državni zbor za Kossuthov spomenik.
B u d i m i» e š t a , 5. aprila. Vse večje stranke so se zedinile, da glasujejo za predlog gospodarskega odseka, naj se dovoli za spomenik Lu-doviku Kossuthu v Budimpešti 10 tisoč kron iz blagajne državnega zbora. Potemtakem je zagotovljeno, da se predlog sprejme.
_Obstukcija v srbski
skupščini.
B e 1 g r a d , 5. aprila. Skupščina je včeraj ob protestu radikalcev sklenila, da pride v prihodnji seji na vrsto trgovinska pogodba z Av-stro-Ogrsko. Splošno se govori, da bodo vsled tega sklepa mladoradikal-ci prest o)) ili k obstrukciji ter pro-vzročili razpust skupščine.
Angleški reformi načrti za Macedonijo odklonjen'.
Carigrad, 5< aprila. Vsi turški poslaniki so sporočili svoji vladi, da so vse velesile odklonile angleške reformne predloge ter so se izrekle za sporazumljenje na podlagi ruskih načrtov. S tem je predvsem pokopana ideja o macedonskem guvernerju.
Novi društveni zakon na Nemškem.
H e r o 1 i n , 5. aprila. Po večdnevni debati je pruski državni zbor sprejel z 200 glasovi proti 170 glasom najbolj kočljivi $ 7. novega dru-
LISTEK.
Premosonci.
Novela; spisal Fr. Remec. I.
Z ljubljanskega dirkališča se je razlegal močan šum, ki ga je večerni veter raznašal daleč naokrog. Tisto hučanje, ki nastane iz tisočerih diso-nane, zlivajočih se v en sam val, šumenje brezštevilnih človeških glasov, veselega vriskanja, razposajenega smeha in le za silo ubranega I>otja, med katero grmi godba in žvenkečejo čaše in posode, se je izgubljalo v jasno, toplo poletno noč, kakor en sam mogočen izraz življen-ske moči in življenske radosti velike množice, ki je bila zbrana na dirkališču in je praznovala Sokolov kresni večer.
V velikem }>olkrogu so bile postavljene kolibe napolnjene z vsakovrstnimi jedili in pijačami, kjer so narodne dame z veliko trudoJjubnosl-jo in požrtvovalnostjo v obeh deželnih jezikih stregle mnogobrojnim, vedno žejnim, in lačnim gostom. Po ledini prostornega dirkališča so bile postavljene primitivne mize s klopmi, narejene kakor nalašč, da se °b njih natrgajo ženska krila in moška oblačila. Tudi tod se je kar gnetlo ljudstva. Na mizah so stale cele
kolone litrskih steklenic, okrog teh skupin pa so švigala dekleta, za katera je tradicija določila < »govor »dra-žestna gospodična« in za drag denar prodajala že na pol ovele šopke, razglednice in smodke.
Mimo »vinaru«'«, pri kateri se je bil utaboril improviziran pevski zbor, čigar produkcije so nežnejšim živcem provzročale celo telesne, bolečine, je počasi korakal vitek mož nedoločne starosti. Držal je roke malomarno v žepih in z nekoliko ironičnim usmevom na gladko obritem obrazu motril početje veselega občinstva. Vzrši med družbo nekaj znancev, je hotel napraviti ovinek, da bi se ognil vinarni in njenim gostom, a že so ga bili ugledali nekateri pivci in ga obkolili ter mu nalivali vina.
»Pij, Francelj,« je kričal možiček, ki je bil eleganten, kakor reklamni model kakega imenitnega krojača. -Pij, Francelj! To ti je kapljica! Tri dni te bo glava bolela.«
»Fran Kotnik, inženir in j>esi-mist,« je med tem drug gospod predstavil došleca nekaterim članom družbe.
»Pesimist, da,« se je zopet oglasil elegantni inožiček, »pa tiste vrste, ki o celem svetu slabo mislijo, samo ne o samih sebi. Pij, Francelj! En li-trček ga zvrni, pa boš še nocoj bele miši videl.«
Kotnik je vljudno, a odločno odklonil ponujano mu vino.
»Hvala, a danes ne smem piti. .Jutri imam važno in težko delo.«
Še eno mi reci o delu,« je kričal možiček, »pa te bom pod rebri tako požgačkal, da ti bo še slepič spregledal'.«
Kotnik se je pač še nekaj časa branil, a nič ni pomagalo. Stari in novi znanci so ga. potegnili za seboj. Natočili so mu vina, ga obstopili in začeli zopet prepevati in vriskati, tako brezskrbno, tako iz vsega srca, kakor je navada na slovenskih slav-nostib, kadar je polnoč blizu. Kotnik se je vdal v svojoj usodo, a tako se ni mogel razgreti in razvneti, kakor njegovi prijatelji in je le čakal na prvo priliko, da družbo zapusti.
Končno je to težko zaželjeno priliko vendar nčakal. K vinarni je prišla z večjo družbo gospa, s katero je Kotnik rad in mnogo občeval in kateri se je zdaj hitro pridružil.
»Kaj vidim, gospod inženir,« je vzkliknila gospa. »Vi, vzor vseh solidnih inženirjev in sploh vseh samcev, vi popivate še o tej uri v družbi znanih lahkoživeev in ponočnjakov? In vaša načela?«
»Skesano priznani, da sem jih zopet enkrat zatajil in se jim zopet enkrat izneveril,« je smehljaje dejal Kotnik. »Pa kaj hočete, ker je to bolezen, ki je že skoro splošno razširjena med Slovenci, me ne smete prestrogo soditi,« .
&AH ga slišite,« se je zopet raz-
kačil možiček, »ta pesimist hoče vedno, da naj ima vsak o njem boljše mnenje kot o nas.« In obrnivši se k novi družbi je s svojim prikupnim smehom dejal: »Kar pustite ga, milostiva: jutri ima važno in težko delo, ta štreber; če ga bodete zadrževali, se bo še na vas izgovarjal.«
»Vam pa jutrišnje delt) ne pro-vzroča nobenih skrbi ?« je vprašala gospa  malega veseljaka.
»Ah, kaj delo,« je bil odgovor. »Za nas pri politični upravi veljajo drugi principi. V tem smo vsi edini: Jeder Kifer ist dumm, der dummste ist aber der Amtseifer.« Zakaj bi pa mi bili boljši od svojih šefovf Mi delamo toliko, da nas ne morejo iz službe spoditi, pa prav nič več.«
Viharen je bil smeh, ki ga je vzbudil mali šaljivec s svojimi opazkami in smejal se je tudi sicer vedno resni Kotnik.
Narodu, ali kakor se zdaj pravi, ljudstvu, je samo čnstitati na taki upravi,« se je oglasil Kotnik, ko se je polegel smeh. »Napredek je oči-v i de n.«
»Kar nič ne boš zabavljal,« se je ugovarjalo od vseh strani, mali ele-gant pa je kričal: »Napredek, da, in še kakšen. Včasih kmet še v kanceli-jo ni smel stopiti, če ni prinesel pod pazduho purana ali barigeljce vina; dandanes se pa še komaj odkrije in če se mu zameriš, te po svojih poslancih celo pri ministru toži. . .«
Morda bi se bila ta razprava še dalje pletla, da se nista prikazale na obzorju dve dami, ki sta vzbudili občno pozornost. Gospe in gospodične v vinarni so stikale glave in šušljale, dobri pivci in slabi pivci pa so zbijali pozni uri primerne šale, ki bi bile najbrž celo prekoračile meje dostojnosti, da ni navzočnost dam nalagala družbi ozirov.
Poleg gospe Ručigajeve, soproge imovitega trgovca, je stopala vitka plavolaska, v jako preprosti, a tudi jako okusni obleki, gospodična Zora Severjova, in tej so veljale vse opazke razposajene družbe, zbrane okrog vinarne.
»Tako se drži kakor kaka kraljica,« je šepetaje menil eden najslabših pevcev, »in komaj odzdravlja, kakor bi nihče ne vedel, da jo je včeraj ženin zapustil.«
»Ne recite, da jo je zapustil,« je dejal Kotnik, »sama ga je odslovila.«
»Tako pravi vsaka, če ostane na cedilu,« se je krohotal mali dr. Za-bret, »a njen ženin je imel srečo, da je takoj iztaknil drugo nevesto.«
»Pa kakšno,« se je oglasil drug tovariš, »grda je, kakor greh.«
»Prvič ni greh prav nič grd, greh je sploh najlepša stvar,« je ugovarjal dr. Zabret, »drugič je pa vsako dekle, ki ima stotisoč kron dote, popolen angel. Zapomni si to.« (Dalje prihodnjič.)
štvenega zakona, ki določa, da se ra-ziin v Klzncij: :.:o na vseh kongre-sih in volilnih shodih raspravljati le v nemškem jeziku. I.e v tistih pokrajinah, kjer tvori neivmško prebivalstvo nad 60%, sme deželna zakonodaja za prihodnjih 20 let še dovoliti obenem tudi rabo nenomškega jezika, ako se to pravočasno naznani. — Poljski poslanci so s podporo cen-truma in obeh Dancev predlagali, naj se tudi poljščini in danščini priznajo iste pravice kakor francoščini v Elzaciji in Lotaringiji; predlog pa je bil odklonjen. Posebno prepričevalno je govoril proti novemu nasil-stvu vodja poljske skupine knez Ra d z i v. i 1 1. Vodja centmma poslanec dr. S p a b n je izjavil, da je novi zakon za Poljake-skrajna krivica, ki bo tudi škodovala ugledu Nemčije kot kulturne države. Govornik je tudi opozarjal, da je poljski element v Avstriji odločilnega pomena, zato bi se bilo treba izogniti vsemu, kar bi moglo zmanjšati simpatije v Avstriji proti Nemčiji. Toda vse prepričevanje ni pri večini ničesar zaleglo.
Dopisi.
Z Gorenjskega Pomirili so se zopet duhovi, razburkani vsled de-želnozborskih volitev. Mnogo se je o tem govorilo in pisalo. »Slovenec« je pa še več lagal. Okrajni glavar g. pl. Detela je vse časti in hvale vreden nradnik.toda to ga še ne stori primernega za poslanca. Nedostatki, ki se mu kot neovrgijivi prikladajo, kakor: odvisnost od vladi', nemčurstvo in klerikalizem. so napake, katera ga vsaka posamezna izključi, biti izvoljen Od nnprednjaštva, in to je tudi obveljalo. Najpikantneje je bilo pri njem vprašanje »nemška tari j a«, kateri madež so mu hoteli klerikalci z vso silo izbrisati, a ni bilo mogoče. Javna tajnost je. da je neka prodajalna v Radovljici na zahtevo gosp. Detele si nabavila žveplenke »S ii d -mark«; je li treba še boljšega dokaza? To naj >i zapomnijo in naj bode povedano vsem Schusterschitzein, Spendalom, Žitnikom in vsem urednikom »Slovenca«. Zmago g. Detele je hotela nekoliko podpreti petnajst orica »zavednih« in slavnih županov kmečkih občin, z njih famozno izjavo, s katero so takorekoč diktirali mestjanom njih kandidata. Revčki pa so bili toliko naivni, da se niso zavedli, da ima en normalen mestjau navadno več zavednosti in razsodnosti, kot marsikaka cela kmetiška občina, vštevši tudi župane. Sedaj pa ti modrijani svoje podpise opravičujejo s tem, da niso vjedeli, kaj so podpisali ali jim vsaj ni bil znan namen izjave. Lepa taktika! Naduti »Slovenec« z dne 25. februarja je zagotavljal v svojem agitacijskem članku, in sicer v ravno isti številki, ko je priobčil podpise dotičnih županov, da klerikalna stranka svojih privržencev najmanj ne vara (?) med tem, ko župani sami priznavajo, da so bili prevarani. Lažiljubni »Domoljub« je priobčil v svoji 12 štev. članek iz Brezniee, v katerem se čita o minolem sv. (?) misijonn. Ondi se navaja med drugim: »Z milimi, pa tudi z resničnimi besedami so si prizadevali gg. misijonarji, vzbuditi v sieih vernikov čut pravega kristjana. In ne zaman. Koliko jih je, ki bi še radi imeli patre med seboj, a odšli so drugam oznanjat pokoro. Le pojdite, tudi drugje oznanujte sv. resnice, a vaši nauki ostanejo!« — Tako »Domoljub«! Resnici na ljubo bodi povedano, da vse ljudstvo, ki je bilo pri pridigah navzoče, se z ogorčenjem izraža o govorih misijonarjev. Njih izrazi so bili tako »dovtip-ni«, da so se poslušalcem kar vratovi krivili, nekateri so svoj pogled dvignili kviško po zidovju, drugi k tlom. Sramujejo se starši svojih otrok in otroci staršev, tako »temeljito« so misijonarji vzbujali krist-janski čut. Da, celo jako trd klerikalec je dejal, da je bilo preveč. Ne bodem navajal raznih govorov in izrazov, ker to bi bilo za ugleden list nedostojno, prebaviti bi jih morda ne zamogel niti državni pravdnik, kajti možje in žene zagotavljajo, da kaj takega še niso slišali, da se kaj takega ne čuje v vsaki beznici ter zatrjujejo, da je pohujšana cela fara. Resnično, toda žalostno je: njih nauki bodo ostali! Javno in vse vprek se razpravlja o gorostastnih ogovoriti in pogovorih v spovednicah zlasti z dekleti, tako, da ljudje dostavljajo, da to niso bili misijonarji, marveč kaj drugega. Kdor temu ne veruje, naj pride in se prepriča na lastna ušesa. Tu se tudi vidi, da nihče dmgi kot klerikalni kolovodje uničujejo v srcih ljudstva moralo in vero.
zvezo slovenskih odvetnikov v LJubljani
je imela včeraj dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu letošnji občni zbor ob prav lepi udeležbi.
Otvoril je zborovanje predsednik dr. T r i 11 e r , ki je proglasil sklepčnost ter najprisrčneje pozdravil navzoče, zlasti pa predsednika notarske zbornice notarja Plantana in predsednika kranjske odvetniške zbornice dr. Maja ron a.
V nadaljnem svojem govoru je podal govornik poročilo o delovanju zveze v preteklem letu.
Odbor je povabil vse slovenske odvetnike, notarje in kandidate k pristopu v zvezo, v smislu sklepa lanskega občnega zbora. — Vsled predloga dr. Kušarja na tem zboru, naj se iz srede organizacije slovenskih odvetnikov zaprične akcija, da se na prizivnem sodišču v Gradcu pribori slovenskemu jeziku ista pravica, kot mu gre, je odbor storil vse, žal, da ta široko zasnovana akcija ni imela uspeha. Zveza je poslala spomenico na justično ministrstvo, da se naj na graškem prizivnem sodišču vrši razprava in izda razsodba v slovenskem jeziku, če se je pravda začela v slovenščini, a odgovora na to spomenico ni bilo, Avgusta meseca je poslal odbor okrožnico na vse kolege, naj od 1. oktobra naprej v enakih slučajih na graškem nadsodišču isto zahtevajo vsi. Prva sta to zahtevala že septembra dr. Kušar in dr. Švigelj, potem so pa to zahtevo ponovili dr. Tavčar, dr. Novak, dr. Ravnihar in dr. Pipuš, a vsi z negativnim uspehom, ker je graško nad-sodišče izjavilo, da ima o tem razsojati justično ministrstvo in da je bila doslej navada, da se je razpravljalo in razsojalo v nemščini. Zoper ta sklep se je podal revizijski rekurz na najvišje sodišče, ki ga je pa odbilo. Pritožba na justično ministrstvo še ni našla odgovora in ga najbrž tudi ne bo, ker se baje ne daje odgovor na jezikovne pritožbe. To akcijo je podpirala odvetniška zbornica kranjska in vsi slovenski poslane i. Drugo važno akcijo je pričela zveza na Koroškem. Tam se je pri deželnem sodišču celovškem zgodilo, (bi je na. slovensko tožbo bilo izdano vabilo k naroku v nemščini. Vložila se je vsled tega pritožba na višje deželno sodišče v Gradcu, ki jo je pa odbilo. Tudi opozorite v na celovški senat, da se dela krivica s takim izdanjem vabil, je ostala brezuspešna. Zoper sklep graškega nadsodišča se je podala pritožba na justično ministrstvo ter ostra pritožba na deželno sodišče v Celovcu. Zoper neugodno rešitev zadnjega sodišča se je vložila pritožba na justično ministrstvo. — Odbor je pospeševal pritožbe štajerskih kolegov glede zapostavljanja slovenskega jezika v Celju in Mariboru. Zveza se je zavzela nadalje za Ciril-Metovo tiskarno v Mariboru glede slovenskega napisa ter podpirala slovenske lavantinske duhovnike v njih zahtevi slovenskih golic. Dalje je zveza započela akcijo, ki je še v teku in ki se tiče kršenja slovenščine pri okrajnih sodiščih na Kranjskem. Vložila se je pritožba na deželno sodišče v Ljubljani in okrožno sodišče v Novem mestu. Pritožbi ležita pri višjem sodišču v Gradcu. Tudi se je poslala v tem oziru spomenica na justično ministrstvo.
Govornik konstatira z obžalovanjem, da odbor pri kolegih ni našel vedno vsega odmeva. Ako bi ji vsi tovariši sporočali vse krivične slučaje, bilo bi njeno delovanje intenzivnejše in če bi vsi slovenski odvetniki in notarji bili v njej združeni, tudi uspešneje. Zveza je storila, kar je mogla. Njen pomen bo večji, ko se ne bo brigala samo za jezikovne in narodnostne zadeve, ampak tudi za stanovske koristi. V tem oziru bo merodajna samo samopomoč.
Dr. Kuša r je govoril o rabi slovenskega jezika na sodiščih na Kranjskem, kjer tudi še ne uživa tistih pravic, kakor bi jih moral. Zveza naj se postavi z vso odločnostjo po robu vsaki najmanjši kršitvi enakopravnosti slovenščine in naj poroča o vseh protipostavnostih na justično ministrstvo.
Dr. M a j a r o n izreka zahvalo in priznanje odboru za njegov trud. Vendar obžaluje, da se je pečal s posameznimi slučaji. Govornik pogreša sistematičnega delovanja in neke kontinuitete. Tega je krivo pomanjkanje organizacije. Naša javnost se za naša jezikovna vprašanja premalo briga. Iz kričečih slučajev mnogih krivic se ne izvajajo potrebne kon-sekvence. Zveza naj vse znane ji slučaje zbere, pretresa in jih objavlja, da bo naš narod vedel, kake krivice se mu gode. Naloga zveze bi bila nadalje, da bi informirala naše parlamentarno zastopstvo, ki naj bo popolnoma poučeno o vseh tozadevnih stvareh in potem tudi odgovorno za svoje postopanje v tem oziru. Od ene pisarne ni pričakovati, da bi mogla sama vse storiti. Za vse delo zveze bi se morala ustanoviti centralna pisarna, ki bi se glede na sredstva dala znabiti združiti s pisarno odvetniške zbornice. Zato predlaga govornik, da se naroča odboru, naj gleda na to, da se čim prej ustanovi ta pisarna.
Dr. T r i 1 1 e r poudarja, da je upravičena pritožba, da se v javnosti ne odseva vse delovanje zveze. To se je pa godilo zato, ker je bilo sklenjeno, da se vsa akcija ne obeša na veliki zvon. Glede informacije državnih poslancev meni govornik, da dokler ni enotna naša delegacija v državnem zboru, toliko časa ne bomo nič dosegli. Zato je tudi mnenja, da centralna pisarna ne bi dosegla vseh zaželjenih uspehov.
Dr. M a j a r o n vzdržuje svoj predlog. Tudi on je mnenja, da naj se delovanje Zveze v posamnih slučajih ne objavlja. Toda objavljajo naj se jezikovne krivice. Centralna pisarna bi lahko razne časopise zalagala s potrebnimi informacijami in članki, bila bi tudi v veliko raz-bremenjenje odbora zveze.
Dr. Brejc je podpira) predlog dr. Majarona in želel, naj se takoj sklene, da se ustanovi taka pisarna. Obmejni odvetuiki najbolj čutijo njeno potrebo, ker se baš pri njih zgodi večina krivičnih slučajev v jezikovnem oziru.
Dr. O b 1 a k je za to, da se ne objavljajo vsi slučaji, ker je vzrok neuspehov ravno v tem iskati, da so se objavljali.
Dr. R a v n i h a r je poudarjal, da je treba vso slovansko parlamentarno delegacijo angažirati zase. Sicer se pa strinja z izvajanji dr. Majarona.
Dr. M a j a r o n imenuje tako politiko, kot jo zastopa dr. Oblak, copatarsko. O vseh krivičnih slučajih v jezikovnem oziru je treba obvestiti slovensko javnost in jo za pravični in odločni odpor odgajati, kakor to delajo Čehi.
Dr. Oblak meni, da slučajev ni samo objavljati, ampak jih tudi poslancem sporočiti vsakega posameznega.
Nato je bil soglasno sprejet dr. M a j a r o n o v predlog, ki se glasi: Odboru se naroča, da zveza dobi čimprej centralno pisarno, ki bo pod vodstvom odbora skrbela zlasti tudi za objavljanje in kritiko jezikovnih krivic ter za informacije parlamentarnim zastopnikom.
Notar P 1 a n t a n pojasnjuje zadevo glede rabe slovenščine pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju. Lani v pričetku januarja so takratni slovenski napredni državni poslanci — govornik, dr. Ferjančič in dr. Tavčar — sklenili z ministrskim predsednikom Bečkom pogodbo. Pod pogojem, da da garancijo* da začne imenovano sodišče izdajati slovenske odločbe, so poslanci umaknili svojih 35 nujnih predlogov, ki so bili vladi na poti. Kakor je Beck to obljubil, tako je tudi obljubil odpomoč pri graškem nadsodišču glede prizivnih razprav v slovenščini. Kakor se pa vidi, je Beck svojo besedo snedel.
Nato je podal blagajnikovo poročilo dr. K o k a 1 j. Zveza ima 71 članov, med temi 55 odvetnikov, 12 odvetniških kandidatov, 3 notarje in 1 podpornika. Dohodkov je bilo v upravnem letu 1906. '07. 1685 K, stroškov pa 124 K 6 vin. Vse premo-va nje zveze znaša 277o K 72 vin., ki je naloženo plodonosno. Poročilo se je odobrilo in se je blagajniku izrekla zahvala in se nm dal absolutorij.
Nato so sledila poročila o justi-čnih razmerah v preteklem društvenem letu v posameznih deželah. Ker je bil dr. Rvbaf kot poročevalec o razmerah na Primorskem zadržan se udeležiti zborovanja, je to poročilo odpadlo.
Za Koroško je t poročal dr. Brej c.
Razmere so se malo spremenile, a kolikor so se, so se n a s 1 a b o. V kazenskih zadevah se je preje pustilo obtožencu slovensko govoriti in se je napravljal zapisnik slovenski. Poročevalcu pa nekoč kot obtožencu v neki tiskovni stvari niso hoteli napraviti slovenskega^Bapisnikn, češ. da je senat tako sklenil. Rešitve pri koroških sodiščih so vse nemške. Pri sodiščih južno od Drave se še dobe včasih dvojezična plačilna povelja na litografiranih golicah, severno od Drave so pa le nemška. Zemljeknjižne rešitve so bile včasih slovenske, zadnje mesece pa takih slovenskih rešitev ni več. O vsem tem se je izdal tajen ukaz od zgoraj. V kazenskih stvareh je smel slovenski zastopnik govoriti pri razpravi slovenski, če je bil državni pravdnik nasprotnik, v najnovejšem času je pa zabranjeno v takem slučaju govoriti zastopniku slovenski. Poročevalec je prebral nato famozno razsodbo okr. sodišča celovškega z dne 18. septembra 1907 o rabi slovenskega jezika pri koroških sodiščih, v katern razsodbi izjavlja nemški nacijonalec, da je na Korokem »landesublich« samo nemščina, ker se dež. odbor in dež. zbor poslužujeta le tega jezika! — Na prizivnih razpravah v Gradcu je dognal poročevalec, da so mu dovolili slovensko govoriti, tudi če je bil nasprotni advokat Nemec. — Vprasal-ne pole posojilnicam so na Koroškem samo nemške. Najvišje sodišče tozadevni pritožbi ni ugodilo.
Poročevalec je mnenja,   da za
priznanja slovenščine pri sodiščih na Koroškem pomaga le samopomoč. S slovenskimi vlogami je treba bombardirati ta sodišča, s čimer se jih prisili do slovenskega uradovanja.
Govornik želi, naj se občni zbor izreče, če je res on zavozil jezikovno vprašanje na sodiščih na Koroškem, kakor se mu očita.
Dr. M a j a r o n meni, da dr. Brejc ne zasluži nobenega očitanja, nego izreči nm je priznanje in zahvalo. Vsak slovenski odvetnik delaj za slovenske stranke le slovenske vloge. Imenuje sramoto, da je v Ljubljani neki slovenski odvetnik v imenu slovenskega državnega poslanca, ki izdaja politično glasilo, vložil pri generalni prokuraturi vlogo v nemškem jeziku. (Klici: Škandal!)
Dr. Rudolf predlaga dr. Brejcu zahvalo za trud, ki ga ima na Koroškem.
Sprejme se ta predlog in izreče želja, da se zboljšajo jezikovne razmere pri koroških sodiščih.
O justičnih razmerah na Štajerskem je poiočal nato zelo obširno dr. H r a š o v e e.
Tukaj razmere niso tako žalostne kot na Koroškem, vendar je do popolnega uspeha na jezikovnem polju še daleč. V celjskem okrožnem sodišču je stvar mnogo boljša nego v mari borskem. V zadnjem smo v kaz. zadevali nazadovali, ker je zdaj zapisnik le nemški, obtožnica nemška in tudi obravnava taka. Nemški kur-zovci se zelo množe. Državni pravdnik govori pri razpravah vedno nemški. Pri okr. sodiščih je še slabše razen pri onem v Št. Lenartu in v Ormožu. Vse je odvisno od nemških pri-stavov. V Gornji Radgoni je vse nemško, razen sklepov v zapuščinskih razpravah, ker je notar Slovenec. Vse nemško je tudi v Marenber-gu, ne dosti boljše v Slov. Bistrici. Slovenska ovadba in izpovedba se piše nemški, samo vabila BO slovenska. V Ljutomeru se vse nemško pro-tokolira in tudi sodbe so take. Le v civilnih pravdah so slovenski zapisniki. V Ptuju se na slovensko ovadbo naredi slovenski zapisnik, če je zastopnik Slovenec, če ga pa ni, pa nemški. Boljše je v celjskem okrožju. Tu se je doseglo,da se precej dosledno piše v civilnih in kazenskih stvareh slovenski, če stranka ni zmožna nemški. Izvzeti so Slov. Gradec, Rogatec ii Laški trg, kjer je vse nemško. Vransko je edini kraj, kjer je vse s' > vensko. Zapisniki 0 rubežu i. cenitvi so povsod vsi nemški. — Slovenskih odvetnikov se boje nemški sodniki in le redne pritožbe kaj iz-d • jo. Pritožbe je pa vlagati na dotično predsedstvo, ker se mora kurzo-vec vedno opravičevati in mu je to zelo sitno.
V nadaljnem poročilu je poudarjal govornik, da se mora doseči, da se vsaka izpovedba zapiše v jeziku, v katerem je oddana. Od tega se ne sme odnehati niti za las. Glejmo tudi za slovenski naraščaj! Slovensko uradovanje pri nadsodišču in na Dunaju se mora doseči. Neodpustljiv nardden greh je, če dela slovenski odvetnik za slovensko stranko nemške vloge, razen če stranka tako želi.
Dr. N o v a k obsoja veliko indo-lenco nekaterih ljubljanskih slovenskih odvetniških pisaren, ki se celo formularjev Zveze ne poslužujejo.
Dr. Kušar poudarja, da je poslati vsako pritožbo ue le predsedstvu dotičnega sodišča ampak predsedstvom vseh višjih instanc. Le slovenske vloge vlagajmo povsodl
Dr. M a j a r o n izreka zahvalo dr. Hrašovcu, ki je že tolikrat podal temeljite informacije s Štajerskega. Predlaga, da so slovenski odvetniki in notarji pod svojo narodno in stanovsko častjo zavezani delati slovenske vloge in pritožbe pri vseh instancah.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljen je bil ves stari odbor per aeelamat ionem, le namesto dr. Srnea. ki je iz Ljubljane odpotovali je bil izvoljen dr. L e s k o v a r.
Pri slučajnostih so bili sprejeti sledeči predlogi:
Odboru se naroči, da deluje na to, da bodo izvidi sodnih zvedencev vedno v jeziku obtoženca. Pismen predlog dr. K r i s p e r j a.)
Prošnja kranjskih odvetniških in notarskih uradnikov, da pristopi Zveza kot ustanovnik njih društvu, se prepusti odboru v rešitev.
Odboru se naroča, da takoj napravi dopis poljskemu drž. poslancu Glabinskemu kot poročevalcu o ju-stičnem etatu, ki se mu zatrdi, da je vse res, kar je dr. Ploj govoril v bud-getnem odseku glede odrekanja slovenskih odločeb pri najvišem sodnem dvoru.  (Predlog dr. Majarona.)
Odboru se naroča, da po možnosti dopošlje vsem slovenskim odvetnikom in notarjem sklep zbora, da mora vsak izmed njih vlagati povsod le slovenske vloge, in se jim naznani tudi imenik sodišč, ki morajo sprejemati slovenske vloge. (Predlog dr. Kokalja.)
Odboru se naroči, da prouči vpra-
šanje glede zavarovalnice za starost in onemoglost odvetnikov in notarjev in stopi v, tem oziru v dogovor s prosto odvetniško organizacijo na Dunaju.  (Predlog dr. Kušarja.)
Izvede naj se zakonitim potom popolna jezikovna enakopravnost z*i vse dežele, kjer prebivajo Slovenei. istočasno ko se izvede to na Cešken^ (Predlog dr. Brejca.) Ta resolucij;, se sporoči ministrskemu predsedniku in obema slovenskima kluboma v drž. zboru.
Odbom se naroča, naj opozori deželni zbor kranjski, kako se v agrarnem postopanja vse izjave zvedencev zapisujejo nemško in da tudi deželna agrarna komisija napravi j a nemška razsodila. (Predlog dr. Majarona.)
Vodstvu finančne prokuratnre v Ljubljani se naznani ogorčenje, da vlaga proti slovenskim strankam \a nemške tožbe, eksekueije itd. (Predlog dr. Kokalja.)
Resolucije občnega zbora iz leta 190;'. s- zopet obnove in dopošljejo niutatis mntandis ministrstvom ter obema slov. parlament, kluboma, ker se zahteve, izražene v njih, še vedno niso izpolnile. (Pretilog dr. Maja rona.)
S tem je bilo zborovanje končano ob 21/, popoldne.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 6. aprila
— Nova metla v deželnem odboru. Nadnpravi tel j u v deželni bolnici se je dovolil dopust do tedaj, da ga deželni zbor upokoji. Njegov posel prevzame pristav Nebenfuhrer. Nova službena pragmatika se ima pripraviti ter takoj predložiti deže nemu zboru v definitivno sklepanje.
— V upravni odbor Dolenjskih železnic je deželni odbor mesto odsto-pivšega cesarskega svetnika Murni-ka poklical deželnega glavarja Su-kljeta.
— Dovozna cesta h kolodvoru \ Tržiču. Zgradba te ceste se doseda.i še ni mogla oddati, ker provzročuj. tvrdka Gassner & Glanzmann nepotrebne sitnosti. Će bi se tedaj kolodvor v Tržiču ne mogel odpreti, kriva bo temu omenjena tvrdka s svojimi pretiranimi zahtevami.
— Trgovska šola v Ljubljani. Deželni odbor se je obrnil do naučne ga ministrstva, da privoli primerno podporo, tako. da se že oktobra učilnica prične. Istotako se je obrnilo do poljedelskega ministrstva za subvencijo k zadružniškemu kurzu. Istotako sta se pozvala trgovska zbornica in mestni svet za primerno podporo.
— Tacenski most. Načrti za nov most so izdelani ter bodo stroški znašali j04.000 k. Most se zgradi, ako se dobi primerna deželna in državna podpora.
— V cestni odbor Višnjegorski
je deželni odbor pozval Ivana Kri stana, posestnika v Šent Roku in Antona   F a j d i g o .   župana v Temenici.
— Železnica Karlo vec-Metlika. Dne 3. t. m. se je začel v Karlovcu politični obhod železniške proge Karlovec-Metlika. Zastopniki mestne občine Karlovške so na predlog mestnega odbornika dr. Kdmunda Lukiniča soglasno in odločno protestirali tako proti značaju kakor proti smeri projektirane železnice ter so ugovore z utemeljevanjem prilo žili zapisniku. Po projektu naj bi se proga gradila kot vieinalna, dočim Hrvaška opravičeno želi, da se na temelju sporazumi jenja obedi državnih vlad in v interesu Hrvaške zgradi proga kot železnica prvega reda na državne stroške, kot nadaljevanje te proge na avstrijskem teritoriju. Projektirana proga bi šla od Karlovca preko Ozlja, dočim želi občina Kar lovec, da bi šla po najobljudenejšili krajih, namreč čez Neretič in Ribnik na Metliko.Todrugo progo je priporočala tudi zagrebška trgovinska zbornica ogrskemu trgovinskemu ministrstvu in hrvaški deželni vladi.
— O je, pojdi no! Piše se nam is Spodnjega Štajerja dne 4. aprila t. 1.: »Slovenski Gospodar« z dne 2. aprila t. 1., to je glasilo delavnega poslanca dr. Korošca, med drugim tudi piše tole: »Korošca se bojite. Ce bi bil takšen političen nesposobnež, kakor sta Ježovnik in Roblek, če bi doma tičal in krave kupoval ali hinel i prodajal ter zato kot poslanec vlakci mastno plačilo, bi vam bilo prav. (Korošec seveda kot poslanec ne vle če plačila!!) Ker pa je spreten in neumorno delaven politik, ki žrtvuje čas in zdravje in denar za kmečko ljudstvo in slovenski narod, (skromen ptič pa je ta Korošec!) zato vam je v napotje in zato ga neprestano oblivate z gnojnico svojih ostudnih laži in obrekovanj. Toda če pomislite, da boste na ta način v našem slovenskem ljudstvu omajali zaupanje do njegovih voditeljev, se močno varate.« — Mi pa pravimo: Slovensko ljudstvo, le pusti se še dalje za nos voditi od ljudi a la Korošec! On se na Dunaju zabava in masti ob dlje-
tali, ki jih vleče, vam pa, , kmet je (iieee le pesek v oči! Ta gromovnik !-■ na videz včasih zaropota ter se dela strašno »narodnega«; ko mu pa baron Beek le z očesom namigne, je ,lični ta zagovornik naših »narodnih« teženj že tudi pod — klopjo. In ;r.k človek se drzne še reči: »da je pden liberalnih gospodov komaj čakal, da je enkrat videl Bevkovo obličje«!
— Gospod    poslanee Pogačnik
jliun z ozirom na našo sobotno notico piše, da ni predlagal povišanja re-Krntnega kontingenta, ampak le normalno dosedanje število vojaških no-incev".
— Soeialno-demokratična stranka sklicuje na torek zvečer v areno
Narodnega doma« shod volileev. Xa shodu se bo razpravljalo o ljubljanskih občinskih volitvah, ki bodo ia mesec.
— Tem pora mutan tur ..... časi se spreminjajo in z njimi ljudje. Dve leti je tega, kar smo poročali, da namerava klerikalno-nemška zveza napraviti za upravitelja dež. bolnice Nemca. Takrat nam je „Sloveneou št. 113 iz leta 1906) pod naslovom :t .Bodoči upravitelj dežalne bolnice" posvetil tako-le:
„Narodu je nedavno pisal: „Izve-ieli smo iz gotovega vira, da se namerava za bodočega upravitelja dež. solniee postaviti nekega nemškega uradnisa, ki ni niti sposoben, niti kvalifikovan za to službo. Baje je to že celo dognana stvar! To bo prvi <ad klerikalno-nemške zveze!" Ej, ti liberalna modrost! „Narodovoi" ku-•ejo klerikalno-nemško zvezo že od zadnjega dež. zbora in srečno so izvohali prvi sad te zveze, a še ta sad je kakor prazen strah — okoli votel, v sredi votel, torej prazen nič. Izvedeli smo iz boljšega vira, nego je bil .Narodov", da je to raco zvalil neki liberalni petelin, zraven se pa lopnil po zobeh, ^Narodov" vir v svoji ne-dosežni budalosti niti tega ne ve, da načelnike deželnih uradov imenuje le deželni zbor na predlog deželnega odbora. V dež. odboru in zboru pa ima veČino nemško-liberalna zveza. Naši poslanci pa bodo gotovo vedeli, kaj naj store in ne bodo za svet vpraševali „Narodovih" učenjakov, da mora Slovenensc dobiti to mesto, o tem pa sploh nI dvoma."
Tako je pisal „Slovenecu v št. 113 iz leta 1906, danes pa je ravno tisti Nemec g. Nebenfuhrer — upravitelj deželne bolnice!
— Štajerski deželni zbor se skliče najbrž velikonočni teden h kratkemu zasedanju, da odobri proračunski provizorij.
— Iz poštne službe. Poštni asistent I. Papež je premeščen iz ^elja v Beljak. — Absolvirani realec Karel Valjavec je imenovan za poštnega praktikanta in dode'jeu pošti v Ljubnem.
VI seja šolskega odseka in V. ožjega odbora vodstva dražbe sv. Cirila in Metoda sta se vršili 30. marca. Pogoji nekega učitelja so nesprejemljivi. Družba torej ne more nanj reflektirati. Vodstvo stopi v zvezo z nekim trgovcem glede razprodaje slovenske kisle vode, ki bo do-našala družbi gmotnih prispevkov. Na interpelacijo, zakaj se Še ni oskrbelo naročenih nabiralnikov, se je dalo pojasnilo, da so to zakrivili tovarne, vsakako pa dobimo nabiralnike prav kmalu in ustrežemo naročilom nemudoma. Tudi na Kranjskem imamo -obmejne kraje", kjer prestavlja rSchu!verein" in „Sudmark" mejnike 2a našo slovensko zemljo. To se mora opazovati in zabraniti vsak poskus prodiranja.
Občni zbor „Prve ljubljanske moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda" se je vršil 1. aprila v društvenih prostorih v „Nar. domu". Blagajnik dr. I. Svetina je predložil račun za 1. 1907. Podružnica je imela 54 pokroviteljev, 42 ustanovnikov, 211 letnikov in 25 podpornikov; nabrala je 856 K 50 v 2 ustanovnim a 20 K, 422 K let-nine, 22 K podpornine, 372 K 50 v Ciril-Metodovih darov). N.vi odbor: Prvomestnik dr. V. GregoriČ, pri-marij in posestnik; namestnik R. Pe-fušek, c. kr. gimn. prof.; zapisnikar
Novak, o. kr. gim. profesor; tamestnik A. Bar tel, c. kr. gim. prof.; blagajnik M. K ari in, o. kr. gim. prof. v pok.; namestnik Al. Tavčar, c. kr real. prof.; odborniki: prof. Fr. V a j da, dr. J. Ž m a v c in št. Podboj. Zastopnikom za veliko skupščino (1908) so bili izvoljeni: dr. V. Gregorič, prof. Fr. Novak, prof. R. P eru Se k, prof. Št. Podboj, prof dr. Svetina, prof. d. J. Tominšek in prof. dr. J. Ž m a v o. Podružnica sprejema tudi zunanje Rodoljube, letnike ali podpornike, slasti tiste, ki bivajo v tujini ali v takih krajih, ki nimajo lastne podružnice; želeti je torej, da bi se tadi rojaki izve slovenske domovine pridno priglašali (pri blagajniku prof. U. Karlinu) kot člani prve najstarejše podružnice potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda.
„Društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko"
izredni občni zbor je bil včeraj 5 t. m. v dvorani hotela pri Južnem kolodvoru (Seidl). Predsednik Kamen-šek otvori zborovanje, pozdravi navzoče, imenuje zapisnikarja in overo-vatelja. Zapisnik o ustanovnem shodu se odobri. Iz tajniškega poročila (tov. Mencinger) posnemamo, da Šteje društvo sedaj 131 rednih, 1 Častnega in 6 podpornih članov. Priredili so se sestanki v N vem mestu, Postojni in Kranju. Glede penzijskega zavarovanja bo za društvenike ugodnejši nadomestni zavod, ki jim bo ob nižjih premijah nudil večje ugodnosti. Najbolj važna za ves stan pa bi bila kolektivna podba. Obžalovati je, da se iz marsikakega kraja še niso poslali statistični podatki, potrebni glede ureditve plač. Društvo je odposlalo 1092 dopisov, peticij, brošur itd., preielo pa 96 dopisov. Tajniško poročilo se je odobrilo in je nato tov PetriČ prečitai peticijo glede obveznega nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah, ker se sedaj odvetniki izgovarjajo na notarje, notarji pa zopet na odvetnike. Petioija je naslovljena na od vetniško zbornico kranjsko, pa se je na predi g tov- Tavčarja takoj odposlala gg. odvetnikom, ki so bili zbrani na občnem zboru Zveze slov. odvetnikov. Blagajniško poročilo je podal tov. Tavčar za trimesečno razdobje, to je od 5. januarja do 5. aprila t. 1. Dohodkov je bilo 620 K 37 v, izdatkov 367 K 91 v, blagajniško stanje je pa znašalo 552 K 46 v. Odredbo vodstva, da naj plačujejo po 60 v mesečnine tovariši, ki imajo pod 100 K plače, tisti, ki imajo pa 100 K ali več pa vsak mesec 1 krono, je občni zbor odobril. Revizorja tov. Kraigher in Rozman sta pregledala vse račune in predlagata absolutorij. Za predsednika je bil zopet izvoljen tov. Blaž Kamenček, v odbor pa tov. Rado Jereb, Avgust P e t r i č , Alfons Mencinger, Ivan Kraigher, Matej Č a d e ž , Pavel H i r s c h -m a n n in Fran Štor; namestnika sta tov. Anton Kocjan in Janko Rozman, revizorja pa tov. Rihard Tavčar in Ivan K o emu r. Volilo je 45 navzočih rednih Čiauov in vsak je volil še z enim pooblastilom. Ker je bil napovedan skupen banket, se je zborovanje prekinilo za ta čas. Pri banketu je napil tov. Mencinger Časnikarstvu, zahvalil pa se je gosp. urednik Ekar, govoril je tudi tov. Christof. V Lincu zaradi nedeljskega počitka zbrani stanovski tova riši so poslali brzojavni pozdrav. Ko se je zborovanje zopet otvorilo, so se volili načelniki odsekov, in sicer za organizacijski in agitacijski tov. Mencinger, za posredovalni tov. Kamenšek, za časnikarski tov. Tavčar, za veselični pa tov. Est Tov. Mencinger je poročal o pri stopu k državni» organizaciji in je občni zbor po daljši debati, ki so se je udeleževali tov. Christof, Tavčar in Petrič, sklenil pristop. V enketo za ureditev plač so se izvolili tov. Tavčar, Petrič, Kamenšek, Christof, Kraigher, Rozman, Cimerman in Blaž Kamenšek. Nato je poročal tov. Christof o ustanovitvi pogrebnega zaklada. Izvolil se je odsek štirih članov (tov. Kocmur, Stor, Christof in Kamenšek), ki naj prouči vse potrebno. Nato seje predsednik zahvalil vsem tovarišem za obilno udeležbo ter mirno, res stvarno zborovanje, zahvalil se tudi časnikarstvu, ki vse k -dar rado podpira društvene težnje in zaključil zborovanje. — Pripomniti je še, da je restavrater g. Seidl postregel z dobro pijačo in okusnimi jedili. III. zabavni večer „Sokola I
V Ljubljani je bil snoči v hotelu pri nŠtruklju" ob tako lepi udeležbi, da so bili vsi restavracijski prostori, ki so bili okusno okrašeni z zelenjem in slovenskimitrobojnicami, nabito polni. Je pa tudi „Sokol I" poskrbel za izborno zabavo na tej prireditvi. Na sporedu je bilo petje moškega zbora, ki je povsem častno rešil svojo nalogo, petje damskega okteta, ki je vsied svojega dovršenega prednašanja Volaričeve „Slovenskim mladenkam" žel vsestransko odobravanje — samo želeli bi bili, da bi nam bile dr a žestne gospodične pokazale svoje ljubke obraze, potem bi bili imeli še več užitka od njih petja — solotočke je pel brat M a tj a n z istim polnim glasom, kot smo vajeni od tega izbor nega pevca, zato mu je pa tudi donela pohvala od vseh strani. Komičen prizor „Strežaj kakor mora biti", ki sta ga proizvajala brata Medic in Počivalnik, komičen dvospev „Odličnjaka", ki je bil v rokah bratov Počivalnika in Fa-bjanija ter burka „Čevljarski učenec", ki so jo igrali in peli bratje Medic, Štamcar in P o či valnik. so vzbudile v poslušalcih salve smeha, saj so pa bile podane tako naravno, kot bi imeli pred seboj res pravega stotnika in strežaja ali Kneftro, Avgusta in Frioa. Med posameznimi točkami in po njih je sviral igralec na klavir s pohvalno vnemo. Moralen
uspeh zabave je bil torej naravnost odličen — upamo, da tudi gmoten ne zaostaja sa njim — in „Sokolu I." gre priznanje, da si je 8 prirejanjem takih večerov pridobil simpatije vsega občinstva, ki vedno mnogobrojneje poseča njegove prireditve. — Na večeru je bilo navzočih mnogo zastopnikov ljubljanskega „Sokola" in „Sokola II." iz Trnovega, med njimi oba starosta, podstarosta itd.
Gledališki veter so priredili nekateri člani slovenskega gledališča v soboto v veliki dvorani hotela „Unioufl". Udeležba je bila jako mnogobrojna. Pevska točke gdč. Groszove, gdč. Škrdlikove, ter gg. Orzelskega, K o n -draokega, Vaverke, V a -šička in Kratoohwila so ob spremljevanju klavirja po kapelniku Benišku našle viharno odobravanje. Ostale točke je absolvirala vojaška godba, ki je istotako svirala i splošno zadovoljnost.
Stavka krojaških pomočnikov. Iz krogov krojaških mojstrov smo dobili dopis, v katerem prosijo svoje odjemalce, naj bi z ozirom na stavko pomočnikov potrpeli in pred prazniki ne naročali novih oblek. S strani krojaških pomočnikov pa nam javljaio, da so danes pomočniki ustavili delo v vseh delavnicah tudi v tistih, kjer so mojstri se že zavezali, plačevati po novi plačilni tabeli. Z ozirom na našo vest o stavki v sobotni številki pripominjamo, da nas je g Fr. Kraigher — in ne g Fr. KreČ — naprosil zabeležiti, da on ni podpisal nove tarife.
Umrl je včeraj popoldne v Postojni v starosti 45 let posestnik gospod Anton LavrenČiČ iz vele-ugledne narodne rodovine notranjske. Pokojnik je bil blaga duša, ki je užival obče simpatije v vseh krogih, ki so ga poznali. Kako zlata duša je bil in kako živ je bil njegov naroden čut, priča njegova posledaja volja. Zapustil je 1000 K za ustanovo za revno šolsko mladino ljudske Šole v Postojni, 100 0 K družbi sv. Cirila in Metoda, 1000 K gasilnemu društvu v Postojni, 500 K ljudski knjižnici v Postojni, 500 K pevskemu društvu „Postojna" in 500 K za „Sokolski dom" v Postojni. Bodi olag in ljub spomin možu, ki je na smrtni postelji mislil na svoj narod in položil tako lep dar na do movinski altar.
Umrl je včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni fotograf Ivan Kotar v Ljubljani. Pokojnik je bil ve-lenadarjen umetnik, ki je napravil mnogo mojstrsko izvršenih posnetkov pokrajin m podob. Posebno omeniti le fino in precizno dovršenih slik ar-heologičnih predmetov, kakor posod in različnih okraskov za deželni muzej nRudolfiaum". Izvršil je svoj čas tudi lepe slike krasnih dvoran deželno vladne palače v Ljubljani. Zapušča vdovo in dvoje nepreskrbljenih otroČičev brez vsega premoženja. Bedi mu blag spomin!
Umrla je v Oberhausenu na Nemškem 24letna Emilija Kader-ž a b e k, rojena Ljubljančanka.
Od Sv. Lenarta v Slov. goricah se nam piše: Ob velikanski udeležbi se je vršil 5 t. m. pogreb tako rano in naglo umrlega tukajšnjega sodnega pristava gospoda Romana Trstenjaka. Pokojnik je bil vnet rodoljub in še le 33 let star ter eden v vseh krogih najbolj čislanin in priljubljenih sodnikov. Bil je še le eno leto oženjen in je komaj pred osmimi dnevi obolel na vnetju obisti, katero ga je spravilo v hladni grob. Bodi mu zemljica lahka!
Lonec srebrnega denarja so
našli pri kopanju vrta učitelja Gai-sonega v Mariboru. V Loncu je bilo 800 do 1000 denarjev, a se še ne ve, koliko so stari, ker so vsi pokriti z zelenim volkom. Najbrž so še iz predrimskih časov. Vtisnjene so na njih podobe živalskih teles.
V Gradcu je danes umrla vdova rajnega kolodvorskega restavraterja v Ljubljani gospa Lujiza Hafner.
Zagoneten samomor. V soboto se je pripeljala z mariborskim vlakom v Gradec kakih 35 let stara, srednje-velika, gosposko oblečena dama ter si najela fijaker j a, da jo pelje na pokopališče. Medpotoma si je pognala v vozu tri krogle v prsi ter bila takoj mrtva.
Umret  je   prišel v Gorico
28letni farmacevt Fr. Eibelmeier z Dunaja, ki je bil j etičen. V goriški bolnišnici je bil samo 12 dni, pa ga je že zajela smrt. Taki slučaji se ponavljal o v Gorici leto za letom. Poskuiena tatvina. V Gorici
so hoteli vlomiti neznani tatovi v pisarno tvrdke Bolafrio, trgovcev z vinom, blizu Koma. Tatove je preplašil eden Bolafnjevih hlapcev. V zidu do pisarne je bila velika luknja.
Samomori V soboto zjutraj se je vrgel z železniškega mosta Jušne železnice med Gorioo in Podgoro I. Spaoapan. Priletel je na kamenje in bil takoj mrtev. Pred tremi leta se je vrgel s istega mosta v globo-oino njegov brat in se tudi ubil.
V Ermin ob italijanski meji sta odšli danes is Gorice 2 kompaniji pelpolka št. 47; ostaneta stalno tam.
Dve novi vojaški diviziji. Ker
pride tekom tega meseca v Trst 4 bosansko -hercegovinski polk, imela bo tržaška garnizija 13 bataljonov vojaštva, zato namerava vojna uprava ustanoviši v Trstu divizijsko poveljstvo. Obenem se namerava v Mariboru nastaniti d vizijsko poveljstvo za kavaijerijo.
Pod vlak se Je vrgel v Trstu kovač Ivan Lipot zaradi neozdravljive bolezni. Prerezan je bil čez pol.
Sprejem v vojaško ilvino-zdravniško visoko šolo na Dunaju- V šolskem letu 1908/09 se sprejme 20 aspirantov popolnoma brezplačno. Prosilci marajo imeti maturo iz gimnazije ali realke, ne smejo biti nad 20 let stari ter se morajo zavezati za sedemletno aktivno službovanje v armadi.
ČudttO jagnje. Posestniku Antonu Sanku v Lunu na Hrvaškem se je rodilo jagnje brez dolnje čeljusti in jezika, goltanec mu je pa naraven. Na gornji čeljusti ima pod nosnicami odprtino 3 cm dolgo in 2 cm široko, okrog in okrog obra-ščeno z dlako.
Kon|a splašila sta se včeraj hlapcu Francetu B^čaju pr^d LovŠi-novo gostilno v Gradišču št. 13, ko je Šel ta v gostilno nekaj vprašat, ter dirjala dalje proti „Zvezdi". Zadela sta v voz nasproti vozečega se mesarskega mojstra g. Ivana Starina s tako silo, da je ta padel z voza. Pred Schrevevo pekarno sta zadela plaha konja Še v nek drug voz, česar posledica je bila, da sta razbila pri Schrevevem izložbenem oknu '240 K vredno šipo Konja «o takoj nato ustavili. G. Schrev je bil za šipo zavarovan.
Mostnice so začele goreti dne 4. t. m. po 1/22. uri popoldne na železniškem mostu, ki vodi čez Gru-barjev prekop. Ogenj sta opazili in pogasili delavka v tobačni tovarni Frančiška Rebernikova in žena želez, čuvafa Marija Novraškova. Mostnice so se bile vnele od isker, ki so padale iz strojevega dimnika.
Lov na kokoši je te dni napravil neki tukajšnji posestnik. Kokoši so ga jezile s tem, da so mu hodile brskat na vrt in ko jih je zopet videl, da se bližajo svojemu cilju, je vzel flobert puško in jih začel streljati. Posebno poceni ta lov baje ne bode.
Delavsko gibanje. Včeraj je
prišlo iz Amerike 300 Hrvatov in Slovencev. 400 Lihov je šlo na Spodnje Avstrijsko in Ogrsko, 50 jih je ostalo pa v Ljubljani in se jih deloma odpeljalo na Dolenjsko. — V soboto je šlo 182 Lahov na Dunaj in v Budimpešto, 10 jih je ostalo v Ljubljani, 24 jih jih je šlo v Kočevje, 15 Hrvatov se je povrnilo pa iz Nemčije.
Izgubljene in najdene reči.
Postrežnioa Frančiška Podlesnikova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Ga. Marija Pretnerjeva je izgubila srebrno iensko žepno uro z zlato verižico. — Šolska učenka Terezija Jelleuova je našla srebrno uro z verižico. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden suknjič, usnjata torbica volnata ruta, jopič in črna torbica s proprie-tetami.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7., in 8. zvečer.
Drobne novice.
— Splošni štrajk v Rimu in
drugih italijanskih mestih je končan.
— Dva anarhista so zaprli v Debreoinu. Imenujeta se Mezofato in Taziano ter sta baje kamnoseka. Pri njima so našli bodala in revolverje.
— Afera Rochette. Tritisoč delničarjev Rochettejevih bančnih podjetij je izreklo na sestanku zaupanje Roohettiju. Obenem so zahtevali, naj se Rochette takoj izpusti. Ta sklep se izroči senatorjem in poslancem.
— LuCCbeni, morilec oesarioe Elizabeto je v ječi v Ženevi neozdravljivo zbolel ter ni upanja da bi ozdravil.
— Grof Szechenvi, soprog milijonarke Vanderbilt, se je pritožil pri budapeštanski policiji, da nima miru pred prosilci. Policija mu je dala na razpolago dva detektiva.
— Češki vrbovni deželni maršal postane baje namesto /kneza Jurija Lobkovioa princ Ferdinand Lobkovio.
— Poklonite* otrok oosarju
bo dne 21. maja, ob neugodnem vremenu pa dne 23. maja v Schon-brunnu. Poklonit ve se udeleži 40.000 učenoev in učenk.
— Kovano je zbolel grof
Lonyay, soprog bivše prestolona-slednioe Štefanije.
Slovenci In Slovenke! ne zdhite dražbe sv. Orilo hi Metodo!
Telefonsko in brzojavna porodio.
Volitev župana na Vrhniki. Vrhnika 6. aprila. Zdravnik dr. Janko Marolt, po dejanjih klerikalec, po mišljenju liberaleo, je izvoljen županom. So pač taki časi zdaj !
Načelniki klubov pri ministrskem predsedniku.
Dunaj, 6. aprila. Načelniki klubov so imeli danes ob 2 v prisotnosti ministrskega predsednika barona Beoka sejo, da se sporazumejo glede dnevnega reda pri prihodnjih sejah.
Za 6«st Le*a Tolstega.
Dunaj, 6. aprila. V današnji seji poslanike zbornice bo poslanec dr. Hlibovicki stavil na predsednika dr. Weisskirchnerja vprašanje, ako je voljan dati ukor poslancu Bielochlaweku radi podle žalitve Leva Tolstega, izreči svoje obžalovanje o dogodku in preskrbeti, da se v parlamentu ne bodo vlačile v debato privatne, neudeležsne osebe.
Dr. Kramtf odloži mandat.
Praga, 6. aprila. IzvrŠevalni odbor mladoćeske stranke je d:bil obvestilo, da bo dr. Kramar z ozirom na napade na njegovo osebo glede politike, ki jo je on mavguriral, o d-ložil svoj državnozborski mandat in se stalno preselil na Rusko v Krim.
Tirolski deželni zbor.
Dunaj, 6. aprila. Tirolski deželni zbor je sklican na kratko zasedanje na torek dne 21. t. m.
Potrjena obsodba. D ona j, 6. aprila. Komo poveljstvo je dobilo obvestilo, da je prizivno sodišče potrdilo sodbo, s katero je bil Goldschmil, ki je v arsenalu ukradel 32.000 kron, obsojen na 3 leta težke ječe.
Vses'ovanski kongres
Praga 6. aprila. Odposlanec pe-trogradske dume Volodimirov je konferiral z raznimi odličnimi faktorji glede vseslovanskega kongresa. V principu se je sklenilo, naj se ta kongres skliče v Prago. V kratke se pokličejo v Prago zastopniki vseh slovanskih narodov, da se sporazumejo glede programa tega kongresa.
Zadnji poljski shod v Berolinu.
Berolin 6. aprila. Včeraj so Poljaki priredili v Berolinu velik političen shod, ki se ga je udeležilo 2000 oseb. Na shodu so ostro obsojali barbarsko protipoljsko postopanje pruske vlade. To je bil zadnji poljski shod v Berolinu, na katerem se je še smelo govoriti poljski.
Italija za balkansko železnico. Rim, 6. aprila. „Corriere d' Ita-liau potrjuje vest, da se bo Italija udeležila zgradbe balkanske železnice preko Srbije s kapitalom 45 milijonov frankov. Cela železniška proga bo stala 90 milijonov. Ves kapital bo dala na razpolago neka francoska družba. Glede zgradbe železnice se je doseglo popolno sporazumljenje med Rusijo, Italijo, Francijo in Srbijo. Morite* Armenca/
Carigrad 6. aprila. V Vanu so se prigodili veliki protiarmenski izgredi. Turški mob je umoril 60 Armencev, 50 pa težko ranil. Izgredov so se aktivno udeležili predsednik okrožnega sodišča, poštni ravnatelj in dva orožniška častnika.
Bomoa v sultanovemu haremu]
Carigrad 6. aprila. V sultanovem haremu v Ildiz Kiosku so našli bombo, tehtajočo 10 kilogramov. Kdo je bombo prinesel v harem, se ni moglo dognati. Mnogo haremskih dam in evnuhov je bilo aretovanih.
Finlandski deželni zbor — raz-pušten.
Helsingfors 6. aprila. Deželni zbor je r*zpuščen s carskim ukazom z današnjega dne. Nove volitve bodo 1. julija, novi deželni zbor pa bo sklican 1. avgusta.
Angleški mmis rs'i predsednik de misloniral.
Pariz 6. aprila. Iz Biaritza, kjer biva sedaj kralj Edvard, javljajo, da podal ministrski predsednik Camp-bell-Bannermann demisijo. Kralj je poklical k sebi državnega tajnika A8quitha.
Poslano/)
štrajkujočim krojaškim pomočnikom v LJubljani
Imam krojaškega pomočnika, ki dela že 3 leta pri meni. Ves ta čas je služil vsak teden (delavni čas 10 ur) po 40 do BO K.
To je jasen dokaz, v koliko je potrebno zvišanje plač.
V Ljubljani, 4. aprila 190&
1230 Fr. Kraigher
_ krojaški mojster.
• Za vsebino tega spisa Je uredništva odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa.
Sin na vodo. topi sečno kislino.
Prirodni natrontko-Htionski vrelec proti mečni kistit*i,jm*tim*, sečnemu toku, melod-iu črevesnim k* tarom, bolemnim u» mehurju ln ledtmM. — Naprodaj povaod. t pri MI Imel rt kiisincrjii \)
VITA
Za otroke
in odrasle
Izvrstna hrana za zdrave in slabotne otroke vsake starosti, kateri so v razvoju zaostali. — Pospešuje rast miši-
ce vja in kosti. Zabranjuie in odstranjuje
kakor nobena druga stvar drisko, bruhanje, črevesni *atar itd
„Der Saugling" jako poučna knjiga, je dobiti brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. KUFERE, Dunaj I.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 31. marca: Luka Uranič, trgovski sluga, 50 let, Hrenove ulice 17.
Dne 1. aprila: Ivan Demšar, posestnikov sin, 5 in pol leta, je potoma v bolnico umrl za davico.
V vojaški bolnici:
Dne 3. aprila: Josip Kiendl, trobentač, 23 let.
Meteorologlino porodio.
Vtttna n&d morjem S0t>. Sredcji Braco! tlak 7E6-0 ■*»
"O
opaso ranja
Stanje baro metra ▼ mm
d -
S ^ o. ►
a -
Vetrovi
Neb«
4. ! 9. zv.
5 J 7. zj.
7332 729-7
2.pop. 7283
8*0. si. jzahod del. jasno
2*9 j si. ssvzh. dež 7*7 si. svzhod oblačno
6.
9. av.
7. zj. 2. pop.
728 5     2-2 j brezvetr. j
728- 3     0 7 si. jzahod de*
729- 8 :    9 4 si. svzhod del. jasno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura: 8-1" mm in 4-3 mm; norm. 75° in 7*7°. Padavina v 24 urah 9-7J mm in 39 4«.
Včeraj proti večeru blisk in grom, ponoči sneg.
Rodbine Lavrenčičeve, Domi-celjeva, Šaplava in Kraigherjeva
naznanjajo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih iskreno ljubljeni brat, oz. svak in stric, gospod
_ Anton Lcurenčlč
[posestnik
včeraj, dne 5. t. mX ob polu štirih popoldne po daljši bolezni, previden s tolažili sv. vere. v 4"). letu starosti mirno preminil.
Pogreb dragega nepozabnega rajnika bode v torek, dne 7. aprila t, 1. ob štirih popoldne iz mrtvaščnice na tukajšnjem pokopališču. 12^9
Bodi mu blag spomin!
V Postojni, dne 6. aprila 1908.
(Mesto vsakega posebnega naznanila.)
(i. 10.000
naj blagovoli poslati svoj naslov.
1221 F.
Fužina za?kose sprejme mlade a * (spretne_
Kadi preselitve so Odla takO| alt
«1
soba s kuhinjo
Poizve se na BlehvelSOVi C« S ti
št. U v III. nadatr 1200-2
Učenec
poštenih staršev 86 sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri Franu Božičku v Spodnji Idriji.
1225-1
ki je vešč vrtnarstva ali pa je koči-jaž, oženjen in brez otrok, se sprejme takoj. 1186-3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Ordinacija od 9.-11. dop
les Telefon štev 4*.
Krasne
BLUZE
SO
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, peri o In otročje oblekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIĆ
por- Bučar
STARI TRS it 28.    , ..
v JŠ
•••f||v veliki izbiri .\ priporočaj po nizki ceni
Anton Šare
Ljubljana 974.7 Sv. Petra cesta št. 8.
:: Izborno delol ::
Miake eene.
Hitra postrežba.
Priporočam za gospode obleke, površnike, pelerine L t d. — Naročila dežele točno in vestno.
Oes. kr. avstrijske državne Zeleznsoe
Izvod iz voznega reda
Veljaven od dne 1. oktobra 1907 leta.
Odhod is L|nbl|ane Ini. zaLi
05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. že!., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
'07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
5-oe predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
t*40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žet, Trs drž. žeL. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. ».45  popoldne.   Osebni  vlak  v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žei., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. • iO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. '35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
o-«0 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is LJubljane dri. kolodvor i
/■-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. *-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik :o*50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sami ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
r i
i
I
fužinske kovače
pod ugodnimi pogoji takof v trajno delo.
Prošnjiki naj se obračajo na fužino Zeilinger v Himmelbergu na Koroškem. 1228-1
TN/flirT
i tremi tečaj* in s pefovte£ zemlio v vest lovili* pPi podgradn v
***?m z lepo lego, 80 proda radi premesfienja pod zelo ugodnimi pogoji.
Več se poizve pn g. Mikoiiču v Bazovici prt Trstn._1227
Dobro idoča stara
žpeceru. trsoDinn, prodaja žganja in gina ter Min
nasproti velike cerkve na glavni cesti ▼ obljudenem kraju (zdravilišče) se zaradi rodbinskih razmer pod povolj-nimi pogoji takoj proda. Letni promet TO-80 000" kron. nerj-^S Kje, pove uprav. „Slov. Naroda**.
Isdajatelj in odgovorni urednik-. Eastb Pust dal em lek*
Dok od • L|nhl|ana fu*. ioL:
e-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, 8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-15 predpoidne.  Osebni vlak   iz Prag-
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc
in Trbiž, Gorice drž, žel., Jesenic. 2-32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« 4-38 popoldne. Osebni vlak Iz Beljak*
juž. žel., Trbiž*   Celovca, Beljaka (čer
Podrožčico) Gorice drž. žel. Trsta drž
žel. Jesenic. e*eo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 xveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-48 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka ju*
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel
Jesenic.
ji 00 ponodl. Osebni vlak iz Trbiža. C« lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trat drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Lfnbliane dri. kolodvori
6-48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. io-88 predpoidne. Osebni vlak Iz Kamnik« 8-'0 zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. o-oo peneOt. Osebni vlak iz Kamnika. iS« v ob nedeljah ln praznikih meseca oktobra.:
(Odhodi ln dohodi so naznačeni v sred?);* evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstr
•
Primožič
1220—1
mizarski mojster
CJubtjana, JCilšerJeve ulice štev. 5.
Izdeluje vsa stavbna in pohištvena dete« oprave goatilen, hotelov in proda|alnle. — Hftftvtt in proračun! brezplačno.
— Preskrbuje vse vrste parketov m dešftie la tla, n|tk polaganje in voštenje, kakor tudi poprave starih in snaienje
o o o o o stanovanj tu in na deželi. o o o o o Prodaja in pošilja tudi po posti doMaČe VOiČUo (kuhani vosek).
Solidno delo, točna ln cena postrežba.
test spretnih
kovačev
in štiri
ključavničarje
sprejme takoj vodstvo premogokopa trboveljske premogokopne dražbe v Zagorju.
1222 1
M M
<N M
m
M
M M
M «
«
u
¥
M
oj *
frVTTTTTfrTVTTTTtttVT*
Pozor!
Kavarna ,Leon'
V Ljubljani S9ŽI4
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek-o  o   tričnl klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik.
ladijska agtntnra 1205 *
v inozemstvu išče zanesljivega«nastavljene*
za železniško službo in nekoliko korespondence, ne preko 35 let starega ; potrebna je slovenščina ali hrvaščine. Prednost imajo ponudniki, ki so Že bili v Severni Ameriki. Išče se tudi spreten stroke vajen akviziter, ki temeljito pozna avstrijske in severoame-riške razmere. Pismene ponudbe s popisom življenja in fotografijo pod „R. K. 1465" na firmo Haasensteln & Vogler, A -G. Inomost.
Vabilo
na
občni zbor.
Odbor za preddela železniške proge Škofja Loka-Železniki vabi najvljudneje vse častite p. n. Člane odbora in vse, ki se za to gradbo zanimajo, na občni zbor, ki se priredi
na cvetno nedeljo, dne 12. t. m.
ob 3. popoldne
v gostilni gosp. iTholerjo v Železnikih.
Dnevni rod:
1. Poročilo o dosedanjem delovanju.
2. Posvetovanje in sklepanje o nadaljnih
korakih, posebno glede sestave posebnega načrta in o sredstvih.
3. Volitev načelništva, in sicer načelnika
namestnika in blagajnika.
4. Eventualni predlogi.
Glede na važnost položaja se prosi za obilo udeležbo.
Stara loka, dne 30. marca 1908. Za odbor: Karel vitez Strabl
1224 t. č. načelnika namestnik.
Moderci
I 1128—2
v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. — Plan^ete peresa (j jef^la,  trakove, vrvice itd. ima v največji izbiri
vedno v zalogi
P. Mpgdić, Ljubljana, Prešernove ul. T.
Samo do 18. aprila t. 1.
z
8
2
J*ajt ovcjSa in najfinejša konfekcija xa dame, gospodo, deklice, dečke in otroke se prodaja čudovito cene
»Angleško skladišče oblek", 0. Bernatović
v Lj u Dijani, Mestni trg štev. 5.
Veletrgovina dal mati askega vina
Br. Novaković
Telefon s t. 244. JL, JULat>l J EklOL &L Telefon št, 244,
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domaČi tropinovec, konjak, slivovko itd.
po primernih cenah. 910—8
- Ceniki ln vzorci poštnine prosto. -
Parna pralnica in likatnica
(z motornim obratom) 4090-11
C J. Hnmonn v Liublpi.
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje ven kaj.
PenioseJuKouoruJe. Zmernecene. Perilo Kakor noao-
in tisk »Narodne
2084