Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Uredba o ustanovitvi in ureditvi državne razredne, loterije za podpiranje narodnega gospodarstva. — Naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo: o meroizkusnih pri' stojbinah ; o premestitvi metliškega meroizkusnega urada v Črnomelj. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujejo prisedniki v sosvet občinskemu gerentu v Zgornjem Št. Jakobskem dolu. Naredba poverjeništva za pravosodje o tarifi za pristojbine notarjev kot sodnih komisarjev. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo, s katero se za občini Koprivnik	pri	Kočevju	in Kokarje uveljavlja naredba celokupno deželno vlade za Slovenijo o pravici občin do posega	po stanovanjih. —	Razpis	živinozdravniškega mesta
v državni žrebčarni	na	Solu pri	Ljubljani. Razglas glede iztibotapljanja blaga iz obmejnih krajev v inozemstvo. Izpremembe	v osebju. Tedenski izkaz	o naznanjenih nalezljivih
boleznih na ozemlju	deželne vlade za Slovenijo (od dne 13. do dne 19. julija 1919.). — Razglasa delegacije ministrstva financ za	Slovenijo in Istro :	o predmetih, ki se smejo uvažati;
o postopanju z uvozniki, ki niso legitimirani trgovci. — Razglasi raznih drugih uradov	in oblasti.
578.
V imenu Njegovega Veličanstva
I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
AleJtsa-nder»
prestolonaslednik
na predlog Našega ministra za poljedelstvo in po zaslišanju Našega ministrskega sveta predpisujemo to
Uredbo o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva.
Člen 1.
V kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev se ustanavlja državna razredna loterija s sedežem v Beogradu.
Člen 2.
Državna razredna loterija je avtonomna ter je podrejena ministrstvu za poljedelstvo.
C 1 e n 3.
Državna razredna loterija ima svoj upravni odbor v Beogradu in svoja poverjeništva v Zagrebu,^Ljubljani, Dubrovniku, Cetinju, Skoplju, Sarajevu in Novem sadu.
Člane upravnega odbora in poverjeništev imenuje ter jim določuje dnevnice in tantieme minister za poljedelstvo.
Člen 4.
Za izvrševanje poslov ima državna razredna loterija to-le osebje: direktorja, šefe oddelkov in potrebno število uradnikov. Imenuje jih ter jim določuje plače in tantieme minister za poljedelstvo na predlog upravnega odbora.
Zvaničnike, diurniste in sluge imenuje direktor.
Direktor, šefi oddelkov in uradniki državne razredne loterije so povsem enaki ukaznim državnim uradnikom. Izvzeti so edino v tem, da ne prispevajo za pokojnine svojih vdov in otrok v vdovski fond državnih uradnikov. Prispevajo za pokojnine svoje, svojih vdov in otrok v pokojninski fond uradnikov državne razredne loterije po predpisih uredbe o tem fondu, ki jih je odobril in potrdil minister za narodno gospodarstvo s svojo rešitvijo Tbr. 2836 z dne 4. julija 1900.
C 1 e n 5.
Natančnejša pravila o ureditvi razredne loterije, o področju in delu upravnega odbora, poverjeništev, direktorjev, šefov oddelkov in drugega osebja, o njih dolžnostih in pravicah predpisuje minister za poljedelstvo.
Člen 6.
Po odobritvi ministra za poljedelstvo bo državna razredna loterija poluletno izdajala za eno »rebauje največ do 100.000 (stotisoč) celih srečk.
Ena polovica izdanih srečk mora biti izžrebana z dobitki.
Člen 7.
Minister za poljedelstvo na predlog upravnega odbora in v zvezi s členom 6. te uredbe določuje število srečk enega žrebanja, predpisuje njih ceno, izžrebni načrt, splošna pravila o prodaji srečk in izplačilu dobitkov, kakor tudi pravila za -pooblaščene prodajalce srečk.
Člen 8.
Od vplačila vsake cele srečke in vsakega razreda se pridržuje za račun države 20 % (dvajset odstotkov) in največ do 2 (dveh) dinarjev kot pisarina.
Člen 9.
Iz kosmatega dohodka, ki se dobiva po členu 8. te uredbe, in po odbitku nagrade pooblaščenim prodajalcem srečk se "pokrivajo vsi stroški državne razredne loterije.
C leni 0.
Od čistega dohodka vsakega žrebanja srečk, kateri se dobiva po členu 9. te uredbe, se odkaže 10 % (deset odstotkov) rezervnemu fondu državne razredne loterije, kateri služi za pokrivanje njenih eventualnih poslovnih izgub. Iz tega fonda se more vzeti potrebna vsota za zgradbo novega poslopja državne razredne loterije.
Členil.
Ostanek dohodkov državne razredne loterije se daje na razpolago ministru za poljedelstvo.
Po odobritvi ministrskega sveta bo minister za poljedelstvo ta ostanek dohodkov uporabljal preko vsot, dovoljenih mu v proračunu, edino za podporo narodnega gospodarstva.
C 1 e n 12.
Pooblaščeni prodajalci srečk državne razredne loterije dobivajo kot nagrado za svoj trud največ do 10 % (deset odstotkov) od vplačila vsake cele srečke in vsakega razreda po predpisih pravil za pooblaščene prodajalce.
Pooblaščeni prodajalci srečk so oproščeni plačevanja poštarine za pisma, depozite, taks za depeše in vobče vseh davščin po zakonu o taksah —- v poslih za državno razredno loterijo.
Člen 13.
Izdajanje srečk je izključna pravica države.
Izjemoma more minister za poljedelstvo na predlog upravnega odbora odobriti prirejanje loterije društvom za dobrodelne in gospodarske namene.
V teh primerih more minister za poljedelstvo srečke in pravila za žrebanje oprostiti plačila takse.
Člen 14.
Od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, je v naši državi prepovedano prodajanje in hranjenje tujih srečk in promes vohče.
Izjemoma je dopuščeno hranjenje tujih srečk in promes zaradi osebne udeležbe pri žrebanju tujcem, ki potujejo skozi našo državo ali se kot tujci začasno barijo y njej.
Člen 15.
Ovaditelju ali zalotitelju tistega, ki zaradi prodaje ali zaradi osebne udeležbe pri žrebanju hrani prepovedane tuje srečke ali promese, pripada kot nagrada po ena četrtina globe, ki jo v zmislu te uredbe plača tihotapec. Ako je ovaditelj in zalotitelj ena in ista oseba, mu pripada polovica plačane globe.
Prodajanje in hranjenje tujih srečk in promes more minister za poljedelstvo odobriti, ako hi bila od tega zavisna prodaja naših srečk in promes državnih ali humanitarnih društev v dotičnih tujih državah.
Prepovedano je trgovanje s srečkami na odplačilo po pogodbah ali odplačilnih listinah ali ustanavljanje loterijskih združb kot trgovskih podjetij posameznikov.
Kdor ravna zoper to, se kaznuje z globo po členu 16. te uredbe.
C 1 e n 1 6.
Kdor se zaloti, da zaradi prodaje ali zaradi osebne udeležbe pri žrebanju hrani prepovedane tuje srečke in promese, se kaznuje s 100 do 1000 (sto do tisoč) dinarji globe; tudi se mu vzamejo srečke in promese.
Ako bi obsojena oseba te globe ne mogla plačati, se ji izpremeni globa v zapor, pri čemer se en dan zapora računi za vsakih 10 (deset) dinarjev globe.
Člen 17.
Postopanje zoper zlorabe po tej uredbi izvršujejo pristojne policijske oblasti na tožbo državne razredne loterije, obsodbe po njih pa izvršuje na podstavi aktov minister za poljedelstvo.
ClenlS.
Ta uredba stopi v veljavo, čim jo kralj podpiše, ter ima moč zakona; takrat izgube veljavo vsi zakonski predpisi, ki so ji nasprotni.
V Beogradu, dne 8. julija 1919.
Aleksander s. r.
Minister za poljedelstvo:
Gluhič s. r.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
579.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
o meroizkusnih pristojbinah.
Člen 1.
Pri meroizkusnih uradih se bodo pobirale nastopne meroizkusne pristojbine:
Pristoj-
Predmet	bine
K v
I.	Dolžinske mere.
1	1 ankc (precizijske) mere iz kovine . 2 —
Za preizkušnjo razdelbe za vsako, tudi nepopolno stwkkio razdelbenih črt se računi ...\......................1 —
P r e d m e t
2.	Navadne mere iz kovine, 2 metra
dolge.............................
1 meter dolge.....................
fiz drugih tvarin, 5,4,2 metra in manjše
3.	Mere za krojno blago, na centimetre
razdeljene........................
4.	Trakovne mere iz kovinske pločevine
za vsakih 5 metrov................
za 2 metra in za 1 meter..........
5.	Konjske mere................. . .
Ako ima dolžinska mera več razdeli),
se pobira meroizkusna pristojbina za vsako razdelbo posebe.
II. Tekočinske mere in mere za suho blago.
100 litrov..........................
60 in 50 litrov......................
25 in 20 litrov......................
10 in 5 litrov......................
2 in 1 liter.........................
Vsaka manjša mera....................
III. Sodi.
Do 60 litrov........................
Od 60 do 120 litrov ...".............
Od 120 do 200 litrov................
Za vsak nadaljnji, tudi nepopolni hektoliter ..............................
Ako se izvrši merjenje sodov izvun urada, se zniža pristojbina za 20 odstotkov.
Ako se sodi ne prevzamejo dva dni po preteku uradno določenega dne, se pobira zanje skladarina 10 v od vsakega, tudi nepopolnega hektolitra in dne.
IV. Kazinske deske (štrihovniki). .	.
V. Uteži.
a) Trgovske in poštne.
50 kilogramov........................
20 kilogramov........................
10 in 5 kilogramov...................
2. 1 in % kilograma..................
20, 10 in 5 dekagramov...............
Vsaka: manjša utež...................
b)	Tanke (precizijske) in karatne
uteži.
20 kilogramov........................
10 in 5 kilogramov .	..............
2, 1 in Vz kilograma.................
200, 100 in 50 gramov............. .
Vsaka manjša utež....................
c) Za predivo.
Vsaka utež .........................
VI. Tehtnice.
a)	E n a k o r o č n e tehtnice za
trgovski promet.
Pri enostranski nosilnosti do 5 kilogramov .............................
Večje do 20 kilogramov...............
Večje do 50 kilogramov...............
Večje do 100 kilogramov..............
Za vsakih nadaljnjih 100 kilogramov,
tudi nepopolnih...................
Schemberjeve registrujoče tehtnice za
premog ...........................
Za preizkus dveh tehtničnih skledic pri tehtnicah do 20 kilogramov nosilnosti Pri večjih tehtnicah.................
b)	E n a k o r o č n e tehtnice za
tanko mero.
Do 500 gramov enostranske nosilnosti .
Večje do 5 kilogramov................
Večje do 20 kilogramov..............
Večje do 50 kilogramov..............
Večje................................
c)	Branjevske tehtnice .	.	.
d)	T e h t n i c e z vrhnjimi skledicami in rimske ali tehtnice s k e m b 1 j e m dvakrat toliko kakor pod a).
Pristojbine K v
2 —
1 —
1 —
—	30
1 —
—	50
—	50
4 —
3 — 1 50 1 —
—	70
—	30
— 60 1 20 2 —
— 50
— 20
2 — 1 —
—	50
—	30
—	20 — 10
2 — 1 —
—	50
—	30
—	20
— 20
1 —
1	50
2	—
2	50
1 —
3	—
— 20 — 30
1	50
2	50
4	—
5	— 10 —
— 50
Pristoj-
P r e d m e t	bine
K v
e) Strasb urške tehtnice-mo-s t o v n i c e in tehtnice raznih
sistemov.
Do naj večje nosilnosti 50 kilogramov . 3	—
Od 50 do 250 kilogramov................4	—
Od 250 do 500 kilogramov...............6	—
Od 500 do 750 kilogramov...............8	—
Od 750 do 1000 kilogramov.............10	—
Za vsakih nadaljnjih, tudi nepopolnih
1000 kilogramov več................5 —
Za preizkus vztegov z lestvicami, dopuščenih pri tehtnicah-mostovnicah, se računi še 1 K za vsako lestvico.
f)	N e e n a k o r o č n e d e s e t i n s k e (decimalne in centezimalne) tehtnice.
Kakor pod a).
g)	T e h t n i c e s k a z a 1 c e m (tehtnice-nagibnice). Dvakrat toliko kakor pod e).
h) Avtomatične tehtnice.
Temeljna pristojbina.................20 —
Za vsak, tudi nepopolni stot (100 kg) največje nosilnosti..................5 —
i) Vzidane c e n t e z i m a 1 n e m o -s t o v n i c e.
Pri tistih, ki so se preizkusile že v tvornici, ko se postavijo na mesto njih uporabe, za ponovno preizkušnjo tretji del pristojbine.
VIL Aparati za merjenje tekočin (n. pr.
petroleja, piva itd.).
Temeljna pristojbina....................2 —
Za vsako mero...........................1 —
VIII. Votle mere za leseno oglje,
šoto itd.
Temeljna pristojbina.......................1	—
Za vsak hektoliter vsebine.................—	30
IX. Čebri.
Dvakrat toliko kakor za sode in za vsako premerjeno razdelbo .	.	.	. — 50
X. Posode za mleko.
Z že razdeljenim merilom za vsakih
5 litrov.................................—	40
Ako se merilo razdeli v uradu, za vsakih 5 litrov...................................—	80
XI. Aparati za merjenje mleka.
Za-vsakih pet litrov.......................—	60
XII. Steklenice.
Temeljna pristojbina	....... —	50
Za vsak liter..............................—	10
XIII. Reservoarji.
Temeljna pristojbina......................25	—
Za vsak hektoliter........................i	—
XIV.
Mere za viziranje tekočinskih posod . 1 50
XV.
Stroji za merjenje usnja.............80 —
Člen 2.
Kadar predmet ne odgovarja veljajočim meroi'zkusnim zakonom, se zavrne; tedaj se zniža pristojbina na 50 odstotkov.
Ako se predmet zavrne že brez preizkušnje po pregledu, se zniža pristojbina na 10 odstotkov.
Prav tako se zniža pristojbina na 10 odstotkov, ako se pri sodih ali pa pri čebrih pokaže pri preizkušnji, da posoda pušča. Vsa vsebina se ceni približno in na podstavi te cenitve se za-računi pristojbina.
Člen 3.
Za vsako opravilo1 izvun urada, katero se je izvršilo na prošnjo stranke, sme meroizkusnik zaračuniti dnevščino in potne stroške kakor uradnik XI. činovnega razreda; ta znesek plača stranka le na poziv deželnega knjigovodstva v *
Ljubljani deželni blagajni v Ljubjani po do-poslanem čeku poštne hranilnice.
C 1 e n 4.
Obenem se razveljavljajo vsi dosedanji predpisi o meroizkusnih pristojbinah, kolikor so s to naredbo predrugačeni.
Člen 5.
Naredba stopi v veljavo dne 1. avgusta 1919. *
l’ri večjih meroizkusnih uradih v Sloveniji se preizkušajo1 tu navedeni predmeti, pri manjših uradih samo sodi in čebri.
Po potrebi in možnosti se uredi meroizkusni urad v Ljubljani tako, da bo mogoče preizkušati tudi manometre, areometre, alkoholometre, toplomere, plinomere, električne števce i. dr.
Interesenti naj se obrnejo v tej zadevi na meroizkusno nadzorništvo v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 23.junija 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Golia s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verstovšek s. r.
580.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo.
Meroizkusni urad v Metliki je premeščen v Črnomelj.
V	Ljubljani, dne 23. junija 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Golia s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verstovšek s. r.
58!.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se imennjejo prisedniki v sosvet
občinskemu gerentn v Zgornjem Št. Jakobskem
dolu, okraj mariborski.
Za prisednike v sosvet občinskemu gerentu v Zgornjem St. Jakobskem dolu se imenujejo: Mihael Ornik, Franc Roj mlajši, Alojzij Brač k o, J anez Troj ne r in Aloj zij D u g o -n i k mlajši — vsi posestniki v Zgornjem St. Jakobskem dolu.
V	Ljubljani, dne 26. julija 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjenik za notranje zadeve:
Golia s. r.
582.
Naredba poverjeništva za pravosodje o tarifi za pristojbine notarjev kot sodnih komisarjev.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917., drž. zak. št.307, se ukazuje:
§ I-
Za odmero pristojbin, ki gredo notarjem za njih delo kot sodni komisarji, velja nastopna tarifa.
Ob posebnem trudu je dopustna zvišba tukaj določenih postavk. Nasprotno pa sme sodnik iz važnih vzrokov pristojbino tudi znižati, zlasti ako je z ozirom na znesek čiste zapuščine po tarifi očitno previsoka.
§ 2.
Tarifna postavka obseza tudi nagrado za opravke in pripravljalna dela, ki so^ navadno združena s takim opravilom, posebno za informacijo, za poizvedovanje pri sodiščih, zlasti v zemljiški knjigi ali pri drugih krajevnih uradih.
§ s-
Pristojbine je odmerjati v zapuščinskih stvareh vobče po višini zapuščinske imovine, pri inventurah, cenitvah in dražbah pa po vrednosti predmeta, na katerega se nanaša poslovanje.
h
§ 4.
Ce vrednost imovine, na katero se nanaša opravilo sodnega komisarja, ne preseza 600 K, morajo notarji opravljati poverjene jim uradne posle brezplačno.
§ 5.
Pristojbina za smrtovnice znaša pri vrednosti
nad 600 K do vštetih 10.000 K . . . . 10 K, nad 10.000 K do vštetih 50.000 K" . . . . 20 K, nad 50.000 K................................30 K.
§ 6.
Pri inventurah, cenitvah m dražbah pristoja notarjem za vsako potrebno uro poslovanja pri vrednosti
nad 600 K	do	vštetih 5.000 K .	. . . 10 K,
5.000 K		,.	10.000 K .	. . . 12 K,
„	10.000 K		.,	20.000 K .	. .	. 15 K,
..	20.000 K		„	50.000 K .	... 20 K,
„	50.000 K		„	100.000 K .	. . . 30 K,
., 100.000 K			. .	. 40 K.
V kolikor se ti posli opravijo v notarski pisarni. se zniža zanje pristojbina za polovico.
§ 7-
Za zapuščinske izkaze v svrho odmere pristojbin je odmeriti pri vrednosti zapuščine do
10.000	K znesek 10 K, če je bil poseben izkaz potreben’. Pri vrednosti nad 10.000 K do 50.000 K za vsakih pričetih 5.000 K po 4 K več. Nad
50.000	K za vsakih pričetih 10.000 K po 8 K več, vendar nikdar čez 100 K.
§ 8.
Za zapuščinske obravnave se odmerja pri vrednosti zapuščine nad COOK do 10.000 K pristojbina z 1 % kosmate zapuščine. Pristojbina se vselej navzgor zaokroži na cele krone. Pri vrednosti nad 10.000 K za vsakih začetih 1000 K za 5 K več: toda rednot ne več kot 500K.
§ 9-
Na pisanni, za oddajo na pošto ali brzojavni urad, za predložitev, za vpogled dostavljenih ali doposlanih spisov, za zaznambo termina, vpis in izknjižbo spisov, za vabila strankam in izvedencem, znašajo- manipulacijske pristojbine 10 % odmerjenih pristojbin, toda ne manj nego 4 K; ako pa znašajo odmerjene pristojbine nad 100 K, je manipulacijske pristojbine računiti le s 5%.
§ 10.
Potni stroški se odmerjajo po § 16. notarske tarife z dne 10. marca 1919., št. 403 Ur. 1.
§ H-
§ 27. tarife k notarskemu redu z dne 21. maja
1855.,	drž. zak. št. 94, in § 4., prvi odstavek, naredbe pravosodnega ministrstva z dne 7. maja
1860.,	drž. zak. št. 120, sta razveljavljena.
§, 12.
Ta naredba stopi v veljavo dne 1. avgusta 1919.
\ Ljubljani, dne 28. julija 1919.
Dr. Ravnihar s. r.
583.
Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. januarja 1919., šr. 295 Ur. 1., se uveljavlja 7-fi občino Koprivnik pri Kočevju in občino Kokarje (sodni okraj Gornji grad).
V Ljubljani, dne 26. julija 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Prepeluh s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Razpis.
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo, razpisuje mesto živi n ozdravil ika v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani.
S to službo so početkoma spojeni čin in službeni prejemki X. razreda državnih uradnikov.
Napredovanje se vrši po službeni pragmatiki.
Prošnje naj še pošljejo poverjeništvu za kmetijstvo najkesneje do dne
15. avgusta 1919.
Prošnjam je priložiti dokaze domovinstva, oziroma državljanstva, o izvršenih živinozdrav-niških študijah, o dosedanjem službovanju in o posebni strokovni sposobnosti.
Oni prosilci, ki so v državni ali v drugi javni službi, naj vlože prošnje po uradni poti.
V	Ljubljani, dne 26. julija 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Načelnik : prelat Kalan s. r.
St. 4909.
Razglas glede iztihotapljanja blaga iz obmejnih krajev v inozemstvo.
Zaradi pomanjkanja blaga v sosednjih državah se dogaja jako pogostoma, da se iztiho-taplja blago iz naših obmejnih krajev v inozemstvo.
Da se to prepreči, se naroča vsem obmejnim oblastvoln, naj strogo pazijo na tihotapce in naj vsakomur, ki se ne more izkazati z izvoznico, zaplenijo blago ter tihotapca ovadijo nadrejeni oblasti.
Paziti je tudi na vsak sumljivi dovoz v obmejne kraje. O vseh primerih je takoj obvestiti podpisani urad.
V	Ljubljani, dne 28.julija 1919.
,	Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za trgovino in obrt.
Dr. Marn s. r.
Izpremembe v osebju.
Sprejeti niso v javno šolsko službo: Janez A n d r a e, nadučitelj v Ribnici ob Vrbskem jezeru; Filip Harr ich, nadučitelj v Kotmari vasi: Aleksander Staudacher, nadučitelj v Hodišah; Florijan Velikogna, nadučitelj v Škofičah. — Istotako ni sprejeta v javno šolsko službo Antonija G u gg e n b e r g e r, učiteljica v Kotmari vasi.
Učiteljica Marija Einspieler, ki jo je koroški deželni šolski svet odpustil, je upostavljena na prejšnje službeno mesto v Pokrčah.
Karel H r i b e r n i k, nadučitelj v Blačah pri Zilji, je začasno dodeljen na trirazrednico v Rožeku.
Začasno sta premeščeni: Valentina Vrhove c - V i d i c, stalna učiteljica v Hinjah, na šolo v Logu in Emilija K a 1 i g a r, stalna učiteljica v Logu, na šolo na Viču.
Imenovani so:	Vinko M ö d e r n d o r f e r,
bivši nadomestni učitelj, za začasnega učitelja v Malem Št. Vidu pri Trušnjah; Jelica Božič, bivša začasna učiteljica v Moščeniški Dragi (Istra), za začasno učiteljico v Št. Primožu v Podjuni; Simon D ob e r n i k, učiteljski kandidat, za začasnega učitelja v Podgorjah v Rožu; Rudolf Prosence, učiteljski kandidat, za začasnega učitelja v Šmarjeti v Rožu; učiteljski kandidat Jakob W u 11 e, zdaj poročnik pri dravski diviziji, za začasnega učitelja v Žitari vasi.
Vadnjal s. r.
Št. 4315.
Tedenski Izkaz o naznanjenih nalezljivih boleznih na ozemlja deželne vlade za Slovenijo.
(Od dne 13. do dne 19. julija 1919.)
Škrlatinka (Scarlatina).
Črnomaljski okraj: občina Metlika (1 oseba obolela). — Ljubljanski okraj: občina Moste (1 oseba obolela).
D a vica (Diphtheria).
Ljutomerski Pokraj: občina Ključarovci (ena oseba obolela).
Trebušni tifuz (Typhus abdominalis).
Celjski okraj: občini Dol (1 oseba obolela), Trbovlje (1 oseba obolela). — Ljubljana mesto (1 oseba obolela). — Maribor mesto (2 osebi oboleli). —i Ptuj mesto (2 osebi oboleli, iz zunanjih občin).
Griža (Dysenteria).
Ljubljana mesto (11 oseb obolelo). — Maribor mesto (1 oseba obolela).
P e g a v i c a (Typhus exanthematicus).
Maribor mesto (1 oseba obolela, samo sumljivo).
Koze (Variola).
Krški okraj: občina Cerklje (2 osebi oboleli). — Ljubljana mesto (1 oseba obolela, iz zunanje občine). — Litijski okraj: občini Polšnik (pet oseb obolelo, 1 osebal umrla), Krka (1 oseba umrla). — Ljutomerski okraj: občini Ključarovci (1 oseba obolela), Zgornja Radgona (ena oseba obolela). — Slovenjegraški okraj: občina Golovobuka (1 oseba obolela).
P a r a t i f u z.
Ljubljanski okraj: občina Preserje (4 osebe obolele).
Pripomba: Brežiški okraj: občina Sedlarjevo: 1 osebo je ugriznil pes, sumljiv stekline.
V Ljubljani, dne 25. julija 1919.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Št. B III 1443 ex 1919.	1803
Razglas.
Finančno ministrstvo, generalna direkcija carine v Beogradu, je odredilo z okrožnico z dne 26. junija 1919., št. 3846, to-le :
Izhajajoč s stališča, da je obnovitev pridobitne moči države umevana vMem zmislu, da se čim prej ustvarijo vsi ne izogibno potrebni pogoji za najobsežnejšo produkcijo in razvoj narodnega dela — ena izmed glavnih naših nalog, ki se ji mora posvečati vsa potrebna pažnja — je brezpogojno treba, da se potrebam industrije v najširšem pomenu besede, potrebam poljedel-stvai in sploh vsakršnega narodnega dela, ki služi produkciji, v vsakem oziru ustreže kolikor le mogoče. Nikake odredbe, ki omejujejo trgovino, ne smejo biti povod, da bi se oviralo narodno delo v najširšem pomenu besede in se s tem provzročalo, da se to delo ovira in zadržuje v prostem razvoju in napredovanju, posebno ker v današnjih še nenormalnih mednarodnih gospodarskih odnošajih gotove omejitve, ki so potrebne glede na druge naše interese, samo povečujejo težkoče za uspešno obnovo pridobitnosti naše države.
Odrejena prepoved trgovanja z neprijatelj-skimi državami se torej ne sme tolmačiti v tem zmislu, da se ne bi smeli uvažati iz teh držav potrebni deli strojev, potrebno orodje, pomožni material za proizvajanje in potrebne sirovine, kolikor bi jih ne bilo v državi, marveč se morajo vpoštevati v prvi vrsti prejšnje razmere in položaj, v katerih so bila industrijska podjetja na gotovih naših ozemljih, dokler je obstojala bivša avstro-ogrska monarhija, v katero so spadala.
Vsled tega sem na temelju členai 273. carinskega zakona sicer pustil še nadalje v veljavi odredbe glede omejitve trgovine z neprijateljskimi državami, vendar pa sem določil, da se dopusti uvoz: za dele strojev, za ves pomožni material za produkcijo in za potrebne sirovine, kolikor jih v državi ni mogoče dobiti, če jih uvažajo in-dustrijci sami za potrebo lastnih podjetij, ne glede na to, odkod so se ti predmeti uvozili in po katerem potu so prišli.
Da se to pravilno izvrši, se mora vsak indu-strijec, ki potrebuje uvoz kakršnegakoli izmed naštetih predmetov, preskrbeti potrdilo svoje
industrijske zbornice, v katerem bodi označeno, s katero panogo produkcije se bavi. Razen tega je za vsak posamezni primer uvoza predmeta priložiti potrdilo industrijske zbornice, da so našteti uvozni predmeti potrebni za obrat te industrije, ako ni mogoče, da se to s splošnim potrdilom potrdi enkrat za vselej. Pri uvozu potrebnih sirovin za proizvajanje kakor tudi potrebnega pomožnega materiala za to svrho, je treba predložiti uvozni carinami potrdilo ministrstva trgovine in industrije v dokaz, da se dotični predmeti v našem kraljestvu ne morejo nabaviti. Sicer ni potrebno za uvoz nikakega drugega odobrila ali dovolila.
Uvoz poljedelskih in rokodelskih priprav in orodij, bodisi da jih uvažajo posamezniki, ki se bavijo s poljedelstvom in rokodelstvom, bodisi da jih uvažajo njih zadruge in druge organizacije, je istotako dopusten brez ozira na države, iz katerih prihajajo ti predmeti.
Na ta način smejo industrijci, kmetovalci in rokodelci uvažati predmete za svojo potrebo iz vsake države in tudi po potih, ki bi bili zatvor-jeni za trgovino, samo če jih uvažajo sami.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 13. julija 1919.
zitc po svoji finančni upravi glavni državni blagajni v Beogradu.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 25. julija 1919.
Razglasi drugili uradov in oblasti.
Preds. 2403/18/19—6.	1808
Za tretje redno porotno zasedanje imenujem predsednike in njih namestnike sodnih dvorov porotnih sodišč:
I. pri deželnem sodišču v Ljubljani:
za predsednika: predsednika deželnega sodišča dr ja. Otona Papeža;
za namestnike: podpredsednika deželnega sodišča Frana R e g a 11 v j a,
višjega deželnosodnega svetnika Frana Veri e r n j a k a,
deželnosodnega svetnika Frana Peterlina, deželnosodnega svetnika Antona N ago -deta.
Likvidacijska firma:
„Lastni dom",
registrovana kreditna in stavbna zadruga z omejeno zavezo v Tržiču na Gorenjskem — v likvidaciji.
Podpis firme: Dva člana, likvidacijskega odbora postavljata pod likvidacijsko firmo svojeročna podpisa.
Upniki naj se zglase pri zadrugi.
II. Iz načelništva je izstopil Anton Stritih.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 21. julija 1919.
Tiralica.
Zoper Ruperta Korošca, po domače Škerjančevega sina, pri Sv. Lovrencu, občina Ojstrica, in hrica Gostenčnika, rojenega leta 1899. v Ojstrici, posestnikovega sina v Viču pri Spodnjem Dravogradu, se je uvedla preiskava zaradi hudodelstva tatvine, oziroma deležnosti tatvine.
Imenovanca, ki sta baje pobegnila v Nemško Avstrijo, naj se primeta in oddasta v tukajšnje zapore.
St. B 111 1547 e n 1919.	1815
Razglas.
Ministrstvo financ, generalna direkcija carine v Beogradu, je z odlokom z dne 5. julija 1919., št.7211, odredilo to-le :
Izredne razmere, ki vladajo glede trgovine z inozemstvom, so naravno omogočile, da se mnoge osebe, ki se prej niso bavile s trgovino in niso imele podjetij, od katerih bi bile po davčnih zakonih plačevale davke od donosa kapitala, naloženega ^v podjetjih, bavijo sedaj z uvozno trgovino. Na ta način se je razvilo trgovanje na škodo pravim trgovcem, ki so plačevali in plačujejo' davke od svojega dela ter so vsled tega dvojno prizadeti: svojih podjetij niso mogli razvijati, vendar pa nosijo davčna bremena.
Da bj se ta neugodni položaj, v katerem so pravi trgovci-uvozniki, popravil v gotovi meri in da sc ne bi osebe, ki se bavijo s trgovino, od-tezale zakoniti dolžnosti plačevanja davka na obrt, ki ga izvršujejo, je gospod minister financ s svojim odlokom št. 2070 z dne"~27. junija t.l. odredil,
„da se od uvoznikov vsakovrstnega inozemskega blaga v večji množini, ki se ne bi mogli legitimirati kot trgovci, ki plačujejo pridobnino, pobirata na carino še 2 % deklarativne vrednosti uvoznega blaga kot varščina za plačilo pridob-' nine. Carinarne morajo v vsakem primeru pristojnemu davčnemu oblastvu javiti ime depo-nentofvo, deponirano vsoto, vrsto in množino blaga, nadalje dan in številko dnevnika, v katerem se je depozit zaračunil.“
Da bo mogoče povsem postopati v zmislu navedenega odloka, je treba nadzorovati carinarne, da od vsakega uvoznika zahtevajo: trgovsko legitimacijo, ki jo je izdala pristojna trgovinska zbornica, kakor tudi potrdilo njegovega davčnega oblastva, da je javljen pri njem glede ob-dačitve svojega obrta. To je potrebno zaradi tega, ker ima navedeni odlok v mislih samo one uvoznike, ki niso legitimirani kot trgovci, pa vendar uvažajo blago, da ga v notranjosti kraljestva spravljajo v promet ter odtod pridobivajo dobiček, dočim se odlok ne nanaša na one, ki uvažajo blago za svojo osebno in domačo rabo.
Z ozirom na vrsto, količino in vrednost blaga bodo carinarne v vsakem konkretnem primeru odločevale same, ali naj se uvoznik, ki se ne more izkazati kot trgovec, smatra za nelegiti-miranega trgovca ali za osebo, ki uvozi blago za svojo osebno, odnosno za domačo rabo.
Uvozniki blaga bodo j>oročali carinarnam, katero davčno oblastvo je pristojno zanje, carinarne bodo vplačane davčne vsote (2 % od vrednosti) vknjiževale kot depozit ter o vsaki taki vsoti poročale pristojnemu davčnemu oblastvu: koliko znaša vplačana vsota, kje in pod katero številko je vknjižena, kakšne vrste, vrednosti in množine je uvozno blago.
Tako plačani depozit se pošlje kot državni denar centralni blagajni delegata ministra financ, v čigar območju posluje carinama; oziroma, ca-riname v Srbiji in Črni gori pošiljajo take depo-
II.	pri okrožnem sodišču v Novem
mestu:
za predsednika: predsednika okrožnega! sodišča Josipa Žmavca;
za namestnike: deželnosodnega svetnika drja. Vladimira Foersterja,
deželnosodnega svetnika Jurija Kozino.
III.	pri okrožnem sodišču v Celju:
za predsednika: predsednika okrožnega sodišča drja. Josipa Kotnika;
za namestnike: višjega deželnosodnega svetnika drja, Miroslava Bračiča,
deželnosodnega svetnika drja. Hinka Stepančiča,
deželnosodnega svetnika drja. Ivana Prem-s c h a k a.
IV.	p r i okrožnem sodišču v Mariboru:
za predsednika: višjega deželnosodnega svetnika in vodjo okrožnega sodišča Tomaža Ca j lika r j a;
za namestnike: višjega deželnosodnega svetnika Antona Levca,
višjega deželnosodnega svetnika Aleksandra Ravniharja,
deželnosodnega svetnika Karla Kočevarja, deželnosodnega svetnika Oskarja Deva.
V Ljubljani, dne 27. julija 1919.
Kavčnik s. r.
Preds. 879/3/19—13.	1817 3—1
Razpis.
Pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani je popolniti eno ali več mest računskih asistentov v XI. činov-nem razredu.
Pravilno kolkovane prošnje je vlagati po službeni poti najkesneje do dne
1 5. a v gusta 1919. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 29. julija 1!M9.
Kavčnik s. r.
Firma 1003, zadr. I V 9/55.	1805 S—1
Razgflas.
V zadružnem registru se je izvršil dne 21. julija 1919. pri zadrugi:
„Lastni dom“,
registrovana kreditna in stavbna zadruga z omejeno zavezo v Tržiču na Gorenjskem,
s sedežem v Tržiču na Gorenjskem nastopni vpis:
I. Vsled sklepa občnega zbora z dne 16. marca 1919. se je zadruga razdružila in je stopila ▼ likvidacijo.
Likvidatorji: Viktor Engelsberger, Josip Kavčič, Franc Pirc, Franc Potočnik in Josip Ster.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek I.,
dne 27. julija 1919.
E 29/19—6.	igog
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Antonije Perkove v Kuže-lovcu št. 15, zastopane po notarju St. Carliju v Žužemberku, bo dne
2 8. avgusta 1919.
ob devetih pri spodaj oznamenovanem sodišču v sobi št. 6 dražba polovice posestva vi. št 231 davčne občine Velikega Globokega.
Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi je določena vrednost na 1295 K.
Najmanjši ponudek znaša 850 K. Pod tem zneskom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek I.,
dne 5. julija 1919.
St. 10.765.
Razpis natečaja.
Na državni realki v Mariboru se odda ravnateljska služba z. zakonito določenimi prejemki.
Prosilci za to službo naj predlože redno opremljene prošnje po predpisani poti višjemu šolskemu svetu v Ljubljani do dne
15. avgusta 1919. žakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Predsednik : Vadnjal s. r.
Tedensko poročilo državne posredovalnice za delo, podružnice za Ljubljano in oltoiico.
V tednu od dne 20. julija do dne 26. julija 1919. je iskalo dela 143 moških in 68 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 190 moških in 38 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 90.
I’ri vseh podružnicah državne posredovalnice za delo je od dne 1. januarja 1919. do dne 26. julija 1919. iskalo dela 11.063 delavnih moči, delodajalci pa so iskali 9808 delavcev. Posredovanj se jc izvršilo v lem času 3383.
Dela iščejo: pisarniške moči (642), trgovski sotrudniki in trgovske sotrudnice (224), pisarniški in uradni sluge (218), služkinje in kuharice (185), natakarji, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, dninarji, dninarice, hišniki, poljski in tvor-niški delavci in istotake delavke, strojni ključa-ničarji, mehaniki, elektrotehniki, monterji, šivilje, mizarji, sedlarji, strojniki, kurjači itd.
Delo je na razpolago: služkinjam (119), težakom, hlapcem (101), poljskim in vinogradnim delavcem in delavkam, pletarjem in pomožnim delavcem in delavkam v pletilni delavnici, gozdnim delavcem, mizarjem, zidarjem, tvorniškim delavcem in delavkam, ključaničarjem, cestnina delavcem, slikarjem, usnjarjem, žagarjem itd.
Natisnila Ig. pl. Klanniajrr a Fed. Bamberg v Ljubljani.