Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • . • Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 NARODA List: slovenskih .delavcev v AmerikL the United States. lasoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. u 8 TELEFON; CHelsea 3—3878 No7l2. — ŠTEV. 12! Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHclsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, JANTJ ARY 16, 1933. — P0NDELJEK, 16. JANUARJA 1933 VOLUME XIX — LETNIX VLADA PROTI NEODVISNOSTI FILIPINSKEGA OTOČJA HOOVER JE MNENJA, DA BI SE IZPOSTAVILI VOJNI, ČE BI DALI FILIPINCEM SVOBODO Štirje predsednikovi tajniki skušajo vplivati na senatorje, da bi vzdržali predsednikov veto. — Tajnik za poljedelstvo pravi, da bi ameriški farmer ne imel nobenega dobička, če bi bil prepovedan uvoz s Filipinskega otočja. — Tekom senatne debate je zagovarjal predsednikovo stališče republikanec Vandenberg. Napetost med Jugoslavijo in Italijo narašča WASHINGTON, D. C., 15. januarja. — Predsednik Hoover je danes nadaljeval svoj boj proti predlogi, ki določa, naj postanejo prebivalci Filipinskega otočja neodvisni. Časopisju je dal izjave državnega tajnika in bivšega filipinskega governerja Stimsona, poljedelskega tajnika Hyde-a, trgovskega tajnika Chapiris-i in vojnega tajnika Hurley-a. Vsi so naslikali z najbolj živimi barvami nevarnost, ki bi se pojavila, ako bi tozadevna predloga postala zakon. Kot znano, je Hoover predlogo vetiral, toda poslanska zbornica je z ogromno večino preglasovala njegov veto. V senatu, kjer se bo jutri vršilo odločilno glasovanje, je dvomljivo, če bo mogoče spraviti skupaj potrebno dvetretinsko večino za razveljavljenje veta. Včeraj se je vršila v senatu vroča debata, in republikanec Vandenberg iz Micihigana je bil edini, ki se je postavil na predsednikovo stran. Omenjeni štirje kabinetni tajniki pravijo, da predloga nikakor ne sme postati zakon, kajti s tem bi ne bili prizadeti le interesi ameriškega naroda, pač bi pa tudi na Filipinih postala velika gospodarska zmeda. Državni tajnik Stimson je rekel: — Filipinsko o-točje bi se dolgo časa ne veselilo svoje samostojnosti. Prej ali slej bi ga podjarmila kaka azijska sila. V tem slučaju bi se Združene države zapletle v vojno, ki bi se prav lahko razvila v nov svetovni požar. Ako bi dal i Filipinskemu otočju pod obstoječimi o-koliščinami svobodo, bi smatral vsak tujec to dejanje za sebično strahopetnost od naše strani. — Amerikancem, bi očitali, — je rekel Stimson, — da smo narod, katerega smo toliko časa tako uspešno ščitili, pustili na cedilu. Bolj kot na za-padu velja na vzhodu prestiž za merilo uspeha. Kaj lahko si je predstavljati, kakšen udarec bi zadala taka postava moralnemu prestižu Združenih držav na Daljnem iztoku. Poljedelski tajnik Hyde je izjavil: — Zagovorniki predloge pravijo, da bi osvobojenje Filipinov pomagalo ameriškemu farmerju, kajti sedaj je med Filipinskim otočjem in Združenim državami prosta trgovina, in ameriški farmerji baje na morejo konkurirati s filipinskimi pridelki. Ako zadevo prav premislimo, bi moral ameriški farmer še dolgo časa rakati; predno bi občutil blagodejne posledice te postave. Soglasno s predlogo naj bi zaenkrat ostalo še vse postarem in na filipinsko blago naj bi bila naložena carina šele po ustanovitvi prehodnjega režima. Popolno neodvisnost bi dobili Filipinci šele po dveh letih, in šele tedaj bi bile uveljavljene razne ca-j inske odredbe. Kdor pravi, da bi imel od te postave ameriški farmer kaj dobička, govori vedoma neresnico. Tajnik Chapin je rekel: — Ako bo tudi senat preglasoval Hooverjev veto, bo pomenjalo to popolno uničenje najvažnejših industrij na Filipinskem o-točju. Otočje bi se nikdar ne moglo povzpeti do zdravega fiskalnega gospodarstva. Tajnik Hurley je poudarjal, da rjavopolti možje na Filipinskem otočju niso zreli za narodno neodvisnost . FARMERJI NE DO VOLE DRAŽB Farmerji se zbirajo pri javnih dražbah in nasprotujejo. —Zahtevajo znižanje davkov. Logan, Iowa, 15. januarja. — Štiri sto članov Fanner Holiday Assoeiation je zmagalo nad uradniki llarrLson okraja ter je prisi-lilo šerifa, tla j«* preložil prodajo neke farme zaradi dolga. Sedaj je zopet vse mirno in farmerji so se vrnili na svoje domove Farmerji so nastopili na sličen način kot pred dnevi v nekaterih okrajih Xebra-ske in *In\ve. Farmerji so ml lot* no .sklenili, da bodo nasprotovali prodaji farni. Farma, ki je imela biti prodana. obsega 160 akrov in njen lastnik je Kraest Ganzhorn. Prodaja je bila odločena, tla se zadosti terjatvi F. I). Wear in k on grešnika Maleolm v znesku $4237. 1 "pniki so se hoteli pogoditi s farmer jem glede odplačevanja dolga, toda meti upniki in dolžnikom ni prišlo do sporazuma. Dve uri pred dražbo je bil Logan poln farmerjev, iz celega o-kraja. Štiristo se jih je zbralo na dvorišču sodnije ter so izjavili, da ne bodo dražili in da ne bodo potrdili prodaje. Mnogi farmerji so imeli ostre govore. Wear je ponudil farmo za tri tisoč dolarjev, kar kaže izgubo za njegovo terjateiv $1237. Farmerji so poslali k šerifu Crossu deputaeijo. da se ž njim rjfczgovorijo. Ko šerif vidi odločno stališče farmerjev, je dražbo preklieal in poslal sodnijsko povelje sodniku. Des Moines, Iowa, 1">. januarja. Državni nadzornik bank Andrew je naročil vsem upraviteljem 34* zaprtih bank v državi, ki imajo posojen denar na farme, da naj prekličejo prisilno prodajo farm, ako je bila katera že sklenjena. A* Bedford, v okraju Taylor, se je zbralo tisoč farmerjev ter so prisilili šerifa, da je odložil prodajo farme. Kavno takt* je bil prisiljen šerif v HoLstein odložit i dražbo, ker se je zbralo na farmi tisoč farmerjev. V riariiula. v okraju Page, je 60 fannerjev zahtevalo, tla se iz-premeni postavva glede davkov. V Onaua je okrajni sodnik M. W. Xeyby izjavil, da tekom meseca januarja ne bo izdal nobenega povelja . januarja. Mrs. Beatrice Rerguson Snipes, ki je bila zaradi umora policista obsojena na smrt. p» j<> je governer Ibra t', Blackwood 10. januarja pomilostil na dosmrtno ječo. je bila iz ječe prepeljana v bolnišnico, ker v kratkem pričakuje otroka. Mrs. Snipes je bila zelo začudena. ko ji je paznik naznanil, da se naj pripravi na odhod. — Ali mislite takoj? — je vprašala morilka. — Da. — ji odvrne paznik. Mrs. Snipes je pospravila svoje stvari, med njimi tudi oblek-ce, katere je rv ječi izšila 31 deportiran iz Združenih držav na Grško. Winzelberg in Derizo, ki sta prišla v Atene 14. decembra, sta naglo stopila v zvezo z grškimi zločinci, in Derizo je šel celo v Ištambul in na povratku je obiskal več mest v Maeedoniji. Ko so bili aretirani, so detektivi pri njih našli tri tisoč bankovcev po $20. Policiji je aianu. da sta Winzelberg in Derizo ameriška državljana. dasi imata več drugih potnih listov. NEZAPOSLENOST V EVROPI Preteklo leto se je brezposelnost povečala. — Najbolj prizadeta je Irska. — Na Po!jskem se je položaj izboljšal. Lordon, Anglia 15. januarja. — Politična nezadovoljnost in nezaupanje meti sosednjimi narodi ni poglavitni vzrok velike brezposelnosti. Drugače bi bili Irska in Poljska v istem gospodarskem položaju. Toda po dosedanji statistiki evropskih brezposelnih je razvidno, da sta se obe državi leta 1032 nahajali v različnem gospodarskem položaju in da jadrate v nasprotni smeri. Irska kaže meti vsemi drža vami največji narastek brezposelnih v letu 1032. namreč 241 odstotkov. Poljska pa se je med vsemi državami pokazala kot najbolj srečno, ker je njeno število brezposelnih padlo za 41 odstotkov. Št ovil o nezaposlenih na Poljskem je padlo od 225.622 nta 150.004. Poljska in Irska sta poledel-ski državi. Poljska sovraži Nemčijo ravno tako kot Irska Anglijo. Zakaj je gospodarski položaj teh dveh drŽav tako različen, četudi imata slične razmereVzrok tiči v trgovski politiki. Irska je izgubila na izvozu svojih pridelkov na Angleško 5>5 odstotkov in ne more dobiti drugega trga. Poljska pa je povečala svoj iavoz premoga v skandinavske dežele, ker ga prodaja cenejše kot pa Angija. Poljska je tudi povečala »vojo trgovino z Rusijo. Nobena evropska večja država ne kaže take velike razlike kot Poljska in Irska. V vseh deželah es je lansko leto brezposelnost povečala. Najbolj razočarana je bila koncem leta Nemčija, ker je pričakovala. da se bodo razmere izboljšale. toda je imela koncem leta 5.773.000 brezposelnih, ali 100.000 •več kot koncem prejšnjega leta. V Franciji se je brezposelnost povečala za 130 odstotkov in dasi pravi poročilo Lige narodov, da je v Franciji 202.552 brezposelnih. pravi generalna potniška družba, da jih je najmanj en milijon. V Italiji je brezposelnost narasti a za 12 odstotkov ter jih je 1.075.106 brez dela. Anglija ima 2.723.2S7 brezposelnih, katero število je lansko leto liarastlo za 76.510. KAPITAN JUG0SL0V. PARNIKA JE MORAL SNETI ZASTAVO RIM, Italija, 5. januarja.— Brzojavke iz Benetk potrjujejo poročila iz Beograda, da je pred dobrim tednom prišlo na krov nekega jugoslovanskega par-nika dvajset italijanskih študentov, ki so prisilili kapitana, da je snel jugoslovansko zastavo. SOVJETSKI PARNIKV PLAMENIH Ruske in japonske radio postaje so dobile SOS. 254 mož v nevarnosti. Pomoč je predaleč. Tokio, Japonska, 1 -v januarja. Japonska vladna radio postaja v Očiši je sprejela poročilo, da je v zalivu Ohotsk pričel goreti sovjetski parni k Sahalin in da se nahaja v največji nevarnosti. Na pamikn se nahaja 2-">4 Rusov, med katerimi je 200 potnikov. Druga poročila pravijo, da ruski parniki skušajo priti ponesrečenemu parniku na pomoč. Že dan poprej je Sahalin poslal klic na pomač; toda ni naznanil, kakšna nesreča ga je doletela. Poročilo je poslala ruska radio postaja v Nikolajevsku in naznanja, da se ji je zopet posrečilo stopit i v zvezo z gorečim parnikom. Tz nekega sibirskega pristani- i šča je bil poslan ruski parnik na pomoč. Zadnje poročilo pravi, da je parnik "goreče morje". Italijani še vedno ne morejo pozabiti dogodka, ki se je izvršil pred nekaj tedni rv dalmatinskem mestu Trogiru. kjer so neznanci z dinamitom razstrelili par kipov, ki so bili postavljeni za časa beneške republike. Onemu dogodku so sdedile ve!i« ke dijaške demonstracije v Rimu in drugih italijanskih mestih. Nastopil je bil sam ministrski predsednik Penit o Mussolini in v ostrem govoru kritiziral Jugoslovane. češ. da ne spoštujejo ni J i zgodovinskih spomenikov. Jugoslovanski ministrski predsednik Jfftič je Mussolini ju odgovori!, da se je uničenje spomenikov za-vršilo brez vednosti jugoslovanskih oblasti ter tla si jugoslovanske oblasti prizadevajo prijeli krivce, kateri bodo občutno kaznovani. Omenjeni parnik se je nahajal več kot teden dni v beneškem pristanišču. Naenkrat so prihrunie i na krov italijanski dijaki ter prisilili kapitana, tla je snel jugoslovansko zastavo. Kapitan je to storil, toda z odločnim protestom. KITAJCI SO USTAVILI JAPONSKI PACIFIST SE V RACA JAPONCE KUBELIK JE REŠIL GOSLI IZGUBLJENA KUBANSKA USTAVA Praga, Čehoslovaika, 15. jan — ; Slavni virtuoz na gosli. Jan Ku-belik. si je zlomil dvoje reber in se poškodoval po prsih, ko se je njegov avtomobil trčil z nekim taksijem. | Niti njegove dragocene gtisli ' Stradivari i is. niti njegovi prsti, ki so zavarovani za $100.000. niso bili poškodovani. j 'Njegov spremljevalec na klavir Jloleeek si je pretresel možgane. Prva Kubelikova skrb je bila za gosli. Havana, Kuba, 15. januarja. — Državni uradniki so zelo razburjeni. ker v knjižnici senatne zbornice ne morejo najti kubanske list »ve. ki je bila sprejeta L 1901. Uradniki so pregledali celo knjižnico, pa je niso mogli najti. Zato so mnenja*, tla jo je bil bivši governer general I... S. Wood vzel v Washington in jo tudi izročil državnemu departmentu. V Washingtonu bodo zadevo preiskovali. AMERIŠKI KATOLIKI PROTESTIRAJO Washington, D. C., 15. jan. — Katoliški škofje v Združenih državah so vložili pri mehiški! 'vladi protest, ker ne dovoli mehiškim katolikom verske svobode. — Zgled sosednjega naroda, ki svojim državljanom ne dovoli verske svobode, mora pri »vseh pravično mislečih ljudeh zbuditi veliko ogorčenje. — pravi protest. — Omejitev po enega duhovnika za 50.000 prebvaftleov pomeni uničenje cerkve. London, Anglija, 17». januarja. Daily Herald poroča da je iz Londona odpotoval 7*{ let stari japonski državnik Yukio Ozaki in j«* na potu v mvojo domovino nav-lie temu. tla ve. da bo takoj u-morjen. ko ho stopil na japonska tla. Ozaki. ki je bil več let žup:m v Tokio in tudi minister je proti militarizmu, v sled tega je japonska javnost njemu zelo nasprotna. Vsled pacifističnih govorov v Združenih državah in Londonu so ga japonska naeijonalna društva obsodila na smrt. Kot pravi Herald, je Ozaki pisal svojemu sinit v Tokio, da je za političnega moža najbolj primerna smrt. ako pade kot žrtev mrzle roke morilca. Uekei je tudi. da je več japonskith polit ikov li mrl o nasilne kot j>a naravne smrt i. ŠTRAJK V TENERIFFI Teneriffa, Kanarsko otočje, 13. januarja. — tieneralni štrajk. ki je bil včeraj proglašen, se je da-nt's nadaljeval. Strajkarji so poškodovali vodovod, tako da je mesto brez vode. ADVERTISE tu "GLAS NARODA1 Severno od kitajskega zida se je postavijo v bran 30,000 Kitajcev. — Armada je bila pognana čez mejo. Peiping, Kitajska, 15. januarja. — Kitajski prostovoljci, ki štejejo 33.000 vojakov, so se odločno uprli priti Japoncem ter so ustavili njihovo prodiranje smerno od kitajskega zidu ob vzhodni meji Jehola. Kitajska poročila pravijo, da so se> "veliki meči" pod pove!j-I stvom generala Feng fan-hai spopadli z Japonci pri Taonan, .severovzhodno od Jehola in da se vroči boji nadaljujejo. V Mandžuriji pa so imeli Japonci več \ispeha in so pognali kitajsko vojsko čez mejo v Rusijo. Kitajski poveljnik Tag Yu-lm je brzojavil. da je bilo nemogoče vzdržati .zvezo z voditelji prost o-voljefiv v Jeholu. da pa zanesljiva poročila zatrjujejo, tla so Kitajci ustavili japonsko prodiraxije. po-sebno v gorskih pokrajinah, kjee so vpadniki morali le počasi prodirati. ker je bila nevarnost, da bi bili obkoljeni. Ostanki armade generala Ma In generala Sil Ping-wena. se zbirajo v severnem delu Jehola in so prijravljeni braniti deželo proti Japoncem. »Na severu .so Japonci armado generala Wang Te-lina. ki m* je Japoncem upirali nad eno teto, pognali vez rusko mejo. ; : . , VfflB jI , ^ "O L A 8 K A R O D A* YORK, MOHDAY, JANUARY 16, 1933 THE LARGS8T SLOVENE DAILY m U. S. A. riakwr. Owied and Pabllsbed by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation > Prafldcvr L l Dopisi. Place of basineM of the corporation and addresses of above officers: m W. 184k Street Dm ouch of MuHnUiHi New \oi'k CMy, N. t. "GLAS NARODA1* JI mhct' • šičane. Vendar pa se je marljivim 1 jila in prav tako se je povečal tu- I * orožnikom posrečilo izslediti Jan- d» dolar občin v Konkih in na Do-I . , , , .. ::«•« -i» i • t • • i i i , , ....... ,,. 1 in leta sta bila zaljubljena in ka \ ujtciea iz Kosa Ime. ki je bil , berdobu. \ Trzien so uvedli no- . , ... . .. Itri leta ji je neprestano dvoril ter pra v zagrozil. Tudi štirje drugi fantje so iz bitke odnesli spomine v obii- bil ( berdobu pokojnemu med pretepom nekaj, ve doklade na dhodarino. .. . , , , - , - - ,. ,ii pripovedoval, cla je hie njego v Iaovcu m (.oriei. Kljub tinane-1 -- , ' .. .. vega življenja, mm težavam, o katerih pnea )•» i . , , . ,, ki manjših poškodb. Ta uboj.se ■ —= —......: =........: ■.....- .....- I J" k° 11,11 ** 'm »mrwk' v je novi dolgikvi in novi daivki. ]>a vo- sieer zgodil nehote, ker zaradi te- tirajo fašistični občinski ... me pač niso Fantje videli, kam podeštati znam«- p«»dport padajo udarci, vendar pa je po NVt'I lil | raznim 1 | naročje, .ji je vnovič zatrdil: — Ljuba moja. ti si luč moje- i . . ga življenja tasistienim ustanovam in orgam^a j trebno krivce najstrožje kaznova-j eijam. Italijanska šolska družba ti .za primer drugim, da se ne bi "Italia Kedenta" je dobila znat lo sta na. mu je liM'M'i' dni poroče-elektrarna poslala. ra- k on pert. Pričetek bo ob 7.30 zvečer 28. januarja. lTpam, da nas bodo pevci razveselili .z lepimi slovenskimi in hrvatskimi skladbami. Zato vsi na koncert, kamor vas vabi Slov. pevski zbor. Xaš pevski zbor je znan že v par bližnjih naselbinah, ker je sodeloval v Girard. O. in Warren, Ohio. Zato tudi upamo, da nas bodo vsi naši bližnji rojaki ob- Program je bogat in zanimiv. oddajali za živila. ( e banja "stoji taki pretepi ponavljali. Kriminal- ne podpore v Sežani, v Divači, v-n ost i v metliškem okrožju je si-j Lokvi in drugod. Za fašistične eerrzelo malo in so ropi. večje tat- j božičniee so dale razne občinske ivine. razbojništva in delomori , uprave prav tako večje prispev- je za .steklar- ; skoro neznani {»ojavi; saj sta se v | ke. tako v Divači, v Lokvi, v Ko : zadipjih letih letih dogodila lejbaridu. v Cerknem, na Colu. v dva večja vloma. Manjši krivci [ Sv. Križu pri Ajdovščini, v Kom-! Ti izsledeni po j nu in Riheoberku. j za.slujri metliških orožnikov s ko-J ...» , , . , . , .\i se poteklo deset dni. od i\t izdal o korg l!P> dekretov za spremembo slovanskih priimkov, ko ><> mu ULandirjem (»orjaneem na eel u m,, . ... . , , , . . . . kar je tržaški prelet in v preteklem letu niti ena ka-L ... , , I.' A ki* II* ■'ll> llal'|lull<1- ■». ženska zadeva ostala nepojasnjena. Zopet odpoved. Ko le nalaže žena. ji moraš verjeti vsaj navidez, .sicer se bo maščevala z resnico. * Tistemu človeku, ki z dvajse-predložili n«|vo vrsto predlogov j tiui »letom ničesar ne ve. ki s tri-glede poitalijančcnja slovenskih desetim letom ničesar ne zna in in hrvatskih imen. Te dni je bi-j* štiridesetim letom ničesar nima, se bo slabo godilo v življenju. i see jo. Xasvidenje 'v Slovenskem mu. 28. januarja. Anton Valentiučič. Naši v Ameriki. jan. leti. odkoder je prišel • roza samo Jugoslavije, pač pa tudi (V.boslovaško. Mi,l ^elioslovaško in Madžarsko so še stari računi, ki ne bodo tako zlepa poravnani. Italija je poslala inunieijo in orožje iz Verone v madžarsko mesto Hirtenberg, ki j« oddaljeno komaj petindvajset milj od Dunaja. To je že druga pošiljate v v zadnjem <"asu. Italijanska posiljatev strojnih pušk v St. (lothard ; • pre 1 štirimi leti t>ovKročila preeejšnje razburjenje v v.-ej Evroj»i. Avstrija igra pri vsem tem vlogo nekakega posredovalca, ker se boji zamere s te in one strani. Šibka je in slabotna ter išee zaslombe vsepovsod. Vsaka pomoč in vsako prijateljstvo ji je dobrodošlo, ne pomisli pa na nevarnost, kateri se izpostavlja. Za «lueajt da bi se zopet unelo na Balkanu, bi bila Avstrija na istem stališču kot je-bila Beigija leta 1H14. Konflikt inetl Italijo in Jugoslavijo hi pritegnil Bolgarsko ill Albanijo na eni. ( Vlioslovajško pa na drugi strani. Madžarska, kot zaveznica Italije. l>i pulla »Jugoslaviji v ledje, dočim bi Romunska potegnila s Francijo, ker se boji za ozemlje, ki ga je po vet ovni vojni po pravici ah po krivici odvzela Madžarski. Vprašanje je, kakšno vlogo hi igrali v bodočem konfliktu Hrvatje. Italija jih smatra za svoje zaveznike, ker so se nekateri hrvatski voditelji .Lahom prodali. Toliko bodo menda previdni, da ne bodo postavljali jeiu *tHIlovaniu. odprl jo plin in i?voje bodočnosti na kocko. se zadušil. Našli .so pa ]>rejšnji Njihova bodočnost je edinole v okrilju jugoslovanske ^^"deijek. toda dognali s<». da je ležal mrtev od zadnjega petka. Vzrok .h* bil spor z ženo. Iiaz-družila sta se in ona je stanovala v ospredju hišt*. ki je bila skupna last. on pa v ozadju hiše. Žena selnib jiii je nad 300 in vsi so ze-Do- lo potrebni pomori, ker si ui-o mo i ^rli nieesar prihraniti od doseda njih pielih 0 ljudi in }>a to-tvarna eevljev "IVtovia" usnjarska industrija d. d. Vodstvo tovarne "petovia" >e je že dalj ea-.sa trudilo, da vzdrži obratovanji' normalno, vendar kriza tudi temu Corbatto. Zerjal v Zeriati, Peta- i*4>s v 1'ettirosso itd. — V tekstilnih tovarnah v Pod-«rori pri CJoriei so znova reduei- Mnogi .se ne upajo braniti -svo-je?a prepričanja, mnogi so pa e*1-lo veseli, da jim «ra ni treba branili. — Obžalujem gospod, toda mo- rali veeje število delavcev in de- ram vam povedati, da. se je ček, lavk. Od]>i»vedali so delo vsem slovenskim dekletom in fantom, ki niso bili vpisani v podgorskem I ..... ... ..... . I I ■ , * - l . I\l lil-"-!' II * l»l Ill » I * VI '-»I-V 1 111 Umrl je v Ueveladdu Joseph metliški gostilni veselili kmeek, pod^lju ni prizanesla; ravno s,- j ^ .u J mU(> Cvelbar, star 75 let. samee. Doma j*™*. « Drašičev in iz bližnjih daj ko se obet, iiajhuj^i z.ma. j vH; R Drfft ^ iz„||b'i|(> je-bil iz vasi (Jermole, fara iškoe. ' Kosalnie. med katerimi že dalje J« bilo vodstvo pr,.sd, n.....Ipove-, ^^ ^ Tovarn., v p(l(1. }>red 40 i'*assi v'ao.sledicah operacije do- j in Postregli fante iz Jiosalnie. bro poznana rojakinja Rose Je-1 liakar >4* P° navadnem "auf-rič. rojena ISarbič. v starosti 50 j biksu" pričel splošen pretep. Med let. Pokojna je bila doma iz ,'vasi | že skrinjar bila n»*ko<" last iznune fir- je j>rišla sem ]Te<( 27 leti. Zapuš-/;ilujore^a s<»pr««gra. štiri h«V-re. dva sina. dve .sestri, v stari domovini pa brata. — Prejšnji pondeljek je umrl v ka sta se igrala pri ognji-ni j« j*elj«k Mijo .Japodit". ki je j t,,'-u. V bližini j»- bi-1 ku|» slame, ki ločen od sboje hiotls« 1 od do-[ ^ j»- vnel. &e*rtletna Ka 1 ica in tri-m« ter uvoja dva otroku pitstil sa ! letni Mato sta zgorela. r Važno za potovanje. Kdor je namenj&n potovati rt stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne tkuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila «n tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnile na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar jc glavno, za najmanjše stroike. N§drzav9jani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Was king t ona povratno dovoljenjet RE-ENTRY PKMM.IT, trpi najmanj en mesec. Piiite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo) Vamt da boste poceni in udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU '(FRANK SAKSER) HA W. 10th 0t., Kew Yortc, M. T. je tudi »vložila tožbo za ločitev zakona. Ona ima enega otroka iz prejšnjega zakona. — X.! dan nov«'«ra l»*ta zjutraj, se ubil v* Joliet. lil.. Emil Siti-lnae. star l!l let. Padel je iz avtomobila in hil na mestu mrtev, januarja. iz Drašif-ev. katerega je nekdo z neko gr«"asto palico t:iko mo<"no udaril po glavi, da mu .i^ po.-ila čelna kost. Fantje so ranjenca — iDrugi. katerega so našli mrtvega. je Frank Mihovar. \'a tleii ležere^a .so našli v njegt»vem st.t-liovanju. I>il je še nekoliko živ. govoriti pa ni več mogel. Živel je u&mreč popolnoma sam in kakor se sliši, nima nobenih .sorodnikov. V starem kraju zapušča eno hčer. Mož je bil vedno vesele narave in če si prišel k njemu. se nisi mogel ločiti od njega tako hitro. Sam je pa tudi rad videl. i"*e ga je kdo ivečkrat obiskal. — I)n*» :?!♦. decembra j«- umrla v Indianapolis. Ind.. Ana Kro-novšek. soproga Kocjana Kronov-šek in mati več hčera in sinov, ki so pa že vsi poročeni in ugledni rojaki. Pokojna je bila doma iz Mozirju na Štajerskem in stara 7S let. Pogreb >m vsemu urad- . . - . - ....... ! propadla. Podjetje je prešlo v nisrvu z mojstri vred. ki j i ti te . - ...... - - i tuje roke. Se pred štirimi leti je tovfl rno ^^ i * , ' bilo v objektih v Podgori za po- , brala .svoje stvari in odšla narav-upa. rla ho (. . ' slonih di> dt-hiveMV m .se stanje Uoiteeiii marea ne bolj«a. Okoli ."»O delavcev je že /a-pustilo tovarno, ostali pa bodo odpuščeni p«»stopno. tako da bo kmalu tovarna jmpoluoma stala. '/m delavstvo je t *» t ud udarec, ker jih je veliko, ki >n živeli sa m o od zaslužka v i«ivarni. hud udarce pa je to liuli za uradni-štvo. ki bt> s .svojimi družinami vred ost!«» brez službe in brez vsakih sredstev. -i od -skroni- ki ste mi ga dali za zdravljenje, vrnil. — Kakšno naključje, gospod doktor! Tudi moja bolezen se je vrnila. * Saj veste, kako je n* mladem zakonu. Dva meseca po poroki .sta se skregala. Ona je enostavno po ^ aa^&^i^r'fea!:-«- —rairnwi ^i^Rntiii.Tr-iirrjiMH;;'?";' r*gts- Tn^n^-TtwMiry^Mf^ftqffy. S';,: .L.^;:!..;:!:•":.:: :.:.JE:::.., '.s'n z: agrEiiiaLaMiEž ;.aMn:atfmt SMiu«!E2iaHKJ3e3LiUfciDau«JSHSI 1 i a i a Mali Oglasi imajo velik uspeh lavk. Danes dela v t«»varuah le se ekroir IV) delaveev. ki po večini fašisti ali pa vojni invalidi. — Pred dnuvi .-n karabinjerji prignali spet tri fante na s»»dHU*e ter jih prijavili, tla niso hoteli k nal-orom. \* sodnijske zapore s». bili oddani "J*>-btni Drajro -jelen \/. Opatjega sela. 2-t-lelni -I osi p Patek v/, iioriee in 22-letni France Sušinel i/ (Irgara pri tioriei. Fantje pravijo, da niso sprejeli poziva k nabor, kar se je dejait- ne plač* m mogel nieesar prihranili. Odsek za preskrbo brezposel- ; ,sko že neštetokrat pripetilo, uih pa bo imel seilaj še veliko večjo skrb. k;iko vse prehraniti in jim dajsiti primerne podpor«. n ost k materi. Proti v« eeru je j>a m iti prihrumela v njegov dom. — Ivaj si ji storil.' — je zakričala. — Xič ji nisem Moril. — Kaj -i ji rekel ' — Rekel seni ji. naj gre k vra-JTU- vli sie nžili škat- i s.»m vjui jih Starodavno zdravilo pomaga proti hrbtoboln "l)vf lrti s«n trpfl nrprntane bolečine strainega hrbtobola. 1'oskošala sem vsakoTrstne linimente. pa mi oobnlra ni poioagiU. Prijatelj mi jc priporočil Anchor Pain-F.xpeller, in ko sem k- !r ilrakrat lunual. je vsa bolečina i?gin:la. l'am-Kxp«ller je najboljši med vsemi." J. S. Lock por t. K- V. PAIN-EXPELLER — Y Kit'enbergu se je v božični noči zgodila huda nesreča. 20. letni Josip Pavlica je našel staro granato, s katere je hotel sneti medeni obroč, pri tem pa ravnal tako neprevidno, da mu je v rokah esksplodirahi in tra vsega raztrgala. Eksplozija na nasi ljudi ni viznemirila, ker so menili, da je kdo po stari božični navadi »streljal z možnarjem. Šele zjutraj se jc ojrlasi! neki potniilc pri ljudeh in jim sporočil- da je našel na cesti truplo neznanca, ki je bilo vse krvavo, raztrgano in manjkala. glava. 9 DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE-8LJTVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200_____________$ 3-50 Oto 300 __________________ $ 5.00 Din 400 ____________________ $ «.75 Din 500____S 8 25 Din 1000 _________$16.25 Dtn 5000 _________________ $79.00 Mm IwploglU vatlih xntakov kot zaora V ITALIJO 100 ________________________________________________$ 5.70 200 ........................................$1120 300 ....................................................$16.40 400 ____________________________________________$21.75 500 mul'muH ............—. $26.75 $52.50 dinarjih kil Ur Lir Ur Lir Ur Ur iooo J navtdtno. bodisi (Iran dovoljujem« t* bolj« pogoj«. SSTLAClIA T AMERrtKH DOIJHUIH^ isal .' Iioluik : — Seveda .sem. gospod doktor, toda nikakeiia ličinka še ne eiitini. Najbrž mi škatlja še ni raztopila v želodcu . . . * — Kateri mo/. je idealen mož.' — Idealen mož je tisti mož. ki je prepričan, da ima idealno ženo. * Prijateljstvo moraš kupiti. ,vo-■vražnike .si j»a na kopi ješ. da sam ne veš kdaj. * Prijatelju mih-š zaupati saiuo tedaj povsem. k«> iši*«- }>ri tebi pumo«"!. * Ivdor išče med ljudmi bojrove, ga bodo uničili hudiči. * Lev in prašič sta .st' .srečala. Lev je ponosno popriedal umazano prase in je šel svojo pot. Pra.se -se je pa razjezilo. — Taka ošabnost! Ko .sem vendar jaz kralj svet a. — Ti si kralj .sveta? — se je obrnil lev. — Ti si kralj sveta- —Da. jaz — je odvrnilo prase. — Moje meso je najbolja jed, moje uia.sti ne morejo ljudje pre-hvalit i. I)a. jaz sem kralj .sveta. — Čakaj, čakaj. — je odločil lev. planil na p ras ca in £a požrl. In ko si je pozneje oblizovul tace. je mrmral : — Zares, kraljevska jed... * . t'asi .-ve res temeljito izpre-menili »v zadnjih dvanajstih letih. A' Do Will t o wiiu na primer. Pred dvanajstimi leti so rojaki začeli po večerji piti. -Seda j pa po večerji kuhati začno. 1 v.** ■ >". t "O L A JI V AS O DA* WW TOO, HOBDAY, JAJR7ASV M, 1883 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. VODNIKOVE KNJIGE M.Vi'1 .1/ A' I'tSZYXUKi: T Ilenrik Stalin-ki je pustil avto i začetku ulico, ker je hi!« razku-.uia, kakor tih bili skrili obešeni ui>rski romarji. Kc nekaj korakov ga je !«»• ilo od hišice v novem (»kraju. |w>|-lem vrtov in nezazidanih zemljišč. Mladenič s" je spretno ogibal ve-' likih mlak na razkosanem bodli i-j ■ ku. ki so >e v njih odražale ulične1 svetilke kol v motnih zrcalili. l»il»j je tako rekoč pasje vreme, čeprav ni noben » utemeljitve, zakaj je izostala bas ta /vesta živ«! glavni patron vseh temnih .strani življenja. Ko se je Stalinski ustavil preti vratci žične ograje okrog a rta / redkimi obledelimi astrami in začel iskati po /.epih ključ, j » stopila i/ teme k njemu zelo visoko postava. Stalinski je udi le ndskočil in naglo segel 7. roko v žep. tako da je točna prikazen lahko .sklepala, da šče revolver. Ni ga »ootegnil iz epa, pač pa j<» osorno vprašal: — Kaj I i radi. prospod * Postava ' privzdignila klobuk in odgovorila /. milim glasom : — Naprej vam moram poveda-Iti, da vas nočem prestrašiti. — A potem.' — Potem bi vas pa profil, da mi I pove-te, koliko je ura. Preden Stalinski odgovoril. *e je sreno zagledal v temo in oparil • zredno sironiačno oblečenega moža. Njegov obraz > ' je izgubljal v vlažnem mraku. Morda je bil tolovaj, toda Stalinski se ga ni več bal, čim je zaslišal n j etrov mehki {»las iz teme, — Pret-iuno je. stopite pod .svetilko. — je dejal. Sam ni vedel, zakaj je tako sto-1 ril. Lahko hi bil navedel poljubno potem pa naglo odprl in za-! loputnil za s»»boj vraten. Toihi dozdevalo s • mu je. da ga je nagovoril star iiirž. ki ni imel slabih namenov. Plaho je krenil nroti oddaljeni svetilki, čuteč, da stopa neznanec za njim zavit v temo kakor v togo. Pod s\ 'tilko >i labo vreme, kajti navadno vem siim, koliko j«' ura. poleti spoznam to po legi zvezde alfa v Malem Vozu. v jasni zimski uoči pa NOČNO SREČANJE pomočjo delte v Orionu.... Hvala vam še enkrat. Lahko noč! Hvaležno sv je odkril in smej« odšel. Stal i n.sk i je nekaj časa nepre-j luično rttal. bil je tako začuden, da mu j«' kar sapo zapiralo. Čudovito prijazen s»- mu j«' zdel ta mož. ki mu je Mali Voz nadouiestovai uro. — Morda je mož čudak, ali pa tolovaj brez poguma, ki ve. tla i-mam revolver. — je pomislil Stalinski; — morda je pa velik siromak. Najbolj verjetna se mu je zdela domneva, da je siromak. Zrl je za •ddaljuiočo se senco, ki s-.* je bila že zagrizla v temo. in sam ni prav vedel, kaj dela. ko je zaklical : — («o-3j>od, gospoii! Senca je obstala, kakor bi razmišljala. ali kličejo njo. pot-m se ie pa rbrnila in krenila počasi proti Stalinskemu. ki je prihajal na-prot i. — Ali ste me klicali? Centu? Stalinski naenkrat ni vedel, čemu ga je klical. — Hotel .sem vas vprašati, kdo ... prav za prav no. tega nisem hotel vprašati.... A. že v >ni! Hotel sem vas vprašati, zakaj ste se ustrašili. da je šele dvajset minut čez polnoč. Ali va.s kaj teži ? — Nič posebnega. Mislil sem, da i je ura že mnogo več, najmanj dve. — Zakaj pa dve ? — Zato. ker hodi ob tem času zadnja policijska patrulja tod mimo. potem pa človek že lahko mirno >pi. .— <». kaj ste zločinec ? — je vprašal Stal in.sk i r razočaranim glasom. Mož s(> je zdrznil in odgovoril : — Ne, gospod. Če hi bil ločine«-, bi imel svojo uro in svojo poste-lio. j — Oprostite, gospod. -- Nič hudega, moja zunanjost priča proti meni. Marsikomu bi ^e '.delo sumljivo, če bi srečal ponoči v zakotni ulici razeapanca. -— Oprostite, lepo vas prosim. -— Zagi ta vi jam vas. da me j.-vaše s um ničen je prav malo zadelo. Se smem posloviti » I vas ' — še trenutek.... Kam greste, gospod .' — Dobro uro bom razmišljal in blodil bre? cilja, potem pa poj de ni k leseni baraki na bližnjem stav-bišču. kjer (Stanem do jutra. Kakor sem vam že omenil, i točeni dohiti preglavic policiji. Stari policaji me ž" poznajo in me puste pri miru. toda mladi, neizkušeni iu preveč vneti za službo bi me g?, u-tegnili nadlegovati. — Zakaj pa .' — Ker vdihavam tu i zrak in ne spim v pižami doma temveč v t -j obleki v 1 ti i i baraki. — Toda vse to je obupno. — je menil #>talinski iskreno. — Preljubemu vi ste. Razburili •te se. pa malo pretiravate. Hvala vam za sočutje. — Ali bi lui mogli pokazati ba- rako, kjer nameravate ostati do jutra ? Kje pa je ? — Bože m-oj! V najdrznejših sanjah nisem nikoli pomislil, da bi me mogel kdo posetiti. Izvolite mi pa oprostiti, da vas ne twin mogel .-prejeti vašemu stanu primerno, ker prihajate ob neprimernem* času." Na ves glas se je zasmejal in pripomnil : — Vidim, da ste v fraku. — Da. — je odgovoril Stalinski. — vraČHin se z obiska. — P'lteni takem vas pa lepo prosim. da mi oprostite mojo obleko. Izvolite za menoj. Prijel je Stalinskega rahlo pod roko in krenila sta v ozko ulico, kjer so se pričenjali vrtovi in prazna zemljišča. — Tu je .dprtina v lesenem plotu. za niim pa moja poletna prestol ica. Vi.deli ne boste ničesar, ker je zelo temno, pač pa že poznate pot in če bi vas kdaj mikalo preživeti nekaj trenutkov v zanimivem pogovoru, me najdete tu. Prosim vas samo. da udarite trikrat s kamnom ali polenom po plotu, kar mi pove. da prihaja prijatelj, kajti če ne bom na to opozorjen, zbe-žim čez vrt. Stalinski je poslušal in molčal. Čutil je. da stresa moža strupen nočni mraz. da bi rad govoril mirno in z meglo besed zastrl strahoto bede. Dolgo je zrl na ta pusti kraj. ker je spala noč na zemlji, ki jo je bil razmočil jesenski dež. Potem je krenil počasi proti domu. Stari mož j • rdšel z njim. — Spremim vas. — je dejal ti-h<». — dobri ste bili z menoj. — Kaj nimate nikogar na svetu .' — je vprašal Stalinski. — Sem .siim kakor balon v stratosferi in nepotreben kakor Dru-"tvo narodov. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čite urno Trni« članstvo, pač p« ni Slovane! » Tail okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE — In v tem brlogu spite' — Ne vedno. Pozimi bivam pri dobrih ljudeh, ki mi dovoljujejo spati na močnem stroju, zvanem inunga. ki jim ga zato poganjam, kakor Samson ročni mlin. Sem cenena naravna sila do trenutka, ko še to dobri ljudje nadomeste z elektriko. Takrat pa izpremenim bivališče iu delo. Sjiomladi in poleti, pa tudi tja do pozne jeseni preživim v tei okolici pinl zaščito *vezd. a moj anjrel varit h odganja z omiljenim mečem policaje. Majo neumna navada je poštenost. za SO DOSPELE 4 KRASNE KNJIGE: * i . .»» Z.erjavi , »»T" T •• 1 ulipan **Od pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika" za SAMO $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 1 8th Street New York GROFICA PRIREJA SLUZNICAM PLES VAMPIRJI Spisal EMILE GABORIAU 8 M N VELEMESTA |j 61 I Drugi dan je pa stopil za vsak shiraj k j znanemu divjemu loven ter kupil od njega | Zgodilo se je, kar je Diana pričakovala, j neka j jerebic in zajcev. Norbert ni mogel pozabiti, da mu ie imve-1 , dala, da hodi vsak dan po stezici, kjer jo je' lK)t 'J1111,1 h,1° tl'eba ,ak" Koma.) pol ure je stal na svoji m mestu, ko bil srečal. Zato jc takoj zjutraj po slabo prespani noči vzel puško, poklical psa. in odšel je Bruno z radostnim lajanjem oznanil l)i- tja, kjer je ležala prejšnjega dne obstrelje- .anni l»rlll0fl-na Diana. i Dolgo sta ostala skupaj in t;i se pod roke bert zopet čaka, je hotela zopet skrivaj od-1 in kmetje na polju so sr radovc Ino ozirali iti, pa ji je nepričakovano naključje prekri-jza njima. zalo račune. j November se je žal že bližal kon**u in kma- Norbert je bil zopet prišel na kraj ki sej]u pritisnila zima. Ko se ji Norbert neke- Izjema med aristokrati je fjrofi-ea Maleiilm iva. ki priredi vsako leto za služinčad v ogromni ljudski palači Albert Hali v Londonu ma-škerado. V ložah, ki pripadajo sicer' najodličnejšini članom londonsk' družbe. MMle med ma^kerado nji- (la pride vsak dan, dokler zopet tie za-1prenienilo. Bil je prepričan, da sta.-ši ne ho. novi služabniki, šoferji, kuharji.• • ^ i • -i .t* 1 1 sobarice, kuharice itd. Plesa se mu je zdel posvečen, in na tihem je prise-jutra zbudil, je »»pazil, da se j»* vreme iz- t i gleda Diane. Ves obupan jr sedel na llu. riwt «... , . ^ »M «« Ido pustili Diane v tako slabem vremenu zdo. deleži navadno „ad 4000 slu- i„Marka l,es 111,1 l>a k "Ogam. V hipu.|llla in Ves potrt je sedel s knjigo v rokah li služkinj najboljših londonskih roilJkose je gospodična d\Sauvt bourg bližala ko- ; bin. Edini delodajalci med ndele-;tičkll bivronskega gozda, od koder se j< vl-j T(>da -{t k]]u]) slabemu VIV- zenci maškerade s,, grofica Ma.-; dela stezica jo je pa Norbert o v pes zavohal, j na ostanek, sunn da se je peljala: in coinova m -ostje, ki jih povab. v planil je ]»okolici ni se ji zakatbl naproti. roti ' i — Kaj se* je pa zgodilo .'—je vprašala Di- ck .n prrofica jim te povedala, za- Ju ^^ ^ ^ ^ k{t umk Ob-.aua kat i" priredila sjuzineaui prvi . . „ . stala sta nepremično m v zadregi tako blizu skupaj, da sta skoraj dotikala. Nehote di druiri člani kraljevske rodbiic in pripadniki najvišjejra plemstva kupijo vstopniee za ta ple-. Na dan maškerade >o mnojre london.sk-' palače brez služiučadi. ki ima ves dan prosto, (irofiea Malcolmova ««'di v kraljevski loo dvorani in skrbi, tla !<■ vse v redu. l'«i je zamrmrala Diatia iišal. Leta je rabila denar za vzdrževanje zavetišča za živčno bol- sta zatisnila oči boječ se. da bi ne. izdala ne. V ta namen je priredila ples. svojih tajnill misli, namenjen izključno slnžinčadi. Vv- j>j.\ i je izpi egOVOril Noi berl. veira plesa se je udeležilo 3i() sluir /> i x i . ^ • - — ( e si drznem stopiti pred vas. in služkinj. leto«iij«*pa pa ze 4.>00. . „ 1 1 . ^ a nad 1000 priiavljeneev so morali sl>odlena. — je zaeel, — s»» krive strašne zavrniti, ker ni bilo prostora. Pr- skrbi. Skrbelo me je. kako sle prišli z rave vstopnice /a to maškerad»> kupi- lljeiio ltogo d(»lllt»V. ta -vedn , kralj in kraljica, ki po- — Hvala vam, gospod markiz. — je za- šljeta na ples svojo služinčad. Tu- jtHdjala Dnina slednjič. — Ze dva dni me muči misel. — je nadaljeval. — da je malo manjkalo, da nisem storil strašnega zločina. Kako bi mogel pozabiti na trenutek ko sem sklonjen nad vami nestrpno pričakoval, kdaj se prebudite, na trenutek, ko seiu vas dvignil in ko se je vaša glava naslonila na mojo ramo? Bil je samo trenutek vendar se mi pa zdi. da bo moja ra-rrtem t'oxt root u -topi «rofiea na n-j ma vedno dišah: po vaših bujnih kodrih. der in natjovori služinčad. ki ii .. i . ,.i-;.>» . ... . I — (iosiiod markizi — lZt'Oel pr >\o|e|tl zastopniku St»tlCK ... . , ,' -, ... «.--;......I tako tiho. ila A irhert in m skromno dardo. »rrotieina r-wl'u-. na »Mll»»ea o nagradah najboljšim! - Ali, »V l»i VClleli, če bi je Vfd*di!-je tia- St al i it.sk i je razmišljal, kaj prav j marisam. ki si jih iz]>os(Mli služiti- \ ^ jevaj# — Onj (la 11 sem bil tako zbegali, tla za -prav pomenijo te besede, izffo-l čad od gospodarjev, ali pa jih na-j ^^ u|( , iUxti ka j r.uthn> SiiHM" pa voljene s pritajenim »lasom, ka- pravi sama. i . . .. . . ... . ... kor dri mu hI kriva ta stari mo/J Velenje slnžinčadi na ..iHŠken,-:— kako bl S1 1,11 dmnil Ko sTl' lUl hvoj globoki obup. Postalo m« je di je vzorno. Sluge in služkinje so ovinku drevoreda, ko nisem ver videl vase zelo hudo. tla mora sivolasi mr.ž! }Kksajeni s-» '.nodrc obleke, se mi je zdelo, da je naenkrat sr«sli vlažne noči. sredi množili lii.š. j nikoli se pa ne spowit»ijo in ma-( jja«til-Ul lioč iu da lili j«' srce nehalo Utripati-ki v njili ljudje mirno spe. in ča-jškerada ostane Ntrogro v mejah do-kati. kdaj s-' bo lahko skril v za- stojnosti. V Angliji s»' namreč vsi', "■i' s'" .s1 puščeno kočo. T11 ta mož ne preklinja, temveč barva črne b<*sede s takimi nebeškimi barvami, da bi »"lovek mislil, da je \-s<> tako. kakor mora biti. Stalinskega je stremel mraz. ko je pomislil, kako mora tega siromaka zebsti. Kar se je ustavil in segel pol denarnico. — Vzemite U>k\ **oepod. — je dejal in mu ponudil bankovce. Stari mož je tiho vprašal: — Tema je. Je to cigareta? — N?.... Denar.... — Denar? Takoj.... takoj.... — Moram se spomniti, kaj je denar. Nekoč sent vedel.... — Nikar se ne branite, kar vza-mite, pa bo. — mu je prigovarjal Stalinski. — Kaj nit -ga posojate? — Ne. podarim vam ga. — Torej to ni posojilo? C*e ie tako. ga pa ne morem sprejeti. bi mi pogodili nekaj denarja, in sicer 11a častno besedo, bi ga morda še vzel, kajti po vseh veljavnih običajih bi ne 'bil dolžan vrniti ga. toda na drugi strani bi me -zojict. 1 »ekla v»>st. če bi vam ne vrnil denarja. ki ste mi ga posodili v težkem trenutku. Ne izkimajte me. Stalinski se je nestrpno /ganil. — Torej ne sprejmete ? najnižjega delavca za veda jo svojega stanovskega dostojanstva, ki ga vedno in povsod skrbno čuvajo. V Angliji je tudi razmerje med gospodarji in služineadjo svobodno, naravno in neprisiljeno. Ob treh zjutraj se .zaključi maškerada z državno himno in služinčad se odpelje domov večinoma v krasnih avtomobilih, ki so jih posodili gi>-spodarji in ki jih Sofirajo mask i rail i šoferji. Njegov glas je zvenel nekam čudno, nav-stanovi od najviijc aristokracije «l..| dušenje mu je sijalo iz obraza in kri je zalila njegova lica. Gospodična tie Sauvt4»ourg je nehote odstopila k (»rak nazaj. — Bil sem blazen, — je vzkliknil Norbert, — zdaj vidim, da sem bil blazen! To je bik» za Diano preveč. Solze so ji pritekle iz oči in zašepetala je: — Nehajte, gospod markiz, ne govorite tako. V naših letih človeku še ni treba obupati. Sklonila je glavo in tedaj je Norbert pokleknil pred njo, jo prijel za roko in jo pokril s poljubi. Bleda, drhteč po vsem telesu, ustnice krčevito stisnjene je Diana čutila, da jo je potegnilo v vrtinec strasti. V sencih ji je močno bilo, težko je dihala iu roke so se ji tresle. Obtičala je v pasti, ki so jo je bila sama nastavila. Čutila je pa potrebo takoj prekiniti ta pogovor. Položila je prst na usta in litiro odšla. — Predino je izginila za grmovjem, se je obrnila 111 zaklicala: — Na svidenje jutri! Tistega večera je bil Norbert tako vesel, da se je zdelo očetu čudno. — Jarnieoton! — je dejal, — stavim, da si imel danes na k>vu srečo. — Res je, oče, — je odgovoril Norbert za- CEMA DR. KERNOVEGA berila JE ZNIŽANA Aflgleško-sloveofikfl oerilc KNJIGARNI UAS U« ■t:. j« Vdova ji je pokazala kolkovano ]iolo in ji ]>ovedala. da je dolžna sto tridesel dolarjev. *prezidenl ". ta podli Daumau, ta lopov, ta razbojnik. Diano je vdovino pripovedovanje močno razburilo. — To je sramota! — je vzkliknila. — Sama izpregovorim s tem človekom; počakajte malo, takoj se vimeni. Skočila je v kočijo, naročila kočijažu. naj dobro ptižene konjr, in čez deset minut je bila že pri Dauiuaim. Komaj jo je Daunian zagle lal na pragu, je naglo vstal in držeč žametasto čepim v roki se je nizko klanjal, kakor bi bil v zadregi, od katere je pa bil zelo daleč. Saj je bil dobro poučen o vsem, kar se je godilo v domačem kraju, in tako so mu bili Midi dobro znani stiki gospodične de Sauvebourg z Norberto'n — (iospoil Daunian. — j«' dejala Diana suho. — prihajam baš od vdove Rouleau, z i katero se zanimam. — \ekdo lahko potrka na vrata. Bila je Ana v debeli, rdeči nočni obleki, ki je bila prej last Dore. Izgledala je zelo razburjena in trudna. — Rada bi ti nekaj povedala. Gizela — nobenejra miru nimam. — \>, prej ti hočem xplesti lase — tako. zdaj .sedi k meni! Sestro potegne na rob postelje in položi roko okoli njenega vratu, kot -bi jo mojrla podpreti za udarec, ki jo bo prihodnjo minuto zadel. — Danes popoldne sem srečala Thielena. Bibra odpotuje jutri — j — To veni! — odgovori Gizela. — Viviane mi je že včeraj povedala. — Ali ti je povedala -še kaj 'drugega ? — vprašuje Ana. — N>? i Potem ti bo moeoče jutri povedala. Toda nočem, da izveš od nje. —j Z eno roko jrladi blazino, da ni bilo treba popledati se.stre. — Tliie- ' irn mi je zanpno. dasi a. namenom, povedal, da j»* Viviane liibrova nevesta. To ni res! - zakriči Gizela in skoči na nogre. - lil vendar je rc.s. (ii/.ela! — Ali verjameš, da mi je bilo težko ti to povedati Toda predno Viviane pride jutri, ali predno ti pove kd«> drujri. je boljie. tla ve«. — Ana ljubeznjivo gladi sestrina licu. — Smiliš se mi — — Kaj vendar hočeš. Ana — To je samo prazna «rtfvori«*a, d" sta Ernest in Viviane — Toda ves njen obraz in njena razburjenost je kazala, da ne verjame svojim besedam. — Nikar mi tega ne govori, Gizela. Rajši .se pošteno izjokaj, potem pa pozabi! Saj sploh do te«ra ni mogla priti. — Ue*. ni moprlo biti! — pravi'Gizela žalostno. Z a vaju oba je tako najboljše. Ti saj ni treba za njim žalovati. ako »e je takega pokazal. — Ali je pa tudi res? Potem je najboljše tako! Ana. napravi mi uslugo in pojdi in hvala ti — Ana jrre iz *»obe, '/. lahnim ibtenjem se vrže Gizela na posteljo. Kako ji je mogel \ to storiti —iz.i njo Viviano in tako hitro! Pesti pritisne na oei. nje-j no ihten.ie umolkne. Z voščenim obrazom, podobna mrliču, leži na j post H ji in njeno srce je polno krutega gorjač. Sedaj je zašlo solnce njenepa življenja. Senca, noč in mraz je bil okoli nje. Dvanajsto poglavje. - Prisrčno pozdra vi jen i. jjospiea Ana. — sprejme gospod Mahler Ano. ki j«* skočila z ivoza. — Kako me ve>eli. posebno zaradi moje Francke, da ste držali besedo in da vas moremo vendar enkrat pozdraviti v naši hiši. Plavooka in plavolasa hčerka pa ji odvzarme prtljago, katero ./roči služkinji, nato pa pomaga njeni materi z voza. Težki kov-•'■e;r pa izroči hlapcu, rekoe: Samo nesi. Viljem! Medtem pa bom jaz držala Klaro. — in ljube/njivo drži konja za vrat, ker je bil nemiren v.sled nadležnih muh. — Klara .* — Ana se obrne. — Ali je konju tako ime? — jo vpraša začudeno. 1 —- Da. to je njejfovo »me. — Tako. Viljem, zdaj pa pelji do-liiov in povej »rospodu in gospe j Kiessling. da se jim lepo zahvalimo za v<»7. jutri pa bom že sama pris'.a in se bom še. osebno izahva- Klejrantna kočija se pelje najrlo po cesti, da .so gosi z glasnim kričanjem odletele v jarek. Francka Mali I•• rs pelje Ano v njeno sobo, ki je bila sicer pri-prosta. to«!« zelo snažna. Tla so bila pomita in na oknih so bile ravnokar oprane zavese. — Soba je majhna, toda prijazna. — se šali Francka. Jo prime , za roko in jo pelje po sobi. — Kako me veseli, da si tukaj. Tukaj, ' zraven, pa je moja soba. Vrata bodo odprta in se bova pogovarjali. | In med tem. ko si bos umila roke. ti moram izročiti srčne poizdrave Nekoga, ki je iz velikim veseljem vpregel konje, katerih Kiesslingo-1 vi nikdar nikomur ne posodijo. — Da, Ana, si moreš kaj domšlje-1 vati. Drugače jrredo po našo jroste samo z navadnim vozičkom, to-toda tukaj je Fritz zahteval vse najboljše. Da. taki so zaljubljeni ljudje — Naglo se obrne Ana. — Ali si še vedno tako poredna. Francka? — Nikar ne jrovori tako, — pravi mirno Francka. — Veš, kaj, mati ničesar np ve. kaj je pravzaprav. Meni je Fritz zaupal — nio--al mi je zaupati izaradi dopisovanja in potem tudi zaradi te^a. da ne bi ljudje la to najrlo njegovo prijateljstvo postali preveč pozorni. dokler si ti tukaj. Navadno nismo posebno veliki prijatelji. Toda oče Kiessling ima navado reči: kar se ljubi, se draži in — — hi li so vendarle malo poredna. — pravi Ana malo ogorčena. — Ali si že gotova? Mama že kuha kavo in peče krofe. Ali ti že ne diiti.» Zares, Ana, Fritz jetves neumen, ker si tukaj. Vse mi je povedal. O, tako vesela sem! Toda. kadar se poročita, boš samo pri-prosta gospa Kiessling-ova — aili ti to ni žal? — Kdor ljubi, mu nobena žrtev ni prevelika, — pravi Ana odločno. — Ali ga tako zelo ljubiš? — Zelo rada ga imam. To sem spoznala šele, ko je odpotoval. Komaj sem mogla ostati doma. Bila je tudi zelo huda zima. In njegova pisma so bila moje edino razvedrilo in veselje. — In se hočeš v resnici ž njim poročiti ? — Ako me hoče — brez vprašanja. — Veš. njegova mati je malo sama svoja. (Nezaupljiva in mogočna. toda v dnu srca zelo dobra. Z njegrtvim očetom je lažje izhajati. Zaupno pa ti povem : za Fritza so že izbrali nevesto. — Kaj so? - Samo pomiri se. Ana — njegova mati ničesar ne ve o tebi. Ali j' moreš zameriti, če se trfiko zanima za svojega sina? V decembru je bil Htar petindvajset let. Nisem pa še izvedela, katero mati mi-slh Sam mi ni povedal. Mogoče še sam ne ve. Zdaj pa poj-1i z menoj. (Dalje prihodnjič). _______1_ ' Koledar L 1933 Vsebuje poleg; spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH Z A VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y, METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO* KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE 31DS PRETRESLJIVA RODBINSKA TRAGEDIJA Življenje samo je začelo pisati romane, ki bi morali p ret rest i sielrernegra človeka v dno duše. če bi bilo v ljudeh naše dobe z redkimi izjemami sploh še kaj človeškega. Tako pa gredo strahotne tragedije pojedincev dan za dnem neopaženo mimo nas. družba se iza nedolžne žrtve kaotičnih razmer ne zmeni niti toli- NOČNO SREČANJE Nadaljevanje s 3. strani.) — Ne morem. Ne prenesel l »i nrrsli, da t)i utejniili videti v meni falota. ki vas vodi po zakotnih u-lieali ter vam razkazuje pasjo hišico in sv>je m ve lase. da bi izvab'1 NERAZUMLJIVI ZAKONI i'red nekoliko leti je neki ame-j samem dejstvu, tla je ljubljena. — riški list zastavil svojim čitateljem Tudi to nabiranje pri odraslih izvi- nasleiln*e vprašanje: Katere last- ra iz detinskih vplivov, iz odnosov nosti cenite na moškem (že 11.ski) j v družini, pri kateri pomeni ljn- najbolj in katere najmanj!" Iz bežen enejra dela dejansko obvez- mnogo tisočev odgovorov se j? L'.- nost ,za dru«i del. Kkorai v v.-akt m ... ,r J kazalo, da cenijo ženske na mo- ljubezenskem razmerju je k ©» tei m'»gli vse izpremeniti. — Vaj«-n Nem.... privadil sem se.... Zdi se mi. da j--* to vaša hišica, a jaz tudi že lahko varno vstopim v svoj gradič. — Tam boste spali? — Oeividno tam. raren če bi s * bil že drujri melanholik zavalil na mojo posteljo: totla brlojr je dovolj velik. — Danes ]>a že ne poidete tja. — je dejal Stalinski po nenadni odločitvi. — Oprostite, toda v Evropskem hotelu sem očividno v raztreseno-•>ti pozabil naročiti apartment i:« zato se vračam na svoj dom. ni z inteligenco nič ustreženo. da hoč-.»;o celo vedenje, kretnje, na- Ta rezultat vseh odgovorov nam j .Tore ljubljene osebe ut««>tiiti v svo-ne inl!;riva samo psihe povprečn«'-j jojo šablono samo zato. "ker te ;ra Američana temveč psilio jh»- ljubim". Takšni ljudje zadene o vprečnega človeka sploh t»*r tipične; pri izbiranju svoje druge polovice tendence ljubezenske izbere. Skla-lna posebno velike ovire, ker iščejo da s prav dobro s starim in danes v namenoma in instinktivno člove-splošnem še vedno veljavnim nazi- ka. ki bi jim lil slepo podrejen in ranjeni, da mora biti ni'«ški k'^rlav;j Um dajal tako jamstvo za njih pre-v družini", ženska pa i>okorna go- i vladovanje. Sem spadajo ljudje, ki >p»Hl:nja. Ženska daje prednost in-; se "poroče pod svojim stanom" ali teligentncmu moškemu, ker je lah-j pa .z osebami, ki duševno nikakor ko nanj ponosna in ji sami jamči j niso na višini. To «o ljudje, ki se 18. januarja: 1'resident Harding v Havr» l>«utschtand v Cherbourg 20. januarja: Olympic v Cherbourg 21. januarja: IJremeT v Drwnen Salurnia v Trst .„ . . ^""Is v Havre ko. kolikor za psička, ki pra po- j Veedam v lioulogne sur Mer 25. januarja: Manbalan v Havre New Y.trk v Cherbourg 26. Januarja: Bt'rengaria v Cherbourg 28. januarja: I^afayette v Havre 31. Januarja: Eurnya v Ltremen 1. februarja: Albert Itullin v Cherbourg 3. februarja: ,\q»iit:itiiu v Cherbourg 4. februarja: _ ... . Conte di Savoia v Genoa Tragedija, ki bi morala pretre- 7. februarja: st i ne samo ožjo okolico temveč ves človeško čuteči in misleči svet. se je odigrala pred kratkim na Semmerin«ru pri Dunaju. V tesnem stanovanju so našli v so- vozi avto. Samomori ljudi, ki pod težo življenja omagajo, so že tako vsakdanji, da se nihče več ne zanima za nje. In vendar bi se morali nad vsako tako tragedijo zgroziti in zamisliti, kajti čim veC-jih je. tem bolj se bližamo eksplozivnemu raizvozljanju vedno ne-znosnejšega položaja. noe preživite Kje naj — Ne. nocojšnjo pri meni. — Nisem dobro slišal, prebijem noč? — Pri meni. Ntalinski ni mogel videti, da zakrila oči starega moža za mefrla. vendar je pa moral slišati v njegovem molku glas. drhteč od silnega razburjenja, ker ga je naenkrat sam začutil v kotičku svo-jejra srca. Starec je neka i šepetal, kakor bi ne mofjel dovolj hitro pozlatiti besed, ki jih je nameraval izgovoriti. Zato je vrnil ta občutek nazaj v srce k)t v zakadnico. Sele *ez nekaj časa je dejal z jasnim glasom: — Ne smete misliti, da padajo moje solze na tla ; ne, dež rosi tako. Sicer bi se pa prav nič ne čudil. <"e bi bilo tako. Čudno govorite, mladi gospod. Ste pri zdravi pameti? — Prepričan sicer nisem, mislim pa. da sem, — je odgovoril Stalin-ski, ki je bil postal brez vzroka naenkrat vesel. — Morda ste danes pregloboko pogledali v kozarček. — Izključeno, ker sem bil na obisku, kjer so mi postregli samo z jabolčni kom. — Torej je gotovo, da niste pili. Ooividno niste pnani, *pa hoče-fe, naj grem z vami ? — Tskreno vas prosim in veselim se. da boste nocoj spali kot človek. — Ali me ne vržete ven, ko me zagledate pri luči? — Še na misel mi ne pride: sicer sem vas pa itak že videl pri 'uči na cesti. — In če bi se mi oh pogledu na za nekakšen nirled ; s|>osol»no-;t ji je všeč. ker ji daje jamstvo, da bo pre.s'krbl'ena za življenje: ,'.a te prednosti je pripravljena odr vi se vljudnosti nr>ža, to je priznanju ir, obziru do lastne osebnosti. Moški polajrajo spet vrednost na zunanjo pojavo ženske in na gospodinjske j sposobnosti ter 11111 olajšujejo živ-ljenjsko borbo. V obeh primerili ženskem in moškem, vpliva torej na vide,', po naravi dano socialno razmerje med olvnia spoloma. a tudi vprašan;e prestiža ("najinte-ligentnejši mož", "najlepša žena"). Za ustvaritev takšnih odnosov so bila brez dvoma odločilna osebna doživetja in vplivi v domači hiši. sprijazni:o iz svoje notranje šibkosti napram ljubezenskemu problemu rajši ,z drugimi pomanjkljivostmi. nego da bi svojo včasi bolno stopnjevano samozavest (liam-ree samozavest pred seboj) predali kakšnim nevarnim pretresljaj '»'i. ]1;t,)siij je otrok lahko opazoval, da je hišno gosjxxlarstvo v primeru ne-ilustatne inteligence in sposobnosti z očetove strani /ašlo v nered, po drugi strani pa je pomanjkanje zunanjih in gospodinjskih prednosti pri materi dajalo često povod za zakonske razprtije. V življenju naletimo pogostima na nepravilno naziran;e. da je ljubljena oseba nekako vezana že po Tako nastaja skratka velik del tlst:h zakonov, ki jih ne razumemo in pri katerih se nam vidi. da obe polovici pod nobenim pogojem ne i spadata druga k drugi. Šibkejša polovica v takšnih .zakonih skuša v zvezi z močne\šo prevaliti odgovornost in sposobnost napram življenjskim nalogam na druge ra-in doseči tako na indirekten način "srečo" in 41 veljavo". Konec te vrste zvez je skoraj vedno isti r po kratkem zadoščenju najbolj grenko razočaran V bistvu sjwxlkopavajo samo sebično stremljenje po uveljavljanju samega sebe na eni strani in občutkih manjvrednosti na drugi strani temelje takšnih zvaz. Hreni »n v Premen 3. februarja: leviathan v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 10 februarja: Olympic v Cherbourg Paris v Havre 15. februarja: biei S plinom zastrupljene *12-let- I Berengarla v Cherbourg , ,r -- »* . 16. februarja: 110 post reznico Terezijo llaruda Deuis.i.iand v Cherbourg in njene tri otročieke, 12-Ietno 17- februarja: T> o 1 * t-. • 1 o 14. Eurr.pa v Uremen Kozo. '»-letnega Erieha 111 3-letno 18. februarja: I lil do. Vsa družina ie bila že mr- Champiain v Havre .. ..... . Rex v O^nna tva. Terezija llariula je bila vdo- 22. februarja: va in preživljala se je kot postrež- v nremen „ . . . 1 25. februarla: niea s slučajnim skromnim zaslužkom. če ga je imela, sicer je pa morala z nedolžnimi otročiči vred stradati. Vsak dan je "a že zgodaj zjutraj z doma in ves dan je ni bilo domov. Zadnje čase ji je predla jvosebno trda. zaslužila je dnevno največ (i šilingov, v Avstriji pa s tem denarjem štiričlanska družina ne more živeti. Položaj uboge družine je postajal od dne do dne težji in končno je nesrečna mati v težkih j skrbeh za svoje ot ročice omagala in obupala. Sklenila je umreti in vzeti s seboj v smrt tudi otročieke. da bi se jim ne bilo treba mučiti na svetu, kakor se je morala sama. Zvečer se je .zaklenila ž njimi v sobico in ko so zaspali, je odprla pipo plinbvoda in legla k njim, da so šli skupaj v smrt. Pred samomorom je napisala svoji sestri poslovilno pismo, ki j«* pa zelo kratko in pisano z drhtečo roko. Nesrečna mati pravi: — Tudi če bi ti napisala vse. kar mislim in čutim, bi ne razumela, zakaj se poslavljam od življenja. Res, v takih trenutkih ne more človeka nihče razumeti, saj se niti sam dobro ne razume. Najmanj pa more razumeti reveža na o-bu groba tisti, ki ni nikoli okusil bridkosti brezuspešne borbe za košček kruha. POZOR Naša zaloga Blaznikovili Pratik je posla. — V zalogi imamo še Sftovensko-Ameri- kanski Koledar, ki stane sa. mo 50 centov. Uprava Glas Naroda posteljo -zmešalo, ali me ne boste u-strelili ? . —• Izročim vam samokres. — Vidim, da ste pravi gentleman; pojdiva v božjem imenu. — Toda prosim.... vstopite. — After you sir! llaha! — C'emu se pa smejete? — Nič, nič.... Temu, da je nekoliko prismojeni Diogenes našel sod. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.' ^'»iIp di Savoia v Clenna Majestic v Cherbovs V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnis^ PARIS 20. JAMARJA 10. Februarja — -/. Marca LAFAYETTE 2Januarja — 1-t. Marca CHAMPLAIN /s'. Februarju — //. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L G OSLA VI JE Za pojasnil« in potne nate vpra- lalto naš« pooblaščen« agent« tfreneh Jlrie 19 STATE STREET. NEW YORK BREMEN EUR O PA NAJHITREJŠI PARNIKI, KAK JIH PLUJE S A M O 7 DNI D O JUGOSLAVIJE Poseben vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj pripravno potov an e v LjubJano. I'ojasnihi pri ii