GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. 11. NADSTR - FtLtFON ST 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PTUJ STtV 643-90322-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02E ROKOPISOV NE VRAČAMO - MESEČNA NAROČNINA 20 DIN. POL LETNA 120 DIN. CELOLETNA 240 DIN - TISKA MARIBORSKA TISKARNA Štev. 5 — Letnik V. PTUJ, 1. februarja 1952 Cena din 5, ifako študira gimnazijska mladina Ob koncu I. polletia na ptujski gimnaziji Povsem naravno je, da seve- lika večina staršev zanima za vzgojne in učne u«pehe naših jol, saj niti njim niti prosvetni oblasti ne more biti vseeno, kako se pripravlja naša mladina na svoje bodoče poklicno delo. O teh vprašanjih pri nas ne razpravljajo starši samo na šol- skih roditeljskih sestankih. Frontna* organizacija Zg. Breg je n. pr. po razgovoru o šol- skih učnih uspehih svoje gim- nazijske mladine sklenila, da bo ob zaključku prvega polletja nagradila najmarljivejše dijake 6 svojega terena. Tako je prav! I^oč terenske frontne organiza- cije merimo tudi po njeni skrbi za mladino. Učni uspeh v šolah je odvi- sen v prvi vrsti od r&snosti in prizadevnosti mladine same, od- govarja pa zanj v prvi vrsti Sola, nato starši, posredno pa tudi množične organizacije. V borbi za učni uspeh in proti negativnim vzgojnim vplivom je potrebno tesno sodelovanje vseh navedenih faktorjev s šolo. Uspeh učenčevega dela v šoli izražamo s štirimi pozitivnimi in eno negativno oceno. Dijak, ki je dobil ob zaključku šol- skega leta v nižjih razredih gimnazije 2 negativni, ali v viš- jih razredih 1 negativno oceno, ima pravico do popravnega iz- pita. Šolska ocena znanja je rezultat dolgotrajnega- prever- janja otrokovega znanja pa tudi prizadevnosti. Ta naloga za ocenjevalca ni lahka, ker on ne odgovarja samo za kvaliteto svojega učnega in vzgojnega dela, temveč tudi za objektiv- nost ocene. So ljudje, ki še vedno mislijo, da je šolska ocena odvisna od dobre volje in naklonjenosti ocenjevalca, od Intervencije staršev ali morda celo od slučajne sreče dijaka pri enkratnem vprašanju. Ob jasnih smotrih našega šolstva je vsako barantanje za ocene iz- kliučeno. Edino merilo za oceno je lahko le kvaliteta učenčevega znanja. Res je, da je stopnja objektivnosti ocene odvisna od strokovne in pedagoške sposob- nosti ocenjevalca, vedeti pa je treba, da odloča o niej, posebno v dvomljivih slučajih, ves raz- redni učiteljski zbor. Prav so imeli starši, ki so na ees+ankih izražali dvom o ob- jektivnosti ocene, ki jo je dobil dijak po enkratnem naglem vpraševanju tik pred redovalno konferenco, ali negativne ocene, ki 0 din, na investic. sklad 800.000 din, socialni sklad 600.000 din, pridevek za zadružni sklad 106.143 din, davek 79.623 din, kultumo-prosvetni sklad 50.000 din in ostalo. V poročilu o izkušnjah pii ureditvi hlevov za govejo živino, pri popravilu strojev in uporabi teh, glede pomoči OLO in Za- družnega sklada, glede težav z gnojem in z nekaterimi sporni- mi vprašanji Je bil deloma odr.i- žen nepravilni odnos do razvoja zadružništva od zunaj in zno- traj zadruge same. Ko so preurejali hleve za go- vejo živino, so imeli precejšnje težave z nabavo opeke, cementa in traverz, lesa in investicijske- ga kredita. Ko so ta material dobili, jim je bil zaračunan po visokih cenah., Pri zidarskih de- lih so si morali pomagati z domačini zidarji, ko so se 1/.- kazalo, da so najeti zidarji deUli v hlevu 1 steber 3 dni, domači pa so napravili v 3 dnevih 2 .ste- bra. Pri teh delih sta se izkazali zadružnici sestri Kalčič, ki sta bili na občnem zboru posebej pohvaljeni. 10, maja so spravili 34 glav goveje živine v skupni hlev. Neki stroj So dali v popravilo MOD vPtuj. Po 6-me- sečnem brezuspešnem čakanju so dali ta stroj v popravilo pri- vatniku v Mariboru, ki je opra- vil popravilo ceneje in v par dneh. KDZ Trniče ima večje število gozdnih parcel, ki pa jih ne more izkoriščati, ker niso do- gnali, kje so te parcele. To se čuti predvsem pri stelji in pri gradbenem lesu, za katerega £o dali predplačilo KZ Kopivnik, lesa pa še niso dobili niti vrnje- nega denarja. Ker nimajo dovolj stelje, pogrešajo dober hlev.ski gnoj, ki ga nujno potrebujejo za gnojenje njiv, če hočejo do- seči boljše '^hektarske donose. Tudi s Cafutu> zaplenjenim pre- moženjem še niso dokončno ri/- čictili. Razlaščeni Cafuta izrab- lja zaplenjene mu površine sani, Strokovna pomoč Zadružnega sklada ni taka, kot jo pričaku- jejo. Težave imajo tudi z naba- vo novega traktor ji. Z nabavo osebnega avtomobila so utrpeli večjo škodo, saj jih je Bratuša Hinko, avtoprevoznik iz Ko- strivnice odri pri nrodaji m^lo- vrednega avtomobila za 270.000 din, kar je deloma tudi krivda zadružnega upravnega odbora, ki ni dal pred izplačilom avto- mobila oceniti po strokovnjaku. V času mlatve niso imeli v redu mlatilnice, kar jim je prilično gospodarsko škodovalo in kva- rilo ugled itd. V diskusiji, ki je sledila ročilom, so se oglašali zadruž- niki pa tudi povabljeni pred- stavniki, ki so dali pojasnila na vprašanja, kako je treba reše- vati razne gospodarske proble- me te zadruge, da bo KDZ Tr- niče v letošnjem letu odpravila napake, ki so se pojavljale v lanskem letu. Volitve so dokazale, da si je dosedanji predsednik Požgan pridobil zaupanje zadružnikov, zato so ga ponovno izvolili za predsednika. Kot o ostalih dosedanjih zbo- rih KDZ bi lahko rekli tudi o tem občnem zboru, da se za- družniki povsod v polni meri še ne zavedajo svojih pravic, kar se najbolj odraža predvsem v diskusiji, ki je navadno kratka in odraža skrito željo, da ne bi bilo zamere med zadružniki, če- tudi je marsikje več vprašanj nerešenih in kot taka močno vplivajo na razpoloženje v za- drugi in njene uspehe. Vsekakor pa je treba priznati, da so letošnji občni zbori v ve- čini KDZ mnogo boljše priprav- ljeni od lanskih in da se na n]ih ipak odraža velik gospodarski napredek kot tudi napredek za- vesti zadružnikov. LF. Zadružniki KDZ Moškajnci so imeli v soboto 26. januarja t. J. redni letni občni zbor, ki )e prikazal gospodarsko stanje te KDZ. Po opravljenih začetnih for- malnostih so slišali udeleženci zbora predsednikovo poročilo r prizadevanju, uspehih in napa- kah te KDZ v lanskem letu Predsednik tov. Majerič je bil v svojem poročilu zelo kratek Naštel je vrsto težav: maja jim je toča uničila vso žetev, težko borbo imajo s privatniki, ki tvo- rijo močno fronto proti zadruž- nikom, smatrajo, da jim višji forumi niso nudili dovolj pomo- či in drugo. Predsednikova po- ročila so dopolnili brigadirji s podatki o posameznih sektorjih gospodarstva. Živinorejski bri- gadir je prikazal stanje živine in živinske prehrane, ki je utrpelsi zaradi suše. Sedaj imajo 33 glav živine, ki je v glavnem poraz- deljena po gospodarstvih. Števi- lo koni so zaradi pomanjkanja krme in glede na opravljanje poljskih del z dvema traktorje- ma zmanjšali na 10 konj, ki za- doščajo sedanjim potrebam za- druge. Prašičereja jim je bila v izgubo glede na visoko ceno krompirja in koruze. Poljedelski brigadir je pohvalil delovno vnemo zadružnikov, ki so delali če je bilo treba, od 4. zjutraj dn 10. zvečer, kot Je to reden pri- mer pri ostalih sovaščanih. Če- prav so imeli premalo delovne sile, je bilo delo pravočasno opravljeno. Zelo koristen se jim je pokazal skupinski način deia ki ga imajo že od jeseni. Lanska toča jih Je razočarala in prizi- dela, da niso imeli pridelka £it PGD Moškanjci tov. Bezjak Alojza; PGD tovarna aluminija Stmišče tov. Toplak Andreja. Vsem imenovanim čestitamo k imenovanju v prepričanju, da bodo v bodoče še bolj vestno in požrtvovalno delali na polju gasilstva — v borbi za obrambo ljudskega imetja. Prvotno so si pomagali z dve- ma traktorjema, od katerih pa so obdržali samo Oliverja, dru- gega pa so prodali, ker smatrajo da jim eden zfadošča. Traktorist se je zavzel za traktorsko obda- lavo in njeno rentabilnost kljub dolgotrajnemu zatrjevanju ne- katerih zadružnikov, da trakte preveč stane zaradi stalnih po- pravil in velikega trošenja riva. Računsko je prikazal zboru' koristnost traktorja, ki se je iz- kazala v zadrugi pa tudi pd privatnikih, katerim je KDZ Moškajnci opravljala razne usiu- Kljub vsemu je bilo delo s traktorjem rentabilno. Poudaril je, da je nujno, da pride do združitve zadružnih parcel, do arondacije, nakar si bodo pri- skrbeli še večji traktor Deutz. V lanskem letu je imela KDZ Moškanjci 3,780.410 din dohod- kov, razhodkov pa 1,872.598 din. V razne sklade so vložili 25 od- stotkov. Vrednost storilnega dne znaša 215 din. K tej višini vred- nosti storilnega dne je znatno pripomogla zavarovalnina, ki so jo dobili od DOZ glede na škodo vsled toče. Diskusija se je razvila po po- ročilih, ki je pokazala, da je tar- nanje o slabem življenju v KDZ Moškajnci neumestno. S tem poskušajo opravičevati, da da jih to sili iz zadruge, mesto da bi odkrito priznali pravo ozadje svojih namenov, da se Selijo poedinci na ta način Iz ogniti kratkovidnemu pritiskn privatnikov ne glede na to, da bi se ravno z izstopom iz zadru- ge osramotili pred privatniki, Iv bi jim opravičeno očitali: »Ni Junaštvo začeti, ampak vztrajati je junaštvo.« Nekateri zadružni- ki se sicer res ne morejo pohva- liti z velikim zaslužkom, to pi predvsem po lastni krivdi. Kdo je kriv Veseliču Ivanu, da je prišel na delo samo 29 dni, Jan- žekovič Mariji samo 23 dni. Lah Lizi 31 dni? Na to vprašanje bi lahko oni sami odgovorili. Pre- ko 60 let stari Majerič. ki ima opravljenih 340 storllnih dni, ni poslušal hujskačev proti zadra- gi, zato tudi zaradi njih ni raz- očaran kot so drugi. Tudi Bez- jak Alojz s 416 storilnimi dne- vi, Muhič Franc s 450 dnevi '-n drugi ne razmišljajo o izstopu iz zadruge. Ce je imel zadružnik mesečno 10 do 20 storilnih dni, je dobil za vsakega otroka še vrednost 2 storilnih dni. Razne družine kot n, pr. Bezjakova z dohodkom '80.000, Obranova s 160.000 din in druge se ne mo- rejo pritoževati glede dela in dohodkov v zadrugi. Zraven te- ga imajo še dohodke od Iha ohišnice, ene ali dveh krav. Glede gospodarskega računa in arondacije se je razvila ži- vahna diskusija, iz katere se je .nazorno videlo, kako si želijo zadružniki gospodarskega na- predka, da smatrajo arondacijo zemlje za nujnost, ki bo pospeši- la gospodarski razvoj in krepi- tev te zadruge. Poedinci niso prikrivali, da niso dorasli revo- lucionarnemu ukrepu arondira- nja zemlje, izgovarjajoč se na to, da se čutijo osamljeni in kot otok med privatniki, ki jih vsi grdo gledajo in bi se z arondi- ranjem prepad med njimi še po- globil. Po volitvah, v katerih je dobil večino glasov za nredsednika tov. Obran, je dal nekaj pojas- nil k predsednikovemu poročilu poverjenik za kmetijstvo pri OLO. Ovrgel je trditev pred- sednika Majeriča, da zadruga ni Imela zadostne pomoči od drža- ve. Ali ni to pomoč države, ko je KDZ Moškajnci dobila 1,100.000 din zavarovalnine za škodo po toči, česar privatniki niso dobili? Ali ni to pomoi države, da ste dobili traktor, da plačujete nizke davke in da imate druge ugodnosti, ki jih privatniki nimajo? Nadalje Je nakazal KDZ Moškanjci vrsto možnosti za še uspešnejše delo v letošnjem gospodarskem leu In ji želel mnogo uspehov. Da je zadružni občni zbor v V Ptuju je končal sanitetni tečaj PAZ Po 4-mesečnem tečaju PAZ v Ptuju so bili 21., 22. in 23. ja- nuarja t. 1. teoretični In prak- tični izpiti 30 tečajnikov sani- tetne službe PAZ mesta Ptuj, ki so končali z zadovoljivim uspe- hom. Odlično oceno pri Izpitih so dobili: Rogina Olga, Budina, glavnem uspel in da Je večina zadružnikov ostala pri sklepu ostati v zadmgi, se je videlo med drugim tudi iz tega. da so zadružniki še dolgo po občnem zboru ostali skupaj in medse- bojno razpravljali o raznih za- družnih problemih. -kL Macun Milica, Ptuj, Gril Mara, Ptuj. Prav dobre ocene Je do- bilo 12 tečajnikov in tečajnic, in dobre ocene 12 tečajnikov. Z zadostnim uspehom je končala 1 tečajnica. Največ predavanj na tečaju je bilo o prvi pomoči in vobče o sanitetni službi. Predavatelji in tečajniki so se ves čas tečaja izkazali in so z resnostjo obrav- navali naloge PAZ. Tehnični tečaj je še v teku in bo končal »krog 15. februarja, končala pa sta že kemični in sanitetni tečaj. -aj Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptui, 1. feb"niar]a 1952 Nekaj o ,,kovini bodočnosti" - aluminiju Pomen nove tovarne aluminija v Strnišču 'Indiistrljsko pridobivanje alu- minija nam je znano nekako jd konca preteklega stoletja, če- prav se je vedelo za aluminij ie mnogo desetletij pred tem. 2e v XVIII. stoletju so pozna- li bazično spojino, ki so jo na- zivali alaun in ki se nahaja v glini ter da se v glini, kot osnovni sestavini alauna nahaja metal, vezan s kisikom (L. 1807 Humphry Devy). Ta metal .€ kasneje dobil ime aluminij. L. 1825 je Danec Oersted uspel s tem, da je delujoč z amalga- mom natrija na aluminijev klo- rid, izdvojil aluminij. Dve Teii za tem se je Nemcu W6hlerju posrečilo, da je dobil metalni urah aluminija na ta način, da je kalij deloval v platinasti po- sodi na aluminijev klorid. To- da tako pridobljeni aluminij so uporabljali le za kemična raz- iskovanja. Sele 1. 1845 je uspe- lo, pridobiti aluminij v obliki kovinskih krogljic' Henri St Clair Deville je z delovanjem natrija na alumini- jev klorid izdvojil 1. 1845 v več- jih količinah metalni alumimj. Ta aluminij je bil neverjetno drag in stal le malenkost man.1 kakor zlato. V 1. 1855- beležimo prve poiz- kuse za pridobivanje aluminija s pomočjo elektrolize. Vendar lahko govorimo o industrijski proizvodnji aluminija lele od L 1886. dalje to Je od časa, ko ie Siemens iznašel dinamo-stroj. L. 1888 so bile zgrajene prve tvomice za predelavo bauksita v aluminij v Franciji in Ameriki. L. 1890. so aluminij prvič upo- rabili za izdelavo posode. L. 1894 se Je pojavila legura aluminija in magnezija, znamo trša od aluminija in maniše specifične teže. Od 1.1900 uporabljajo alumbilj v avtomobilski industriji. Va- ' žen datum v razvoju industrije in njegovih legur Je leto 1909, ko je bil iznajden duralumini). ki ga danes pretežno uporab- ljajo v letalski industriji. Bauksit, ruda iz iatere prido- bivamo aluminij, je bil odkrit v Franciji, pri mestu Les Beaux. V ogromnih količinah se na- haja v Ameriki, v angleški in holandski Gvajani, v FLEU. Madžarski, Indiji, SSSR itd. V FLRJ imamo bauksit v ogromnih množinah, saj smo ga samo tik pred drugo svetov- no vojno nakopali Jetno blizu pol milijona ton. Ta bauksit so v večjem delu izvažali. Le manjša količina tega bauksita se je predelala v tovarni v Mo- stah pri Ljubljani in Lozovcu prt Sibenlku v gllnico; v zadnji to- varni pa od 1. 1937 tudi v ala- minij. Znana so velika prizadevanja industrijskih držav, da bi si za- gotovila v čim večjih količinah aluminij, to svetlo in lahko ko- vino, ki jo še danes imenujemo »kovino bodočnosti«. Spomnimo se le na dejstvo, da se je pro- izvodnja aluminija v zadnjih 40 Irtih povečala za okrog 250 krat in da Je dosegla med zadnjo svetovno vojno blizu 2,000.000 ton letno. Vidimo, da je sodoona industrija našla v aluminiju dobro zameno za celo vrsto dru- gih kovin, ki so bile prej nena- ■ omestl jive. Med drugo svetovno vojno -- potem ko so zavezniki pričeli graditi in izgradili tovarne alu- minija v Ameriki in Kanadi - so Nemci pričeli z gradnjo to- varn predvsem na Norveškem in v Jugoslaviji. Pri nas so tik pred osvoboditvijo pričeli z gradnjo tovarne aluminija v Strnišču. Kakašen bo pomen tovarne v Strnišču? Ce pomislimo na dejstvo, d s smo v stari .Jugoslaviji 1. 1939 pridelali le okrog 1800 ton alu- minija In da bo tovarna v Str- niSču proizvajala približno 17 krat več aluminija ter tako prl- . ske pridelke številnim kmetijam izpod Boča. Po prijaznem sprejemu in raznih lovskih formalnostih sta se obe skupini po visokem sne- gu podali dopoldne na levo stran Boča. Po dvoumem čak.i- nju je padla osemdeset kilo!?ra- mov težka svinja ki jo je ustre- lil lovec iz Poljčan. V drugem pogonu se Je pojavil pred ptuj- sko sktmino 120 kg težki div]i prašič,- Prvi je nanj streljal lo- vec iz Poljčan, pogodil pa ga je in težko ranil v hrbet lovec Ko- rošec Rudolf iz Ptuja. Težko zadet prašič se je še dolgo upi- ral smrti. Nad 175 centimetrov dolgesja, okrog dve leti starega in nad 120kg težkega divjega praš^^a so lovci pripeljali v Ptuj, kjer je bil en dan razstavljen na Ko- roščevem dvorišču. Lovskopravično pripada ustre- ljeni prašič lovcu Korošcu Ru- diju iz Ptuja. S to prvo veliko trofejo se ptujski lovci upravičeno pona- šajo in .«;e bodo nedvomno radi odzvali novim povabilom lovske družine iz Poljčan. -že. Angina v grlu je bolezen, ki se smatra za splošno okuženost po strepto- kolnh, ki so včasih pomešani tudi s stafilokoki, čeprav so lahko vzrok tudi drugi mikro- organizmi. Pri navadnem oku- ženju po streptokokih se tvori na bezgavkah (mandljih), ki so vnete, bela obloga (bolezen spremlja vedno vročica). Pri tem olečejo tudi sosedne vratne žleze; bolnik težko požira. Ce se bolezen širi na zadnjo steno goltanca in na nebo, gre že za drugo obliko angine, četudi se i ta oblika lahko omeji s pravočasnim zdravljenjem samo na mandlje (bezgavke); če se ne začne zdraviti pravočasno, se tvori eksudat, bezgavke se gnojijo itd. Po zunanji obliki označujemo angino različno, to- da to Je brezpomembno, kajti to niso razne oblike bolezni, ampak samo razvojni stadiji istega procesa Po vojni (prvi svetovni) se je znatno razširila angina, ki jo povzročajo spiro- chaetl; redka je angina, ki jo povzročajo pneumokoki in brez pomena ie angina, ki jo povzro- čajo leptotriksi. Streptokokna angina, ki je najbolj razširjena, se začenja z vročico, težkim požiranjem, otokom in zarde- njem bezgavk. Ce bolnik odpre usta, potlačimo s čistim drža- jem žličke jezik in bolnik naj skuša izgovoriti glas »e«. Takoj opazimo, kako daleč je vnetje razširjeno, ali se pojavlja na mandljih rumenkast glen ali že rumenkaste gnojne točke ali gobice ali se tvori rmenkasta podloga, ki se bolj in bolj širi. Ce napade bolezen tudi vezni- ce, ne more bolnik odpreti ust in preiskava je težka; v takih primerih se loti vnetje tudi je- zička in goltanca; tu se tvori tudi že bula, ki se odpre na- vadno šele osmi dan. Zaneslji- vo more tako angino razpoznati le zdravnik, in sicer bakterio- logižno Drea togo oo laHlto motijo tudi zdravniki. Takšna streptokokna kuga se loti več- krat ledvic in v seču se pojav- lja do 8 odst. beljaka. Tudi revmatizem in endokardis (vnetje notranje srčne membra- ne) sta cesto posledica angine. — Zdravljenje se mora prepu- stiti zdravniku. V dieti je tre- ba omejiti uživanje mesa, so- čivja in goveje juhe. — Ni vse- eno, ali traja angina tri ali 11 dni, nasprotno je zelo važno, da se bolezen z ozirom na mo- rebitne posledice čimprej zatre. Pri slabotnih, tuberkuloznih, malokrvnih ljudeh se angina dolgo vleče; povečane so bez- gavke. ki so trde in blede ter otežkočajo dihanje; bolnik hoh- nja in slabo sliši. Zato je treba paziti posebno pri otrocih, kjer se da včasih z odstranitvijo ene ali obeh bezgavk vse popraviti. Za hitro olajšanje bolečin je dobro gorsko sonce. Pri Plaut- Vincentovi angini se je dobro obneslo zdravljenje s salvarsa- nom. pa tudi lokalno mazanje z jodovo tinkturo, salicilovo raztopino 5 do 10 odst., in s superoksidom. Pri pneumokok- ni angini, ki je redka, se dobro obnese lokalno mazanje z 1 do 2 odst raztopino optochina (ni- koli notranje!). Leptotriksne angine ni potreba posebno zdra- viti. Po D. V. Ko Je to storila in ko je za- tem z vso pobožnostjo iztrgala list, je privila luč In odšla na moč tiho, po prstih a podstrešja. Odklenila in odpahnila Je vežna. vrata, pomirila psa in odšla po podseku na gumno in po lestvi na hram Razpotegnila je krmo in začela klicati skozi lijak: »Pastir, pastir!« Pastir se je prebudil in pla- nil v jaslih po konci. »Jezus, kaj?« je vprašal. Dekla ga je poklicala in rekla: »Nič ni. Na hram pridi!« Pastir se Je, po vsej priliki po stari navadi, povzpel po pre- gradi sredi hleva, se prijel za roko, ki mu jo je pomolela dekla in se potegnil skozi lijak na hram vTo nosi h Kejačevim,« je rekla dekla in mu potisnila v roko iztrgan list,« »a hitro, da te kdo ne vidi. A teci, kolikor ti noge dajo. samo teci!« »Ah, zakaj?« je vprašal ne- jevoljno zespani pastir In la- zdehal. Dekla ga Je pogledala in nič ni vedela, kaj bi storila. »Pesmarico ti dam,« Je vzklik- nila, potegnila izza rokavca zve- zek in mu ga pomolila. Zdaj Je pastir njo debelo po- gledal. »Za vedno?« Je vprašal in obraz se mu je sam od sebe nasmehnil. »Za vedno,« Je potrdila dekln. »Samo teci, teci!« Pastir Je potegnil klobuk z glave, zmašil listek za podlogo, nataknil klobuk na gl^avo in se spustil po lestvi s hrama, za hramom pa se pognal v tek čez travnike. Kmalu za tem Je butnilo na vrata obeh Lajhovk. »Sveta nebesa, kaj Je?!« Je za vpila prestrašeno »Zep?!« Odprla so se vrata in na pra- gu se je pokazala stara Lai- hovka Bila Je na pol oblečena in taJia k.0 vešča. Lizika-Je planila po konci, se prijela za jopco na prsih in ne- gibna obstala. Zagledala je sre- pe oči, ki so zrle v njo In za tem znani Žepov glas. »Tak, ptičica, z muzikantom si se spečala?! Ti Je Jezik pri- mrznil?« Moški Jo Je zgrabil in Jo začel mikastiti. »Obleči se in nikar se toliko ne razgaljuj! Ne boš me premotila! Se bomo že spotoma pomenili...« ^ »Kristus, kam Jo boste gna- li?« Je zavpila stara, dvignila roko in se z odprtimi usti za- zrla v Žepa. »Kuš, vešča, ali pa ti glavo razbijemo!« Je siknil mlajši Or- nikov. »Ne bomo ti Je spridili.« »Prijateljčki, prijateljčki...« je prestrašeno žebral kletar. Zep pa je prijel Liziko za ra- mo in jo potisnil skozi vrata »Kristus« je stokala starka, »samo ubijte je nikar, kaj bi žensko klal! Pretepi jo, pa te bo rada imela. Tudi z mano je bilo tako ...« Naslednja hiša, kjer so se kri- žerji ustavili, je bila Trink- ausova, Moški so dolgo trkali in butali, preden se je pokazale na oknu ženska »Jezus, kam pa naj gre?« Je jela s prestrašenim glasom ja- dikovati, »saj ima vročino. 2e od nedelje ni več pravi... Ob samih čajih živi.. »Prekleti čaji!« je zaklel eden izmed Omikovih, slepi pa je zagrozil: »Da mu ne bomo mi čaja skuhali, pa bo kmalu zdrav! Gremo, kapetan!« Odšli so na Omlkovo in vrgli s postelje obe sestrL »Jezus — Jezus,« sta začeli vzklikati sestri, ko sta pre- poznali brata. »Kaj vaju moti, človeka t)OŽja, pojdita in Javita se!« Brata sta Ju sunila od sebe In se znesla nad njima. »Partizani, ti so vam bili ku- hani in pečeni?« je vprašal mlajši. »Zahvalite boga, da sta se- stri!« je grozil starejši. Preden sta se odpravila sta zabičala: »Do jutra se ne ganita Iz koče!« Mlada Lajhovka, ki Je morala T njima, je bila ko na trnju »Pustite me na miru,« je jela prositi, ali moški so se ji sme- jali. »Kaj bi jokala, grlica,« je re- kel slepi. »Malo bomo pokolini- li, usmilienko potrebuiemo.« Dekle ni nič več reklo, samo strahoma jih je pogledalo. Pred staro Lajhovko se Je znašel, kakor da bi se z neba vzel muzikant. »Jezus,« je zastokala ženska »križarji so jo odgnali. ..« »Kam?« je zatulil muzikant in stresel starko za ramena, ker mu ni takoj odgovorila. »E, kaj bi se toliko gnal, ne bodo ti je pojedli...« Ozmečkin Je pustil žensko in odšel Iz bajte. Križarji so prišli do križnl- ške zidanice in se potegnili za drevje ob stezi. V hramu je bilo razsvetljenih dvoje zgornjih oken, kjer je bila Jula, svetlo pa je bilo tudi za kletnimi, kjer sta bila Vračko in Stefek. Moški so se šepetajoče nekaj posvetovali, a ko je bilo to končano, je stopil starejši Omi- ko v k Liziki in ji rekel: »Pojdi lepo v hram in zadrži žensko...« Tako se Je potem zgodilo, da je Jula zaslišala najprej škri- panje vrat, a ko se je ozrla iz- nad papirjev, je zagledala med vrati Liziko. »Dober večer. lizika.« jo je pozdravila Jula in se dvignila »Le bliže, bliže, saj, zdaj si na- fa . .« Stopila ie k njej. da bi ji podala roko, ali dekle je ob- stalo pri vratih in se od tam zmedeno oziralo po izbi, kakor da ne bi vedela, kam naj se dene. »Krivico smo ti storili, sama sem ti jo storila. Nič ne reci, tudi vidva z muzikantom bosta srečna...« je govorilis Jula. Zdaj, po takem Julinem go- vorjenju, je Lizika zakrila obraz z rokami in dušeče zahlipala, Vračkovca jo je z žalostjo gledala. »Jula, rešite se!« je sikajoče zašepetalo dekle in z grozo ^ očeh vzkliknilo: »Križarji!* Dvignila je roke, se prijela glavo in jih znova dvignila. »Za- klali vas bodo, križani Jezu«!* Obrnila se je in hotela iz izbe, aH pred vrati jo je prestregel mlajši Ornikov. »O, ptička, počakaj!« Jo j® ogovoril in jo jel suvati proti oknu, »Kaj ko bi se malo pO' igrala?« Jel Jo je grabiti, dekle pa je samo krčilo in se pustilo suvati. To Je bil trenutek, ki ga j® Jula izrabila, potegnila se Je peč in proti omari. nd,s:rnil' plahto in segla po karabinu. V tem se je med oodboji kletnih vrat pokaral kletar ® preden je utegnil kaj sprego' ptui, 1. februarja 1952 »PTUJSKI TEDNIK« ;ran liredi zime je vzmhnlo na Oesienii^u vikido I iuds^o-l)rosnetno društvo ■r^^eseca novembra 1951 smo ^ tu na Desterniku ustano- Ljudsko-prosvetno društvo napravili precej raznolik 'ačrt dela: od nemega tuhtanja \ lahovskih deskah preko pre- v »ljudski univerzi«, iz- obraževalnega tečaja, godbenega ^^ pevskega odseka do udejstvo- ''anja diletantskem odru. ^ Četudi nismo uspeli v celoti našega načrta, je do se- V.^: opravljeno delo vredno, da p"njem spregovorimo. To pred- ^.gem o na.šem igralskem odse- tn, ki ga vodi rutinirani igralec » nemajhno požrtvovalnostjo in jposobnostjo — tov. Mirko Ha- pieršak. Njegova igralska žilica je bila, ki ga je stokrat vzpod- ijodla ob mnogih zaprekah m j^u ni dala sesti, dokler se ni j3, januarja slovesno odgmila 7f,vesa na' našem desterniškem odru. Skoro do zadnjega mesta za- jfidena dvorana je z veseljem zaploskala luk. domačinu, dru- itvenemu senjorju, blagajniku geziak Gabrijelu, ko je po- oblaščen od predsednika dru- štva, ki je že kot Silvester ma- fkiran čakal za kulisami, — pri- jel prireditev s pozdravnim na- govorom. Veselo razpoložen je orisal vztrajno in uporno delo (jesterniških prosvetarjev, ki so pred nedavnim prevzeli kaj ža- lostno dediščino: popolnoma de- i molirani oder z nekaj polom- 'Ijcnimi kulisami, ki jih je cur- Itcma zamakala dežnica in snež- ^ica skozi streho in strop. Res je bil skrajni čas, da se je ro- jilo agilno Ljudsko-prosvetno društvo, ki je — tako je s sme- hom dejal tov. Bezjak — ne samo s 6-timi opekami zatak- nilo veliko luknjo v strehi, am- pak z zbranimi prostovoljnimi prispevki v lesu in denarju zgradilo dostojni odrski dom Molierovemu »Skapinu«, s ka- terim pričenja tuk. igralska skupina svoje delo. Igralci so svoje vloge prav dobro rešili, dočim — reči mo- ramo — spretni in gibki Skapin zlepa ne bi našel para. Ima namreč prav redek igralski dar in je s svojimi zvijačami zapo- red prisilil gledalce v najboljšo 'olio. Splošna želja Desterničanov, da bi igro ponovili, .se jim bo izpolnila v začetku februarju, dočim nameravajo agilni igralci >mastno« nedeljo zabeliti z no- vo igro. Začetne težave je novousta- novljeno LP društvo premagalo z navdušenim zaletom vseh svo- jih odbornikov, ki so jim tudi domačini po svojih močeh radi pomagali. Ni bilo hiše, ki bi odklonila dati letvo, desko ali vsaj kak denarni prispevek za nove kulise. Celo naš najstarejši član, tovariš Horvat Matija, je udarniško žagal, stružil in zbi- jal kulisne okvirje. Omeniti mo- ramo še tov. Rajšp Viktorja, ki je kot društveni gospodar žrtvo- val skoro ves teden, da je zmi- ^aril za našo »krstno« predstavo potrebno odrsko opremo. Tudi v tem primeru se je pra\ očitno pokazalo, da se da s složno družnostjo mnogo, — vse Jaor^viti za skupno dobro! V svojih plenicah se mota 'udi še naš šahovski odsek. Dva- krat tedensko so se desterniški šahisti zbirali k svojim šahov- skim večerom, a so sredi decem- '^ra velikodušno odstopili svoj .^'sčerni čas igralcem-diletan- ^om za njihove vaje. Sedaj sc ^rše šahovski dvoboji le še slur fajnnstno, a se bodo naši šahisti spet domenili za redne vaje ^ februarju. Ljudsko univerzo je potegnil za nos obljubljeni predavatelj iz Ptuja, kar ni ravno dobro- došlo zaradi nevolje čakajočih ljudi, ki jih itak težko zberemo, ker jim trenutno ne moremo nuditi niti zakurjene sobe. Z izobraževalnim tečajem tudi letos nismo uspeli. Ni nam bilo mogoče zbrati niti minimalnega števila tečajnikov, čeprav sta se poleg učiteljetva tozadevno tiiidila tudi dva domačina od- bornika LP društva. Zlasti šoli odrastla starejša mladina se vse premalo zaveda vrednosti znanja in se odteguje vsaki priliki izobraževanja, ki jo mladina v drugih okoliših z odprtimi rokami in hvaležno sprejema. Sicer pa lahko prav tu na Desterniku zaznamujemo dva izjemna primera zdravega, kul- turnega in sodobnega gledanja na šolo in njeno široko izobra- ževalno funkcijo. 2r v začetku tekočega šolskega leta sta ss prostovoljno vpisala v najvišji razred dva bivša učenca tuk osnovne šole, čeprav sta že lan- sko leto zadostila svoji šolski obveznosti. Ali smemo v teh dveh redkih primerih (Rodošek Stanko iz Drstelje in Murko Anica iz Vin- tarovc) slutiti junaško revolu- cionarni prelom z izredno trdo- živo miselnostjo mnogih tuk ljudi: »Sola (pouk) je le ^^ malo deco...!« Upajmo, da se v teh dveh prostovoljcih, — ki prihajate vestno in redno k vsakodnev- nemu pouku, — rahlo pojavlja želja po izobrazbi njunega ro- jaka dr. Matije Murka ...!? C< je tako, potem je dobrol Tudi Leskovčani dvigajo svojo kulturno raven Po dolgem mirovanju je le- skovška igralska družina po- novno oživela. Vprizorila je prvo slovensko igro »županova Mic- ka« in šaljiv prizor »Gumb«, Kljub temu, da v Leskovcu še ni dvorane in so igrali v šoli v razredu, je bil obisk zelo do- ber. Igralci so gledalcem tudi primerno zadostili, čeprav so igro vprizorili predčasno zaradi semestralnih počitnic, ker bi jo sicer morali preložiti zaradi odsotnosti učiteljev za tri tedne. Poleg tega so igralci morali premostiti začetne težave, ker se že precej časa v Leskovcu ni nič igralo in je zato tudi manjkalo najnujnejše opreme. Kulise so zato izdelali igralci sami, takorekoč iz nič odnosno iz lastnih sredstev. Zato pa tudi ni čudno, če je bila scenarija nekoliko pomanjkljiva. Igralci so se po prvem uspehu navdušili za nadaljnje delo, ki bo imelo mnogo večji uspeh, ko bo dograjen zadružni dom, ki ga kmetijska zadruga spomladi namerava dalje graditi in ker ga Lesko vec potrebuje mnogo bolj kakor druge vasi, ki že imajo kakršnekoli dvorane. Tudi mladinska organizacija je poživela svoje delo in v svo- jem okrilju organizirala strel- sko družino. Pr^^a vaja te strel- ske družine je dobro uspela ter se za to za strelsko družino za- nima vedno več mladincev in njeno članstvo naglo rase. V Leskovcu sedaj že skoraj eno leto živi tudi avto-moto krožek. Spočetka je bilo njegovo delo v glavnem v seznanjanju mladine pa tudi odrasjih s teo- rijo o motornih vozilih in s cestno-prometnimi predpisi, kar je bilo sicer precej suhoparno. Sami si namreč niso znali pred- stavljati raznih sestavnih delov vozil, o katerih je bilo govora ter so bila predavanja precej suhoparna in precej slabo ob- iskana. Novi elan je dala krožku vest, da so voditelji krožka s pomočjo Okrajnega odbora ljud- ske tehnike dosegli, da bo dobil krožek lastno vozilo. Člani so priredili veselico, poleg tega pa so »ačeli zbirati prostovoljne prispevke za plačilo dobljenega vozila. Vozilo je potem res pri- šlo, ali bolje rečeno le glavni deli vozila, problem pa je na- stal zaradi tega, ker vozila niso imeli kam spraviti. Ustregel jim je KLO, ki jim je odstopil neko shramlDo za orodje, ki je sicer bila brez vrat in poda. vendar so člani te nedostatke kmalu odpravili. Z lastnimi sredstvi so. prostor preuredili, da je sedaj primeren za garažo in ga dali tudi primerno zava- rovati proti vlomu. Nato so se lotili važnejšega dela — popra- vila samega vozila. Najprej so ga popolnoma razdrli in očistili, pri tem pa so odkrili mnogo dotlej neznanih pomanjkljivosti, ki so jih sproti odpravljali. Tako so po dvomesečnem delu s po- močjo požrtvovalnega šoferja Lojzeka spravili vozilo v koli- kor toliko porabno stanje. Tudi na karoseriji bodo manjše ne- dostatke odpravili v krajšem času, tako da bo vozilo lahko služilo in koristilo vaščanom ne samo kot učilo. Dekleta iz Leskovca in okolice se ob torkih in petkih zbirajo v šoli; imajo namreč tečaj roč- nega dela, ki ga vodi učiteljica ročnih del in šivanja na osnovni šoli. Za tečaj vlada veliko za- nimanje. Tako postajajo Leskovčani na vseh področjih aktivni. Pero Ljudska univerza Ptui 24. jan. t. 1. Je bilo v Ptuju v okviru Ljud-ke univerze peto redno predavanje, ki ga je imel tov. prof. Burger Ivan: »O od- kritju in uporabi elektronov«. Predavatelj je na poljuden na- čin razložil predmetno teorijo, da jo je vsak lahko razumel. Predavanje je bi^^ nekoliko boljše obiskano kot prejšnja, vendar je bilo še vedno zelo malo Ptujčanov; nad polovica poslušalcev je bila iz vrst JLA. Tov. Burger je poslušalce po- vedel najprej daleč nazaj v'zgo- dovino človeštva, ko je človek pričenjal verovati v nepojasnje- ne »nadnaravne« sile. Toda že med starimi Grki so se pojav- ljali ljudje, ki so zanikali izvor življenja po neki nadnaravni si- li in ki so trdili, da mu je po- reklo materija. Od teh sta filo- zofa Tales in Demokrit dosegla višek, ko sta ugotovila, da se vsaka materija sestoji iz naj- manjših delcev, ki jih dalje ni več mogoče deliti in ki sta jih imenovala — atome. Vsa ta dogajanja pa so morala v pozabo ko je bil zrušen an- tični svet in ko je pozneje kato- liška cerkev dobila vsemogočno oporo v fevdalizmu in ki je vsakega, ki bi mislil o takšnih rečeh, prepustila inkviziciji. Ce- lih 1000 let ni bilo človeka, ki bi nadaljeval delo velikih grških filozofov. Sele dognanja Koper- nika, Keplerja in Newtona po- menijo nadaljevanje te poti spo- znavanja narave. Tudi na polju elektrike so se pričela globlja raziskavanja. Pomemben v tem času je bil Franklin, ki je po- stavil hipotezo, da je bistvo elektrike gibanje elektronov, ki se je šele čez 100 let potrdila. Ampžre, Wolt, Ohm in Faraday so nato revolucionarno posegli v fiziko in postavili temelje eleK- trike, ki je kmalu na to trium- firala. Brouwn je pozneje odkril takoimenovano Brouwnovo cev, ki je osnova današnje televizije, Rontgen tkzv. X-žarke, brez ka- terih si ne moremo zamišljati sodobne tehnike in medicine. Predavatelj je nato razložil bistvo televizije, torej dvakrat- no spreminjanje energije: svet- lobno v električno v oddajniku ter električno nazaj v svetlobno pri sprejemniku. Prenos slik se vrši s pomočjo radijskih ultra- kratkih valov. S. P. Vaški odbor OF v Muretincih nadaljuje tradicijo starega odbora o starem odboru Osvobodilne fronte v Muretincih smo poro- čali Se okrog volitev novih frontnih odborov, da ni bil pre- več aktiven in izrazili upanje, da bo novi odbor prelomil s takšno tradicijo. To upanje se doslej ni izpolnilo, ker novi od- bor še ni pokazal nobenih več- jih znakov življenja. Niti za to se novi odborniki niso mogli ze- diniti, kdo bo njihov predsed- nik, ker se je predlagani izvolit- vi trdovratno upiral. Kako bo napredovalo delo od- bora in frontovcev v Muretincih če novi odbor s takšnimi teža- vami izbira svojega predsedni- ka? ♦ V Zadružnem domu v Mure- tincih so imeli gasilci 20. jan. tega leta svoj občni zbor, ki so se ga udeležili skoraj vsi člani. Po občnem zboru so izvedli pite nekaterih gasilcev. Predlagali so dopolnitev čl. 14 uredbe o denarnem nadomestilu v ponedeljek, dne 28. I. z/e- čer, je bil v dvorani »Pri pošti« občni zbor sindikata drž. usluž- bencev podr. št. 2. 100% ude- ležba članstva dokazuje zaved- nost članstva. Iz izčrpnih poro- čil je posneti vložen trud odbora, ki je tudi s samokritiko pri-jnal razne pomanjkljivosti. Član lO MLO tov. Rudolf je izrazil zadovoljstvo nad delova- njem uslužbencev, povdarjajoč važnost sindikatov in dosežene uspehe na splošno. Sprejeti sklepi kakor obveza prostovoljnega dela na namera- vani gradnji Kulturnega doma »J. Lacko«, redni sestanki, štu- dij družbenega plana in zakona o občinskih odborih, utrditev discipline, štednja pisarniškega materiala, skrb za strokovni dvig članstva v cilju doslednega izvajanja zakonitosti, predlog za predložitev predstavke zako- nodajnemu odboru skupščine za dopolnitev čl. 14 Uredbe o namem nadomestilu mesto Živ. nakaznic za žene aktivnih usluž- bencev in delavcev ter vdov starih nad 55 let, potrjujejo, da se člani sindikata zavedajo svo- jih nalog ter da bodo te tako po sindikalni kakor upravni liniji skušali kar na j vestne je izvrše- vati. -0- Trnovčani so gostovali v Desterniku v nedeljo 20. jan. je gostovala na desterniškem odru pridna igralska družina iz Trnovske va- si s svojim še vedno mladim že- ninom Matičkom. Čeprav tu ni na razpolago niti najosnovnej- ših odrskih pripomočkov, so si spretni in iznajdljivi Tmovčani improvizirali še kar dobro kull- sarijo. V svojo vlogo se je najbolje vživel sladkosrčni gospod grof, ki je svojo vlogo do potankosti razumel in jo zato tudi odlično odigral. Tudi Nežika je bila prav dobra In seveda tudi njen partner Matiček. Le škoda, da talentirani Matiček ni imel do svoje »gospode« življenjsko res- ničnega zunanjega odnosa. Reži- ser bi mu bil moral potegniti vsaj roke iz žepov. Tudi vsi drugi igralci so se dobro od- rezali. Celotna igralska družina Iz Trnovske vasi zasluži za svojo vztrajno pridnost — priznanje. I. R V Podlehniku imajo gospodinjsko-kuharski tečaj Učlteljstvo v Podlehniku Je organiziralo že več tečajev, le- tos pa gospodinjsko-kuharskega, v katerega se je prijavilo veliko število deklet. Tečaj vodi tov. Melež, obravnavajo pa tudi raz- ne druge, predmete, o katerih predava upravitelj šole tov. Pod- hostnik. Dekleta na tečaju posvečajo največ pozornosti kuhanju, ven- dar rade poslušajo tudi preda- vanja iz higiene, nege dojenčkov ter vsa ostala. Hvaležne so upravi državnega posestva, da jim je prepustila prostore v ka- terih se vrši tečaj ter harmomj, ob katerem se razveselijo ob koncu dela. -ca. do posredovale tudi svojim so- sedam. In še nekaj: stremi, da bi dekleta ne ostala le pri tem znanju, temveč da bi znale skrbeti za nadaljnje samoiz- obraževanje. In to slednje je pravzaprav glavni namen teča- jev. Pri otroški prireditvi so se razvedrili tudi odrasli Na dan Novega leto so pionir- ji osnovne Sole v Desterniku ob skoro polni dvorani mladih gledalcev praznovali svojo no- voletno jelko. Uprizorili so igri- ci: »Ježek in muclka« ter »Ja- goda ižče dedka Mraza«, pio- nirji pevski zbor pa je zapel ob spremljavi harmonike nekaj lepih otroških p^smi. Deca je bila v^ela ne-le jrbno pri- pravljenih In lepo izvedenih odrskih točk, ampak tudi sladic, ki jih Je šola nabavila z denar- no pomočjo OLO. Vse točke sporeda te pionir- ske prireditve je deca ponovila v nedeljo 6. Januarja za odrasle. Najbolj so ugajali gledalcem naši najmanjši odrski »umetni- ki«: Margučeva muclka In Ce- hov ježdc. Iz naših odrov Igralska skupina Izobraževal- no-umetniškega društva v Mu- retincih je pred nedavnim pri- redila na svojem odru v zadruž- nem domu v Muretincih igro »Begunka«. Igralci so, čeprav v veliki večini novinci na odru, svoje vloge zadovoljivo rešili, če ne upoštevamo tega, da so ne- kateri med njimi na odru pre- tiho govorili. Glede na to, da so muretinški Igrald kljub nedostatkom do- segli z »Begunko« uspeh, si ljudstvo Muretinc in okolice že- li, da ne bi ponovno zaspali, temveč da bi začeto delo nada- ljevali ter nudili še več vedno bolj popolnih prireditev. Gospodarska predavanja v Cirkulanah 25. januarja t. 1. so imeli v Cirkulanah v šoli poučno pre- davanje. Predavala sta tov. inž. Masten in Novak iz Maribora, prvi o sadjarstvu, razvoju in za- tiranju ameriškega kaparja, ki se je tudi v tem delu Haloz že razpasel, drugi pa o vinograd- ništvu in kletarstvu. Čeprav Je predavanje trajalo nad 3 ure, bo poslušalci 2 vnemo vztrajali do konca. Po predavanju so izra- zili željo, da bi Jih še oblska.a. V Vitomarcih se je razaibalo kulturno prosvetno življenje Po dvoletnem molku je Pro- svetno društvo v Vitomarcih po- kazalo na nedavnem občnem zboru prva resna prizadevanja, da bi požlvelo kulturno-prosvet,- no dejavnost v kraju. Tamkajš- nja dolgoletna kulturna tradici- ja ustvarja enega najsolidnejJlh ipgojev za uspešen razvoj društva in mu da možnost, da se s svojimi bodočimi uspehi uve- ljavi tudi v svoji okolici. Kljub finančnim, materialnim in tehničnim težavam so člani vendarle pripravljeni aktivno sodelovati. Igralska družina kot najmočnejša in najagilnejla sekcija v društvu ima največje težave, posebno kar zadeva opre- me odra. Mislim, da bi ta stiska bila precej ublažena, če bi bili deležni zaenkrat vsaj majhne podpore krajevnih foriimov. Po- sebno kmetijska zadruga bi lah- ko v marsičem pomagala. Seve- da bi lahko to storila le v pri- meru, če bi njeno vodstvo znalo boljše gospodariti in jo postavit: na bolj aktivno bazo. »Prisega o polnoči« je bila nekak začetek resnejšega deia igralske družine. Tudi gostovali so z njo. Za v bodoče pravijo. bodo izbrali kaj boljšega. Do- slej se še niso odločili In še vedno izbirajo. Tudi letos so organizirali go- spodinjski tečaj. Vodi ga učite- ljica Slabetova In s tako skrbjo, da je pričakovati, da bo to eden najbolj uspelih tečajev v okra- ju. Zanimivo je slediti pri po- govoru, ko v nemall naglici pri- poveduje o svojih lanskih in le- tošnjih izkušnjah z dekleti: sku- ša do podrobnosti spoznati na- čin prehrane tamkajšnjih ljudi, stopnjo gospodinjstva v njiho- vih domovih in podobno. Vse to pridno zbira in koristno upo- rablja kot snov v tečaju. »Ve- ste, želela bi, da bi naše gospo- dinje znale Iz skromnih sredstev marsikaj napraviti,« mi Je deja- la. Pravi, da je to eden glavnih smotrov, ki jih zasleduje v te- čaju. Tudi pri šivanju velja: iz ponošenih stvari in krp Izdela*! nove praktične predmete (kaps, rokavice). Z dekleti je dosegla tak uspeh, da jo ob večerih obiskujejo stj leta se člani in igralci RK Pe tovije sploh niso več sestali. KCi so igralci po večini dijaki ptu) ske gimnazije in potujoči dija ki, ki se vrnejo domov včasib šele zvečer, bi morali imeti to like časa, da bi se vsaj i^govo rili o bistvenih vprašanjih. Ke nI nobenega vodstva in ker za stopa RK Petovijo samo tov Vihar, do tega ni prišlo. Sedaj, ko je za zunanje športe mrtva sezona, sploh ni nobenegti treninga, čeprav bi se dalo v Mladiki organlzirsftl dvakratn tedenski trening. Tudi vsi poiz- kusi za združitev z NK Dravo so se izjalovili. Ce se spomnimo nazaj na leto 1948, smo imeli v Ptuju nogometni, rokometni, od- bojkarski, ^košarkaški in tenišfc: klub. Seda* pa smo v treh let^h izgubili vse te sekcije In edin- nogomet še sameva na ptujsk^ športni areni. S. P. # Š A H I Šahovska sekcija Železničar je imela 17. t. m letno skup- ščino v Sindikalnem domu že- lezničarjev. Iz poročil odborni- kov je razvidno, da je sicer še mlada sekcija vendar že dobro posegla v življenje. Izvedla je od ustanovitve odnosno od vključitve v zahovsko zvezo t. j. 4. VI. 1951 kvalifikacijski tur- nir, na osnovi katerega je 6 članov doseglo V. kategorijo. Nadalje so izvedli 2 brzoturnir- ja, 1 simultanko, 1 prijateljski dvoboj z NM Ptuj v dneh od 16. do 20. dec 1951 so s svojim sodelovanjem odprli ŠD Ptuj v prireditvah z JLA v počastitev 10-letnice JLA. Trenutno je še v teku II kvalifikacijski tur- nir. Poleg finančnih težav se članstvo bori tudi za povečanje števila članstva. Izvoljen je bil ponovno stari odbor s predsed- nikom tov. Curinom in agilnim tehničnim vodjem tov. Nežma- hom. Turnir St bovškega društva Ptuj je v polnem teku. 22. t. m. je bilo odigrano IV. kolo, rezul- tati so sledeči: II. kolo: Feko- nja Andrej : Ranfl 0:1, Drofe- nik : Vnuk 1:0, Modrin j ak : Vricl T. 1:0, 2unec : Ryževskl 1:0, Pešl : Perger 1:0, Kosmač : Podkrajšek R. 1:0, Klinar : Vricl T. 1:0, Rudolf : Kostanjevec 1:0, Pintarič : Ivanuša 1:0; III. kolo: Ryževski : Fekonja 1:0, Vricl I. : 2unec 0:1, Vnuk : Mo- drinjak 0:1, Maurič : Drofenik 0:1, Berden : Pišek 1:0, Kosta- njevec : Pintarič 1:0, Kancler : Rudolf 0:1, Vricl T. : Roje 1:0, Podkrajšek R. : Klinar 0:1, Per- ger : Kosmač 0:1; IV. kolo: Pišek : Ranfl 1:0, Modrinjak : Maurič 1:0, Zunec : Vnuk 1:0, Ryževski : Vricl I. 1:0, Pešl : Kosmač 1:0, Klinar : Perger 1:0, Rudolf : Vricl T. 1:0, Pin- tarič : Kancler 0:1. Preložene igre iz I. kola: Zunec : Fekonja 1:0, Vricl L . Drofenik 0:1, Kan- cler : Klinar 0:1. Zaradi odsot- nosti mladincev je ostalo nekaj partij neodigranih; njih potek bomo priobčili naknadno. R. Brzotumirja Šahovskega dru- štva Ptuj za mesec Januar se je udeležilo 32 igralcev. Razpore- jeni so bili v 2 grupi. V »A« grupi sta si delila I.—II. mesto tov. Modrin jak in Pešl, dočim je v »B« grupi zmagal tov. Kosmač. Pravico do udeležbe v finalnem tekmovanju, ki se je vršilo 29. januarja t. 1., je do- seglo 13 igralcev, dočim jih je nastopilo 11. Naslov prvaka za mesec januar je dosegel tov Rudolf Edo, ki je dosegel 850/o uspeh, II.—II. mesto si delita tov. Pešl in 2unec 60»/o, IV. do VI mesto tov. Kosmač, Modrl- njak In Pernat 550/o, VII. mesto Kancler 450/n. VII. me«to Ma- vrič 40o/o, IX. mesto Knafeljc 35% in X.—XI. mesto Podkraj- šek R. st. in Perger 300/0. R. Mislil je nanjo Mlada žena možu, ki se vrača od dela: »Ali si kaj mislil name, dragi moj?« Mož: :>Seveda, veš da! Ko sem si hotel zapeti odtrgani gumb, sem se vsakikrat spomnil na tel« Rojstva, poroke, smrti... v matičnem okolišu Ve!i>ia Nedelja je bilo v letu 1951 ro- jenih 33 dečkov, 42 deklic; po- ročenih 32 parov, umrlo pa je 30 moških in 25 žensk. KZ Turnišče pri Ptuju vabi fevoje člane na redni letni občni zbor, ki bo 10 februarja ob 8. uri v zadružnih prostorih na Turnišču. Dnevni red je ob- javljen na razglasni deski KZ Turniiče. Odbor Cene na ptujskem trgu 30. januarja 1952 za kilogram, liter ali komad: Privatni sektor: čebula 70—80, čebulček 150, česen 150, fižol 40—50, hren 50, jabolka 30—35, jajca 10—11, Icrompir 12, kis domači 20, ko- renje 30—35 koruza 22, kaša ajdova 100, kaša prosena 60, pšenica 40. ribe 40—80, moka ržena 35, moka koruzna 30, moka ajdova 40, moka enotna 45, moka bela 100, milo 100, maslo surovo 300—400, mleko 20, orehi 100, olje bučno 250— 300, purani 700—1000, peteršilj 50, pesa rdeča 20 perutnina 280 do 350, proso 35, repa kisla 14, redkev 20, smetana 100—120, sir 70—80, zdrob koruzni 40, zelje kislo 20, zelje v glavah 30, za- seka 200. Mestna ekonomija: kislo zelje 20, ječmena kaša 50—60, mleko 20, redkev 10, česen 100. Trg. podjetje Rožnik: bučno olje 220, jabolka 30 din. Zanimivosti po svetu ČUDNA IMENA V Ameriki, deželi vseh tnož- nosti, je možno tudi to, da ma 19-letni mornar Iz mesteca Ar- dinore (Oklahoma) ime: TON- SILLITIS JACKSON, kar ne pomeni drugo kakor ime bo- lezni (tonsillitis) — vnetje m.^n- deljnov — na kateri je bolovila njegova mati, ko ga Je rodila. Ako se nekomu zdi čudno to ime, mu pojasni, da velja v nje- govi družini pravilo, da dobi vsak otrok ime po bolezni, ki muči mater ob času poroda. Vsled tega se imenujejo njegovi bratje in sestre kot sledi: 16- letni — Meningitis — (vnetje možganske mrene), 14-letna — Appendicitis — (vnetje slepiča), 12-letni — Larvngitis — (vnetje glasilk) in 9-letni — Peritoni^is — (vnetje trebušne mrene) Jackson Vsi otroci »o ponosni na svoja imena. Okrajno gledališCe Ptuj Sobota, 2. februarja (Svečmca) ob 15. url: Franjo Blaž: »Ve- pelka«, pravljična igra v šti- rih dejanjih. Nedelja. 3. februarja ob 1 . ur^: Franjo Blaž: »Pepelka«, prav- ljična Igra v štirih dejan1'h "Vedelja 3. februarja ob 15. url: Franjo Blaž: »Pepelka«, prav- ljična igra v štirih dejaajin. Predprodaja vstopnic v petek in soboto od 15. do 17. ure, v ne- deljo od 9 do 11 ure in eno ito pred predstavo pri gledalibki blagajni. Letna skupščina Esperantskeaa društva Ptuj v četrtek, dne 7 februarja, ob 19, uri bodo imeli ptujski esperantisti občni zbor in^^sicer na MLO v sobi predsednika. Prijatelji esperantskega gibanja se prijazno vabijo k udeležbi. OBJAVA Cesta Trnovska vas—Drbetinci je spet odprta za ves promet, vendar je dovoljen prevoz z motornimi vozili samo do teže 5 ton ter hitrost na uro 30 km. POPRAVEK V št. 4/52 Ptujskega tednika je bil objavljen članek z naslo- vom »Člani sindikata državnega posestva Zavrč so zborovali«, v katerem je pomotoma navedeno, da se je na zboru predlagalo o zvišanju članarine za 1. 1952 v svrho kritja raznih stroškov, kar pa stvarno ni točno že po tem, ker sindikalne podružnice niso kompetentne same zviše- vati članarine, ker se ta plačuje po višini plače in kar s tem po- popravljamo. Uredništvo. Hozyan J Stefdn fotopodjetje ORMOŽ Razvijamo, kopiramo, poveča- vamo in naročila izvršujemo v treh dneh! Fotografiram6 samo za prvovrstne slike v lu- ksuzni izdelavi! Stranke spre- jemamo vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. V ne- deljo od 7. do 11. ure predpol- dne! Vsak četrtek ves dan za- prto! V pomožnem lokalu v Središču poslujemo vsak četr- tek in nedeljo od 13. do 17. urel Opozorilo vsem najemnikom v zgradbah spi. ljudskega premoženja v Ptuju. Najemnina se bo od 1. II 1952' naprej vplačevala neposredno na blagajni soba št. 4 MLO Ptuj, dnevno od 8 do 11. ure. Dosedanji način plačevanja preko NB Ptuj ostane v veljavi samo še za podjetja in ustanove kot imetnike tek. računov Mestno podjetje za upravo zgradb Ptuj Zahvala Sorodnikom, znancem in pri- jateljem naše nesrečno premi- nule matere in stare matere ŠMID ROZALIJE roj. GONZA iz Kicarja št. 138 se zahvaljujemo za izraze so- žalja, vence in spremstvo njeni zadnji poti na pokopališči v Ragoznici pri Ptuju. Žalujoči družini Gonza in Snu' tmmmmmmmi^^mmmmi^mma^ MALI OGLASI Prodam šivalni stroj »Sinarer«' Vprašati v upravi. Razveljavljam osebno izkaznic® na ime Skrbinšek Maks, Hajdina 58. Opozarjam osebo, ki je 4. jant- arja t 1. našla denarnico * Ptuju da je bila opazovin« ter da naj najdeno vrne na pr'' ložen naslov, sicer bo predaji' Ljudski milici Skrbi n^en Maks, Ptuj. ^ Prodam 8 traverz dolžine 3,5 Naslov v upravi lista. __________/n Prodam ohranjen radio »S-® mens«. Naslov v upravi liS'^ Razveljavljam sindikalno žico in knjižico o kolesu r- Ime Kelenc Anton, Gorišnic štev. 30. Stavbeno parcelo 56 arov '"'J), | ha gozda prodam v Ptuja. Naslov v uprvi list Izučcna vrtnarica išče službo J vrtnariji ali cvetličarni. ^ slov v upravi lista.___^ PRODAM baterijski radioapa^j' znamke Siemens z vibrato jem, koleselj, domači mim . vprežni ali motorni j skoraj nov vinski sod lOOO Naslov v upravi lista. ______^ MLINSKO SVILO (3,90 m) P^^ dam. Naslov v upravi