221. številka.
Ljubljana, petek 26. septembra.
VI. leto, 1873.
SI ^^VifAl^^lf I NIl&D^tn Ih %M V ^m lm ^9 lm I  fim Ml II Is? U
Izhaja vsak Uau, m^or;i£i pouedeljke in duevo po praznikih, ter velja p* poitl prejomaii, za avstro-ogerske dežele za ćelu lotu 16 gold., za pol le < 8 gorfl za ootrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dcRi z» <**o leto 13 gold., sa <5eM !c',a 3 goM. 30 kr,, za cn mosr<.~ I pokl. (0 kr. Za pihHljanjo ni? dom ao račun« 10 krajo. ta uipsm, 30 kr. aa i'.trt lc'.a. — Za taj« dfticle z* ćelo k-to 20 Ro^d , za po! U ta 10 gi>M. — Za gospodo učitelje na Ijiidskih Solah in za illjake veijA znlžana ceua in bicer: Za Llsbljano ra čem Ina 2 (jold. 50 ';■-., po poltl prejeman z.i četrt leta 3 gold. — Za oznanila su p!.v;<\J3 od četiri-*<upi!<3 potU-vrst-* 6 kr. <$o ci --fZvazuU* onkrac {Laka, 5 fer, i .; -.-f. u .\ikrv   tu 4 Kf, C". sn ti i- aii voČkrat Meka.   Vsakokra-: te plača otemp^lj za 30 kr.
jbi'pis? n&j  no izvole frarkfaatt. — jtfokopiai ae n<, vra3a*'«. — T7r«>oni«tvo j* v Ljubljani na celovški cun'd v Ta.v6?--jcvi luči nFIr>u-l Evropa". Opr avništvo,   r>a kAtftro naj  80 blagovoiijo  po£iljft<J naročniao,   inhlao    oij •<    ot.adUa ?. j. administrativno re<5!, jo v „Narn.lni Mekani1*  v Tavćarjevi hiđi.
V  IJutolJuiii 25. sept.
Miniateratvo je začelo samo agitirati za — nade narodne kandidate. Tako moremo misliti, će prctelitanio zadnji korak, katerega je vlada glede naših sol te dni storila. Zdaj zopet vidimo, kako se §. l'J osnovnih državnih postav o pravicah državljanov, glede ravnopravnobti vsch jezikov v soli in uradu, v istiai in praksi spo štuje, in to videti je vendar za slovenskega volilca dobro, ako kolikoj ua svojo naiodnost drži, ako ima kolikanj spoštovauja do jezika svojega naroda.
V včerajsnjem listu smo namreč objavili, da je došel od ministra za uk in bogo-častjo telegrafičcn ukaz direktorjenua ljubljanske realke iu gimnazije, da morajo s iolskim letom, ki počae s prvim oktobrom, nehati slovenske paralelke, ter da bodo Sole zopet samo nemške. — Na teh učilnicah je bil v 1. in 2. razredu učni jezik za Slovence slovenski za vse predmete. Na-mestu da bi s prvim oktobrom tuđi v ;». razred slovenska paralelka uvela se, in tako vsako leto en razred naprej, da bi kakor naru je postavilo in vladao obljubljeno, imeli slovca«ko srednjo Solo, vzela je nam vlada z enim telegramom šc ta koŠček pravice in ravnopravnosti, kar smo je imeli. In zakajV Ali so se te slovenske paralelko slabe izka-zaleV Ali je na novo vidno, da samo v zveličahu nemščiui se more Slovan izobrazitiV Ali  v slovenskih oddelkih učencev  nij   bilo V
Vse tii ne leže uzroki te vladne naredbe, ki nade narodno življenje hudo zadeva, ki našemu jeziku, in dubu ravnopravnohti vseh jezikov, krivico dela. Slovenske para lelke fio bile dobro obiskane, veliko boijli, nego neoiškc. V slovenskih oddelkih so deč-
ki mnogo boljse napredovali nego v nem-Ških, kar je sam Vrečko pri svojem nadzorovauji moral priznati. Učiteljem na ncm^kili oddelkih v Ljubljani je bilo za /dvojiti, tak nered in tako nezuanjo je bilo pri njih, a slovenski učitelji se svojih učen-cev nijso imeli sramovati. Brez primere so bili slovenski oddelki bolji. Da si so direk-torji, ueki profesorji iu vsi nemškutarji, ki so blizu mogli, silili iu prenirali dečke v nemŠki oddelek, vendar je bil slovenski od-delck vedno neprinierno bolj iskan. Vhc te prednosti morajo direktorji in profesorji, 6e so pravični, Harni priznati.
Uzrok in povod temu ravnanju ministra za uk torej nij v stvari sami ležeč, nego je sijajno politi Snega pomena. — Germanizacija, ponemčevanje! — Kadi bi to stran osvetili, kakor zasluži, ali c. kr. državno pravdništvo in višje policajstvo že bodi okolo, že se bliža in išče besede, da bi nas za voljo nje konfisciralo.
Za to pa, Slovenci, volite odločue, zgo-vorne, izkušene poslanec v državni zbor, ki bodo take vladne naredbe, kakor je v teh vrstah omenjena, na drugem mestu soditi znali, ne da bi njihov glas mogel konu'sciran biti.
Politični razgled.
AkOtrtftitJe iteiele.
V IJubfJanl 25. septembra. Na JMorrtvskent je po „Našincu" 15 me.stnih in 22 kmetskih narodnih volilnih od-borov, kateri delajo z vso eneržijo za češke kandidate. Dozdaj ho od čeSke strani postavljeni sledeči kandiđatje: Za mestni okraj Prerava p. Vurni in dr. Kusy, advokat v Brnu; za Bistrico dr. Fanderlik, advokat v Olomuci. Za kmetske občine v Brnu gro!" Egbert Belcređi;   za   kronmeridko   dr.   Mild-
suk; za lttivskc župnik Vrbna; za bosko-viSke dr. Pražak, za iglavske dr. Meznik ; za avspiškc dr. Janku in župnik Veber; zaoger-sko-hradiške notar Gancvol; za mirteške dr. Šrom.
t'e.iki stolni kapitel v Pragi je izvo-lil narodnega ča^tnega skota Pruha /a stolnoga dekana. Ustavoverni listi se jeze, da nij bil izvoljen nemški kanonik KUfler. Stolni kapitel ima namreč glas v velikem po-sostvu, katerega b(»de stolni deUan zdaj v fi-derali^tičnem smislu oddal. — Cezarski na-mestnik baron Kollcr se je vrnil iz odpusta v Prago, da vodi volitve.
Nenici na Cea ke ni so izdali svoj okhV na volilce. Prav perfidno obi rajo svoje sode-želane in druge federaliste, da so sovražniki svobfide, in beseda „deutsch!" hc zaporedoma vrača v oklicu stranke, ki nam drugim očita, da narodnost molimo na stroške bumanitete!
'#Vi*«/*A'«-italijan8ki narodno-libcralni list „Trentino" svari svoje rojake voliti ka-cega c. kr. uraduika, ker višje povelje ta-cemu Človeku zmirom lehko v narodnih deželnib vprašanjih usta zapre.
Ofjvrstei vladni list razglaša cesarsko pismo, s katerim je M a ž u r a n i č za Lrvat-skega bana imenovan. — „Pester Llovdu izračuna, da država potrebuje najmenj 74 mi-lijonov gold. Državno posojilo se bode od-dalo, seveda po slabejšem kursu cd posled-njega. Ogerska država nema pravega kredita pri denarnem trgu.
Vnunje držk»T«».
Utiske „Petersburgskija Vedomostij" pristavlja k nekemu članku lista „Ung, Kor-reap.u, ki pravi: „V orijentalskem prasanji ima Avstro-Ogerska taista načela, kakor Uu-ska," to-le: „Ta izjava je iz dveh uzrokov čudna. Prvič znači prevrat v nazorih Avstro-ogerskih listov tikoma Turčije, drugič pa se vidi, kak velik vpliv ima Ruska ua Avstrijo."
Srhski mi ni s ter Mijatović se je iz Londona vrnil, ter nastopi svojo mesto kot fl-nančni minister.
M?B*a*»cosiei kralj v nadeji, fnhsdorf-ski (Jhambord, je odgovoril desniškcuiu   po-
Kazeti.
(Iz francoakega.)
Ciospa Destrade se je niožila , ko je bila dvajset let stara. Bila je takrat Ijubcz njiva in čarovna deklica , da se je povsodi govorilo o njenej lepoti. Njen soprog, ki je bil kakili deset let starejši, kakor ona, je bil odkrltosržen in poataven mož, tak, v ka-koršuega se ženske lehko stanovitno zaljubijo. Imeli so jo za zelo srečuo, in ona temu tudl nij ugovarjala. Lepo premoženje, posvetue zabave, šaljiva iu Ijubeznjiva koketerija, ki ji je pridobivala v euakej meri priklonstvo in čialauje — vsc to ji je delalo življenje ljubezujivo iu lehko. Tuđi gospod Destrade je mitilil, da ne more biti bolj srečen, kakor je. Imela fcta hčer, ki sta jo ljubila, ki jima je bila vezilo medsobojue Ijubezni,   in ki je
obetala bivati tako Iepa, kakor njena mati. Teško bi jima bilo sanjati o popolnejšej iu bolj smehljajočej so sreči. Tako jima je te-kel Čas, in nij jima bilo treba želeti, da bi bolj zložen ali  bolj hiter bil.
Ipak se je začela gospa Destrade dol-gočasiti, ko je bila stara trideset let. Ljubila je vedno svojega inoža, a nij jej več zadoatuval. Predstavljat ji je , ne da bi si upala priznati, nc^iuljivo zakonsko resuobo. Sicer so ji je tuđi zdelo, da se je spremenil. Ko je dospel v starost, ki uij več domisljiva navadil seje uekako neotesano srečc, ki jo je uživah O svojej soprogi nij uićesa slutil iu in je mitilil, daje Čisto udaua materi ustv u, ki se zaletava, ue da bi se muž kaj brigal za to, v Ijubczeu, ki se mu je dozdaj iz-kazovala.
fiospod Dcbtrade je bil sebične čudi, bolj miruc Ijubezni, bolj zrelega veseljenja ; začel je ljubiti \vbist, obede in človeško dru-
ščino. DruŽinsko življenje za-nj sicer nij ne* halo, imel je je za pozemeljski raj; toda, akopram. je vedno vesel stopil v ta Eden, del je veČkrat tuđi iz njega rad.
Dolgčas pri niladej ženski je strasno zamotan občutek. To je ženski nekako mo-mentano razčaranjc življenja, s kesom po-poluo užite sreče, ki je pa ne more več uloviti. V resnici se ne srdi nad tem obćutkoui ; izprašujc se le, odkod jej prihaja ta crčni nemir, ki ga nij nikdar poznala, in ki jo, vzbujajc se vprvič v njcj, ua vso moč mesa. V tem osupuenji vsega njenega bitja tici za-ujo staro iu vsetuogočuo mikauje prepovc-daucga sadu. Oua zapazi, da je odločna ^rcča ujeno mladost zazibala v spanje, če ne za-duSila. Ali bi se jej iuače duša tako uporno gibala, ali bi imela tako goreče hlcpcnje po /.ivljcuji, ali bi si jej lopota tako rckoč stu-dilaV kaj ti pravi si, da je lcj-a, pa ne za se, nego za druzega.    Od te   stopinje   nij dale5
glancu na praSanje, da-H bo Ttahji napovedal voisko tole: /Paka budaloat hc meni ue Ime priBo^vati/Jaz vem, da se fr.aconk. ne more vojskovatt, nego da si mora prej opomoči. Sicer le Kteinarka pustite, naj dela. On bo že svoje delo sam razdrl.*
Povoljnih *panj*ki* npormkov, C a-nreras je'dal me« tu Alicauto 9<» ur časa, da aenda'iu pri^zna kartagenski kanton. Vladm namestuik je „đg»voril ,   da   bodo   hiIo  vrnil
&rir<n:9ki zavezni svet je dobil od francoskc vlade pisnu. , v katerem se ta pritožnjo zarad rajtfal.ienja n.marjev, lu s<> Sli iz Allingcs skozi Genevo.
PiHAki kralj ie iniel pri obedu itali-janskega kralja, in oba vladarja sta si na pila. Italijanski kralj je zval Viljcma „prj: jatelja in starega zavezuika«.   Kizmark še ui.i
v Berlinu.                              ,   .          ,   ,   .
Stiski kralj je ozdravel, in preskrbuje že »opet sam vsa opravila. Kialjevič odidc na Štajersko , kamor ga je avstnjski cesar pnvubil.
Tttr.it.ft vlada je imenovala doseda-njega uiiwteSarja v velikom veziratu, Kbour-chi-Paša za ministra prava na meato Midhat-
page. __ Preganjanjo lupežev  na  turško-gr-
škej moji se stanov'itno in vspešno nadaljuje. _ V Smirni je nastal 22. septembra v fran-kovski ulici požar; škoda se ceni na G0000 funtov štcrlingnv.
Tajnik *vflinj<>nili tli-iftv, Ricliard-aon se nadeja , da je krah končan; dežela ne trpi Škode. Sploh se govori, da se borze kmalu odpro.
Dopisi.
Iz JliirllMMT« 24. sept.   |Isv.đop.|
(Naš    narodni    kandidat    g.    Janko Pajk) je   izdal ta oklic :   „Čestitim volilcem mariborskega,   slovenukobistriČkega,   konjic-kega, slovenjegradčega in marenberžkega vo-lilnega okraja.    Rojaki!    Vec veljavnih mnž me je nagovorilo,   naj    prevzemcm kandidaturo   za   državni   zbor.    Jaz   se udajem jih želji in mi je   čast,   sledeče   besede k Vam izreci. — Čestiti   volilci!    Pred   vsem   pove-dam, da sem na vse strani   svoboden in sa-mostaleu.    Jaz Beni   cesarsko   službo   sam odložil, ker nisem hotel   svoje   štajernke domovine zapustiti.    Jaz   ne   dobivam   nobene plače in nobene   penzije   iz   cesarske kase, in sem v stanji, navzgor   in na vsako stran resnico in to, kar mislim, svobodno povedati. Kar se mojega   političnoga   mišljenja tiče, moje misli so te:   stati  na podlagi ob-stoiecib postav, braniti   prirojene   in pri dob-
ljene   pravice,   Čuvati   svobodo   vsakega državljana posebej,   kakor tuđi Ijudstev in de-žel, in za blagost vseh   vkup po vsej svojej moči skrbeti. Posebno pa menim te le stvari zagovarjati:    V   opravlja nj i    državnih p o s 1 o v    hr.čcm    govoriti    za    zmenjšanje npravkov in za odpravljcnje   navftkrifcnih    si obla^tij.    Da se varnont po deželi leže vzdrži,  menim, da je treba   politične   gfisjfdske bolj po deželi   razpostaviti.    V   gosptKlar-stvenib zadevuh  menim,  da  se gruntni da-vek   ne   da povišati.    V državem gospodarstvu liočem    varčno    ravnanje z dohodki zagovarjati.    Namreč menim, da naj se pravo-sodstvo skrajša in   ljudstvu   mnogi    poti    in mnogi   stroški   prihranijo.    Tuđi menim,  da se ima prisiljenje   k   legaliziranju    podpisov odpraviti.   Sleparstvu v denarskih podvzetjih naj se po nateuČnejših postavah v okom priđe.    V političnom oziru sem zoper to, da bi eno ljudstvo drugo pritiskalo i u bocem za cnake politične pravice vseh Ijudstev in vseh jezikov države odločno govoriti.    Narodi Av-strije naj  kakor   cnakopravni   bratje v miru med seboj  živijo.    Jaz  menim,   da je hasno iu potrebam   primerno,   da se v naših šolah oba deželska jezika podučujeta.    Pravica, v političnih rečeh svoj   glas   dati,   naj se več Ijudem podeli. Lehkomiselni prepiri s rerkvi-jo imajo navadno namen, misli ljudi od potreb-nostij in pomenkljivostij države odvračati in v izvabljenje   vsakoršnih   privoljenij   služiti. Jaz sem zoper preganjanje   katoliške   kakor tuđi vsake druge postavne vere, in bocem za pravično   in   pošteno   spravo   in   pomirjeuje, kedar bi kakov prepir nastal, govoriti.    Jaz pripoznavam sedanjo samostalnost narodnoga šolstva, pa menim, da se ni ma verski poduk iz šol odpraviti,   ker to ne bi ne mladini ne državnoj   oblasti   basnilo.  —  Čestiti   volilci ! To so v kratkem moja prepričanja. Jaz lio-čem za Vaš prid in za prid domovine vselej krepko in možko govoriti,   ako mi svoje za-upanjo daste.    Jaz   se  Vašej   blagovoljnosti priporočam z mojo poslovico:    „Za pravično in pošteno Bvobodo!"
V Mariboru, sept. meseca 1878.
Jan. Pajk, profesor. Iz <<»lj» 24. fiept. (Izv. dop.| Od tod se piše „Tagespošti", da se od strani liberalnih Slovencev na to dela, da bi usta-voveina, to je ncmškutarska stranka si no postavila   svojega   kandidata;    dalje,   da se
liberalni Slovenci trudijo nstavovercem dokazati, da imajo vai eni in tišti program. Vao to pa se ne sme verjeti, pravi dopisnik, za-kaj ravno liberalni Slovenci so prvi povzđig-nili svoj glas po zedinjeni Sloveniji in po npeljavi slovenfičine v Sole in urade. Oe so tedaj liberalni Slovenci res za napredek in Kv«.bndo ^neti, naj gredo z ustavoverno «tran-ko, in se zvežejo ž njo zoper klerikalee [«ri priliodojih volitvah. — Ta dopisnik, ali je uaiven iu ne ve, ali pa uečc vedeti, da mi liberalni Slovenci smo liberalni za vse narode, a ne kakor oni liberalni samo za sebe. Mi delamo na to, da zmagajo kandidatje od narodne liberalne stranke priporočani, ter ne ne me-nirao , naj si postavijo nemškutarji svojega kandidata, pravna stranka pa svojega. Ali bodemo z vso silo delali, da zmaga nal narodno-liberalni kandidat, gosp. dr. V oSnj ak.
Mi liberalni Slovenci nijemo iskali in ne iščemo nikoli kake zveze z nemškutarji, ker oni nam nijso bili nikoli pravični, in nam valjda tuđi ne bodo.
Narodnost je prva, svoboda in napređek druga reč. Kdor nam jcmlje narodnost, nas kot narod usmiti. Če pa „naroda" nij, nam svoboda in omika ravno toliko pomaga, kakor vera.
Iz Dol>lt blizu Ljubljane 24. sept. [Izv. dop.] Kakor iz gotovega vira verao, razposlal je naš okrajni c. kr. glavar Klanci č o priložno.sti sokolovoga izleta županom sosesk, akozi katere je „Sokol" potoval, okrožnice; in v istih je ntalo : „Der Hllrger-mcister bat das Oebalircn der Mitglicdcr des „Sukol" strenge zu llber\vachcn, nb'thigon falls die Gcndarmerie zu lllllfe zu neliraen, nnd tlbcr allfallige politisehe lTmtriebe so-glcich Meldung zu erstattcn." More „Sokol", ki si pod „Polizeiaufaicht", bore župan, ki »i za „špiceljna" postavljen, in bore glavar Klančič, ki se ti hlače tresejo, kadar čuješ besedo : „Slovence." Tuđi za volitve se ta strabopetec strašno briga ; o priložnosti po-ročimo nekaj zanimivega o njeni in njegovej učenosti iu eneržiji.                                P.
Tz iiiAUroihoi^kc« Aollite   23.
sept. |Izv. dop.j Dovoli, dragi Čitatelj, da Ti od naše duševno jako zapuščene doline ob kratkem poročam, kako se naši mlačni Slovenci brigajo za napređek narodov, kako
do oue, kjer ženska uže misli, da ima svojo
lepoto na razpolaganjc. Sicer si tega ne ob-
staja   odkritosrčno,   a vidi   se   skoraj  vedno
osamljeno; če ne zaničevano, vsaj zanemar-
jeno.   To jo moti,   to jo žali.    Čudna stvar!
v taistem trenotku izpozna, da se jo je bolj
ljubilo, nego je ona ljubila.   Zdi se jej tuđi,
da se ima požuriti,   kaj ti na nekaterih zna-
menjih, ki jih zraven tega še slabo razlaga,
6uti  naprej   neznatno   pojemanjo   tište   mla-
doati in tinte lepote, ki ji bode orožje zmage
in nežucmti ,   in katere   še nij   nikdar rabila
tako, kakor je hotela.
Gospa Destiade se jo obnašala nekako Čudno in neniiriio-lenivo. Našla je — saj je tuđi iskala vzora — moža, ki ji je opravi-Čcval novo idi'jo, ki si jo je bila naredila o pravej in deljenej strasti. Ta vzor je bil go-spod IMmond Larcey. Bil je malo sta-rejši nego ona, in opominjala se je, da ji je bil nekdaj bojažljiv in česteč dvoritelj. Enako se je domislila,   da   ona nij   nikdar  mislila
n;'i-nj; a zdaj naenkrat začuti, da ga ljubi. To ji je bil strašljiv, a cara poln občutek. Akopram se je bila močno in odkritostčno podajala utisom, ki jih more imeti mlada ženska, ipak kaj takega šo nij nikdar obču-tila. Kdmondov obraz je izražal bistroumnost in odločno&t, imcl nežen, sanjarsk pogled, in zelo zapeljiv glas in obnašanje. Uuh mu je bil bolj resen, nego živahen, dušna toplota b(»lj koncentrovana, nego žareča. Imcl bi se lehko za floveka, ki ljubi navdušenje za vero in je piiprosto in brez vseh mej pobožen. Gospa Destrade nij dolgo Časa potrebovala, pa ga je začela tako soditi. Kar se tiče točke, da-li je gospa Destrade mislila, da jo Kdmond ljubi, povedati moramo, da uij nikdar ni eno sekuudo o tem  dvomila.
Njuua zveza je bila popolno tajnostna, polna srečc, zato je moral biti začetek jako previđen. Gospod Destrade je ipak takoj prve dnij malo sumničil. Pogled, ki sta ga menjala njegova  sopruga in   gospod Larcey,
mu jo zađostil. To je bilo dovolj, da Edmond nij prišel več v dotiko z gonpodom Destrade, da bi bil ta lehko tnislil, da ue živi več. Tako sta ljubeca morala nehati biti hinavca, soprogu pa so nij trebalo več dati za norca imeti. Ta ljubezen pa nij postala dolgočasna, niti se nij zmanjšala. Skrila 8ta se svetu, ki mu nij bilo več treba hoditi mimo nju, ne da bi ju vidcl. Edmond in gospu Destrade so niJBta več poznala, niti se pozdravljala, niti govorila. Kcdki shodi so ju zedinjali. Tu sta čutila vsikdar novo ganenje, ki je podvojcvalo nemir in lirepencojc. Ta, druga ljubezen , znabiti ediuo prava v ženskinem življenji, je napolnjevala gospe Destrade srce in inisel. Vsak treuotek jo mislila na Ed-monda, ter se krasotila za-nj. Hrez kokete-rije do vsakega, tuđi do njega, bila je ipak kokota, ter se je vadila, da bi nm holj dopala. Čutila se je v ujcj bolj srečna, nego Ijubeznjiva ženska. Nikdar več sb uij pri-tožcvala čez samoto ,   nasprotno   si  je je še
tnkajšni prvaki skrbe za omiko mladeži itđ. — Imamo nekega veleučenega gospođa, ka-teri nosi čestito ime „narodnjak". Vse ga čisla, on ima veliko veljavo pri ljudstvu. Kako labko bi dclal za narod, kajti vsaka njegovih besedij bi pala na plodonosno zemljo in le ene ne bi nemčurska burja odnes-la. — A žalibože, gladovnost kraljujc nad njegovo bistro glavo! — Kaj ne gospod, kdo bode pa potem svoto viBocih obresti pre-števal? — In Vi drugi gospodje! ne omehči Vaša kamnita srca, ako berete ali bolje sli-site, kako se okrog in okrog koristna slovenska društva snujejo, kako Čitalnice na-predujejo, s kakim veseljem so narodni domi zidajo ? Ne presune vaša zamaSena useaa mili glas gorečih rodoljubov, ki na vse krip-lje delajo, da svoj život žrtvujejo za po-vzdigo narodnega zavedauja, za narodno Čuvstvo in ponos ? Ne bi bilo tuđi Vam mo-gofe, kakega društva ustanoviti? — Sicer se Vam zdi stvar nemogoča, ipak bi se dala izvršiti. Izdramite se vendar enkrat iz spanja nevednosti, in ne bodite cnaki polborn , pa še tem ne, kajti ti poznajo mejo svojega Hj>anja, ker le tako dolgo spe, dok se na-pijo m.vc moči, s katero potem toliko prid nejši delajo za svoj rod. I'ovzdignite Mokro-nog iz zastarelega blata nemeurskega prabu, ter ga stavite na suho mesto domačega za-vedanja, vam in vašini potomcem v ponos, sosednim, do zdaj še Bpavajočim krajem pa v uzor. Saj ne boste več fitorili, nego dolž-nost zahteva. Znate pa dobio , da je dol-žnost vsacega človcka, delati za domovino. Ne spolnite te svete dolžnosti, kako ljubite svojo domovino ?
Kje pa bi ne uajprejo dal ukoreniniti pojem te ljubavi? Kjc drugje, nego v nežna srca naše mladeži — nade za našo boljšo bodočnobt. — A žalibože, kako žalostno je še zmirom z našo solo. Podučuje se se vedno po starem kopiti, kakor pred 50 leti. Vsace-mn, kateri ima količkaj ljubavi do sole, ornike in narodne stvari, mora britki meč presu-niti srce, ko vidi, da ne mora z nad 100 vpisanimi fanti in deklcti truditi en sam učitelj, katerega pa že visoka starost nadlegnjc. Se ne smilijo vam uka stradajoči otroci? Ali g. učitelj nij zaslužil, da bi na stare dni mirno v pokoji živel? Saj je že sam večkrat rekel, da se ma ne ljubi se z otroci ubijati. Zakaj ya silite, ne veste da prisiljena stvar nij nik-dar dobra/    Ne bi se labko uredila šola ki
)i se vjemala z novimi šolskimi postavami, b kateremu podvzetju je Že vaš gospod baron, ćelo Nemec in brez otrok, naganjal ? 01 ej te tujec spozna potreba, druzega časa primerno podučevanje, Vi je pa nečete spoznati, njemu se smili nedolžna mladež, kateri so poda je ovHcni kruh mesto helega, vam pa no. Torej bratje slovenski, ne skrbite samo za telesno hrano svojih otrok, ampak tuđi za duševno.
Iz   l4ONt&tliJ<k*l<*4? na Dolenjskcm 2;J. sept.    |I/.v. dop.)    Ko sem zadnjič v „SI. Narodu" bral,   da   so v Žireh pri  Idriji nekega  „hudodelnika"  iz ječe izpustili, katere ga je imel   „gospod" Anton pri poštnem ura du zaprtega,  namivč „Slov. Tednik", seni  ac res čudil, kako more en kaplan predrzniti pc kaj    tacega   početi.    Ali   zdaj «e ne čudim, ker imamo pri nas še celo   kaplana,   kateri šc celo   rSlov.   Narod"  na priznico pri ne se   in   iz    njega    bere ,    kakor    iz   kacega akot'ovskega   lista ,   in    zraven    še   kaj    ne-umnega    ali    zlaganega    pristavi    in     prav smcŠue otrobe veže ter hc hvalisa,    da   je s Kristusom  govoril,   ter   so baba,    da mu je sam   Kristus rekel,   da  je vse prav storil in veliko za lopšanjc cerkve   uČiuil   in bog ve kaj se.    Vncni pametnim se smešno zdi hvaliti se na ta način.    Ali ne  ve ta gospodin, da   „lastna hvala   so   pod  mizo valja?"   — Naš sploli zlo   znani    kaplan   Kcpec je nanireČ   v   nedeljo t. j.  14. sept. ob desetih na prižnico prinescl   „SI. Narod" in  je zučel svojim posludalccm iz   njega   brati   dopis iz k<jstanjevi<"3 o Šolski veselici in jo skn.šal v svoji uczmotljivosti ta dopis ometati,  kar se mu pa  pri njegovi plitvi parneti   nij    posrećilo.     On ti di namreč,  da   ga nikakor dolž-nost   ne   veže za  šolsko   mladino maševati, ker kakor mislim tuđi računa: vse za   plači 1 o.    Tuđi je pravil, da ga za to nij veselilo k šolski veselici   priti,   ker  so se „take reči" godile.     Kaplana   moramo   povprašati, kakšne reČi so so godile?    Ali   nij bila čolaka mladina od poštenih  goapodov, kakor je postavim Hrenjski župan,   ki je tuđi  krajni Šolski nadzornik, in < d gospoda davkarja in od drugih   gospe   in   staršev   nadzorovana? Ali so to napačnosti, ako se je Solska mladina z lepim petjem ia poštenimi igramt radovala?    Tuđi je Kcpec kvasil, da so otroci pri njem za voljo iSoIske   veselice   jokuli!    O gospodine, no zavoljo   veselice   so    se otroci jokali, ampak zato,  ker ste   jih vi   celi dan v farovži držali, in ker so   bili   otrori lačni in pa ker uijso   eni   listkov   za sv. obhajilo prejeli,    samo   za to ko otroci jokali.    Tuđi sto se skušali opravičiti, da   nijfete okolo ho-dili in na veselico iti prepovedovali. Ali mar nijsto bili zavoljo tega v neki biši na (Iriči? Ali nijste v Orebov« i   neki rekli,   da   otroci kateri se bodo veselice udeleževali, ne bodo listkov   za   spoved dobili?    Iločete li imena zveđetiV    Zakaj pa nijste na prižnici, kjer se sicer božja beseda, ne   politika   uči, opo-mcnili, da ste cerkev zapreti   ukazali   in še maševati prepovedali?    Zakaj ste   to zamol-čali ?    Le umivajte se,   saj   se umiti ne mo-retc.    Tukaj vam moram  tuđi   povedati,   da je šol^ko baudero boljo hranjeno, kakor do-zdaj celo leto v pralni in v nuihab,   ako pa mislite, da imate večjo pravico   do šolskega baudera,   nego   krajno   šolhko   svetovalstvo, jja se potrudite h gospodu predsedniku kraj-nega šolskega sveta, in boste zvedeli to, kar se vam spodobi.
Tnkaj sem vam zopet nekoliko povedal, da bote imeli še kaj za pridigovati, ker kakor mislimo, nijste prav posebno velik prijatelj studiranja, in pa ker imate toliko drugih opravil in pogovarjanj. -- Ako vam drago, pa zopet kaj druzega, pa saj mislim, da tako ne bote dolgo nas s svojimi poli-ticnimi pridigami nadlegovali. Hog vas odnesi krnalu od nas proč!
Domače Mtvarf.
—    (Volitve  vol i Inih   mož)   so   že začelo v nekaterih   okrajih  Kranjskoga,   pri-hodnji   teden   pa   se   prično   na Štajcrskem. Svoje dopisnike in prijatelje prosimo, naj nara kratko poroČajo o iziđu teh  volitev.   Kmetske   volilec   pa   še   enkrat   opomiojamo, naj ne   bodo   malomarni, ampak  naj vsak, kdor ima   voliluo   pravo, med sosedi   agitira, tuđi priđo k  volitvi ter po svojem najboljšem pre-pričanji voli.
—    (Ljubljanskim   narodnim   voli Iccm.) Fradni čanopis ljubljanski   prinaša od strani magistrata razglas, v katerem   ob-javlja,   da  zapisnik   volilcev za volitev Ijub-Ijanskega   poslanca,   katera   bo   23. oktobra —   leži   od  23.   t.   ni.   do .'i.  oktobra v ma-gistratnem    ekspeditu   odprt,   da  more   vsak volilec pogledati, ali je vpisan med volilce ali ne, in da reklamira svojo  pravico.    Kdor se kasneje (po   3. oktobru) oglasi, ne jemlje se ozir nanj.    Za to nnjno prosimo v.sc volilce, da   pazijo,  da   ne   izgube volilnc pravice in Biccr za sebe in za druge znance.    V   Ljubljani lebko zmagamn, ako vsi Slovenci zložno
110 čem o in svojo dolžnost storimo.
—   (Za Jcnkovo slavnost) v  Kranji se dobivajo   izkaznice za   znižano   vožnjo v Kranj in nazaj od denes   10.  zjntraj v či-talnici v prvem  nadstropji.
—   (Roman „Meta Holdenis"), kakor je bil v slovenski prestavi tiskan v „Slo-venskem Narodu", priđe tuđi v  „listkih" kot poseben zvezek na svitlo.
—  (Konfiscirani   „Slov. Narod"), štev. 213 od   17.   sept. t. 1. se je v uvodnom članku „nemškutavski ustavaki" krivega sto-
111  zločina kaljenja javnega miru v smislu i?. G5 lit. a k. z.   Tako namreč priča c. kr. dcžclna kot   tiskovna   sodnija   v   izpoznanji, katero objavlja v uradnem   delu  „Laibacher
—   (P o r o t n ik i)   bodo v Ljubljani   iz-žrebani oktobra meseca.    Ali,  in   koliko jih bode   „Hlov.   Narod"   sodilo,    baš  sami   ne znamo.
—  (Za urednika   novega cerkve-nega lista) pravi jo zadnje  „Novice" mora tak individuum biti, ki more v   kal uže ho-diti.    Tedaj more pri tem listu sigurno samo „narodna žaba" na to  raesto,   kajti posebno te   vrste   božja   bitja   se v „kalužah" dobro počutijo.
—   (Šolmajer) so   Šli   tedaj   spet   na-kupit goved ali ka-li?    („Nov.")
—   (Toča.)   V  ponedeljek  je toča raz-sajala po občinab Lajtcrsbcrg,   Št.   Barbara, ,st. Martin in Vurmbcrg.    Škoda po vinogra-dih je velika.
—   (Str cl u)   je  udarila v ponedeljek v Perkovo poslopjo v št. Magdaleni, in je nekega dečka malo osmodila, a skoraj nič po-škodovala.
—   (Tatovi) so posestniku  .Turju   Mla-karju v Kozvanji osem,  drugim sosedom pa
želei a. Ali nij pisala r teh urah svojemu ljubimcu? Ruka so ji je vsikdar tresla pri pisanji, in s tem so se izražale njene misli, izražalo njeno veselje, ali kesanje. Kadar je prišel odločcui dan, zmuznila seje k njemu; strah in groza jo je od veselja prešinjala. Treuotki, predno je šla na rendez-vous, so se jej zdeli večnost; čas pa, ko je bila pri njeni, se ji je zdel trenotek. Kar do Kdmonda, bil je popoluo lastina gospe Destradc. Za-gotovila se ga je s poezijo in z resničnostjo. Zdelo 80 nm je, in bilo jo tuđi res, da se kinča za ta intimni sestanek ; zravcu toga bistre oči, na ustnib pa smehljaj. Dalje pa tildi ujegovo srce nij bilo iz vrsto tistih, ki se podarć, pa zopet nazaj vzemu. Vtjduo je hodil j)o taistej puti, katero mu je raz-svitljevala brezmejna svitloba Ijubczni, iu druge sreČe nij pozual , nego ono, ki si jo je zbral.
(Daljo prih.)
trinajat   teških   eebelnih ulov, in aicer vee v eni  noći ukrali.  Ti  tatje so  morali ročni biti.
Kazne v^sfi.
* (Prva sk np šfiiua s lo vanskih pe-dagov), ki je zborovala na Dunaji 2<>., 27. in 2H. pretcčencfjta mescea, izvršila se je, kakor čujemo, najsijujuejc na veliko radost vseb narodnoČuteeib ljudskih učiteljev. Zbralo se je do 200 učiteljev in pmicsorjcv (mcj njimi tuđi trijc đeželni nadzorniki) iz vseh strani slovuuskega sveta, /bolovanje so je vršilo v najiepšem redu tako, da nij bilo nobeoe be sede sliaati, ki bi bila ko^a lazžalila. Sam vladui puvrjenik je nn kouci tretje seje pred sedništvu srčno čestital in se zaLvalil, da se je skupščina tako prekrasno iztekla in da je zborovauje nlovanskili učiteljev v vsa-kem obziru popoluem uzorno bilo. (Tako na Dunaji : a koliko huke iu buke od btraui na sili nemškutarjcv, ko so lanjsko leto naši narodni učitelji v Ljubljani zborovali!) Posebno moramo hc tukaj omeniti, da je slavna cesarska akadnuija znanosti, cna najvisjili znanstvenih zavodov, ne uamo našega cesar-stva, nego reči «e mora, vaega naobra/.euega sveta, brczplačno prepustila eno svojih uaj-lepšili dvoran, da je mogla zborovati skup-ačina slovanskih pedagogov. S tenu je visoka cesarska akademija nijajuo pokazala, da ona nikakor uc zaiuctuje slovantskega uČitcljstva. (Kako je to pa5 vse drugače pri nas!) Za dve leti bode druga skupščina Hlovauskih pedagogov v Pragi zborovala. Mi jcj že na-prej želimo najboljšega vspeba z iskreno željo, da bi se bodoče skupščine tuđi naših slovenskih učiteljev prav mnogo udeležilo.
Narodno - gospodarske  stvari.
—  Iz Vipave se nam poroca, da je v vinogradih letos strašno slabo,   da skoro niČ pridelka ne bo.    Vino bo drago.
— Vinorejska šola v Rlostcrneuburgu se bode po sklcpu ministenstva   za  poljedel-atvo prebrojila v srednjo solo,   ter  se vzdr-ževala na državne   stroške.   Dolnjc-avstrijski deželni zbor napravi v tem slučaji vinorejsko učilnico z enim tečajem.
l*ONlUl!4».
Vsem bolnim  mo<5 in zdravje brez leka in  brez stroškov.
Revalescičre du Barry
Vmiui trpcriin zdrav ju po izvrstni licvaloscicrv du Biirrv, katuni brez porabc U*ka in brez stroškov aludoču liolezni odstrani: I>ok7.iii v želoik-i, v živcili, v prsili, na pljuirah, jt'trah, žle/.ah, n;i »lisnici, v duS-njiiku, v mehurji, in iki k'dviciih, tuborkole, nuSit-o, iiikIuIio, k;irti'lj, ncpiiibnvljivoat, xnpor, drisko, lu'Hiiu-čiiost, sluboHt, zlato žilu, vodunicd, uirzlico, vrtoglavico, naval krvi, Mimifiijr v usi-sih, mudlico in hljo-vanje tuili ol) ća»u noHi'č-osti, scalno silo, otožno.st, HuSenji', ruvnmtizuni, protin, hlcdicn. — I/.pisck iz 7.r>.00(> spriftival (» ozdravljunji, ki so v»t'in lekom ziipfintavljala »t::
Sjit-ičevulo št. ":{.«»2H.
NValih'^ na Štajt^rtikciu,
.'i. aprila 1872.
Hviilii Vašej UuviiloMciurt1, katfto nuin ju/., "i(t U't star muž, sko/.i 2 leti iH'prt'stano užival, seni ud iiiojcKa HJletni'^a trpljenja: »trpiuiHt na rokali iu nosali, »kor popidnrin o/,dravi'i in opravljani, kakur v najbolJHih ćasili, hvujc posle. Za to nu:ni izkazam. veliko  ddlirnto  Vani izrekaiu  h tt'iu »n'-no  zali valu.
lir. .S i g ni ti. Spričovalo št. 93.208. Triipuiii v Siciliji, i;t. aprila 1HT(>. Moja žena,    žrtvu stniMiiili,   nervoznih   liolečin, a Inido ot»!klino   na ctlein   životu,    s    siviiim   bitji'tn, lu'spiirnostjo in vrauii'iiin, v  najlnijSi Htopinji, jc'bila od  zdravnikov   za  izdubljeno zinatrana,    kaV   hl-iii  ho od!(ifil   pnlu-žati k  [>u l'.jun-cvi ncpncrnji-ni   Keva-lescitTi'.   To izvrstni)  mrdstvu ji- na zai'-udetije niojili prijateljev ,    v    kralkeiii    i-iisn   ono    strasne, 'bohu-liut ozdravilo  iu nu.jo ženo tako okn-prnlo,  du mu jt\ da-»iravno YJ let  »tara, plesov  ndcle/.iti  nui^la.  To Vani iiaznaiijam na korist    vseh »-nuko   trpei-ili in «e  Vuni divilo zah\ alini.
Atanasio  l> a r li e r a.
Tećnejši kot oicho, prihrani RevHl»58cit;re pri odniSćenih in pri utrocih fVOkmt svojo ceno za zdraviU.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 K«>ltl- r»0 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fiin-tov  10 gold.. 12 funtov 20 ffold., 24 funtov 'M pold.,
—  Kevaleuciere-Uiscuitcn v  pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold, f>0 kr. — RuvaluBcitiru-Clmcolatce   v   prahu in v plošiMcah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gu\d. 50 kr., 48 tas   4 ^old.   50  kr.,   v   prahu  za   120  tas 10 gold., za 288 Uia 20 tfold., — za 57t> tas 3G gold.
—   l'rnduje:  liarry du l!arry   &   ('omp.   na   Dn-■■uji,   MnllliHrliKnttHe   št.   8,   v   IJubljnui   Ed. Miilir, v Cirntl«!  hratje Oberanzuieyr, v Ium-bruku Diechtl & Frunk, v   Olovei   l\   ltirn-1» a c h e r, v  Lonfi L u d v i g M ii 11 e r, v Mnriltoru F.   K (»1 et nik    &    M.   Mor i »'•,   v    Miruim    J.   li. Stnckhausen, kakor v  vseh mestih pri   dobrih le kurjih in   specerijskih   trgovcih;   tuđi   razpo5ilja   du-uajška hiSa na vse kraje po   poStnih   iiakazuicah   ali povzetjih.
'iL'UiJCMi. il4. septembra.
Kvroi*»:    I'resti'r   iz Zagroba.   —   Vidctuan vitez   VVarnht'ln  /.  rodbino, I'.r.'imustein iz  Dunaja.
Pri Klefunta i Mahoičič, l.ahui, Grorjup iz Tr-sta. — Kastelic iz Materije. — Kub J. in A. od St. Vida. — Majerhofer s sinom iz Gradca. — Soli-kup \/. Dunaja. — Dejak iz Senožećega. — pl. Mi-t'aluii z gospo iz Temešvara. — Mencinger iz (»olo. —  lločovar iz   Krškega.
Pri .llikllćlt l'izzini Virginja i/. Dunaja. — Jurza iz Italiji1. — Hlrker in Miiller z rodbino iz Novoga Jorka. — Thomati, Laiibihnih iz Trsta. — Kr. Abi'altivrn od Križa. — Pogaćnik z ^ospo i/. Savca — (Jolobiča t'ajinost^r iz (Vrkelj. — Ilion iz Prag«.
Pri Xaiuor«lt (ticgcn iz Virtemberga. — Mi'der, Tili iz Trsta. — Airacca iz Heke. — Žnider-žič iz Prctiia.
Dunajska borza 2">.  septembra
t  i-."H dri. a.»i< v b:ink.»v.-;!         69 .:  '.   10      kr.
Kvu.'ui ttri. d«lg v sr«L'r'i                73    „    25
:«•«' č  t. pr.Hii:«!o                            101      ,     25
.'i Ucv»j uari»d!J«-. ba'ik-                  ^f>2     ,    —
rireiiane akcijo .          .                 221    .     —
'.liiKlou       .     .                .                  113          50
Nap.-M.         .                                         9.7
<X k. Of.kiui          .    .                        —     .    —
Četrti redni obeni zbor
kranjskega  obrtnijskega  društva
v Ljubljani
dne   21.   oktobra   1H73 oh  4.   uri   popoludiit*   v  pisarni  društvenoga   vodstva.
Dnevni red:
a)  PoroČilo o proapehu prctečeuega poslovnega leta.
b)  Poročilo pregledovalnega odseka.
c)  Predlog upravnega odbora o porabljeuji dobička.
d)  Sklep o doloČenej  izdaji dclnic po  i?. 4  alinea 2 društvenih pravil.
e)  Predlog peuzijakega pravila za društvene uraduike.
Guspodjc ilelničarji,  kateri svojo volilno pravico   izvršiti   menijo,   su   prohijo
v smislu ^. lo pravil, da svojo delnicc do  15.  oktobra pri   društveni   blagajnici
vložijo   in   legitimacije ondi sprejmejo.
(24<i—3)
Načelnik upravnega odbora.
vzajemno - zavarovalnej   banki
v Pragi
izrckajo podpisani za v poslednjeni času jim povrnjenc požarne škode, katere so vedno vestno preiskane in v najkrajšem času izplačanc bile, svoje najpo-polncjše priznanje.
Uanko „SLAVIJO" na novo priporoSati, bilo bi nepotrebno, vsaj se 3 Hvojini solidnim postopanjem v vscb »lučajili sauia najboljše priporoča, torej se uadejamo, da bode širje občinstvo že samo od sebe našlo pot do nje.
V JJnb/jfmi, dne 24. septembra 1878.
Luka Tomić iz Mrkopalja na Hrvatskem.
Jarnej Lukan iz Britofa.
Janez Zadel v Juršičah.
Andrej Klančar iz Poddoba pri Ložu.
Franc Vrabić v Pari/ljali na Štii.skeui.
Ivan Fale v Parižljah ua Štirakciu.
(254j
Ixdajatelj ia za arcdniatvo odgovoren: Ivtiu Se me u.
Lastniua in tisk „Narodno tisltarue".