Poštnina plaćana ▼ nrfintof Leto LXIX., št H LjoMjana, ponedeljek 10. februarja 19)6 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje in praznike. — inaeraa do 30 petit vest a DiD 2t do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat & Din 3, večji inaerati petit vrs-ta Din 4.-. Popust po dogovoru, ins*eratni davek posebej. — >Slovenski Narode <.-e?js mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi aa ne vračajo. UREDNIŠTVO IN IJFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oliea štev. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31*24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. čovanje za Makalo Stafetne tekme v Ga-Pa bombardiranje Desija Jamska letala so včeraj napadla abesinski glavni stan in ga zasuta x bombami — Uspeh: niti stvarne škode, niti človeških žrtev i? U London. 10. febr. AA. Havas poroča c vrc:7.i:ti!etal?kih topov in pušk. London, 10. februarja« z. Reuler po-: ): Izvzemši vojake cesarske garde ni v Desiju ostal noben prebivalec, ko se js sačelo bombardiranje, ker bilo le j-rci objavljeno, da naj se prebivalstvo umakne iz. mesta. Ker se je pričakovalo, ds bodo Italijani metali plinske bombe, je prebivalstvo uporabljalo in raz-prosti-r-j,o na tla namočeno platno. Dopisnik Reuterja takole popisuje bombardiraoije Desijeja: Bi7 sem v druž- bi z diugimi vojnimi atašeji in novinarji. Videl sem, kako se počasi spuščajo italijanska letala nad Desijb in neprestano mečejo bembe. Z vseh strani so se slišale močne detonacije- in videli smo. kako se v zrak dvigajo stolpi dima. Na sosednem hribu je padla zažiga lna bomba in takoj ja vzrastel ogromen plamen. Zdelo se je, da gori celo mesto. Še pred napadom na mesto, so se pojavila tri itcliianska letala in meta^ bombe na sosedne vasi. Takoj nato pa so se pojavi la štiri letala in vseh sedem letal je začelo bombardirati Desi je. Ko so končali z bombardiranjem, so se letala še vrnila nad letališče, na katerem sta bili dve abesinski letali. V Desijeju ni bilo človeških žrtev. Nova trati s |M> rti Napel j, 10. febr. /. Agencija Sfefani poroča: > parobrodom ».Confe* Rosso< je od-plula v Vzhodno Afriko topniška baterija s H»0 oficirji in 1709 vojaki. terkev v službi fašizma Javne molitve ob sodelovanju najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za zmago italijanskega orožja v Abe- sinili Neapelj, 10. febr. AA. Agencija Štefani poroča: V starodavni cerkvi Jezusa Kristusa so na svečan način blagoslovili sliko Matere božje, ki bo prepeljana v vzhodno Afriko. Tej ceremoniji so prisostvovali predstavniki civilnih in voja- ških oblasti kakor tudi zastopniki fašističnih organizacij in vseh ustanov. Kardinal nadškof je imel pridigo, v kateri je zaprosil Mater božjo, da naj da zmago italijanskemu orožju v Abesiniji. , narodna skupsema, r©račun in volitve £o$sctni sestanek Narodne skupščine naj prinese odločitev o zamotani notranje politični situaciji v Španiji Beograd, 10. febr. r. Po enotedenskem odmoru se danes zopet sestane Narodna skupščina. .Na dnevnem redu je šest točk. Prva je volitev odbora za proučitev resolucijo £k ie razdelitve hrane in krme za pasivne kiaje, ki jo je na eni zadnjih sej podložil narodni poslanec Vasilij Vučetič, dajie volitev odbora za proučitev zakonskega predloga o razdolžitvi kmetov, tr-gc>\ cev in obrtnikov, ter predlog resolucije ~a nujno izdajo zakona o razdolžitvi, ki jo jo vložil narodni poslanec Ilija Mihajlo-vič. Oscale točke dnevnega reda se nanašajo na poročila odborov, ki so proučili posamezne mednarodne konvencije ki jih mora odobriti Narodna skupščina. V pričakovanju odločitve Za današnjo sejo skupščine so se vršile veliko priprave. Klub JRZ je brzojavno pozval vse svoje člane, da se morajo brezpogojno udeležiti današnje seje skupščine in seje kluba, ki bo pred sejo skupščine. Pričakujejo namreč, da bo danes v teku razprave piišio do poimenskega glasovanja, pri čemer se bo pokazalo, kdo ima prav za prav večino v skupščini, vlada ali opozicija. Zato so bili pozvani tudi bolni narodni poslanci, da zanesljivo pridejo na seje in se udeleže vsaj glasovanja, ker bo šlo za vsak posamezni glas. Tudi opozicijska klubi so pozvali svoje člane, naj zanesljivo pridejo na današnjo sejo. Konferenca opozicije Včeraj popoldne je bil v skupščini sestanek zastopnikov opozicijskih klubov. Udeležili so se ga za Jevtičev jugoslovenski klub g«r. Jevtič in Kabaiin. za jugoslovenski neodvisni nacionalni klub gg. dr. Vasa .Tova novic in Strahinja Borisavljevič. za narodni delovni klub dr. Lovrenčič in dr. Milovan Pinterovič. ter za novo osnovani radikalski klub dr. Oton Gaviilovič. Včeraj osnovani demokratski klub se tega sestanka še ni udeležil, čeprav je v opoziciji proti Stojadinovičevi vladi. Na tem sestanku so razpravljali o delu Narodne skupščine in financijskega odbora. O vsem tem so sprejeti potrebni sklepi. Glede volitve odborov za proučevanje posameznih predlogov je bilo sklenjeno, da bo vsak klub postavil svoje kandidate. Kakšno stališče bo opozicija zavzela na današnji seji skupščine, še ni znano Kaj bo s proračunom Ogromno zanimanje vlada za popoldansko sejo finančnega odbora. Kakor znano, je finančni odbor v načelu s 16 proti 15 glasovom odklonil predloženi proračun. Danes se bo moralo odločiti, ali naj finančni odbor sedaj proračun vrne skupščini, ali pa nadaljuje podrobno razpravo. Mnenja v tem pogledu so deljena. Eni so mnenja, da nima smisla podrobno razpravljati o proračunu, ki ga je finančni odbor v* načelu že zavrnil. Drugi predlagajo, naj bi opozicija v finančnem odboru sestavila svoj predlog proračuna in ga predložila skupščini, v vladnih krogih pa sodijo, da je najbolje, če plenum skupščine sam odloči o tej stvari. Ce ima namreč vlada v plenumu večino, lahko sprejme proračun kakor ga je predložila vlada. Grožnje z volitvami _ V ostalem pa v parlamentarnih krogih največ razpravljajo o nadaljnem razvoju političnega položaja, ker sodijo, da je vprašanje proračuna postalo izrazito politično vprašanje. Iz vladnih krogov se grozi z razpustom skupščine in razpisom novih volitev. - • * ha\"A &opet spopad ob mongolski meji ToU'o, 10. februarja, z. List »Niči Nicl« roča, ili je po vesteh iz Harbina včeraj oddelek 600 jfongolcev prekoračil mejo In napadel japonsko častniško pa trulo, ki je pregledovala mejo. Japonski in mandžur-^ki graničar ji >o prihiteli na pomoč. Raz.-vil.i -o je huda bitka. Izgube so znatno na obeh straneh. Takoj so bila poslana oja-čenja na mejni odsek Huliimoto. kjer je prišlo »Jo tega1 spopada. Tokio. 10. februarja. AA. Havas poroča List P/iiži- poroča, da bo japonski zu- Madrid, 10. febr. A.V. Od včeraj naprej se ne more več postaviti nobena kandidatura, in lista /.a volitve, ki bodo v nedeljo. V glavnem mestu so postavljene tri liste: ljudske fronte, protirevolueionarne fronte in fašistov. Na fašistični listi je tadi voditelj »španske falange- Piimo de R ivera, sin diktatorja Prinin de Kivere. Vladna kriza v Grčiji Atene, 10. februarja. AA. Današnji jutranji listi poročajo, da je kralj Jurij sklenil da bo v sredo zbral Pri sebi na konferenco voditele vseh strank in iint predlagal, da naj prepuste vladarju, da osebno rasi sporno vprašanje, v katerem se posamezne stranke dosedaj niso mogle sporazumeti. Kot mandatarji za sestavo novo vlade široke koalicije sa navajajo sedanj! ministrski predsednik Demerdzis in bivši zunanji minister MihalakoPulos. Bivši francoski bojevniki proti ruskemu paktu Pariz, 10. febr. r. Na včerajšnjem zborovanju bivših bojevnikov v Cleruiont Fer-mulu. se je predsednik organizacije UNO Goy ostro izj.nvil proti ratifikaciji pakta me zgorelo 10 oseb in 200 je ranjenih. Naši fantje se drže zelo dobro in so med 16 narodi zasedli 6. mesto Garmisch Partenkirchen, 10. febr. k. Davi ob 9. so se pričele težko pričakovane stafetne tekme na 4x10 km. Sodelovalo je 16 štafet in isto toliko narodov. Start je bil v olimpijskem stadionu, okoli katerega so morali tekmovalci najprej presmučati en krog preden so odšli na progo, ki je bila dolga 9 km. Najtežji del proge je bil nedaleč od stadiona, kjer se je začel približ-j no 150 visok vzpon. Tudi sicer je bila proga zelo raznolika in trasirana po gozdnatih pobočjih, torej tipično norveška. Takoj po startu so pritisnili na čelo severnjaki, za njimi so se pa v daljšem presledku razvrstili ostaii tekmovalci. Najboljši čas je dosegel Norvežan Hofbaken s 38.32, Šved Berger je imel čas okoli 39 minut. Finec Harpinen pa 39.56. Švedi niso bili dolgo na drugem mestu. Že pri drugi predaji jo Finee. ki je prispel na stadion nekoliko metrov za Švedom, prehitel Šveda in kmalu dobil večji naskok. Zelo dobro so se držali naši ta-nt »• . Prvi se je odpravil na pot Knap, ki mu je uspelo, da je pustil za seboj 11 tekmovalcev in je predal robček kot peti. Razočaral je Nemec Dauber, ki je s časom 49.22 prispel šele deseti na predajo. Od njega je prevzel robček nemški prvak Bogner. ki se mu je posrečilo prehiteti 3 tekmovalce in je tako nemška štafeta prišla na 7. mesto. Izredno dobro se drže Italijani, ki so po drugi predaji na 4. mestu. Naš Jakopič je moral prepustiti 5 mesto čehoslovakom in je oddal kot šesti, kar je št* vedno nad vse Častno mesto. Glede nato, da je tretji nemški tekač Leupold, je treba računati, da bodo Nemci pri zadnji predaji že na 4. mestu in da se bo Jugoslavija plasirala nekako na 7. mesto. Pri drugi predaji so imeli severnjaki pred ostalimi narodi že 6 minut naskoka. Komaj sta minuli 2 uri in tričetrt — kazalec na uri je kazal 11.40 — sta se pokazala na zadnjem obronku pred ciljem zadnja tekmovalca noiv^iico in finsko st< fete. Finec je z naporom vseh sil hote! prehiteti Norvežana, toda ta je imel fte dovolj rezerve, da je napad odbi! in smuknil skozi cilj pivi. Tretje mesto je ■ precejšnjo razliko zasedla švedska, ventili ni dosti manjkalo, da je ne bi dohiteli čehoslovaki, pri katerih je zadnji član štafete simunek smučal sijajno in se po času pi.bližal najboljšim Fincem in Norvežanom, čehoslovii-ška štafeta je zaostala za zmagovitimi Norvežani le za 10 minut in 10 sekund, kar je naravnost krasen uspeh. 5. mesto je zasedla Nemčija .vendar so ji to mesto priborili šele zadnji trije tekmovalci, kajti Nemčija je bila pri pivi predaji na 10. mestu. Največja senzacija tekmovanja — to so podčrtali vsi napovedovalci pri mikrofonih in zvočnikih — je pa bila Jugoslavija. Njih zadnji mož (Sm^iej!) je enostavno pokazal hrbet Američanom in Avstrijcem, dohitel še Poljaka in prnesel Jugoslaviji nad vse častno 6. mesto. Za vse navzoče je bila Jugoslavija največje presenečenje Nemški radio napovedovalec je to nepre_ stano ponavljal, češ da je Jugoslavija do. zdaj redno zavzemala 11. ali 12. mesto, da pa je zdaj dokazala, da bo treba r. njo resno računati Velik uspeh slovenske fotografije v Beogradu Ljubljana. 10# februarja. Naša mlada fotografska umetnost se čedalje bolj uveljavlja v svetu in si zrna. goslavno utira pot na vse strani. V zadnjih, letih se je fotografska umetnost pri nas zelo lepo razvila in skoraj je ni razstave, na kateri bi ne bili Slovenci nagrajen-!. Tako je bilo na razstavi Jugosloven-ske amaterske fotografije, ki jo je organ i _ zirala fotosekcija Srpskega planinskega društva v Beogradu, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Tudi na tej razstavi so Slovenci zmagali, saj so zasedli skoraj vsa prva mesta, prejeli zlate, srebrne m bronaste kolajne, ter tudi denarne nagrade Razstava je prirejena v dvorani umetniškega paviljona v Beogradu in je razde_ ljena v dva oddelka: v umetniškega in turističnega. Svoja dela je poslalo 80 foto_ amaterjev iz vseh krajev Jugosavije. čast. no pa so bili zastopani zlasti Slovenci, saj je samo iz Ljubljane razstavilo 17 fotoamater je v, iz Maribora pa 3, poleg tega pa še nekateri iz Jesenic, iz Kranja in drugod. Žiriji je bilo poslanih 1200 fotografskih del, ali žirija je postopaJa zelo rigorožno in je po kritični izbiri ter presoji pripustila na razstavo s.imo 350 fotografij. Za ta dela je bilo določenih 10 nagrad. Pretekli četrtek je žirija ocenjevala razstavljena dela in razdelila nagrade. V skupini um Lmške fotografije je prvo nagrado oziroma zlato kolajno g. Aiv-te Kornič iz Ljubljane za svoje umetniško delo >Na obisku -, a s srebrno kolajno je bil odlikovan znani talentirani zagrettBci fotoamater ToSo Dabac, za sliko >Starce k«. Tretji nagrajenec j« bil tudi sloviti Zagrebčan Ignac HaJbermtiller za znano delo >Simfonija dela«, ki je bilo 4e \ne£» krat nagrajeno. Prejel je bronasto kolajno, kakor tudi naš Peter Kocjane* za fotografijo iz »Moje domovine« V oddelku turističnih fotografij smo Slovenci odrczaJi še boljše. Tudi tu je ostala zbrta kolajna v rtu -ih rokah, prejel i<> m pisetelj Jiis Koztnk rz Ljubljane za mor v »Idila v smogu*. Drugi nd«_|r.*Po\ratek s »ej*m««r. Restavracija „ Vintgar 4u na Bledu pogorela Bled, 10. februarja. V sredo kmata po polnoči je nastal ogenj v znani letoviški restavraciji >Vintgar« pri Bledu Zaradi hudega vetra se je ogenj naglo šjril in je bdo kmalu vse poslopje v plamenih Bila pa je tudi velika nevarnost za sosedne hiše Gorel je tudi že gozd, a so domačimi tam kmalu pogasili. Restavracija je pogo_ reia skoraj do tal in danes pričajo o dSv_ ianju ognja le ožgani zidovi. Vae drugo je ogen-j uniči. Lastnik tovarnar Golob iz Požar v filmskem atelfefu London, 10. febr. z. V teku pretekle noči je izbruhnil požar v studiu angleškega filmskega druStva International Picrures. Skoda znaša 300 milijonov. Vfcmmtka poročila z dnem 10. februar)« Bistrica - Boh. jezero po stanju danes:—6, brez ob'akov, mirno, snega 4 cm. Bled - Jezero Po stanju danes: —6, jasno, mirno, snega ni. Pokljuka po stanju 9. febr.: —10. jasno, mirno. 1 m nrši?a. smuka idealna. Krsnjska g»r» - Rntečc po stanju dane*: --8, barometer pada. pooblačilo *e je. mirno, pr^i. Vršie. Krnica. Tamar po stanju danes: 1 m pršića. Ljubljane ima vofiko skoti o. še večjo pa najemnik g. Valentin Zupan. Oemjo, da znaša najmanj okrog 150 000 Din. V nedeljo je bilo na pogorišču veliko gledalcev iz Bled**, pa tudi izletnikov. Ogenj je bil menda podtaknjen iz maščevanja. Domačini in pa tud j izletniki žele. da bi se na istem mestu zgradila nova restavracija, saj se zlasti poleti tam ustavi^;, na stotino tujcev Velika Planina |>o stanju 0. fM>r.: —4, jasno, sneg po robovih spihan. v dolinah in gozdu je sneg suh. Sorzna poročila. Ljubljanska borza R^lin 1752.77 1766.65. Bruselj 7:tt.2!> -1 738.M Curih 1424.22 — 1431.20 London tt&55 — 217.61. \ew Y0rk 4367.20 - 4303.51, Pariz 287.96 — 280.90. Praga 180.(il — »1.72. Avstrijski Šiling v Privatm m kliringu — 9.43. INOZEMSKE BORZE Turih, ta februarja R.-ojirad 7-. Paril 20.22. London 15.17. Ne\v York 302.125. Bru-selj 51.54. Milan 24.30 Madrid 41.90 Amsterdam 207.78, Berlin 123.2:>. Huuaj * 57.|" Praga 12*9, Varšava 57.73, Bukarešta 2.50.' Sfrao 2 »SLOVENSKI N*BOt>« ponedeljek. 10. februar j* 1««. 33 Tam, kjer je divjal vikar Prebivalci vasi Žirovnica, Selo, Zabreznlca in Moste so . nujno potrebni pomoA Ljubljana, 10. februarja V Žirovnici, na Selu. Zabreznici in Mostah, kjer je razsajal pretekli teden vihar najhujše, so so ljudje domala že pomirili, žive pa v trdnem pričakovanju, da bodo deležni v hudi stiski podpore od oblasti. So pa podpore tudi res potrebni. Ljudje so Sli takoj, ko se je v petek Vihar izmiril. n:i delo in pričeli popravljati hiše. Strehe, ki jih je vihar raztrgal in razkril, je kazalo čim preje pokriti vsaj za silo. Kmetovalci so se najbolj bali spremembe vremena, dežja ali snega, ki bi razmočil seno pri odprtih strehah hiš in gospodarskih poslopij- Zato so zlasti v soboto in včeraj hiteli pokrivat strehe, veudar pa ni bilo mogoče opraviti vsega. Opeka je bila povečini njzbita in to ne samo na nekaterih; marveč domala na vseh strehah, vseh poslopij pa je tam nad 180. Lastniki hiš so v glavnem znova pokrili nadhlevja, da so obvarovali seno pred vlasro, saj je danes tudi v Žirovnici pričelo snežiti. Prav vsi pa se niso mogli zagovarjati in čili danes sneg" pri strelnih odprtinah marsikje v notranjo?* gospodarskih poslopij m hiš. Županstvo je zaprosilo za nujno pomoč pri banski upravi in naslovilo vloge tudi na TPTV na KTD na Jesenicah in še na nekaj naslovov. Zaprosilo je, da se prizadetemu prebivalstvu dovoli cenejši nakup cementa, od KID pa pričakujejo, da jim bo naklonila nekaj potrebnega železja. žeblje v in desk ter drugega suhega lesa. Ljudje so se že organizirali ter pričeli voziti pesek, da bodo sami izdelovali, čim dobe cement, stresno opeko. Izdelati bodo morali okrog 100.000 komadov opeke, da bodo mogli povsem zamašiti strehe. Ker imajo ljudje čez glavo opravila pri domovih, jih je bilo le nekaj, ki so stopili v gozdove pod Stolom. Ti pripovedujejo da nudijo tudi gozdovi pod ŽirovniŠko in Zabrežniško planino sliko strašnega razdejanja. Vihar je tudi gori razsajal in podiral smreke, hoje in mecesne. Vse križem leže debela drevesa. Škodo, ki jo je povzročil vihar v gozdovih, bodo mogli približno oceniti 5e!c pozneje. Zadnje dni se je že pripetilo, da so nekateri prav zbegani oškodovanci odšli na pot po tujih vaseh, prosit pomoči. Županstvo v Žirovnici pa opozarja, da prosilcem zaenkrat ni treba dajati podpore ker bo odnosno je že organizirana skupna akcija za Pomoč. Pri zbiranju darov, brez potrdila županstva bi se tudi lahko vršile zlorabe. Led in zameti namestit pršiča Včeraj je bila smuka v planinah slaba — Dve žrtvi neugodnega snega Ljubljana, 10. februarja. Ves teden so nam vremenska poročila JZSS in Zveze za tujski promet obetala v planinah dobro smuko, češ da je z; i padlo precej novega suhega snega na trdo staro podlago Zato ni čuda da je šlo v soboto, deloma tudi včeraj s prvim jutranjim vlakom na Gorenjsko in proti Kamniku precej smučarjev, ki pa niso prišli na svoj račun, kajti smuka je bila z redkimi izjemami skrajno neugodna. Med tednom je divjal tudi na planinah hud vi. har, ki je odpihal ves na novo zapadli sneg in ga znosil na kupe po dolinah in kotanjah, smučišča so pa ostala gola in ledena, da bi bilo skoraj bolje vzeti drsalke, smučke pa pustiti doma Samo v zatišju je bilo tu pa tam nekaj novega snega, pa še ta je bil tako zgneten, da je bSo težko smučati po njem. Vedno bolj se čuti pri nas potreba toč-nejsega obveščanja smučarjev o vremenu in snegu v planinah To poročanje je zdaj aak> primitivno. Oskrbnik ali oskrbnica planinskega doma pošlje poročilo po domačinu v dolino in tako rabi navadno dva dni, predno pride do Ljubljane in v tisk. Ta čas se pa lahko v planinah že marsikaj izpremeni kakor smo videli to baš zadnje dni. Tu bo treba nekaj storiti, da bo šlo poročanje hitreje In pa točna naj bodo poročila, saj ne gre da bi vabili smučarje na smuko, češ da je idealna, v resnici je bila pa zelo slaba. Tu ne sme odločati vprašanje dohodkov planinskih domov. Včeraj smuka ni bila samo neugodna, temveč tudi nevarna Sneg se je neprestano menjaval Tu ledena skorja, tam nekaj centimetrov suhega gostega snega, potem skorjica, tam zopet zamet, vmes pa gole skale in korenine, tako da nisi vedel, kje in kdaj te čaka večja nevarnost, še čudno, da ni bilo več žrtev skrajno neugodne smuke. Dve sta pa le bili in sicer sta si na Veliki Planini, kjer je bil menda sneg najbolj spihan in kjer je bilo največ ledu, zlomila nogi g. prof dr. Tomšič in uradnik pri mestnem načelstvu Jože Hronek. Zdaj bodo gotovo tudi planine dobile novo snežno odejo« in ker bo zapadel sneg na trdo staro podlago, bo smuka res ugodna., če zopet ne zapiha, močan veter. Nova ruska opera Ljubljana, 10. februarja K. Leskov je napisal svojo novelo *Lady Macbeth mcenskega okrožja« po resničnem dogodku, ki je razburil sredi preteklega stoletja vso okolico mesteca Mcensk Žarko osvetljuje avtor divjo tragedijo, ki je uničila cvetočo domačijo Izmajlovih. Komponist Dimitrij Sostaković pravi, da ga je zanimala usoda Katarine Izmajlove predvsem zato. ker vidi v njej tragedijo ruske žene polpretekle dobe. Skupno z A. Pre-isom jo priredil snov za operni oder. jo porazdelil v devet slik. ki so med seboj Povezane z velikimi simfoničnimi medigra-ml Sicer pa je opera razdeljena v štiri dejanja, katera prinašajo v pestrem redu žive ljudske prizore in intimne scene lirič-čnega in dramatičnega nastrojenja. »Katarina Izmajlova« je v pravem pomenu ljudska opera, kakršno je mogoče znal napisati edino Musorgski. Tudi v glasbenem oziru se močno naslanja na tega očeta sodobne glasbe, na znamenja pa ruske narodne glasbe, katera tvori podlago te nad vse interesantne partiture. Prav posehej opozarjamo na premiero tega dela. ki bo v operi pojutrišnjem, v sredo 12. t. m. število repriz bo omejeno, ker je upravi uspelo dobiti materijal za to opero le za prav kratek čas. Delo še ni tiskano, ter čakajo na rokopisni materijal že mnoga operna gledališča^ ki to opero pripravljajo še za t«'kočo &ezono. Vinski m razstava Ljutomer, 9. februarja Vinarska p< .eružnica v Ljutomeru pri-red: tuuj ietos kakor že več let običajni vinski ^cjem in razstavo v gostilni g. Ža~ vratn;k-i v Ljutomeru dne 3. marca. Ta dan bo v Ljutomeru tudi kramarski in živinski sejem ter se nudi obiskovuloetn sejmu ugodna prilika, da posetiio tudi vinski sej .-m \ abiin j pa tudi vse druge prijatelje vinske kapljice od bHou m daleč, da pridejo na po>Tkusnjo prvovrstnih vin iz ljutomerskega <> o m je radgonskega m štirtgovskega vinskega okoliša. Otvoritev bo ob 9. uri dopoldne, zaključi se ob 3). uri zvečer. Ljutomcrčan je znan daileč po svetu; zato so tudi dosedanji vmski sejnv v L)ii-tomeru bili vedno obiskani. Vinogradniki ;n kupci, kakor vsi drugi interesenti bodo tudi letos imeli na ta dan ugodno priliko, da kon-stijo sebi ki naši vinorej; Na tzbrri ho bogata zaloga vzorcev najboljših vin lanskega letnika ki starine Goatirničarj.? se naj na tem vinskem sejmu sami prepričajo o izvrstni kakovosti in zelo ugodnih cenah pristnega vina rz ljutomerske okolice » - «j j-/ Vabijo se vsi vssofiuoVnubi ■ okolišev, da razstavijo svojo vino. Prij-itve se sprejemajo v pisanv mestne občine Ljutomer, ali naravnost na Vinarsko podružnico do 27. februarja lS>3o. To pa radi tega, da se pravočasno da katalog tiskati. Vzorci vina od vsake sorte tri buteljke se uaj pošljejo do 1. marca t. 1. v omenjeno pisarno. Kdor rabi steklenice jih dobi istotam. polne steklenice se za prazne zamenjajo ali pretočijo. Vso razstavljeno vino se bo en dan prej po strokovnjakih ocenilo. Za najboljša vina so predvidene tudi letos priznanice in nagrade. Vložena je prošnja za polovično voanino po železnici. Odgovor se bo pravočasno objavil v časnikih. Odbor. Mariborski mornarji Maribor, 10. februarja Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani pri Viclu 3. letni občni zbor mornarske sekci-cije JS v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil na mestu obolelega predsednika g. Juga poslevodeči podpredsednik g. Slavko Jereb. Ta je uvodoma pozdravil predsednika oblastnega odbora JS g. dr. Lipolda, predsednika mestnega odbora JS g. dr. Vrečka in vse navzoče. Po kratkih otvoritvenih besedah je podal obširno poročilo sekcijski tajnik g. Rozman. Iz poročila je razvidna velika delavnost mornarske sekcije, ki z vsem idealizmom v polili meri pomaga Jadranski straži utrjevati vez med morjem in zaledjem. Na številnih kulturnih in narodnoobrambnih prireditvah v mestu in okolici ter zlasti v našem obmejnem ozemlju so uniformirani člani sekcije zelo dostojno zastopali svojo ideologijo in pripomogli k velikim moralnim uspehom teh prireditev. Poleg tega pa je sekcija organizirala tudi nekaj svojih prireditev, ki so tako gmotno kakor tudi moramo jako dobro uspele. Med uspehe je treba vsekakor šteti tudi to, da je konferenca delegatov obstoječih mornarskih sekcij ob priliki lanskega fcsngresa JS v Ljubljani sprejela več predlogov mariborske delegacije, ki streme predvsem za enotnim delovanjem vseh sekcij. Pa tudi število članstva se je v preteklem letu precej povečalo. Tako je sedaj včlanjenih v mariborski mornarski sekciji JS 155 bivših mornarjev, tako da spada ta sekcija med številčno najmočnejše. Blagajniško poročilo je podal g. Cvetni č. Kakor prejšnje, je tudi to poročilo zadovoljivo, saj se je finančno stanje zboij-šalo v preteku poslovni dobi srn preko 2000 Din. Po poročilih je predlagal g. Htibl v imenu nadzornega odbora razresnieo, ki jo je občni zbor soglasno sprejel. Pri volitvah je bil z velikim odobravanjem izvoljen naslednji odbor: predsednik Drago Jug, podpredsednik Slavko Jereb, tajnik Rozman, blagajnik Andrej Cvetnič, odborniki: Milan MilinkoviC. Franjo Jare, Drago šauperl. Ivan Sreiber, Tomo Pati-nič. ing. Princi. Josip Tomažič, Franjo An-tončič, Franjo Hartman: nadzorni odbor: MIlan Htibl in Vladimir Robič. RaEsod tvorijo: dr. Vrečko, Andrej Cvetnič, JuHJ Jereb in Janko žagovec, v mestni odbor JS pa sta delegirana Drago Jug in ing. Princi. Po volitvah je povzel besedo predsednik oblastnega odbora JS g. dr. Lipold, ki je v lepem govoru bodril mornarje k delu za procvit našega morja, jim čestital k uspe* hom in vzorni disciplini ter jih vzpodbujal k ljubezni do morja in domovine. S tem je bil občni zbor zaključen. Slovenci v Ameriki V Clevelandu se je sankal 9-letni Franc skufca. Drvel je po klancu, pa je zavozil v drevo s tako silo, da si je zlomil tilnik. Hitro so ga pripeljali v bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil. Za njim žalujejo starši in dve sestri. V Hermnie je umrl Filip Gole, star 60 let, doma iz Zagorja. V Ameriko je prišel pred 33 leti iz VVestfalske. V Braddocku je pobrala pljučnica Marijo Znidaršič, staro 45 let doma iS Gornje Planina na Notranjskem. Zapustila je osem otrok. V Inrinu je umrla Alojzija r ranke stara 75 let V Granvrille je umrl Anton Stegnar. star 52 let. doma is Vač pri Litiji. V Rockspring.su je umrl Andrej Buh, star 49 let, doma iz škofje Loke. V Clevelandu je umrl Matevž Gorisek. star 74 let. doma iz vasi Mulhe, fara Primskovo V Ameriki je bil 37 let. V Butte je pobrala jetika Antona Perneta. Pokojni je bil star 48 let, doma iz Trzina V Ameriki je bil dvakrat, prvič dve leti, drugič pa 23 let. V MHwaukee je umrl Matija Papa. star 46 let. V istem kraju je umrla Barbara Blekae, stara 49 let, doma od Sv. Frančiška v Savinjski dolini. V Shevbognau je umrla Frančiška Slepnik, stara 45 let. V G ran d Jungctionu je umrl Peter Mrzlikar. star 51 let. doma nekje od Kranja. V St. Michaelu je umrl Franc Ku-merdel, doma iz blejske okolice. V Enum-clawu je umrl Franc Mahnič. doma nekje iz Notranjskega. Slovenščina v nemškem radiu Kako sta včeraj poročala po radin iz Ga-Pa Maeanovič in Lavosla v Struna Hrvoje Ljubljana, 9. februarja Nestrpno smo sedeli pri radiu in čakali, kdaj bodo zudonele fanfare — znak, da jc na progi Garmisch-Partenkirchen. Fanfar sicer nismo dočakali, toda Garmisch se jc kljub temu oglasil. Prenos za vse jugoslovanske postaje. V začetku je biJo slišati le mrmranje množice poleg mikrofona, nato se je razločno sli šalo: BVftte meine Herren ein vcenig Kuhe. Es kom.mt ekie Pres^coibertragung nach Jugoslaven ! Opomin jc zalege! — mrmranje je prenehalo. In že se je oglasil g. Hrvoje Macanovič, poročevalec »Novosti« in splošno znani športni delavec. Razločno jc bilo slišati vsako besedo. Z veseljem smo mogli ugotoviti, da noben prenos, kar smo jih dozdaj poslušali na nemških postajah, rri bil tako jasen in čist, kakor naš. Napovedovalec nas je seznani! z okolico. Smo na gori GuaV, kjer se beš zaključuje prvi del moškega slaloma. Tekmovanje opazuje nad 60.000 gledalcev, število, kakršnega še ni'SO aa«namovali dozdaj na nobeni podobni prireditvi. Niso prišlč zastonj, gleda*! so največje mojstre alpske kombinacije na svetu. Proga je bila s9no težka Merrla je 600 m z višinsko razliko 200 m ter 35 vratcaimi. V začetku so bila 3 navpična vratca, a najtežji del je bil v zadnjem delu proge, ki je postal za marsikaterega tekmovalca usoden. Tu je padlo najmanj 50% tekmovalcev. Napovedovalec je potem omenil, da tekmujejo tudi 3 Jugoslovani: Praček, Gop in Žnidar. Predstavi je vsakega posebej, nato je pa pojasnil položaj, ki je nastal po smuku. Zatem je objavil rezultate najboljših prvega teka slaloma. Polastila 6-n nas je*hervoznost — na startu je bil Praček. Prvi del proge je presmučal dobro, na usodnem drugem delu mu je pa spodletelo. Izpustil je vTatca in moral nazaj. Preden je ponovno dobil prvotno hvtrost, so pretekle dragocene sekunde. Potreboval je 94.4 sekunde, torej 22 sek. sdaibše kakor Pfniir, ki je dosegel najboljši čas dneva, še vedno dober čas v primeri v najboljšim Čehom Hromadko, ki je star t al za njim in imel čas 147 sekund. Kot 30. je prišel na vrsto Čop. Ni bil tako siguren kakor Praček, vendar je s časom I&5 prekosil 15 tekmovalcev, ki so bili v smuku pred njim. Macmovič je pohvalil nemško publiko, ki je zelo strokovnjaška, pozna vse tekmovalce in zna tudi prav dobro ocenit5 težkoce proge proge ter tehniko tekmovalca. Omenil je, da se z mesta prenosa vidi le prva in zadnja tretjina proge, ob kateri stoji z velikim potrpljenjem na tisoče gledalcev v snegu. Iz ojačevalca čujemo točno: Nummer 48, der JugosJave Žoiidar ist am Starti Že je previdno smuknil po progi. Prepočasen je njegov tempo. Nato nam izgine izpred oče. Dolgo ga ni na spregled. Že davno bi se moral prikazati. Napovedovalec ima dovolj časa, da pove. da so zadnja 4 mesta zasedfli Turki in da so posebno Japonci zanimivi, ki so prišr1. v Gir-miseh predvsem zato, da delajo propagando za svojo državo, ker se nadejajo, da bo prihodnja olimpijada pri njh. Japonci so zek> majhni, kar se pozna zlasti v hokeju, kjer so sicer mačje gibčni, toda telesno preslabi. Njih povprečna teža znaša 55 do 60 kg, dočran imajo Kanadčani, Američani, Nemci in Švedi povprečno po 80 do 90 kg težke igralce. Na delu jc vse polno filmskih aparatov, ki posvečajo posebno pokornost Japoncem. Kakšen je njihov čas, jib ne zanima Važno za njih je le* ds so to ekaotfčni ljudje, torej nekaj tajin«itvenega. Obenem z jugoslovanskimi postajami prenaša slalom še 7 drugih narodov na vse strani sveta. Napovedovalec nam pove, da je alpska kombinacija prvič na sporedu olimpijskih iger in d« to pomeni velik uspeh predstavnikov alpskih pokrajin. Preden je zekhju&l svoje oddajanje, jo g. Macanovič pripomnil, da daje sedaj besedo ljubljanskemu napovedovalcu, ki ga zlasti nestrpno čaka poslušalstvo iz dravske banovine, ker je baš dravska banovina postavila prav vso državno reprezentanco. Zaključil je z ugotovitvijo, da je Jugoslavija pokazala velik napredek v smučanju, kar nem odkrito priznavajo vsi, posebno pa Nemci. Ljubljanski nspovedovskec, nas* uredniški tovarni Lavoslsv Stavna, je najprej pripomnil, da bo sedaj ssedH prenos v *kranj-ščini«, ki je obenem uradni jezik naše državne reprezentance. Bsjb je smuknit skozi cilj Japonec Tada-no, ki pa ne bo prinesel presenečenja. Nas najbolj zasrana, kako je % Žnddarjom. Vsi držimo palce, tudi Cap, ki je medtem prišel k mikrofonu in postussi prenos. Beseda nam kar ne fes z jezika. Predosjo ni Žnidar ja. Sksfc omen — naš pomagač z uro je odpovedat Končno ga zagledamo. Zadnje ovire mora še premagati. Bel je — znak, da se je pobiral v snegu. Žnidar, Jugoslaven geht durch das Ziel! čas 110.7 sekund. Morda se hpmo popravili v drugem teku, ko se bodo tekmovalci privaditi progi: Če ne bo šlo kaj narobe, tonov skupni oceni — četudi brez Harana — zasedb 11. sli 12. mesto. Rumun Klekncr yc dtj^ege! čas 112.7. Japonec Sckido 124.4. Jutri je na sporedu prvi smuOar.vki rek. V štafeti 4X10 km sodeluje 16 narodov. Jugoslavija ima št. o in starta Irabjani. Naša ekipa nastopi v postav* Knap, Jakopič G usti, Klunčnik. Smolej, vendar je *bo*er« prepustil zadnjo besedo finskemu trenerju Kuismi. V torek smo prosti, v sredo pa startamo na 18 km. ČOp bi rad nekaj spregovoril: »Pr srČ;io pozdravljam vse. ki nas poslušate pri apa-ratfh, posebno pa še Jeseničane«. Tu ga prekine glas Macanoviča: Nema ovdje lokal-patriotizma — nato Čop med smehom: i»No, torej vse .poslušalec radia«. Besedo je povzci ponovno .Mac a novic. Skozi cilj je smuknil baš Bolgar Dimit-rov. Čas 128 sekund. S te strani nam ne grozi nobena nevarnost v jiužnem delu Evrope. S ponosom lahko gledamo na naš uspeh na tej oFrnpjjadi. Okoli cilja je polno tunkcijonarjev in morje občinstva. pretežno domačinov. Glavni posel jim jc, da i velikvm hnupom pozdravljajo svoje tekmovalce. Zdi se, da bodo Nemci tudi v mošk; alfsk: kombinaciji odnesli najdragocenejše kolajne. Norvežani bodo vsekakor dosegli zavidljiv uspeh, ker so se šele zadnji čas oprijeli te panoge. V imenu reprezentance :n maloštevilne jugoslovanske kolonije, ki treneta za v-ake-g-a našega tekmovalca, se poslavljamo od poslušalcev. Napovedovalec ie še pripomnil, du smo lahko ponosni na naš uspeh, ker <*no najboljši med Slovani in državami Male an-tunte ter Balkanskega sporazuma. Ptv' del sT?.Ioma še ni končan. drug: se bo pričel približno če/: 20 minut. Iz Kočevja — Stalni oa-rcčnlki, ki morajo hoditi po »Slovenski Narod« daleč na pošto, bodo lahko istega dobivali v papirnici Lovšina. Kdor naroči Slovenski Narod c pri g Lovšinu, plača mesečno s.»mo 12 Din in bo lahko list dvigrnil vsak dan že ob 17^ uri^ G. Lovšin prevzame to delo iz pri. jaznosti Treba se je prijaviti čim preje in plačati vnaprej enomesečno naročnino. Opozarjamo, da je za Kočevje >Slovenski Narod« najbolj informativen list. ker ima stalno kočevsko rubriko. Je pa to edini list, ki ga imamo v Kočevju že v treh urah po izidu. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek 10. februarja zaprto. Torek 41. februarja zaprto, (gostovanje v Celju: Kako isnsgsHi), Sreda 12. februarja Siromakovo jagnje. Red Sreda. Četrtek 13. februarja Tuje dete. Red C, OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek 10. februarja zaprto. Torek 11. februarja zaprto, (generalka . Sreda 12. februarja .Tekaterina Izmajlova. Lady Macbeth iz Mcensk«. Premiera. Red* A. Četrtek 13. februarja Prel%nentani Trad. Hed Četrtek. Petek 14. februarja ob 15. uri Kraljičin ljubljenec Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. ob 30. uri plesni večer prospe Mercedes Uo-ritr-Pavelic rr. Zagrreba. Izven. Zniiia-i»e eene. fe Celja —c. Ljabljanskn drama vpriaori v torek 11. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Sha_ ww0 igro >Kako zaboga tis« v odlični zasedbi vlog. Predstava je za abonma, ker vlada za predstavo živahno zanimanje, svetujemo neabonentom. da si takoj preskrbijo »stopnice v predprodaji v trafivd g, Frageta na Dečkovem trgu. —e Na ljudskem vseuofflseu bo drevi db 20. zanimivo skioptično predavanje Predaval bo privatni docent dr Boso fikerlj iz Ljubljane o znamenitostih najlepših slovanskih mest Varšave, Krakova in Prage. —e SK Celje : ISSK Maribor • : 1 (1 : •) Prvo moštvo SK Celja, ki je v nedeljo 2. t. m. premagalo celjske Atletike v nsav morju 5:0. je igrale v nedeljo 9. t. m. popoldne na Glaziji prijateljsko tekmo s ISSK Mariborom in zopet prepričevalno smagak> v razmerju 6:1 (1:0). Tekma je bila živahna in zanimiva Gostje so predvajali lepo tehnično ha kombinatijsko, toda premalo učinkovito %ro. Napad je uspeval samo do kazenske Črte. pred golom pa je bil prepocassn in neodločen Celje je iavalo smiselno, s dobro tehniko in velikisa elanom ter je pO mnogih posrečenih potezah uapešn. oblagalo nasprotnikov gol. Prvih deset minut so bili Celjani v premoči, nato pa so se gostje znašli in četrt ure prevladavali Zatem je Celje pri. tisnilo in dve minuti pred koncem prvega polčasu prsato v vodstvo. Po odmoru so gostje znatno popust i i i #Cei; an ■ so nadaljevali svojo odločno in smotreno igro ter zabili nadaljnje gole v 6., 9. 23. 24. in 42. minuti Častni gol so zabili gostje v 18. minuti Tekmo je sodil g. Vebie točno m objektivno. V predtekml je rezerva SK Celja premagala rezervo SK Jugoslavije v razmerju 2:1 (1 : 1>. Popoldanska trening tekma med Atletiki in 9K Jugoslavijo se je končala neodločeno s 3 : 3. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 10. februarja. Katoličani: skolastika, VojmU DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tajni kurir (aamo ob 1<>>. Kino Ideal: Žena, ki ve kaj hoče Kino Sloga: Ljubezen na dvoru Kino 1'nion: črne rožo. Kino šiš^a: Grenadirji ljij'oezni Skrvrnska Matica: občni znor ob 18, v društvenih prostorih. Kongresni trg 7. Ix>vnko društvo: občni zbor ob 20 spodnja dvorana Metropol. Koncert komornega kvarteta iz Dre*d#»_ na: ob 20. v FUharmonični dvorani. Ljudska univerza: nadalje ran je prelivanja uni v prof. dr. Naht igala ob 20. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE Danes: dr. Piccoli, Tvrševa eeM% 6. Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus, Moste — Zalošk:: cesta Iz Trbovelj -— Zima prihaja: Vse k.:že. d:i »s M umorili oni. ki >o računali, da leto> sploh ne bomo imeli prave /ime. Nekaj dni ^ bfi|s ledeno mrzel veter .-s sevetU, ki d.ij<- ui>* nje. da ne bsssO dol'»o gledali SSjSgS ''' v nu*ih okoliških planinah, in.iivn £a tujino tli »Kil i dovolj tudi >e v dolini. Zima in sama bosta Pritisnila iieet nekoliko poano, sato >e pa stegne zimsko vreme podaljšati tudi v pozno pomlad, kakoi je bilo to pred leti, ko je bilo v maju Is BfctO zim>ko \i> me. Za nase teško prizadeta rsdaretva in prebivalstvs v revirjih v obče bi bila o*tra /ima od največje kor i.-1 i. četudi prid«- nekoliko pozno. Zate j«* lis iti rudarske >i» iavatvo pa tudi ostalo prebivalstvo ie kar oddahnilo, ko je saslopjh tedanja upre« memba rfMMUS ¥ nadi. da leto&ijc t\ i < še ni konev, BSatvee da ]v nastopil .-ele začetek. — — Krajevna Bratovska »kladtiica razglaša, || ni Miiisiu pojisalM siiaisffstva fiiiiim-. oddelka za iavka rlogc čl sov« ki so izročene direktno hraiov>-ki -kj»dpi< i opro.^ene kolekovine- dočim sf morajo vloqre na ministrstva in o*t.**le dflavne nl» Issti irudarsko jrlavar^tvo ksjekovsti p<» zakonu o taksah. —Zahvala \ ojnili in\alido\: Kakor >im» /e poročali, jc tukaj-jij»: Udruženje vojnih invalidov, vdov in *irot tudi /a letoSnje Xovo leto oduo.-no božične praznike o rilo najrevnejše tvoji članstvo. l*dru/< rije v ta namen naslovilo raznim dobrotnikom pro?nje za pri>pevke. T »a rovali so: 1-»tisk i uprava v Ljubljani Din 1000.— , Trlo veljska preino^okopna druiht 1 ► i u -"»4|. ■ inz. Sekelv v Trbovljah D»u ">Oo. . K-/oškofij^ki ordinarija* jsvanlintki Piu 50*). cementarna Trt»ovIje LMn 10t>. -. SOdjetsik g1. Heuek Din 1 or Cdialoaja vojnih invalidov v Trbovljah v imenu oVdlTOTtlMi vojnih žriev najiskreneje zahvaljujr raesj plemenit ini darovalcem. — — Zadnji orUimsKi vihar y yiov/.ro«"il indi v trboveljski dolini precej -kod«. HnOfe hi*e *o trpele /lasti je ranuvsj vihar ttfU< šno opeko in jo razbil. Tako je bilo reersj zjutraj pTed L<-sjakovo hi-o ob uhvni eesH razbite miif^o ttlVJUe Opeke, ki jo je vihnr pon<"»ei vrerel na cesto. Tudi one kmetske hiše. hlevi in kozolei. ki so pokriti * skhUO so prerej trpeli, ^'iha.r je ponekod napi n eele luknje \ slamnat«- strehe pnjdnpij. K. sječi ni trajal vadba starejše vrste je oh turkih i;i Petkih od 20. do 2L30 in sietff tkuauo l iclai-i,' članstvom, toda v pos -l ni vrsti. VodMe1}*ki rhor pričakuje, da se Kodo t^nin posivil odzvali bratje, katerim |e Hn napredka <>boto. 15. tm. ob 0 uri v S!oven igratdcu. Polc^J običajnih točk Je na dnevnem redu predavanje: Peda^o^ki pojem dela — pod'aga šolski reform'. — Srefko društvo v Šoštanju bo zborovalo v -soboto 15. febr u ria ob pol 10. uri v šo^tanjn Poleg običajnih točk bo poroč:lo o predsedniškem Abnru v Mariboru in nredavanje odseka /a ženska vprašani* Predava gdč. Trobej Marica. — Sresko društvo Gornji *rad bo aborovalo v sobotD. dne 13. fchnjarj.i v K>aven*iu. PHčctek po pribodu pr^triejM avtobusa. N'a r?nrv;\£rn redu ic nrcc'avčn :e «G m!ad:n-s'kcm skrbstvu«'. k; jc zadnjic izosta :n. Sresfc kmct'jrki referent a. 4"g- Wenko bo govoril o delu uSitelfs-tva za povzdic?') nekaterih kmetffaVih panog. JMSfdacrinfk bo nororaln predsedniškem zboru v M i-rrboju. Pred /boro* un jem bo kratka j J-K-ircva scis. — PRIDE vesela opereta Gospodična tajnica se poroči Godba: Pavel Abraham. — Dražba kožuhovine v Ljubljani se ponovi 9. marca. Letošnja januarska dražba je zelo zadovoljivo izpadla Da sc da lovcem prilika za vnovčenje tudi tistega bla_ ga. ki ga niso oddali za januarsko dražbo, in za prodajo novega lovskega plena, bo ^.Divj.j koža dražbo ponovila Blago za to dražbo Divja koža . Ljubljana — Velese. jem. že sprejema Vsa Ljubljana se smeje in veselo zabava pri ogledu filma Ljubezen na dvora (Veseli in srečni dnevi v Ischlu i HANSI XrcSE, GRETL THELMER. LEO SLEZAK. GEORG ALEKSANDER in SUSI LANNER Dopolnilo in nov zvočni tednik Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. — Zakaj bi bolni ljudje ne smeli imeti potomcev? V Ljudski univerzi v Zagrebu Je imel znani biolog dr /arnik zanimivo r^reda/anje o evgenični sterilizaciji in nje_ nem pomenu. Predavatelj je v uvodu orne. nil, da si sterilizacije ni izmislil Hitler, temveč da je njer: duševni oče Anglež Gal-ton. in da so imeli zakone o sterilizaciji že davno v 28 ameriških državah Sterilizacija je mnogo milejše sredstvo Od onega, ki ga rabi narava ko uniči vse, kar ■e za življenje nesposobno človeštvo je sxozi 2000 let kulture in civilizacijo silno degenerirano Predavatelj je pripomnil, da c*d poslušalcev gotovo niti 5f <- ni povsem zdravih. Govoreč o sterilizaciji v Nemčiji je omenil, da zadene ta zakon samo bolne tjudi. o katerih preiskava z največjo verjetnostjo dokaže, da bi imel? bolne potonile V Nemčiji gre samo za slaboumne 20.000 000 mark letno Dočim jc dobival slaboumni od države dnevno povprečno 4 -narke, dobiva brezooselni samo 2 marki Poleg tega pa se duševno bolni ljudje mno. go bolj množe od zdravih. Ugovori proti sterilizaciji izvirajo večinoma iz individualističnega pojmovanja vrednosti poedinca. Predavatelj je omenil, da imamo pri nas zakon, po katerem se mora sifilistična prostitutka lečiti tako, da ji vbrizgajo tudi nasilno salvarzan. čeprav lahko zaradi tega umre. Nihče še ni nastopil proti temu, da tifuzno bolne izoliramo in zdravimo v posebnih poslopjih Tem bolj bi bilo treba izolirati ljudi, čijih bolezni spravljajo v nevarnost ne samo bližnje, temveč tudi potomstvo. Končno je g. Zamik ugotovil, da imajo tozadevne zakone že vse države scverozapadne Evrope. Med univ. dr. ALBERT TRTNIK se je preselil NA ALEKSANDROVO CESTO ŠT. 3. Ordinira od 9*30 do 12. in od 4* do £• TKLKFON 34-62 — Dela naših pisateljev v češkem Prevodu. Ta 'ini izidejo v češkem prevodu dela naših pisateljev Andriča in Vasica Krleže, tfazora, Veljka Petroviča, Petra Petroviča, Šmtunoviča. Levstika. Srli>kar-ja in .hiša Kozaka. Z. K. D. PRIDE! PRIDE! rusko sovjetski veiefilm VIHAR — Nad 2 metra snega v Bosanski Krajini. V Bosanski Krajini je zapadlo do včeraj nad 2 nteira snega, tako da BO pretrgano vse zveze z zunanjem svetom. Delavci in kmetje kidajo .-neg s test ter popravljajo telefonske in brzojavne vode, ki j 111 je sr.o^ večinoma potrgal. I/. Banjaluke v Taje - -o odpotovali že v torek Himar^ki svetnik inir >?ojk<> Borić / dvema otrokoma in soproga narodnega poslanca Milana Lisica, pa še /daj ni znano kje so obtičali. Hoje se, da so postali Žrtev snežnih žametov. PRIDE vesela opereta Gospodična tajnica se poroči Godba: Pavel Abraham. — S« v grob. V Višnji nor; je včeraj za vedno zatisnii oči daleč naokrog enani posestnik in gostilničar e. Franc škufca. star 79 let. Zadela ga je kap. Pokojni je bi] rojen v Stranski vasi pri Višnji nori Pred leti je izročil Posestvo in gostilno svojemu sinu. Poleu žalujočih svojcev zapušča moo-3 oprijalcljev in znancev, ki ga bodo t^žko IKHjrešali. Pogreb bo jutri ob 10. na farno pokopališče v Višnji nori. Pokojniku bodi lahka zemlja težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalie. PRIDE vesela opereta Gospodična tajnica se poroči Godba: Pavel Abraham. vesa, na travnikih in v gozdu pa je bilo še včeraj vse v cvetju. Razcvetele so se že trol»entiee. ponekod je vse belo zvončkov, zunaj pa je bil trni i žo pomladanski žafran. Tudi slari in najstarejši ljudje ne pomnijo take zime. kakor je trajala do današnjega preloma. Iz Ljubljane —Ij Sneg. čez noč se je pooblačilo, česar najbrž ni nihče pričakoval včeraj, ko je bilo najlepše vreme čez sneg smo napravili že križ, no, danes se nam je za. čel ponujati. Davi, ko so ljudje hiteli v službe, je začelo prašiti izpod neb;«. Nismo mogli verjeti, da je sneg. in v resnici je bila ta mana bolj podobna babjemu pše_ nu kakor snegu. Dopoldne je marsikdo čakal z napetestje. kaj se bo skuhalo. Zjutraj je bilo precej mrzlo v primeri s prejšnjimi dno i, in sicer —2° C. Ob tej temperaturi v nižinah pogosto sneži. Seveda Se pa letos ne moremo zanašati na sneg. četudi bi pošteno snežilo. Upanje sicer lahko gojim<». saj je že često zapadel visok sneg šele februarja ter je obležal tudi nad mesec dni če bi pritisnil mraz zdaj, bi bili se siti zime. ki bi se morda zavlekla do aprila. Kaže pa. da ne bo nič hudega Morda bo zopet nastopilo južno vreme in je po-.blaeitev samo znak, da je začel v zraku prevladovati zopet topel tok. Zjutraj so nalefav.de drobne >uežinke nakani boječe. kakot da jih je sram. proti poldnevu, ko smo že ime!; tanko belo odejo. je pa sneg osokolil. -nežilo in medlo je kakor v /...<"•*•? ku januarja. Morda se bo nel»o le usmililo smučarjev in jim vsaj za tolažbo nasnlo toliko iike }*> -tanju koncem leta 19*-VJ se vmvič in zadn ic npssifjaju, ds se mur»;<» /. ugodnostjo nred-l»e niiuislrstva financ sle'. 7S.992-IIL 94 s. u. itid"> o izredna*! odpisu ■orasoiorno-j»a de!a :'.a izterjanje ;-- nedospelega dolga koncem leti 1982 koristiti samo do !*>••.» februarja 1988, ker* 88, februarja t L ta ugodnost Pr?st*ne. Ker - • določeni rali /;« to ugodnostim odplačilo v nikak^m rfu$a i na bo podaljšal in ker (»e t>o po poteku roka *>'»e star»* dovlas zaostanke Iz leta !'••>-takoj eksekuli\nun potom izterjalo, ss )»ri-zadeti davčni zavezanci v lastnem inl vabijo, ds hira bi jo to rdiso ugodno priliko in le davčne zaostanke pLirajo z velikim Popustom do konca februarja t. !. — Drutfo kulo m;trihor<.krfra lalttvslboaa turnirja j? i>il<» odigrano i petek iveosr. i o UoU) ji1 prine.-lo ludi nekai pr.--enereni. \-čiliM) je. ds -"ahovski lavoiiti. ki -1» bili is pred tnrnirjont v kombinaciji sa . 'rva m'sla nimajo bsj atDOgO HTOČS, Prav bro se drse Konic. Bien pa tudi dr. Lippai, ki Bo tudi resni konkurenti za prvo ni.*sto. Y drugom kolu ie bila najprej končana partija Bustar - Pergler. Šuštar je bil pacali*« PTl rej Časa na to i*' kon'ala bitka Bios - stei niša. iz katere i<* Biea izšd k<»t Rsaago-valec Kmalu \m uri >e je \dal Dobrila ter prepustil kocko svojemu nasprotniku ffo niču. Ostale tri partije so bile Prekinjeno. Lobkov ja \ precej boljši poaiciji napram Mešičku, islo velja za dr Lippaija, ki i . Kukovoc •_' (i). Pergler i. snitnr LSsr- niša 1 Lešnik H (1). Mešir'-k 0 (1), Loib-kov 0 (1), Stupan o [i\ in !>*estniee • iožefe Hedlove nagajali 7S letnemu obriti-sksottl obo-/cu 1 ornažu SocIj-tu, ki je bil pri njej /ajnjsleii pa je tisli dan t olan ležal v hievu. Otroci so pričali na slarčka metati opeko in reve/ je zadobil na nlavi v.-5 smrtnik Poškodb. Starček jc nekaj dni nato izdihnil. Orožniki so Hedksvo la otroke zaprti, državno tožilstvo pa je odredilo obdnk- i-iio starekovogs trupla — Zborovanje Mu/ej^kega dru^l>a. VSUjt-dijrki knjižnici ji' bil včeraj dopoldne občni zbor Muzej.-keoa d rušiva fK>d predsedstvom prelata dr. Kovacica. IModovito Mo-vanjee Muzejskega društva j? v izčrpnem poročilu orisal tajnik in banovinski arhivar g. prof. l>aš. Mariborski muzej je lani obiskalo 9886 ljiidi. Znan j-- obisk svetovnih učenjakov, ki so nedavno BS ikskurzjii otišli tudi v Maribor. Muzejsko društvo štej<* Sul člana. Dragocono zbirke **> Izpopolnili z važnimi novimi pridobitvami ler je zlasti lepo urejena razstava generala Rudolfa Maistra zelo zanimiva. Društvo DO nadaljevale* akcijo za nove proslore, ki so za usPeštio delovanje neobhodno potrebni. Sledila -o "-«• oslala poročila, pri slučajnostih pa so izvolili konservntorja dr. F. Steleta za čast-nega Mana. MALI OGLASI oeseda 0.50 para. davek Dir 3.—, oeseda 1 Din, davek 3 Din preklic! pismene odgovore glede malin oglasov je creoa priložit; znamko •-- Popustov za male oglase ne priznamo žr^oaoaciooooooopooooc PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- DId Najmanjši znesek « Din 5»TRO,l za šivanje plaht J^r težjih /reč. kako.' ludi za krpanje vreč. oba ugodno prodam Vaslov v1 v; *Sro* Naroda* upra- i'iSALN a MIZA aoiertkanska z roleto skoraj no-vb na f)rr>dai. Jaočigaj. ziz Si-: -,4 >70 SPORTPfE pumparice posebno loige in široke v oiironini izbiri. ler vsa oblačila odlično iz-1'daoa dobite po I r *zkonkurett-roni pri I'rcSlov. Na-81-8 i roda« pod % Trgovina?.. 57T V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod FRANC SKUFCA in se po kratkem trpljenju preselil v boljše življenje. Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 11. t. m. ob 10. dopoldne iz hiše žalosti št. 5 na farno pokopališče k Sv. Tilnu. VIŠNJA GORA, 10. feonutrja 1986. 2ALUJOCI OSTALI. Makulaturnj papir proda uprava »Slovenskega Ljabliana, Rnaflieva ulica itev. § LIPSKI POMLADNI SEJEM 1036 ZAČNE 1. MARCA 60 rc popusta NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽKLEZMCAH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CEXE4AIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing. 6. Tomties, Ljubljana TVRSEVA C SS — TELEFON 27-62 ali ZV ANIONI BIKO LAJPCISKOli SAJMA, BEOGRAD. KNEZ .MIHA-! LOV A S um o ttt veljajo ie naše sejmske cene« Vprašajte nekoga, ki je sedaj kupil pri nas in tudi Vi bode te še hiteli kupit. ANT. KRISPER Stritarjeva ulica. Ljubljana Mestni trg. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 10. februarja 1936. 33 Stev. Naše življenje v Ga - Pa t ie postal živahen — Naši tekmovalci so dobili za olimpijado novo opremo Ga—Pa, 5. februarja. Življenje se je umirilo, namreč naše ti. ljenje, ker smo si že vsi uredili in se tudi sedaj vrše le redni treningi. Drugače pa je v kraju samem. Kar preko noči. bi rekel, se je življenje izredno poživilo. Pro_ met po Garmischu, posebno pa še v Par_ tenkirehnu. se je izredno razvil. Avtomo. bili, motorji, motorni tricikli. nešteti vojaški avtomobili in lični rcUči avtobusi od nemške državne pošte brze po dokaj ozkih cestah, če bi v Ljubljani vsa tovor, na—motorna vozila tako brzela. bi bilo strašno razburjenje. Tukaj jih policaji od. i nosno orožniki kar priganjajo. V zvezi s j prometom se je pomnožilo tudi število pro. j raetnih orožnikov, ki pa so skoraj vsi prišli samo za časa olimpijskih iger v Ga— Pa. kajti če ga vprašaš, kje je kaj, ti skoraj vedno odgovori, da je tudi sam tujec in začne gledati po načrtu kraja. Pred kolodvor.so postavili prometnega stražnika na podstavek, kakor smo to videli v Munchnu, pa tudi dela nima dosti manj kot v Munchnu Najbolj razveselilo pa n;is je torkovo jutro, ki nas je pozdravilo s svežo belo odejo in je nato ves dan snežilo V vsem kraju je zavladalo veliko veselje, saj si v prvih dneh na vsakem obrazu čital strah radi vremena. In vremenarji so se olimpij- ! skih iger usmilili in tako sc bo otvoritev j zimske olimpijade, ki jo otvori i»ebno Hit. j ler, vršila res v najlepši zimi. j že med potoma skozi Munch-n smo prejeli od tamkajšnje zaloge Norge Ski večje število smučk in opreme in ker to še ni zadostovalo, sem moral s trenerjem oditi v Munchen v zalogo Norge Ski po manj. kajočo opremo. Tudi v skladišču se je poznala olimpijada. kajti zaloga je bila skoraj izčrpana. V Ga—Pa smo imeli že 10—15 cm novega snega, precej pred Miin_ chnom pa je snežna odeja prenehala in v samem mestu je bilo precej hladno in ko sva se po par urnem kupovanju vračala na postajo, je tudi v Mtinchnu pričel na. letavati sneg, ki je ves čas vožnje padal, tako da je bilo v nabito polnem vlaku pravo zimsko veslje. Sedaj pa sneg kar ne more prenehati in sneži dana ves dan, le za trenutek preneha. Jutri je slavnostna otvoritev olimpijade. Vse se pripravlja na to izredno priliko in tudi mi smo pregledali našo lično opremo in dali v pranje predvsem bele nogavi, ce, da bo vtis lepši. Naš boter pa je do. poldan moral iti na Skistadion, kjer je bila za vse vodje moštev in sportshelferje glavna vaja za otvoritveno slavnost Določeni so bili kraji za zbiranje in smeri «bhoda, tako da je vsaka država točno vedela, kje bo Kraj sam je okrasitev še iz. popolnil in tudi v bližini stadiona in na stadionu je bilo urejeno vse potrebno za sprejem Reichkanzlerja in Fuhrerja Hitlerju. Slavnostna otvoritev zimske olimpijade Ga—Pa. 6. februarja. JuLro nas prebudi z novo snežno odejo, ki se še vedno veča. Sneži nepretrgoma in je precej mraz Naša vrsta sc je odela v svojo lepo uniformo in napravili smo zadnje vaje za nastop v stadionu in za pozdrav Hitlerja. Olimpijski odbor nam je že prejšnji dan dostavil našo državno za. stavo in za zastavonošo je bil določen največji tekmovalec tovariš Senčar. Boter j£ določil razvrstitev po tri in tri v vrsto, na čelu smo šli boter, trener in Jaz. čakali smo doma še na našega poslanika iz Berlina, ker ga pa ni bilo, smo odšli, da bi ne zamudili Ker ie močno snežilo, smo oblekli tudi enotne veterne jopiče, ka. tere pa smo pred začetkom povorke odložili, da je prišla naša nošnja bolj do veljave, posenno ker se državni grb z jopičem skrije Na zbirališču smo bili izredno dobre volje ter smo ves čas čakanja prepevali naše pesmi. Lepe so in tudi drugim so ugajale, čeprav niso bile najboljše zapete. Neki novinar je prišel vprašat, katera, država je to in kaj smo prepevali. Po_ vedal sem mu - Jugoslavienc in 3 National-lieder«, zapisal je, se lepo zahvalil in odšel naprej. Medlo je in večkrat smo si ga stepali drug drugemu z obleke Nekoliko se jih je stisnilo pod okrilje zastave, da niso bili tako obeljeni, to je opazil zopet J neki novinar in prizor fotografiral s pripombo, da je državna zastava vedno dobra zaščita. Pred nami so bili Japonci, za nami pa Kanadčani. torej čisto pestra družba. Ob pol 11, je bila Grška kot prva že na vhodu v stadion, nato pa ostale države po nemškem abecednem redu Ob 11. je prispel Hitler, ki je takoj po sprejemu odšel v stadion Ob njegovem prihodu v stadion so zasvirali nemško himno, nato pa se je pričelo vkorakanje v stadion ob prihodu vsake države je nemška vojska s hriba nad skakalnicami cddala dva po. zdravna strela. Zelo številna godba je svirali nepretrgoma koračnice Na čelu vsake države je nosil narašiajnik domačega športnega kluba desko z ■ napisom države v nemškem jeziku Temu je sledil nosač zastave ki jo je nosil tekmovalec države, nato pa so v troredih sledili najprvo oficijelni delegati, nato vojaške patrolje, smučarji, drsači, hockejisti. bob—vozači in strelci na ledu V tem vrstnem redu smo vkorakali posamezni narodi v areno, naša država na žalost zastopana samo s smučarji Najbolj številno zastopani so bili Nemci sami, nato Avstrijci, Zed. države Sev. Amerike. Čehi itd., najmanjše zastopstvo pa je imela Avstralija z 1 samim drsalcem, nato pa je prišla Grška z dvema udeležencema, nas pa je bilo v sprevodu 21 Potrudili smo se, kar se je dalo in dobili smo pohvalo, da smo prav dobro in strumno korakali in lepo pozdravili. Ob vhodu v areno in že pred vhodom so nas pozdravljali naši državljani pa tudi Nemci Posebno so pozdravljali zastavo civilisti z dvigom roke, pa tudi vedno vsi uniformirani bodisi s salutiranjem, bodisi z dvigom roke Pred Olimpia—Haurom. kjer je bil na baikonu Hitler z ostalimi dosto. jastveniki, je zastavonoša povesil zastavo v pozdrav, mi pa smo z mirnim korakom in pogledom proti balkonu pozdravili Fii. hrerja. ki nam je seveda lopo odzdravil z dvigom roke. Neštetokrat fotografirani in filmani smo korakali dalje na svoje me. sto. Vsaka država je imela točno določen prostor, omejen z letvami, na katerih je bil napis države. Nosač napisa in nosač zastave sta imela tudi točno določen pro. tor pred vsakim narodom Celo mesto, kjer se je morala država okreniti in korakati na svoje mesto s pogledom proti tribuni, je bilo označeno z desko v držav, nih barvah Ker je ves čas snežilo, je 3ta! pri zavojih en delavec z metlo in je pred prihodom po.ramezne države pomete! sneg z deske, da smo vedeli, kje nam je zaviti Narodi so pozdravljali na različne načine, kakor je pač pri njih doma za take prilike «-bićaj. Kateri narod je pozdravil z dvigom roke ta je bil deležen posebnega aplavza Posebno pozornost je vzbudila avstrijska delegacija, ki je vsa pozdravila z dvigom roke. kar je napolnjena arena viharno pozdravljala Kako bodo pa avstrijski oblastniki doma .sprejeli ta pozdrav, je drugo vprašanje Najbrže bo marsikateri udeleženec ostal v Nemčiji, ali pa bo doma deležen raznih neprijetnosti Ko smo tako defilirali vsi, je stopil na govorniški oder predsednik organiza. cijskega odbora dr Karel Ritter von Halt. ki je v lepem govoru pozdravil vse naro. de. pozval vse k častnemu tekmovanju ter želel veliko usp:ha Sijajna ojačevalna naprava je skrbela, da se je vse slišalo po vsem prostranem stadionu in tudi po metu. Ko je govor končal, je prosil Hitlerja, naj otvori olimpijske igre Hitler je stopil k mikrofonom ter na kratko proglasil olimpijske igre v Ga—Pa za otvorjene. kar je publika pozdravila z viharnim plo- skanjem in vzklikanjem, olimpijski cler na visokem stebru je zaplapolal,. nemški mornarji so dvignili na visoki drog olimpijsko zastavo, godba pa je zaigrala olimpijsko himno. Nato pa jemo v istem vrst. nem redu zopet z obratne smeri vsi defilirali mimo Hitlerja, ga zopet pozdravili in ob zvokih godbe odkorakali zopet živahno pozdravljani iz stadiona in odšli domov. Tako sms doživeli najsvečanejši dogodek ob pričetiku olimpijskih iger, veselo smo se vračali demo v, bili smo precej premra ženi in dobro zasneženi. Glad nas je priganjal, kajti ura je bila ž« pol ene. Popoldne in zvečer je še vedno snežilo in nova suha snežna odeja je narasla na svojih 40 cm tako, da se fantie kar vesele, ker jim ne bo treba smučati po travi in kam3nju. Jutri stop-mo prvič v borbo, ker se dopoldne ob 11. vrši tekma v smuku. Upamo na ugoden plasma, 3aj imamo med faoiti prav močne in drzne tekmovale za 5muk T K 21*751 metrov nad zemljo Kaj pripoveduje ameriški svojem rekordnem — HaJo, halo, kHčemo stratosferno ekspedicijo »Explorer II.« — se zaCuje napovedovalcev glas v radiu. — Tu stratesferna ekspedicija ameriškega zemljepisnega društva in ameriške armade, — odgovori v oddajno postajo poveljnik kapitan Stevens. — Tu govori oospa Andersonova. Je tam moj mož? — se začuje g'as iz aparata. — To velja tebi Andy, — mu pravi pa-pitan Stevens. — Hakx dušica, kaj želiš? — se oglasi Andereon. — O. kako srečna sem, da te slišim! Kje pa sta zdaj, dra-gec? — vpraša nekje več sto kilometrov daleč ženski glas. — V zraku, mu odgovori kapitan Ander-6on in s to zgodovinsko informacijo se pogovor zaključi. .Stratosiernirna letalcema tisti hip ni bilo do pogovora: sicer i. Posasgali so jima podča-untki, da sta balon zopet za'e-pila. Tu se jefc pokazal ameriški ponos. Po prvi nezgodi p-i polnjenju balomi poeti ni ?mc4o priti do druge. To'ie'bilo samo zaupanje v može, ki so zalepili balon, da s va m o« m 61 opiti v gen do? o in .se dv i gni ti —- pravi Stevens Drug za drugega vesta, kaj misli. VišSna 19.500 m je že prekoračena. B-ilon je Vino nact. Boli .se ne sme napeti, ker bi počni Ari bo noše! nl.in-ki pritisk pot roŠn|fefe^ odpora skozi zalepljeno razpoko, predno b^sta odprla ventile? l°.500. . .Tišina. . . * , Zdaj! Kakor da se odpira nebo. Na dnu balona se odp.ro vel"ka okrog1* vrata in dva človeka v zračni pustinji gledata v višave, nod nekakšne ogromne cerkvene ubeke. Gledata zevajočo notranjost balona. letalski kapitan Stevens o poletu v stratosfero — Računali so dobro, pravi prvi. — Dobro so ga zakipili, — pripomni drugi in oddahneta si. Na vrhu in nazaj Silnonapcti in odprti balon jc pomiril letalca. Tedaj 6ta se lahka v celiti posvetiti giavivi nalogi. Dvignila sta se tako visoko, kakor še noben človek. Globok MSSf ie zavfadal v obeh in okrog njih. Celo bi-lon se je tako pomiril, da se je neihal vrteti okrog osi. Veternica na krovu deia sicer še vedno svojih 5.000 obratov v minuti, toda njen umetni veter v vedno redkejšem zraku pojema in ne zadostuje neti za obračanje vetmnera. kaj šele, da bi obračal ogromni balon oflereg osi. V gondoli je prijetno. Zgornja polovica je znotraj belo pobarvana, da se močno odražajo sol n on i žarki, spodnja polovica je pa pobarvana črno, da vsesa vse solnčne žarke. Zato je zgoraj v gondoli hladneje, nego na dnu. Zgoraj zrrurzuje na stenah voda, spodaj so pa še prijetno važne, da se tu dobro sedi in stoji. Za plavanje po zraku kot tako jima ni treba posebno skrbeti. Smer poleta bele /-i ta od časa do časa avtomatično lete'ska fotografska kamera. Poleg te^a jknt sporoči to poljubno na zahtevo tretji č'an ekspedicije, kapitan R. \VilT.ia» ns. ki ju spretnJj-i vso pot globoko pod nj »na z letalom. Če bi sedlla, da bi si slednjič oddahnila, če bi izključila ba-tenije in rodio ter ustavila aparate, bi zavladala okrog njih mučna tišina. Toda sesti ne moreta, ker imata polne roke dela. Tudi ob pogkdu na krasoto napetega balona, ki se dviga zda i n-j-d n;.:ma s svojim premerom 58 m kot največja obla, kar jd-h je kdaj izdeteVi človeška roka. se naslajata samo tu pa tam. kadar jima dolžnost veleva pogledlati v notranjost balona. Skozi na steza j odprt: srednji ventil na dnu vidita 100 m visoko do stropa ba'ona. In v tem najmodernejšem hr^mu, kamor prodira skozi napol prozorni obod motna svetloba, visi najusodnejši instrument, helijev toplomer. Le-ta jima kaže. da se notranjost b*ilona proti ledeni zunanjosti vedno bolj segreva. In vsaka nova stopinja toplote veleva neizprosno obdržati nadaJjni batest, če se nočeta ubiti, ko zopet dese-žeta zemljo. Ne da se zabraniti plinu, da bi *s v višavah ne segreval in ne razteza!, da bi se torej balon ne napenjali. Ni pa tudi mogoče preprečiti, da bi se na povratku proti večeru ne ohladil in ne skrorl. da bi torei nosne službe ne odnov^-dal. (Konec jutri) Ekspresna vožnja okoli sveta V Sing-apuru lahko spoznaš turiste, ker samo oni pijejo singapur&ki gin. V afriški Uniji oredo vse vesti po radiu v svet najprej v angleščini, potem pa v afriškem kot drugem uradnem jeziku. V Bangkoku v Siamu je toliko muh, da se cesto na oficijelnih gostijah pripeti, da se obrne povabljena dama k svojemu sosedu d;p!omatu l vprašanjem: Ali vas to nič ne meti Ekscelenca? In obrne mu hrbet, da ji ga namaže z ostro dišečo mažo, ki mu jo je podala v steklenici. Ta maža prežene muhe najmanj za dve uri. Y »M_d*em ekspresu med Mukdenom in Pekingom se vozijo moški n ženske skup* j v kuoeiih. Kler n: zaves, se ne morejo skriti niti zvečer, ko se pripravljajo k počitku. To je posebno nerodno za dume. Na kitajskih železnicah razbojniki napadajo osebne vlake in zato pošiljajo žele^-nirke družbe z vsakim vbkem sto vojakov, da bi branili potnike. Ker so pa voj?.k: često s?mi tolovaji, se rado pripeti, da bra nijo potnike lopov; pred dru«g:mi lopovi. V »Imperial-Hank« v klalku?; 1^40: Filozofsko zadružno |t0Sfm daril IS (dr. FcnsSM V.d.-er).— 19: Napoved ča*a. tTIlOftakl »*■ poved, poročila, objava sporeda, obvedi'n. 19.90: Nac. ura.— 30: Prt nos oPere iz Bo-grebu. V odmorih: predavan:e («x Vilko Ufc-mar). Napoved rasa. vr^m"n-ka nn; OV poročila, objava inosodn. Sreda. 1*2. febr. Iti: Kino-orjjle (Plošče). — l~A'r. Vremenska naj>oved, pororil*. — 13: Mapov d časa, objava sporeda. obve-liia. — iS. 15: Operetni v?ntki (ploske). — 14: Vrasae isl o poročilo, borzni tečaji. — 1S: O -kratili in cvetkah (r>lo?ee). — 1S.J0 Otroška ura: torepka na dvoru kralja Miroslava (AH »i Nar. tjled.). — IS.40: Bio :r.sfi ,a Plovcjtsklh solnjkov (g. Ell?n B< — 19: Napo* ča-a. vremen-ka napoved poroHla, oVi*av4 J -poreda, obvastftt. UV0: N;»- n-a. ::o: iv--j no* iz liuMian>ke opero v I. odmoru: I beno predava;iie (ii. Matija iar> v j IT. odmoru: Napoved inan, VfMMMkl Poved, poročila, objava iporeda, Praz n zrak — V.^ mc&ki so zame prazen srak. — Ali se nič ne b- da M t', večno menjavanje zrak:i ne Škodovalo? Frank tiigham 2 Seržant Flips Roman Pod \Vaterlcosk1m mostom je našel Hatson končno miren koiiiček. kjer :e lahko nemoteno č:tal novine. In tu je začel zlosrovati: VLOM V BRITANSKI MUZE.!! Kipec B u d d h e. zvan Siva Ha-zusa. ukraden! Ko so nastopili uradniki Britanskega muzeja davi službo, so v svoje veliko presenečenje opazili, da ie bilo ponoči vlomljeno v dvorano staroazijskih zbirk. Vlomilec ali vlomi-lci so se solazili po vseh znakih sodeč v poslopje že včeraj, dali so se zaklen&i vani in prčakali so noči. da so mogli opraviti svon zločinski posel. Uprava muzeja domneva, da je nekdo vlomilce motit ker ne manika nič razen zlatega Buddhmega kipca, zvane-jja Siva Hasuza. drčim o=ifa^o v^e dru-sro nedotaknjeno. Kjp^c Buddhe. čeprav je zlat nima velike vrednosti glede materijala, ker ni velik. Pač pa ie njegova ^odovinska vrednost tako velika, da se s številkami sploh ne da izraziti. To ie namreč edini primerek svoie vrste ne samo pri na* temveč, kolikor i2 znano, n svetu sploh. Uprava muzeja je sklenila razpisat aagrado sto funtov šberlingov tistemu, ki izsledi vlomilce in omogoči dobiti nazaj kipec. V ten zadevi je treba obvestiti višjega inspektora Hardvja. Scotland Yard. soba št. 144. VVilliam Hatson je pljunil v velikem loku v zrak. kar ie treba sma-tra-ti orl niem vedno za zanesljivo znamenie glo-poke duševne potrtosti. Potem se ie pa začel krepko praskati za ušesi. Bodisi, da ie bi! ta dečko včeraj oljan ali pa je znorel. A ker imam že od nekdaj smolo, ima ta indijska spaka usta-ment neznatno vrednost kar se tiče materijala, toda zgodovinsko vrednost, ki se s številkami sploh ne da izraz:«ti. Ce bi jo pa dobil v dar Rotschild. bi bfto baš narobe. Poj ure pozneje ie potrka! Hatson plaho na vrata št. 144 v mračnem poslopju Scotland Varda. kier je uradova! v;šji inspektor Mac Hardy. — Prosto. |e zagodrnjal nekolik ~) hri-pavi Hardyjev glas. — Sluga ponižni, — je pozdravil Wil-Mam Hatson, se globoko prikloni! in tiho zaprl vrata za seboo. — Žebt«? — je vprašal v;šij inspektor in še brez navdušenja ozrl na'razcapano postavo. I Hatson te napravil zgovorno kretn?o, I segel previdno v žep. kakor bi se bal. da bi kaj ne razbil in postavil malega i kdo ro-ke re Buddho na pisalno mizo arhangela varuha. Mac Hardy je izbuliil oči kakor kuhan rak in segel predvsem in za vsak slučaj po gumbu, pod katerim, je b;lo na porcelanasti ploščioi napisan^): »Straža« in čigar vod tč segal v stransko sobo. k>er sta na tako znamenje čakala noč in dan dva oborožena stražnika. P^em je pa nabral sape in začel z doneČim glasom: — Človek božr. kako si pa prav za prav to mislite? Od jutra obračamo ves London na glavo in zopet na noge zarad; te preklican^ figure, vi pa bodrte z no na izprehoa kakor da že od otroških let nis*e vstali brez Buddhe iz Britanskega muzeja. Kfe' za vraga ste pa dob-li to stvar? Kako se pišete? Kdo ste? In kaj si sploh mislite? Vfšjemu inšpektorju Hardy.u je pošla sapa. Debeluhasti policist se je moral znova pečati z nabiranjem teg* brezpogojno potrebnega pogoja za nadaljno življenje. Neprostovofni presledek je »zrabil Hatson, da je povzel besedo: —Pišem se WHIiam Hatson. prosim. Stanujem pa. to se pravi tu... Sicer pa to ni v nobeni zvezi z našo zadevo. Toda houel sem reči, da sem davi ob pol štirih, ko sem šel mimo Britanskega muzeja ... smejati se boste, gospod v šji • inspektor, če vam povem, da mi je nc- smejali se bost;j. da m. nič je ro-!e Rgnrioo kar :eb: nč mj:i podaril. — Smejal Se bom? Smejal? Kaj si pa mislite vi predrzneš! M:ic Hardy:u n: b'l> so.eno fegovarfrf, kar je irhel na srcu, ker yz bil zopet moten.' To pot sta ga »morila dva r:diria, ki sta nlani;a v sobo, rad-vedna. zakaj ;e zape! alarmni zvonec. S srditim p:»-gfedom je Mac Mardv namignil, naj počakata za vrati, potem ie pa /njva začel: — Tako torej, kaj si prav za prav n1'-sl'*te? Mar ni?sB-te, du 'morete iz poHcve brl'ti norce? Vprašam ya> še enkrat: Odkod imate tega Buddho? — Gospod višji inspekt r. jaz seiti... sme.ali se boste, gospod višji inspektor., jaz sem ga ... dobil sem ga ... Tisti hip je zapel telefon na uradnik -vi mizi in Mac Hardv jc menda vid el v tem dobrodošlo prhko, kako končaii ta pogovor 7^to ;'e brž segel do s'ušalki. — Višji inspektor Mac Hardy, Sco-iland Yard. Kd > tam?.. A. gospod ravnatelj? Kaaako. prosim? To vendar n; mogoče. Cez dvajset minut b^m pri vas. Klanjam se! \'i^>i bispektor ie zlomil dve peresi, predno ie podpisa] f'jnriular, k: >e napravil iz VVjftama Hatšona policijskem v-tnika. Pokuca] :e oba radarja, jima iz- ročil skruset>ega. osuplega /'atokopa. vtakni: Buddlv"ii !;'pec v /ep. sns] i obešalnika klobuk in plani! z s hc. Ni čuda, da je b-!j iregovega samoob-Janja konec, kajr! ravua* ?!' pritanske-ga muzeja mu je prav'kar '.e'r* .niči sp -r.jč'1. da je spokbrjenj v\ irti^lsc po javnem poatreščku vnvi ukraden] Bu : lh -i ktpec zvan Siva Haznsa. » Cas med droga in tr:vo u^o popoldne : ?ia Trafalgarskem irgu fos razmeroma neznatnega prometa. Vrv:J voz-1 je nianjSi nego ob drugem diovium času, bližnji kol.juv.jr Charčng Cross puSča skoz: sv,'a \ ra.a sa;r.o manU > gruče petntkov. Ce'o na h. un:k:li. k;cr e sicr nevarna gneča; jc pese v 'e ritaj 1 metni sfcn In .. ' kaže s svojo b:Tb irsko šapu smer in r vozila, ima ob t:m času blažeo ;nir. K nrdademu redarju, ki je brl ta 2as na križišču v sluih:. le si pil oh p-.i treh čedno oblečen m*ec in ga vpraša! po .na-:kra;š; pori na t-.oI.-y Stre j:. V tre" nutku, ko je začel redar neznancu, s ' -meljitostjo, kakršna :- potrebna pri tujem; ki Lond..na spi *h ne poznajo, razlagati; kako pride itajhifreje do imenovane oHce. se v neznanec nenadoma sgradHl in obležal nezavesten, kakor da ga Je gadeb strela. Prome4n; slralnjk le ?a-/\i/gj» svojemu To\ari.Mi na hodnJ Orejuje Josip ZupandC — Za »Narodne tmsarno« Pran lezcrte* - za upravo us tnseratnj de) usta Oton Chnstoi - v« v Ljubljani.