Št. 44.	V	Ljubljani,	dne	26.	septembra	1912.	Leto	VIL
' ' 1 - ■	' ,1
Izhaja vsak petek.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna , , K tf— poluletna . , „ 2*— četrtletna . . „ 1*— Posamezna St. „ 0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Ljubljansko tobačno delavstvo!
V ponedeljek, dne 30. septembra 1912 takoj po končanem tvor-niškem delu na
shod v Ljudskem domu
Spored:
Govor poslanca dr. Kreka.
Ljubljano v višji plačilni razred! Poroča tov. Marija Andlovič.
Davki in delavstvo. Poroča obč. svetnik tov. Tomaž Novak.
Zahteve moškega delavstva. Poroča tov. Anton Novak.
Govor poslanca J. Gostinčarja.
Delavke!	Delavci	I
Državni zbor prične kmalu zopet zborovati. Dvignimo zato vsi svoj glas, da se ob ureditvi plač ljubljanskemu tobačnemu delavstvu storjena krivica popravi. Popravi se pa le, če pridemo delavci in delavke res na sliod. da z ogromno udeležbo dokažemo, da se zavzemamo za pravice, ki grejo naši žuljavi roki!
Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni fvornici.
Na kup!
Znana je tista poslovica o hudiču, da nosi vodno svoje odpadke tja, kjer je večji kup. Iz lepa ni boljše primere za vedno večje združevanje velikega kapitala in ž njim zvezane vedno večje dobičke. Rado se pravi, da se ta reč godi le bolj v Ameriki, da pri nas še nismo tako da-
Izgubljena sablja.
(Konec.)
Bajonet sem skril v svoji sobi. Zajtrk mi jo jako dobro teknil, ko sem zopet imel usodni bajonet. Svoji ženi sem naročil, da naj pošlje Manjo poet kake pretvezo k meni.
Lez kake pol ure pride Marija k meni in prosi, da naj ji dam knjigo, da jo ponese moji ženi.
»Povejte. Marija, ali poznate to-le stvar?« Tako pravim Mariji in iznenadeni pomolim bajonet.
En trenutek pomolči, nato na pravi s ponošenimi očmi:
-Da, gospod stotnik. Dankejev bajonet je to.«
Mn kako pride v našo kuhinjo?«
Marija je komaj, komaj zadrževala solze, a ni se mogla premagati in je pričela ihteti.
»Oh, gospod stotnik, tisto jutro, ko so bili odpuščeni rezervisti, sem šla po meso v vojašnico, pa sem vzela bajonet. Oh, gospod stotnik, ne napravite mi kaj žalega, saj sem že tako dovolj nesrečna.«
»Pomirite se, Marija! Povejte mi le, zakaj da ste vzeli bajonet!«
»Oh, gospod stotnik. Danke je bil moj ženin. Eno leto se že poznava. Zvečer, ko so se vrnili vojaki z Vaj, jo bil pri meni v kuhinji,
leč, toda vsak, kdor ni slep, mora videti, da gremo tudi pri nas skokoma za ainerikanskimi slabimi zgledi. Posamezni lastniki velikili obrtnih podjetij v Avstriji izginjajo. Namesto njih nastajajo delniške družbe. Vsi vemo, kako se delniške družbe ene vrste vežejo skupaj v kartele. To je že samo na sebi nevarno za delavce, male obrtnike, prav posebno pa za konsumenta, toda v takih kartelih so vsaj samo ene vrste podjetja združena in njihova moč se omejuje na eno reč. Pri nas smo pa danes že naprej. Velike banke se polastujejo združenih podjetij; denar, ki je v njih založen, ne gre samo skozi banke, marveč je v velikem delu last bančnih podjetij. Ena sama taka velika banka ima po ti poti naj-raznovrstnejša podjetja v svoji oblasti. Delavci najrazličnejših vrst pridejo tako v odvisnost od enega gospodarja, ki ne pozna po svoji naturi nič druzega, nego profit. Banke diktirajo cene, zmanjšujejo produkcijo, kadar jim kaže, odpuščajo delavce, tlačijo odjemavce; ob tem pa žanjejo zase vedno večje dobičke.
Pri nas je najznačilnejši zgled v tem oziru avstrijski zemljško kreditni zavod (Bodenkre-ditanstalt), ki mu je na čelu politični mešetar, bivši sekčni šef dr. Sieghart, rojen jud, ki je od časnikarja! prišel do najvišje uradniške službe in od tam na čelo zavoda, kjer ima nad 150 000 kron rednih letnih dohodkov. Ta bančni zavod ima 45,000.000 K delniškega kapitala; delnice so po 300 K, večinoma v rokah velikih kapitalistov. Letošnje leto je zavod prvič izdal v javnost računski zaključek za prvo polletje, od 1. januarja do 30. junija letošnjega leta. Čisti dobiček znaša 8,264.014 K. To se pravi, da je dobička krog 15 od sto. Tak dobiček je presneto podoben oderuštvu.
Ne pozabimo, da živimo ob času draginje, ki jo tako bridko čuti vse delavsko ljudstvo. Kapitalisti so pač dobili soc. demokracijo na stfojo plat, da ž njimi vred tuli, da je klerikalizem in ne vemo, kdo še, vzrok draginji. Toda motijo se ti zvijačniki, če mislijo, da se dajo vzroki draginje tako skriti. Mi ne bomo vpraševali soc. demokraških voditeljev, koliko dobijo za to, da mečejo svojim pristašem in ljudstvu sploh pesek v oči, da bi ne videli, kie se iz žuljev in krvi delavskega ljudstva zbirajo veliki dobički. To nas nič ne briga. Izvrševali bomo pa
dala sem mu jesti in piti, kakor vedno. Biti sva morala zelo previdna, ker je bil Pipec na Dan-keja jako ljubosumen. Vprašala šem ga, kdaj se poročiva in če je že dobil službo. Pa se je smejal in rekel, da imava še dovolj časa, ker sva še obadva mlada. Poslovil se je m rekel, da se bom že brez njega potolažila. Celo noč sem prejokala in žalovala, ko sem pa zjutraj šla v vojašnico po meso, * sem opazila njegov bajonet v prazni-sobi. Znala sem, da če vza-nern bajonet, bo kaznovan, pa sem ga vzela.«
»Tako, tako, Marija! Lepa reč, kaj bi Vam pa koristilo, ako bi bil kaznovan?«
»To je tako. Ko bi bil prišel iz zapora, bi ga vprašala, če se je premislil, zdaj pa niti ne vem, kje da biva.«
»Kje da stanuje, poizveste lahko v stotni-ški pisarni, a se mu li hočete vsiljevati, ko veste, da Vas ne mara.«
»Mene ne mara,« zakliče Marija razburjeno! On me ima že rad, a tisti večer je bil slabe volje, jaz sem imela veliko dela z večerjo, pa sva se sprla.«
»No, no, Marija, moramo ga dobiti. To prepustite meni. Stvar o bajonetu na ostane med nama.«
Njemu sem pisal zelo učinkujoče pismo, vsled katerega je Marija v veliko žalost moje žene po Velikonoči njega poročila. V mestni okolici imata zelo dobro obiskano gostilno, ki
vedno svojo dolžnost, da bomo ljudstvu odpirali oči, da bo videlo, kje so oderuhi.
Nad sto delavcev in delavk ljubljanske j>re-dilnice je na cesti. Zima je pred durm ; drva, obleke je treba. 14 dni še; pa pojdi! Tako jim je rečeno. Pojdi, četudi drugi dan pogineš na cesti, četudi v gladu in mrazu izbirajo tvoji otročiči. Pojdi, četudi so leta in leta mišice tvojega izmučenega telesa delale dobiček predilniškim lastnikom. Poidi, ker tako veleva edina postava kapitalistova, ki se glasi; Delaj profit. Božje in cerkvene zapovedi so pozabljene; samo ta še velja. In po ti postavi naj strada, naj prezeba, naj umira delavec z ženč in otroci.
Kako je pa prišlo do tega, da je dobila ljubljanska tovarna predrzno korajžo odpustiti toliko delavcev.
Kartel se je ustanovil v obliki delniške družbe pod imenom »Združena avstrijska tekstilna industrija« (Vereinigte osterreicliische Textil-industrie). Kartel je pa postal mogoč, ker ga je denarno podprla, pravzaprav ustanovila Boden-kreditanstalt. Svoje blagonosno delo so že začeli; zavoljo profita zmanjšujejo izdelovanje, predelujejo tovarne, odpuščajo delavce, kakor bi šlo za knofe, ne pa za ljudi, ki so s svojo krvjo zvezani s podjetjem, precej preje, nego so se bančni mogotci spomnili, da bi se dalo tudi pri predilnicah in tkalnicah kaj več zaslužiti. V polletnem poročilu Bodenkredita beremo: »Pri Cosmanos« združenih tekstilnih in tiskalnih tovarnah gre kupčija -prav ugo dno, tako da se pričakuje za tekoče leto višja dividenda. Tudi pri avstrijskih tekstilnih tovarnah, prej Izak Mautner in Sin, pričakujemo za letošnje leto ugodnejšega uspeha. Združena avstrijska tekstilna industrija se peča 3 tem, da prevzema, oziroma p r e -
o	s navija tovarne. Združenje tovaren, kakor tudi dogovor o kontingentiranju predilnic, bo brez dvojbe ugodno uplivalo na poslovanje tega podjetja«. Pod vodstvom velike banke Bodenkredita se preosnavljajo tovarne. Kako krotko in pohlevno je to rečeno. Preosnav-ljanje; — delavci na cesti pred zimo! Lakota iri mraz za ogromno četo ljudi obojnega spola, ki nimajo želje po kakem profitu, marveč le po lem, da bi za par soldov prodali svojo moč. Proti eni tovarni je bila tudi najbolj pravična in
slovi po dobri kuhinji, kar zelo dobro vem, ker zahajava z mojo ženo včasih tja. Ko me je »on« nekega dne obiskal in videl viseti ta-le bajonet, je žalostno rekel: »To so bili še lepi časi, gospod stotnik, ko sem še nosil bajonet«.
Marija je namreč zelo odločna gospodinja, huda kot zlomek, kadar jo ne uboga.
Tako _ie končal major svojo povest.
Gny de Maupassant:
Na morju.
Nedavno smo čitali v časnikih:
Boulogne-- sur- Mer, 22. januarja. Piše se nam: Strašna nesreča je prestrašila naše prebivalstvo, ki se peča z brodarstvom. Ribiško ladjo Javelna je vrgel, ko je prijadrala v pristanišče, vihar proti vzhodu, kjer se je na nasipu razbila. Dasi so prihiteli ribičem takoi na pomoč, so vtonili štirje ribiči in ladjin vajenec.
Vihar še vedno razsaja. Bati se je novih nesreč.
Kdo li je Javel. Morebiti je brat enoročnega Javela?
Če je ta revež, ki je s svojo ladjo utonil, tisi i .lavni, na katerega mislim, je bil že pred 18. leti priča neke žaloigre, ki je bila strašna, dasi priprosta in se je pripetila na morskih valovih.
Starejši Javel je bil takrat lastnik šalupe.
potrebna težka vojslca, proti kartelu, ki za njim stoji mogočna banka, se bojuj revež, če moreš. Delavska organizacija gre po polževo naprej, medtem ko drvi kapitalistično združevanje v avtomobilu.
Ostanimo samo pri Bodenkreditu. Ta banka ima poleg imenovanih tekstilnih zvez še nastopna podjetja v svojih denarnih krempljih: 1. sladkorne tovarne Schoeller in Komp, ki so za leto 1911 nosile 8 odstotkov dividend; 2. delniška družba za sladkorno industrijo, ki je pod vplivom Bodenkredita zvišala dividende leta 1911 na 6 odstotkov proti prejšnjemu letu 4 odstotkov; 3. Avstrijski rudniki in plavži (Oster-reicliische Berg- und Htittenwerke), ki so tudi znatno zvišali svoj dobiček; 4. kranjska železno-industrijska družba, ki je za leto 1911 dala 10 odstotkov (leta 1910 pa 9 odstotkov), katere so zaslužili delavci tudi s tem, da so jih odpuščali in jim zmanjševali delo; 5. plavži državne železniške družbe, ki tudi pričakujejo letos večjih dobičkov; 6. Ringhofferjeve tovarne, ki izdelujejo zlasti železniške vozove in imajo letos silno mnogo naročil za doma in za druge države; 7. delniška družba za petrolejsko industrijo (prej Tanto), je pokrila lani vso precejšnjo izgubo prejšnjih let; 8. družba za leopoldavska stavbi-šča, ki jih bo kmalu z ogromnim profitom prodala; 9. avstrijsko-bo^enska banka, ki je letos šele začela poslovati.
Banka nosi, kakor smo povedali sama ogromne dobičke; ravno tako pa tudi podjetja, ki jih popolnoma, ali vsaj deloma vodi. Kdo torej odira? Delavske plače ne napredujejo glede na draginjo prav nič, marveč so, če se primerjajo s cenami za stanovanje* obleko in živež, manjše, nego so bile. To ve naš delavec na Jesenicah in povsod; najhujše pa izkuša vpliv večjih dobičkov ubogi predilniški trpin, odpuščena delavka iz predilnice.
Recimo še eno! Mi se bojujemo za složno delo vseh delavcev, za res strokovno združevanje. Soc. demokrat to razdira in ovira, kjer more. Mi se bojujemo za postavo proti kartelom. Soc. demokratu to smrdi, in tudi tu nagaja, kar more. Mi se bojujemo proti kapitalističnemu oderuštvu velikih bank in industrijskih zvez. Soc. demokrat pa tuli, da odira kajžar in kmet, ki sama komaj dihata.
Napredujoče združevanje velikega kapitala, ki imamo v našem glavnem mestu od njega četo revežev na cesti, ki trpi vsled njega naše delavstvo v železnih tovarnah in povsod drugod, pa mora vzbuditi v nas železno voljo, da hočemo ravno zdaj z vsemi silami poživiti in razširiti delavsko združevanje vseh vrst in s podvojenimi močmi začeti nove boje proti oderuškemu kapitalizmu in njegovim hinavskim, tajnim zaveznikom.
Razne misli.
(Piše —č.)
»Poglejte, to je desetnica med našim časopisjem, človek kar ne ve, kaj bi z njo,« mi je dejal nekoč, za vse dobro vneti gospod in pokazal na list, s ponosnim imenom »Naša Moč«. In nadaljeval j^nekako tako-le: »Saj pri nas nimamo delavstva, kot ga ima pred očmi »Naša Moč« in če ga imamo, ga je tako malo, da se ne izplača zanj poseben list. Pri nas ni nasprotstva med
Znano je, da so šalupe posebno izvrstne ribiške ladje.
Ladja je močna dovolj, da se ni treba bati vsakega vetra; trebušnata, ki se kakor zamašek vedno okolu suče, zdaj zgoraj, zdaj zdolaj. Vedno jo bičajo močni, slani vetrovi, a z razprostrtimi jadri neprestano križari po morju in vleče za 3eboj veliko mrežo, v kateri se zbirajo morske ribe.
Če je veter dober in če niso valovi previsoki, prično loviti ribe.
Mreža je pritrjena na veliko, z železom okovano deblo, ki se na dveh vrveh izpušča v morje.
Javel je imel pri sebi svojega mlajšega brata, štiri može in enega vajenca. Ob lepem, jasnem vremenu je odjadral iz Boulogna, da vrže v morje mreže.
Kmalu pa prične pihati veter, ki se izpre-meni v vihar in prisili ribiče, da morajo pred njim bežati. Prijadrali so do angleške obali, a hrumeči valovi onemogočijo, da bi mogli jadrati v varno zavetje kakega pristanišča. Mala ladja zato zopet odjadra na visoko morje in se kmalu zopet nahaja ob francoskem obrežju. Vihar pa ni ponehal in je onemogočil izkrcavanje.
Ladja se zopet vrne na morie, kjer jo zopet premetavajo in suvajo valovi in jo obliva morska voda. Navadila se je že slabega vremena, ki jo je večkrat prisililo, da je pet a tudi šest dni
kapitalisti in proletariatom, naši delavci postanejo prej ali slej samostojni, gospodarji, oziroma delodajalci naših delavcev so sami začeli karijero kot delavci pri drugih delodajalcih in tako gre stvar naprej. Čemu torej delati umetno nasprotstvo med delavstvom in drugimi stanovi. Za vse stanove zadostuje pri nas »Domoljub«, tega tudi vse rado bere, za »Našo Moč« je težko koga navdušiti.«
Prepričan sem, da imamo množice strokovnega in političnega delavstva, ki se zaveda važnosti delavskega lista in delavskega vprašanja za naš narod, vendar jih je premnogo, ki to vprašanje podcenjujejo, zato se mi zdi prav, da se pomenimo o sledečih vprašanjih: 1. Ali imamo pri nas delavski stan? Kolike važnosti je za cel narod ta stan? Ali je potrebno zanj posebno glasilo?
Tistim, ki mislijo, da imamo pri nas delavstvo samo v Ljubljani, Trstu in drugih mestih in obrtnih in industrijskih krajih, bodi povedano, da imamo Slovenci delavce v vsaki, tudi najbolj kmečki vasi, da do malega v vsaki hiši. Skoraj brez izjeme vsaka družina ima člane, ki prodajajo svoje telesne in duševne moči in se preživljajo izključno od tega, kar iztržijo zanje. Pri malokateri številnejši kmečki družini se posreči, da ostanejo vsi na kmetih. Eden ostane doma, par se jih poženi in pomoži po bližnjih posestvih, drugi pa začno prej ali slej misliti na tujino. Res je, da bi bilo dobro pridržati tudi te na kmetih, ker tu manjka delovnih moči in bi bilo tudi zanje dostikrat boljše, če bi ostali doma, toda računati moramo vendar z dejstvom, da ne ostane doma.
Vse kmečke sinove in hčere, vse posle in dninarje, ki imajoenooko vprto v mesto in tujino, ki imajo tako rekoč pripravljeno palico, ki bodo z njo poromali v svet, smatram za delavstvo. Vsi ti imajo podobne skrbi in težave kot delavci po delavskih, industrijskih krajih. Vsi ti bi tudi morali biti natanko poučeni o delavskem vprašanju, o delavskih razmerah celega sveta. Ta del našega ljudstva je tudi tisti, ki se nam stalno izgublja. Zdrav in žilav narod smo, vendar nas je vedno manj. Naše delavstvo, ki se seli v tujino, nam ta stalno požira. Tu naj poprime, kdor želi narodno-obrambno delovati.
Kdor se enkrat zazre v svet in se nameni s svojimi močmi na svetovni trg, se tudi bolj zanima za svet, za javnost kot oni, ki je namenjen za dom. Ravno najbolj probujeni ljudje silijo v tujino. Še ni dolgo, kar mi je pravil izkušen gospodar o izkušnjah s posli: »Vse mi je hotelo uiti v Ameriko, hlapci, dekle, dninarji. Pa da bi odšli slabejši, ti so ostali lepo doma, ravno najboljši, ti so mi najprej ušli.« Vse izobraževalno in organizatorično delo do sedaj je dokazalo, da je hrepenenje po večji izobrazbi, po izpopolnitvi ravno pri delavstvu posebno močno razvito. Zato se je v delavskem gibanju zadnjega časa pokazala tesna skupnost med delavstvom in iz'-obraženstvom. Delavske organizacije vseh narodnosti štejejo v svojih vrstah najiz-obraženejše može. Dasi je ravno zadnja doba dognala nepobitno, da je znanstvena podlaga soc. demokracije vsa trhljeva in piškava, se vendar odlični znanstveniki, ki tudi to vedo,
radi oklepajo zdravega in ukaželjnega delavstva, ki ga je zbrala soc. demokracija, ker so se drugi premalo brigali zanj.
Ko smo se menili o »Naši Moči«, se je dostikrat slišalo, da je prazna in suhoparna in druge take reči. Kdo je kriv? Saj je vendar že precej časa sem moderno, da se vsak izobraženec v prostih urah bavi s socialnim vprašanjem, z delavskim vprašanjem.
Naredimo »Našo Moč« kar naj zanimivejšo, napravimo iz nje delavsko glasilo z dobrim pregledom o delavskih razmerah po svetu, kot ga rabimo in v vsako hišo z njo! Prav v vsaki hiši bo na mestu.
Med brati in sestrami.
Slomškovo slavnost priredi Kmetijsko bralno društvo v Trbovljah dne 29. septembra t. 1. v prostorih Društvenega doma. Začetek ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Govor o Slomšku. Dr. Medved. 2. Enodejanska šaloigra:	»Zapirajte
vrata!« 3. Prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, koriandoli, serpentine, kavarna, slaščičarna! šopki itd. Sodeluje tamburaški klub Orla. Vstopnina: I. prostor 1 K 20 v; II. prostor 1 K; III. prostor 80 v, stojišča 40 v, sedeži na galeriji 1 K. Vstopnina samo k prosti zabavi 20 v. — Za mnogobrojno udeležbo prosi odbor.
Sava. Strokovno društvo delavstva K. O. D. priredi veselico, združeno s tombolo in srečolo-voin na dvorišču konsumnega društva na Savi v nedeljo, dne 29. septembra. Pričetek ob 3. uri popoldne, ob peti uri tombola. Ob neugodnem vremenu se vrši veselica v prostorih Delavskega doma. Pri veselici igra slavni godbeni odsek Katoliškega delavskega društva. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu skladu, se dobitki in darovi hvaležno sprejemajo. Pričakujemo obilne udeležbe. — Odbor.
šišensko prosvetno društvo najvljudneje vabi k predstavi, ki jo uprizori v nedeljo, dne 29. septembra 1912 v dvorani Blaž Potočnikove čitalnice »Pri Cebavu« v Št. Vidu nad Ljubljano. ačetek ob pol 4. uri popoldne. Vprizori se »Krivoprisežnik«. Narodna igra s petjem v treh dejanjih (7 slikah). Spisal Anzengruber. Za slovenske odre priredil Homunkulus. — Režiser g. Gorski. Cene prostorom: I. vrste 2 K, II. vrste
1	K, II. vrste 70 h, IV. vrste 40 h, stojišče 30 h. Vstopnice so v predprodaji pri društvenem blagajniku, na dan predstave pa pri blagajni v Št. Vidu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz noriške tovarne. Malokdaj pride kak dopis iz naše tovarne v »Moč«. Kdo bi pisal? Delavci smo ubogi v nadlogi. Tako bi lahko klicali. Na eni strani draginja, na drugi skrajno slabe plače. Pa ni še vse. Če je le mogoče, se nam plače zmanjšajo. Pa še lepše pride. Stare
npenim pisateljica Paul Maria LndUd pesmici Lacroma, pl. Maria Schmitz-
hausen, se je izrazila v nekem pismu na lekarnarja Feller tako-le: „Ne morem si kaj, da Vam ne bi povedala, kako neskončno dobro mi je delo, ko sem uporabljala po baronici Freytagh dobljeni fluid z. v. z. „Elsa-fluid“ zoper nevralgične bolečine. Sprejmite od velike trume gorke zahvale dolžnega človeštva najtoplejšo zahvalo.“ Na tisoče enakih priznanj iz različnih krogov govori jasno o blagodejnem vplivanju tega domačega zdravila, ki se je more dobiti 12 malih steklenic, 6 dvojnatih, ali 2 specialnih franko za 5 K pri lekarnarju E. V. Feller v Stubicl, Elzatrg, 264 (Hrvatsko).
križarila po visokem nemirnem morju, dokler se ni pomirilo.
Ko se ladja že tretjič nahaja na visokem morju, se poleže vihar in dasi so še valovi visoki, ukaže .Savel vreči mrežo v morje.
Nerodno orodje vržejo v morje. Štirje možje, dva spredaj, dva zadaj, odvijajo vrvi. Težko mrežo z železjem okovanim težkim lesenim deblom izpuščajo v morje. Nenadoma doseže morsko dno. Močan val pa vrže v tem trenotku ladjo naprej, mlajši Javel, ki je pomagal odvijati vrv, se izpodtakne, njegova roka se vjame v vrv, ki visi prosto.
Javel stori vse, da oprosti roko vrvi, a mreža v morju je že vlekla in vrv se ni udala.
Vsled bolečin prične kričati. Vsi priskočijo, pograbijo vrv in izkušajo oprostiti roko. Ves trud je zaman.
»Vrv se mora prerezati,« reče en mornar in potegne iz žepa velik nož. Dva vrezka in roka bi bila rešena.
A odrezati vrv pomeni, da bi bilo vse orodje izgubljeno, ki je stalo veliko denarja, da veliko, 1500 frankov je stalo orodje, ki je bilo last starejšega Javela, ki je mislil na svojo last.
Zaklical je: »Ne prereži še. Počakaj. Hočem ladjo obrniti.« Skočil je h krmilu in skušal ladjo obrniti.
Ladja se pa ni obrnila, ker jo je zadržavala težka mreža in so jo valovi in veter gnali naprej.
Mlajši Javel je pokleknil, stisnil ie trdno zobe skup, oči so mu stopile iz glave. Rekel ni nič. Starejši brat se vrne in ker se boji, da le kak mornar ne prereže vrvi, zakliče: »Počakajte, ne prerežite, hočem vreči sidro«.
Izpuste sidro v morje. Ladja se nekoliko nazaj umakne, strašna vrv se nekoliko zrahlja. Mrtvo roko v krvavem rokavu potegnejo iz vrvi.
Mladi Javel je menda nezavesten.- Slečejo mu jopič. Pogled je strašen: zmečkan kos mesa, iz katerega curlja kri.
Mož pogleda na roko in godrnja:
»Ta je proč.«
Ko napravi kri na ladji celo jezero, eden zakliče: »Saj mu kri še izteče, prevezati mu moramo žile!«
In vzeli so smolnato vrvico, jo prevezali čez rano z vso silo in jo zavežejo. Kri teče bolj počasi in kmalu preneha teči.
Javel ustane. Roka visi na strani. Z drugo roko jo prime, vzdigne, obrne in jo trese. Vse je zlomljeno, tudi kosti. Le kite še drže ta kos mesa z ostalim telesom skupaj. Z žalostnimi očmi jo ogleduje. Vsede se na zložena jadra. Tovariši mu svetujejo, da naj rano neprestano moči, da se ne vname. Prinesejo škaf. Vsak tre-/ nutek z malim kozarcem zajema vodo in spira rano.
»Boljše je, da se spodaj vležeš,« mu pravi starejši brat. Uboga ga, a čez eno uro se vrne na
Dober teh! Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne Rhabarbara kroglice z znamko „Elsn-kroglice'. Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe želodec. 6 škatlic franko 4 K. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 264 (Hrvatsko).
ljudi pode iz tovarne, mlade pa sprejemajo. To je značilno. Obljube so se delale, pa so pognali na Koroško nekatere, da jih vzamejo zopet v tovarno: pa ta obljuba je šla po Sori. Kdaj bo konec tega krivičnega ravnanja?
Hitro kupite srečke »Slovenske Straže«, ki nam nudijo prekrasne dobitke v vrednosti '20.000 K. Ena srečka samo eno krono! Opozarjajte svoje znance in znanke na veliko loterijo »Slovenske Straže«!
Prometna zveza.
Slovesnosti 23. mednarodnega evharističnega shoda so se tudi kršč. soc. železničarji dejansko udeležili. Kljub skrajno neugodnemu vremenu — dež je lil, kakor iz škafa — se je cele predpoldanske in glavne slavnosti udeležilo krdelo 308 mož železničarjev s krasno zastavo skupine Jedlesee in z lastno, 26 mož broječo godbo na čelu — mož korenjakov one organizacije, ki se ne sramuje javno pred celim svetom očitno pokazati svoje krščansko prepričanje. Iz vseh delov širne Avstrije so katoliški železničarji odposlali zastopnike, katere je ob 8. uri zjutraj uredil gospod prezident Bohm v močno kompanijo ter jo izpred centrale peljal na odkazani slavnostni prostor. Železničarji so tvorili 134. skupino udeležencev. Ob pol 2. uri popoldne je predsednik svoje krdelo privedel ves premočen v hotel Fuchs na Marijahilferici nazaj. Ker so se izmučeni možaki za prvo silo oddahnili, poprijel je tovariš predsednik Bohm za besedo ter se vsem udeležnikom v vznesenih besedah zahvalil, da se niso ustrašili kletvij nasprotnikov in dolge poti, da se poklonijo Najsvetejšemu — Njemu, ki je vladar neba in zemlje. Z izbranimi besedami je izrazil udano zahvalo. Njega Veličanstvu krščanskemu vzor-vladarju, končujoč s krepkim trikratnim slava-klicem. Vsi navzoči vstanejo in kličejo navdu-šeo: Slava, ljubi naš cesar Franc Jožef! Godba zasvira cesarsko pesem, katero cela dvorana z navdušenjem poje. Isto udanostno izjavo izreče Njega svetosti namestniku božjemu, nadvrhov-nemu poglavarju svete katoliške Cerkve, ki je milostno poslal svojega namestnika med nas. Prisegamo mu, da hočemo neustrašeno vselej in povsod braniti dragocene svetinje svete katoliške vere. Po trikratnem slava-klicu vseh navzočih je zaigrala godba »Zveze« cerkveno himno. S tem je bil oficielni del končan, nakar je godba še nekaj veselih komadov zaigrala. Vsi v hotelu navzoči gostje so bili polni priznanja vrlim železničarjem, organiziranim v »Prometni zvezi«.
Okno v svet.
Pred vojsko. Politične razmere že dolgo vrsto let niso bile tako napete, kakor so letos. To je dokazal tudi govor našega zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki ga je imel v torek v odseku za zunanje zadeve ogrske delegacije. Navada je, da kadar govore ministri o zunanjem položaju, razmere slikajo kolikor mogoče
v	rožnati luči. Naš zunanji minister pa zdaj ni tako govoril, da bi moral biti svet pomirjen,
marveč je njegov govor naravnost dokaz, da živimo v zelo resnih časih in da lahko najmanjši dogodek povzroči vojsko. Stvar je ta-le: Odkar se voj uje laško-turška vojska, je v Turčiji vse narobe. Puntala se je armada, mlado turški judje in liberalci so izgubili vso moč. Spuntali so se Albanci in nova turška vlada jim veliko obeta, da jih pomiri. Navidezno se je albanski narod pomiril, a reda ni še zdaj v Albaniji nobenega. Obenem so pa Turki v Kočanj morili Bulgare, kar je prebivalstvo bulgarske države strašno razburilo. Bulgari zahtevajo, da naj se Turčiji napove vojska, da se osvobode po Turkih v Macedoniji zatirani bulgarski bratje. V Bulgariji strašno vre, a ravno tako vre v Srbiji, na Grškem in v Črni gori. Vse te države popadejo za orožje, če Bulgari prično s Turki krvavi ples za svobodo tistih svojih bratov, ki še ječe pod turškim jarmom. Naš zunanji minister je poizkušal zadušiti v kali požar, ki se pripravlja na Balkanu. Pisal je vsem velevlastim, da naj bi se pogovorile, kako da naj urede razmere v Turčiji. Vlade si dopisujejo, med tem pa Turčija naprej propada. Za Turčijo danes ni nikomur nič. Saj če bi ne bile evropske države ljubosumne ena na drugo, bi Turčije že davno več ne bilo. Edina ljubosumnost evropskih držav danes še Turčijo vzdržuje. Turek ni za noben napredek in nikdar ne bo, to je splošno znano. Balkanski narodi so pa pripravljeni na to, da uničijo Turčijo. Čimpreje, timbolje! Čas se jim zdi posebno zdaj za to, ugoden. Ves evropski položaj, ne samo na Balkanu, je namreč strašno zamotan, ali pa, če že hočemo, urejen. Česar bi še pred 20 leti nikdar pričakoval ne bil, to je zdaj uresničeno. Včasih sta se gledala Anglež in Rus kakor pes in mačka. Angleži so samo zato nahujskali na Ruse Japonce, da so jih odtisnili od Rumenega morja. Nemčija, s katero smo že dolgo vrsto let v zvezi, ne v posebno korist naši industriji, ki so ji Nemci odjedli izvoz,
kjerkoli so le mogli, dela tudi angleški svetovni trgovini velike preglavice. Angleži, ki se včasih niso hoteli vezati z nobeno evropsko državo, so se pričeli Nemčije bati in so si na evropski celini pričeli iskati zaveznikov. Zvezali so se s smrtnimi sovražniki Nemčije s Francozi, ki so že dolgo vrsto let v obrambo svojih koristi nasproti Nemcem zvezani z Rusijo. Danes so Francozi, Angleži in Rusi zvezani in je ta zveza v pr-
vi	vrsti naperjena proti trozvezi Nemčije, Av-stro-Ogrske in Italije. Znano je, da Italija vsaj do zdaj ni bila kdosigavedi kako zvesta zaveznica in je hodila precej svoja pota in upajo osobito Francozi še danes, da bi se morebiti Italija v slučaju kake vojske pregovorila, da bi se je ne udeležila, ali bi pa morebiti še celo nastopila proti Avstriji, ob katere meji ima zbrano velikansko armado. To balkanske države dobro vedo in zato pravijo: zdaj ali pa nikoli ni čas tako ugoden zapoditi Turke v Azijo, odkoder so pred stoletji prišli. Če pa nastane vojska na Balkanu, bi bila prizadeta tudi naša država, ki ima veliko koristi zastopati tam, a naketere balkanski Slovani ne dajo veliko, ker se Slovani, če izvzamemo Poljake, v naši državi povsod zatirajo. To balkanski Slovani dobro znajo in niso naši državi po krivdi avstro - ogrskih državnikov čisto nič prijazni. Približujejo se zvezi, v kateri se nahaja Rusija, ki je Srbe, Bulgare in deloma tudi Črnogorce osvojila turškega jarma. Na vojsko pa dela tudi v Turčiji zelo močna stranka, ki sodi, da bi po vojski Turčija zopet pridobila na ugledu.
Laško turška vojska. Nekaj časa sem se Lahi in Turki pogajajo za mir. Kakor pa slove zadnja poročila, ne bo s pogajanji nič. Turki nočejo odpozvati iz Afrike svojih vojakov, češ, da če to store, jim jih pomore Arabci in nočejo priznati Tripolisa laške nadvlade. Lahi zato groze, da prične njih brodovje zopet strašiti po Egejskem morju.
prizadevanj, najti sredstvo za izboljšanje kave, ki odgovarja vsem
zahtevam okusa in izdatnosti
. r 11
dosežejo vedno le one gospodinje,
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkh ali v zavitkih, označenih
,,s kavinim mlinčkom".
One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je
:pravi Franck.:
Tovarna v Zagrebu.
krov, ker noče samevati. Usede se na jadro in spira naprei rano.
Lov je bil dober. Velike ribe z belimi trebuhi leže poleg njega in se zvijajo v zadnjem smrtnem boju. Ogleduje jih, ne da enkrat preneha izpirati rano.
Ko se hočejo vrniti v Boulogne, izbruhne zopet vihar, ki premetava malo ladjo po valovih. Ubogi ranjenec veliko trpi.
Napoči noč. Vihar divja do jutra. Ko vzhaja solnce, vidijo zopet angleško obrežje, a ker se ntorje nekoliko pomiri, jadrajo proti Francoski.
Proti večeru pokliče mlajši Javel svoje tovariše in jim kaže črna mesta, strašne znake, da gnije ud, ki ni več njegov.
Ribiči gledajo črne pege in povejo, kaj da si mislijo:
»Črni prisad bo,« pravi prvi.
»Z morsko vodo bi morali polivati rano,« pravi drugi.
Prinesejo morsko vodo in oblijejo ž njo rano. Javel je smrtno bled, škriplje z zobmi, se zvija, a ne kriči.
Ko bolečine ponehajo, pravi hratu: »Daj mi tvoj nož.« Da mu ga.
»Primi roko, dvigni jo in jo drži, potegni
jo.«
Starejši brat stori, kar zahteva mlajši.
Mlajši brat prične rezati. Reže počasi in s premislekom z nožem, ki je ojster kot britev in
prereže kite. Ko odreže roko, globoko vzdihne in reče: »To je bilo potrebno, ker če bi tega ne storil, bi bil sam mrtev.«
Nekoliko boljše se počuti, globoko'diha in spira naprej rano.
Noč je še zelo nemirna. Ne morejo se izkrcati.
Ko napoči dan, vzame mlajši Javel svojo odrezano roko in jo dolgo preiskuje. Ni mogel dvomiti. Roka je pričela gniti. Tudi ostali mornarji jo ogledujejo in vohajo.
Brat pravi: »Moram jo vreči v morje!«
A jezen pravi mlajši Javel: »Ne, tega no-' čem. Roka je moja.«
Vzame jo in jo položi na svoja kolena.
»Kljub temu segnije,« pravi starejši brat.
Tu se ranjenec spomni, da se lahko roka ohrani v soli in vpraša:
»Bi jo li ne mogel shraniti v soli?«
»To je res,« pravijo tovariši.
Izpraznijo sod, ki je že. napolnjen z ribami, ki so jih prejšnji dan vlovili. Odrezano roko po-lože na dno, jo posipajo s soljo in polože na njo ribe.
En mornar se pošali:	»Upajmo,	da	se	ta
sodček na dražbi ne proda«.
Vsi se smejajo, izvzemši brata Javel.
Morje je še vedno viharno. Pred deseto uro drugega dne ni misliti, da se izkrcajo, dasi se vidi Boulogne.
Ranjenec neprestano z vodo poliva rano.
Od časa do časa vstane in koraka po ladji gori in doli.
Brat, ki krmari, gleda za njim in stresa glavo.
Končno se izkrcajo.
Zdravnik preišče rano in izjavi, da je dobra. Obveže jo in ukaže, da mora ranjenec mirovati. Javel se pa ne vleže v posteljo brez svoje roke, zato se vrne v pristanišče in išče sodček, ki ga je s križcem zaznamoval.
Izpraznijo ga in Javel vzame dobro ohranjeno roko, ki jo zavije v rjuho, nakar se poda domov.
Njegova žena in otroci pogledajo te žalostne ostanke. Pokličejo mizarja, ki napravi krsto.
Drugi dan odrezano roko pokopljejo. Kreti slede Javelnovi tovariši. Brata gresta skupaj. Oblečena sta črno.
Mlajši Javel ni šel več na morje. Malo službo so mu podelili v pristanišču. Kadar je pozneje komu svojo nesrečo pripovedoval, je čisto tiho svojemu poslušalcu zaupal:
»Če bi bil pustil takrat brat mreže odrezati, bi imel še danes svojo roko. A preveč je bil na svoje stvari navezan.«
Denarni promet
L1911. čez 82 milijonov K.
Stanje vlog čez 11 milijonov K.
,r _! r -	,	v- •. -	-	.	••••	.	;	■	.	.	"	•	■	•	•	•.	.
Lastna glavnica ■ K 704.939*27. ■
|
J
♦
♦
♦
nistr. zadruga z neorai« zavezo
Miklošičeva cesta6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop.terjih	w. f/ O/	brez
obrestuje	ttfli /2 /Q	kakega
po	1	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4"50 na leto.
Hranilne Knjižice se sprejemajo M notov denar, ne da bi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so noštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež, posl. predsednik; Josip šiška, stolhi kanonik, podpreti.; Odborniki: Anton Belca, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljub-liani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
' V i -■ !
JJ
U
f&cUni/ei,
Jtcittrri telijo Avbnj, po ceni in ~ ZTu^nesl/iiHTpotavciii na/\st> obme/e
< Si//2 on™Mrt etetXu
v £)uM/u,U yčolv<bvorske uiice20. ISsuAvarsAiuCPvjasJulti se bn’yilaAu>.
♦ Franca Josipa cesta št. 3.	|
♦ Založniki c. kr. priv. južne železnica ♦
♦ Solidna postrežbal Znižane cene! ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J
■ Bogata zaloga, ženskih ročnih^ del in j zraven spadajočih, potrebščin.
Kc«5
S10<1
dec
Ljubljana
Pred škofijo 19.
FlVTovčnl LJUBLJANA
■ iUClDUIj Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim In drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroška obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavralnic, volne, bombaža, sukanca itd.
I
Predtiskanje In vezenje monogramov ln vsakovrstnih drugih risb.
Lekarni jri Kroni" Mr. Pn. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila;
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Pcsiuani prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 v.
Ribie olje, steklenica 1 krono In 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 70 V.
„Siadln“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvaialno ln želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašl|u, steki. 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 00 v, in 4 krone 80 v.
mlini salon p.Mo 2, vrtnarija Iržašha c. 34
Izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. To* varnlška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetljic.
Zunanja naročila i obratno pošlo. Brzojavi: Bajec,
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
nnnnnnnnnnaaanaaDDO
!fl.Žibert. Ljubljana!
q	Prešernova	ulica	q
::	priporoča svojo ::	D
D	D
□ veliko	zalogo čevljev	D
jj ::	domačega izdelka	::	^
nnnnnnnnnnnnnnnnann
agitirajte za naše časopisje, posebno za del. list „Haio Mol
I. UECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
šelenburgova ulica 7, nasproti glavne poSte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-JL skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. j
^nannannananaananann
Dežnike in solnčnike
domačega Izdelka
najboljše kakovosti, pri-poroča po najnižji ceni n ____ slavnemu občinstvu g
|n«in M limiti tovarna dežnikov, Ljubljana Pred Skotijo St. IH. n
Josip V amar, — stan try st. 4. - Mimm Ulica st. 4. a
Popravila se izvršujejo točno in ceno. ^
laaasnaaaananananaannnnsnnnncjaannaan
sodarski mojster Ljubljana, Gesta na Rudolfovo železnico štev. 5.
priporoča svojo veliko cfldflV Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba.
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JHNKO ČESNIH
(Pri Cešniku) LJUB UH H H Lingar jeva ulica - StrlfarjGua ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni!
Havre New-York
francoska rrck morska družba
Veljavne vo2ne liste (Sifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Anrerike v domovino in brezplačna
daje^samo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska
cesta št. 18 v novi hiSi »Kmetske posojilnice* naspruti gostilne pri «FlgovcU».
S
Iv. Bussenli,
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže 1“ ss^s
TE©P. K©RN
nnkrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater P° vodovodov, LJUBLJANA, POLJANŠKA CESTA 8.
Drlnoroča se za IzvrSevnnje vsakršnih kleparskih del ter pokrlvan|e »treh z analeškim, francoskim in tuzemskim Skriljem z asbest-ce-mentnim skriljem (Elernit) patent Hatschek z izbočno in ploSCnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavblnska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
Ivan lax in sin
priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih stroleo
za rodbino in obrt. ^
-u
/žlajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.