Torek
Staro leto se izteka in lagal bi če bi rekel da mi je kaj žal za njim. Ta stari so bili letos tako histerični. da jih bom imel prav kmalu poln kufer če se bo tako na-daijevalo. Saj ne rečem da niso problemi res hudi in pereči ter zapleteni ampak nekaj živcev je pa le treba imeti. In ta stari jih nimajo. to vam lahko povem iz prve roke. Zato sedaj. ko pišem pismo dedku Mrazu. mislim predvsem na svoje starše in ostale starejše kajti če bo njim dobro, tudi nas ta mladih ne bodo sekirali in bo sploh krasno.
Prvič bi lepo prosH če bi dedek Mraz nekako ure-dil da inflacija ne bi presegla razumnih meja. Kakšne so te meje pri nas sicer nihče ne ve, dobro je pa le če jih čimvečkrat poudarjamo. Morda se bo in-flacija ustrašila se začela sramovati sama sebe in naposled potuhnila. Atiju in mamici iskreno želim. da inflacije v novem letu ne bi bilo ter da bi se zaradi draginie manj kregali.
Atiju ki veliko hodi po sestankih, želim takšne se-stanke. kjer vsakdo ve. po kaj je prišel. kaj mora tam povedati. kaj zvedeti in kaj naj bi bilo po sestanku drugače. Takšni sestanki bi utegnili biti celo krajšj kot so sedaj v navadi. zato bi jih bil ata strašno vesel. Zdaj so narnreč sestanki največkrat zato. da tisti, ki jih sklicuje odkljuka točko v svojem delovnem pro gramu. ki ga je sprejel ob začetku leta (se pravi, ki ga je prepisal od nadrejenega organa. kombinirano z izvlečki \z lanskoletnega programa). Takšnih se-stankov bi lahko imeli milijon na dan pa se v našem življenju ne bi premaknilo niti za las na bolje.
Mami bi poleg kruto oklesane inflacije želel tudi večjo plačo. V vsakem primeru pa vsaj nekoliko večjo od tiste. ki jo prejema Jožkotova mama. Zaradi pričujočega problema jemo najmanj dvakrat teden-sko prismojen golaž ker je mama čisto preč od togo-te. Kako vendar mora držati tak sistem nagrajevanja po delu ter govorjenju o delu. po katerem nekdo za enako nič dela dobi petsto jurjev več kot drugi v so-sednji pisarni? Za enako nič dela vsaj enako plačilo, bi žeiel jaz.
Slricu Albertu. ki je zaposlen v uglednem podjetju, naj dedek Mraz prinese priročnik za iskanje lukenj v novem deviznem zakonu. Predlagal bi nasploh da bi dedek oskrbel enoten priročnik ne pa da si ga bo vsakdirektor moral izmišljati in pisati sam. Luknje pa bo očitno treba iskati. sicer bo težko preprečiti na-stanek velikanske luknje v državni plačilni bilanci. Kaj |e boljše: milijon majhnih luknjic ali ena gromo zanska — to je zdaj vprašanje...
Sebi želim, da bi imel v naslednji petletki opravka z inteligentnimi tršicami in tovariši. ki bi imeli dovolj ve-like plače da bi se lahko popolnoma posvetili nam, otrokom. na katerih bojda sloni prihodnost te družbe. (Poleg tega potrebujem nove smučke in nekaj pre-hrambenih artiklov.)
Želje v mojem pismu so kajpak nekoliko otročje. To ni nič hudega. Da bi le bilo v prihodnjem letu čim-manj otročjih razmišljanj in ukrepov... S to željo se letos poslavljam od vas ter vam voščim srečno Novo leto!