ZELEZAR
Št. 2 — 25. februar 1970
ZAKLJUČEK
LETA
Poslovno leto 1969 se je izteklo. Ugotovili smo izpolnitev planskih obveznosti in sanacijskega načrta ter primerjali dosežene rezultate s poslovanjem v preteklem letu.
AKTUALNE
ZDRUŽENEGA
NALOGE
PODJETJA
Na drugi redni seji delavskega sveta združenega podjetja Slovenske železarne, ki je bila 15. jlanuarja t.'l. na Jesenicah, so poslušali poročilo poslovnega odbora o delu med obema sejama DS. Poslovni odbor je imel med tem dve seji. Na prvi je obravnaval osnutek pisma izvršnemu svetu SRS o zahtevah, o katerih je razpravljal že DS, glede bonifikacije obresti in udeležbe republiškega kapitala pri reševanju materialnega' položaja slovenskih železarn. Dogovorili so se tudi, da mora biti zastopstvo predstavnikov združenega podjetja Slovenske železarne v raznih republiških in zveznih asociacijah (združenjih) odslej veliko bolj enotno, pooblaščeni zastopniki morajo nastopati v interesu združenih slovenskih železarn; zato morajo biti tudi o vseh aktualnostih v teh železarnah podrobno poučeni. Važnejše odločitve pa bo obravnaval poslovni odbor in s stališči informiral posamezne zastopnike, z namenom, da se doseže enotnejše in skladnejše sodelovanje. Na drugi seji sta poročala v. d. generalnega direktorja in predsednik poslovnega odbora o sestanku s kreditno komisijo in kreditnim,odborom pri
Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. Kreditna banka ima določeno razumevanje in je pripravljena v sodelovanju s področnimi bankami dodeliti denar v razmerju 50 ; 50 za reševanje težkega finančnega stanja združenega podjetja (nelikvidnost). Prva tranša obratnih sredstev je bila v decembru lani že dodeljena vsem trem železarnam, Jesenicam 2 milijardi 400 milijonov, Ravnam milijardo in Štoram 600 milijonov S din. Dalje so razpravljali o sestavi programa za celotno reševanje perečih vprašanj, ki ga bo treba izdelati v povezavi z IS SRS, z republiško gospodarsko zbornico in kovinsko predelovalno industrijo Slovenije.
Poslovni odbor je obravnaval tudi usklajevanje proizvodnih programov za leto 1970. Sestavljena je bila komisija, ki se je že sestala in pripravila ustrezen predlog. Jeseniška železarna ukinja neakumulatvni asortiman valjanja, v Štorah pa še ni gotova tovrstna investicija. Zadržati je treba kupce te kakovosti. Obenem je treba pospešiti specializacijo proizvodnje in preprečiti dvojnost v proizvodnji. Razpravljali so tudi o vlogi
na Izvršni svet SRS glede na reprodukcijske sposobnosti železarn, o vprašanjih odplačevanja kreditov, o znižanju interkalar-nih obresti in o preusmeritvi denarja v višini 51 milijonov iz turizma v železarstvo. Imenovali so tudi zastopnike združenega podjetja v UO GZ SRS, v UO ZJŽ, v izvršni odbor ZPSŽ, medtem ko ostane v svetu barvne in črne metalurgije GZ -dosedanji zastopnik. Na prihodnji seji PO bodo imenovali še zastopnike v druge odbore in komisije.
Predsednika poslovnega odbora je dopolnil še v. d. generalnega direktorja ZPS2, ki je poudaril, da so slovenske železarne dobile odobrenih 300 milijonov dinarjev kratkoročnih kreditov; prvi obrok je že nakazan, drugega in tretjega pa pričakujejo. Reševanje rednega obratovanja s kratkoročnimi krediti je le improvizacijskega značaja, a za sedaj edina pot, ki lahko privede ZP do uspeha. Ekonomičnost poslovanja je v trajnih obratnih sredstvih. Prvo osnovo za taka sredstva pomeni odobrenih 51 milijonov. Razen tega je KB in hranilnica pristala, da se kompenzirajo naše vročitve pri KB za odpis dela posojila. Pri KB in pri JIB je bilo odobreno tudi odlaganje odplačevanja kreditov. Razen tega je bilo poslano pismo na IS SRS z zahtevo po celotnem obravnavanju problematike slovenske metalurgije in ukrepih za rešitev odprtih vprašanj, da se del republiškega kapitala še usmeri v reševanje železarstva v Sloveniji ; na koncu pa še, da republiški IS podpre zahtevo po bonifikaciji obresti. Poslana je zahteva, da se interkalarne obresti znižajo za polovico. Treba pa bo omogočiti hitrejše usklajevanje cen naših proizvodov z domicilnimi cenami ria zahodnem področju.
V razpravi so načeli tudi vprašanje obročnega odplačevanja kreditov, tako da bi bile v začetku odplačevanja kreditne vsote večje, obresti pa manjše. Zaenkrat je bilo doseženo, da se začnejo anuitete odplačevati leta 1973, oziroma 1975.
(Dalje na 2. strani)
Na zasedanju DS združenega podjetja ob izvolitvi generalnega
direktorja
POSLOVNEGA
1969
Proizvodnja
Fizični obseg proizvodnje znaša 138 921 ton. Plan je s tem presežen za 2,4 '%, v primerjavi s preteklim letom pa je proizvodnja višja za 12.990 ton ali
10,3	%. Vse proizvodne enote imajo višjo proizvodnjo kot v preteklem letu, proizvodnega načrta za letošnje leto pa ni izpolnil elektroplavž in livarna specialne litine. Elektroplavž je imel v oktobru defekt na jako-točnem vodu in s tem izgubil 27901 proizvodnje, predvideno pa je bilo, da bo obratoval skozi vse leto. V livarni specialne litine so bili zastoji in ovire na či-- stilnih strojih, težave pri prilagajanju novim delovnim pogojem, precej pa se neizpolnitev plana pripisuje tudi zahtevnemu asortimanu naročil in nizki kosovni teži ulitkov. Fizični obseg proizvodnje je tudi v valjarni nekoliko pod planom, vendar je obrat zadostili svoji obveznosti s kvalitetnejšo proizvodnjo, ki se odraža v vrednosti. Jeklarna je letos dosegla rekordno prozvod-njo od svojega obstoja., Livarna valjev in kokil je s proizvodnjo valjev v okviru plana in na nivoje preteklega leta, pri kokilah pa je doseženo bistveno povečanje, ker je bilo dovolj naročil in je bila potrebna rekonstrukcija obrata zelo hitro izvršena. Samotna je presegla proizvodni plan, lahko pa bi dosegla še več, če bi imela dovolj naročil. Z energetskimi viri so bili obrati skozi vse leto oskrbljeni z izjemo minimalne redukcije elek-troenergije v mesecu novembru.
Delovna sila in produktivnost
Poprečno število zaposlenih se s je od lanskega leta povečalo za 106, je pa nižje kot je bilo predvideno s planom. Po kvalifikacijskem sestavu se je stanje nekoliko izboljšalo. Negativni pojav pri delovni sili je visoka fluktuacije in to največ pri kvalificiranem kadru. -Izmenjava kadra ima negativne posledice na efektih dela in pomeni tudi izgubo vloženih sredstev za izobraževanje. Produktivnost dela se je po vrednosti in po količini na zaposlenega povečala tako v primerjavi s planom kot tudi S preteklim letom.
Realizacija
Vrednost realizacije znaša 145.020 dinarjev. S tem smo za .7,7 9/o presegli plan za letošnje leto in za 21 % realizacijo preteklega leta. Povečana prodajna cena izdelkov je porasla zaradi zahtevnejše proizvodnje, deloma pp se tu odraža tudi odobreno zvišanje prodajnih cen za proizvode črne metalurgije od ju-(Dalje na 2. strani)
ZAKLJUČEK POSLOVNEGA LETA
(Nadaljevanje s 1. sfrani) lija dalje. Reklamacije v višini 1795 tisoč dinarjev predstavljajo 1,33 % od eksterne realizacije, medtem ko je bil ta delež v lanskem letu 1,22 %. Tu nismo zadostili obveznosti po sanacijskem načrtu, ki je dovoljeval le
1	%■reklamacij. Izvoz je šestkrat večji kot v preteklem letu in predstavlja v realizaciji 4,5 %. S tem smo močno izboljšali našo zunanjetrgovinsko bilanco; razmerje med izvozom in uvozom je 1 :1,3.
Stroški
Skupni poslovni stroški so v primerjavi s planom višji za
2	%, kar je v skladu z doseženim fizičnim obsegom proizvodnje. Po posameznih vrstah stroškov so naslednja večja odstopanja;
—	pri elektroenergiji je znižanje predvidenih stroškov, ker elbktroplavž v oktrobru ni obratoval,
—	pri drobnem inventarju in zaščitnih sredstvih je visoka prekoračitev planskih stroškov, ker smo med letom odpisali iztrošena'sredstva, ki so bila evidenti-rafta s polovično vrednostjo,
—	kot tuje usluge so se od 1. septembra pojavile storitve gradbenega oddelka zaradi pripojitve Stanovanjski enoti, zato so tu planski stroški preseženi,
—	manjše prekoračitve so še
pri najemninah, zdravstveiifh pregledih, selitvenih stroških in stroških za embalažo,, kar pa je opravičljivo glede na okolnosti, ki so to zahtevale.
Režijski stroški v obratih' in službah so višji od planiranih največ zaradi tega, ker smo izplačali in vkalkulirali višje osebne dohodke kot je bilo predvideno. Drugi režijski stroški, ki so nad planom, so opravičljivi glede na obseg proizvodnje in realizacije.
Izmečki imajo pomemben vpliv na stroške poslovanja. Izgube zaradi izmečkov znašajo v letošnjem letu 7361 tisoč' dinarjev. V primerjavi s planskimi normativi smo dosegli znižanje izmečkov. Tudi nasproti lanskemu letu ugotavljamo nekoliko nižji delež izmečkov v lastni ceni proizvodnje, vendar se s tem še ne smemo zadovoljiti, saj so izgube še vedno zelo visoke.
Stroški investicijskega vzdrževanja so znašali 2957 tisoč dinarjev. V naslednje leto prenašamo negativni saldo, ki izhaja še iz leta 1968 in smo ga po sklepu organov upravljanja razmejili na več let.
Osebni dohodki
V letošnjem letu je bil uveljavljen nov pravilnik o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Osnovna deli-
AKTUALNE NALOGE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poročilo poslovnega odbora je bilo sprejeto.
V naslednji točki so sprejeli predlog razpisne komisije in soglasno izvolili tov. Gregorja Klančnika za generalnega direktorja ZPSŽ. Razpravljali so o oblikovanju gospodarskega načrta ZPSŽ za leto 1970. O vseh nerešenih vprašanjih, ki zavirajo nadaljnji razvoj slovenskega železarstva bodo . generalni direktor, poslovni odbor in predsednik: DS seznanili izvršni odbor Slovenije in centralni komite Zk!s.
Govorili so o potrebi, da bi motali pri oblikovanju gospodarskega načrta združenega podjetja bolj upoštevati prednostno listo za proizvodnjo posameznih artiklov, bolj razmišljati o usklajevanju cen, o specializaciji, proizvodnem programu, skupnih nabavah in tesnejšem, medseboj-nerrj povezovanju ter sodelovanju ’ sploh. Potrebna je enotna metodologija načrtovanja za vse tri železarne in enoten izračun poslovnih pokazateljev za ob-jektivnejšo primerjavo doseženih rezultatov v posameznem podjetju.
Poslovni odbor naj uredi vprašanje financiranja uprave zdru-
ženega podjetja in sistematizacijo delovnih mest uprave. Posebna skupina je bila zadolžena za pripravo predloga specializacije delitve dela, medsebojnega prometa med železarnami, prevzemanja obveznosti do kupcev pri opuščanju določene proizvodnje in o ostalem sodelovanju. Ta team bo delal tudi na pripravi srednjeročnega načrta.
Posebna skupina bo pripravila program dela DS za leto 1970. K temu bo še generalni direktor predlagal obravnavo nerešenih vprašanj.
V zadnji točki je generalni direktor Železarne Jesenice prikazal sedanje stanje podjetja, govoril o srednjeročnem program mu do leta 1975 in razvojnem programu do leta 1985. Razložil je tudi organizacijo železarne in govoril o organiziranosti samoupravljanja.
Po kosilu je sledil ogled novih valjarn na Beli. Taka oblika dela je bila sprejeta že na prvi seji DS, z namenom, da se postopno vsi člani centralnega DS in družbeno-političnih organizacij seznanijo s posameznimi železarnami, članicami združenega podjetja.
R.	U.
tev izhaja iz dosežene realizacije, dodatna stimulacija organizatorjev proizvodnje in poslovanja pa temelji na doseženem finančnem uspehu posameznih enot in celotnega podjetja. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega znašajo 1023,60 dinarjev mesečno. Ce temu dodamo še izplačila za regrese in topli obrok, se poprečje dvigne na 1.093,58 dinarjev. V primerjavi s preteklim letom je ugotovljen porast za 21 %. Delež osebnih dohodkov v realizaciji je 27,2 %. Vkalkuli-rani osebni dohodki so za 6,1 % višji od predvidenih po družbenem načrtu. Ta prekoračitev je v glavnem opravičena z doseženim obsegom proizvodnje in realizacije, deloma pa je povezana z vsklajevanjem osebnih dohodkov s sorodnimi podjetji oziroma-panogami in naraščanjem življenjskih stroškov.
Izredni dohodki in izdatki
dajejo v letošnjem letu negativ-. ni saldo, medtem ko so bili v preteklem letu dohodki višji. Najmočnejša postavka v tej negativi so zamudne obresti, ki smo jih plačevali dobaviteljem zaradi stalne nelikvidnosti. V izredne izdatke smo morali pre-knjižiti tudi nepriznani odškodninski zahtevek do DOZ v znesku 423 tisoč dinarjev za okvare elektropeči v letu 1967.
Finančni rezultat
Po. predpisih smo letos prešli na obračun dohodka po fakturirani realizaciji. Primerjava celotnega dohodka s preteklim letom ni realna, ker vključuje saldo neplačane realizacije v začetku leta. Za pravilno oceno primerjamo ostanek dohodka, to je tisti del dohodka, ki ostane po kritju individualiziranih osebnih dohodkov, pogodbenih in zakonskih obveznosti ter izplačil iz sklada skupne1 porabe. Ta ostanek, ki smo ga po predpisih razporedili v obvezni rezervni sklad podjetja, znaša 1804 tisoč dinarjev. Po sanacijskem načrtu je bil predviden pozitivni rezultat 333 tisoč dinarjev, lani pa smo imeli izgubo 3681 tisoč dinarjev. Doseženi rezultat letošnjega leta je torej tako v primerjavi s preteklim letom kot tudi z letošnjim načrtom bistveno boljši.
Osnovna in obratna sredstva
Osnovna sredstva so se v letošnjem letu povečala za 5565 tisoč dinarjev. Sedanja vrednost osnovnih sredstev je 53% od nabavne, kar kaže na visoko iztrošenost aktivnih osnovnih sredstev v starih, obratih. V zaključnem računu je obširno prikazana investicijska dejavnost v letošnjem, letu,, to, je nadaljeva- s nje rekonstrukcije in viri finan- ..
ciranja. Normalni potek izgradnje je stalno oviralo nezadostno in nepravočasno dodeljevanje letnih trans s strani kreditorjev..
Potreba po obratnih sredstvih se je v letošnjem letu povečala za 2 %. 59 % potrebnih obratnih sredstev pokrivamo s poslovnim skladom, 10 % s krediti za trajna obratna sredstva, za 22 % pa smo najemali kratkoročne kredite. Tako situacijo narekujejo predvsem neporavnane terjatve do kupcev. Iz koeficienta obračanja ugotavljamo, da so kupci poravnali fakture poprečno v 111 dneh, pri nekaterih večjih odjemalcih pa je dolgovanje znašalo tudi do 5 mesecev. Zaloge surovin, materiala, polizdelkov in izdelkov se ni bistveno spremenilo, vendar nismo zadostili zahtevi po sanacijskem načrtu, da se zaloge zmanjšajo. Proti koncu leta so se zaloge povečale zaradi zastoja na elektroplavžu, v precejšnji meri pa je to normalni pojav -v zvezi z oskrbo surovin za zimske mesece.
Po zaključku poslovnega leta ugotavljamo v splošnem pozitivno poslovanje v letu 1969 vendar se je finančna situacija v v tem letu močno poslabšala zaradi nelikvidnosti, ki je zajela celotno naše gospodarstvo. Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev zakona o službi družbenega knjigovodstva se je naš položaj še poslabšal. Restrikcije so v zvezi z najemanjem kratkoročnih kreditov pri banki, posebno ostra so določila pri najemanju kreditov za izplačilo osebnih dohodkov. Da bi se stanje nelikvidnosti v podjetju popravilo je potrebno, da tehnični, komercialni in finančni sektor ukrenejo najstrožje ukrepe proti nesolidnim kupcem, v okviru našega podjetja pa tudi odpraviti vse kar ovira nemoteno poslovanje z domačim in tujim tržiščem.
Ježeš, ježeš, Pepca si slišala, koksa ni, Kulturni dom je zaspal, Franci se je oženil, nelikvidni smo še kar naprej, Micki je ne-kdo jnačko zastrupil,, točka bo manj vredna, kaj bo, kaj bo...
Proizvodnja litine v državi
Lanskoletna proizvodnja litine v državi se je približala proizvodnji iz leta 1965, je pa še vedno 2 c/o nižja, saj je bila v tem letu dosežena najvišja v zgodovini livarstva. Za primerjavo naj navedemo še proizvodnjo po težinskih grupah pri sivi litini za celotno državo in posebej za Slovenijo. Zanimivi so tudi podatki o proizvodnji temper in jeklo litine.
Ker se litina prodaja direktno potrošniku, a le v manjši količini preko trgovske mreže, ne moremo govoriti o večjih zalogah. Zato se lahko proizvodnja smatra istočasno kot potrošnja, ki se je gibala takole:
V SFRJ
komadna teža v kg
leto	0 — 5	6 — 50	nad 51	Skupaj	Index	temper litina	jeklo litina
1965	25.708	75.356	171.736	299.800	100	10.24Ž	41.958
1966	45.559	78.800	153.446	277,805	93	11.182	36.048
1967	44.620	71.780	126.576	242.976	81	10.177	30.102
1968	44.227	76.512	127.943	248.682	83	10.784	32.102
1969	56.696	79.245	156.881	292.822	98	13.335	39.300
			V SLOVENIJI				
1965	6.771	12.464	25.833	45.068	100	2.373	16.192
1966	8.060	12.260	27.447	47.767	106	2.778	15.121
1967	8.156	11.559	23.620	43.335	96	2.995	10.676
1968	8.083	11.343	22.942	42.368	94	3.602	11.471
1969	9.279	15.449	29.554	54.282	120	4.220	13.347
Takšno povečano proizvodnjo ulitkov sl je mogoče razlagati s splošno povečano rastjo gospodarstva. Livarne so povečale proizvodnjo ulitkov zaradi porasta proizvodnje v strojegradnji, kovinski, elektro industriji ter ostalih panogah industrije, ki beleži prav tako povečano proizvodnjo.
Tudi naša realizacija sive in nodularne litine je dosegla lani 72 % več kot leta 1968. Po težinskih grupah se je lanskoletna količina gibala takole : od 0 do 5 kg 16 %, od 6 do 50 kg 38 % in nad 51 kg 46 %.
Poprečna komadna teža pri sivi litini je znašala 28,6 kg/kom., pri KGR litini pa 6,7 kg/kom. Poprečna teža sive in nodularne litine skupaj pa je znašala ll,8kg/ko-m. Za primerjavo navajamo še poprečno komadno težo sive in nodularne litine v letu 1968, ki je znašala 11,7 kg/kom., kar pomeni, da se asortiman bistveno ni spremenil.
Kontinuirano vlivanje jekla se vedno bolj uveljavlja v svetu
^ Statistični podatki kažejo, da je v Jugoslaviji trenutnb 153 večjih livarn od katerih le 105 daje 97 %' cèlotne jugoslovanska proizvodnje ulitkov v količini ca. 300.000 ton, kar je za 18 f0 več kot je bilo leta 1968. V Sloveniji pa je porasla proizvodnja za 13 % v istem razdobju. Celotno število livarn v državi pa je mnogo večje, (več kot 300), vendar gre večina za livarne manjših kapacitet, ki bi v bodoči organizaciji livarstva, grupirane okrog večjih livarn, lahko prevzele proizvodnjo dopolnilnega asortimana, ki pride v poštev kot serije. To je izdelovanje manjših in lažjih ulitkov, ki ne zahtevajo industrijske organizacije dela in lahko poslujejo rentabilno, ne da bi bile prisiljene uvesti veliko serijsko proizvodnjo. Nobenega dvoma ni, da bi se na drugi strani izoblikovalo nekaj družbenih podjetij, v okviru katerih se bo koncentrirala in razvila veliko-serijska proizvodnja ulitkov. Zgrešeno je mnenje, da je v Jugoslaviji preveč livarn, saj ima na primer Japonska nad 2.000 večjih in manjših livarn, ki poslujejo uspešno. Tudi livarne v Jugoslaviji bi lahko poslovale uspešno s pogojem, da bi se dogovorile o delitvi dela in se ustrezno specializirale. Zlasti pa velja ta ugotovitev za slovenske livarne.	—Ži—
Še pred nedavnim so le optimisti pripisovali procesu kontinuiranega vlivanja jekla večji pomen in perspektivo. Ta tehnologija pomeni v proizvodnji jekla določeno revolucijo. Ne samo, da se pri tem procesu bistveno poveča izplert in to celo na 98 % ampak se tudi proizvodni stroški znatno zmanjšujejo.
Zaradi teh dejstev ni čudno, da se udeležba t. i. konti jekla, v svetovni proizvodnji jekla z dneva v dan veča.
V letu 1969 je znašala proizvodnja jekla proizvedenega v napravah za kontinuirano vlivanje že 40 milijonov ton, kar odgovarja približno 7 % celotne proizvodnje jekla.
Razvoj in uporaba teh naprav pa se širi s takim tempom, da se računa v letu 1975: že s 130 milijoni ton proizvodnje, kar bo
zneslo že 20% svetovne proizvodnje. jekla.
Tak razvoj pa potrjuje tudi pravilnost in upravičenost odločitve v Štorah, da se v novi jeklarni ištore II uporabi proces kontinuiranega vlivanja jeklai Pri nas smo se že v samem začetku izvajanja rekonstrukcije odločili, da preidemo od klasičnega načina vlivanja jekla na sodobnejšo tehnologijo in je bil v tej smeri dopolnjen naš investicijski program.
Spočetka so nekateri pesimisti bili celo proti taki odločitvi, češ da ta proces še ni v celoti osvojen, vendar lahko danes smelo trdimo, da se taka jekla, kakršna predvideva naš proizvodni program brez večjega, rizika proizvajajo v svetu n.a konti napravah, o . - .	■ -
V Štorah smo ves čas izgradnje posvečali posebno pozornost procesu kotiinuiranega vlivanja jekla in razvoju njenih naprav ter bili v stalnem poslovnem stiku z vsemi pomembnejšimi proizvajalci teh naprav v Evropi.
Tak način dela nam je tudi omogočil, da smo po večletnih študijah in raznih kombinacijah postavitve prišli danes do takšjie rešitve, ki nam bo omogočila najcenejšo izgradnjo, kasneje pa tehnološko ugodno in funkcionalno proizvodnjo.
Nova jeklarna z elektroobloč-no pečjo in napravo za kontinuirano vlivanje jekla je locirana kar v podaljšku obstoječe valjarne II tako, da bo tehnološki proces lahko potekal kar neposredno od elektro peči preko naprave za kontinuirano vlivanje in skozi koračne peči za zagre-vanje konti gredic do proge 550 v valjarni.
uvodoma je bilo poudarjeno, da se v modernizaciji tehnološkega procesa proizvodnje jekla v svetu vedno bolj uveljavlja proces kontinuiranega vlivanja jekla. Ta proces postopoma izpodriva in nadomešča dosedanji klasični način vlivanja v kokile tj. proizvodnje ingotov in bram.
Prve naprave za kontinuirano vlivanje jekla so se pojavile v praksi pred približno 15 leti in so bile po svoji konstrukciji kot po tehnologiji zelo komplicirane in s tem v zvezi tudi zelo drage. Prvotno so se te naprave uporabljale predvsem za proizvodnjo brezšivnih cevi. Te prve naprave so bile vertikalne izvedbe in so zahtevale veliko višino. Tu se je šlo na dve izvedbi: v zapadnem svetu só šli s konstrukcijo naprave nad zemeljsko površino, kar je zahtevalo zelo visoke konstrukcije jeklarskih hal (višina je dosegala do 25 m); v vzhodnih deželah, predvsem v ZSSR pa so šli s konti napravo v zemljo do globine 30 m. Obe izvedbi sta bili zelo dragi, nepraktični, potrebno je bilo veliko število vzdrževalcev, tako da je tudi proizvodnja bila dragd. Razvoj konstrukcij konti naprav in tehnologija vlivanja pa je
vedno napredovala, tako se današnje naprave bistveno razlikujejo od prvotnih. Danes se vse sodobne naprave gradijo v tako imenovani ukrivljeni tehniki. Pri tem načinu .se jeklo vliva v vertikalno kokilo, jeklena žila se pa že v kokih ali pa za njo krivi v posebnih valjčni-eah in prehaja iz stroja v horizontalni liniji, kjer . se avtomatično reže na zahtevane dolžine gredic/
Sodobne naprave so se od starih že toliko spremenile, da zahtevajo danes višino le od 6 do 8 m.
V	Štorah bomo zgradili Štirr-žilno napravo za proizvodnjo gredic dimenzij 80X£? mm, 100X100 mm, 120X120 min in 140X140 mm. Dobavitelj naprave še ni znan, ker smo j o veljavnih predpisih morali zà dobavo uvozne opreme razpisati mednarodno licitacijo, ki bo izvedena v marcu 1970. Računamo, da bo naprava z ozirom na razmeroma dolge dobavne roke prispela v Štore v drugi poloMci 1971 tako, da bo že v letu 1972 mogoča prizvodnja.
Naprava za kontinuirano vlivanje v Štorah bo druga v -Jugoslaviji, kajti pred nami ie pó-dobno napravo naročila Jadranska železarna v Splitu.
V	teku pa so pogajanja za dobavo naprave za kontinuirano vlivanje v Železarni Sisak in sicer sta tu predvideni dye napravi, vsaka s tremi žilami.
V	eni izmed naslednih številk »Štorskega železa rja« bomo obširno opisali napravo sarno, tako da se bomo . lahko’ člani delovnega kolektiva železarne podrobneje seznanili s konstrukcijo in delom te naprave.
Slavko Plevnik, dipl. ing.
DOPISUJTE j j V NAŠ UST I
Diesel lokomotiva za naš promet
Skladno z investicijsko izgradnjo železarne in dotrajanostjo parne lokomotive pride v podjetje nova diesel hidravlična normaL. notirna lokomotiva.
Lokomotivo DHL. 600 CP je izdelala tovarna Đuro Djakovič iz Slavonskega Broda ter ima vgrajen diesel motor tip 12 KVD 18/21* proizvod firme VEB Motorenwerk Johannisthal iz Berlina.
Kot pri vseh večjih strojih je zlasti neobhodno pri lokomotivi navesti nekaj osnovnih tehničnih podatkov kot so:
Dolžina preko odbojnikov Širina lokomotive Višina lokomotive i Premer pogonskih koles \ Teža lokomotive Maksimalna hitrost pri premiku Maksimalna hitrost vožnje Zaloga nafte
10 180 mm
3	000 mm
4	070 mm 1 250 mm
48 t
30 km/h 60 km/h 1420 1
Tehnični podatki pogonskega diesel motorja: .Število cilindrov Razpored cilindrov Premer cilindra Maksimalna moč Število vrtljajev Kompresijsko razmerje Hlajenje
Specifična potrošnja goriva Količina olja v karterju Teža motorja
IS
V pod 60°
180 mm 600 KS 1 500 min—i 15
cirkulacijsko, vodno 172 g/KSh 100 1 4 200 kg
Lokomotiva je grajena specialno za maneverske namene in ima izveden pogon preko hidravličnega menjalnika in še enega vmesnega menjalnika ter dalje na ročični mehanizem pogonskih koles. Tovrstne lokomotive namreč ne opremljajo s pogoni preko diferenciala, ki stalnih sunkov pri premikanju ne bi vzdržal.
Kabina je postavljena na sredini lokomotive, sorazmerno visoko, da tako nudi dober pregled strojevodji. Konstrukcija je pločevinasta, vmesne stene pa so termično in zvočno dobro izolirane. Ogrevanje kabine je izvedeno s toplo vodo od pogonskega motorja. Za zračenje pa so izdelane še posebne odprtine na strehi kabine.
V kabini sta dva komandna pulta, od katerih služi eden za vožnjo naprej, drugi pa za vožnjo nazaj. Upravljanje lokomotive vrši strojevodja sam, kar pomeni, da ne potrebuje pomočnika oziroma po starem kurjača. Na armaturni plošči je vrsta instrumentov, preko katerih se kontrolira delovanje motorja in seveda tudi registrira obratovanje lokomotive kot takšne. Pozabili niso celo na brisalce stekla in ogrevanje šipe. Za res dobro osvetlitev terena ima lokomotiva poleg običajnih luči še reflektor, ki osvetljuje širše območje in tako nudi večjo varnost pri manevriranju.
Rezervoare za gorivo ima lokomotiva nameščene na levi in desni strani in zadostujejo za 36 ur obratovanja. Pozimi pa je mogoče nafto celo ogrevati.
Iz nekaj zgoraj naštetih karakteristik je mogoče zaključiti, da je lokomotiva grajena po sodobnih principih in da nudi vrsto prednosti pred klasično parno lokomotivo. Veliko udobje nudi po-služevalcem in jih zlasti v zimskem času dobro ščiti pred mrazom.
Niz prednosti, ki jih daje diesel lokomotiva skoraj ni potrebno naštevati, zato bom omenil le tiste, ki so za našo železarno bistvene.
—	odpade zadimljenje prostorov oziroma hal, kjer lokomotiva obratuje. To je zlasti važno pri novi valjarni, livarni in obdelovalni ci valjev;
—	odpade pomočnik strojevodje torej se premikalna skupina zmanjša za 1 človeka na izmeno, kar predstavlja pri 4-izmenskem delu 4 delavce;
—	odpade nabava premoga ter ročno razkladanje in oprema lokomotive;
—	odpadejo vsi zastoji pri napajanju z vodo in čiščenju pepela;
—	lokomotivo je mogoče takoj aktivirati napram parni, kjer je potrebno 4 urno kurjenje;
—	odpade nevarnost zanetenja požara z iskrami (plinska mešalna postaja).
Prekvalifikacija, oz. priučitev strojevodij bo sorazmerno enostavna, ker je to nalogo prevzela tovarna Djuro Djakovič, ki bo po svojem inštruktorju uvežbala naše ljudi, kar v železarni pri opravljanju dnevnega premika.
S tem je napravljen prvi večji korak k mehanizaciji našega prometa in postopni ukinitvi ozkotirnega transporta.
Podražitev koksa in železniških tarif
Po daljši razpravi med proizvajalcem koksa Koksarno Lukovac ter jugoslovanskimi železarnami, so železarne na skupnem sestanku, dne 13. 2. 1970 privolile na 17 % podražitev metalurškega koksa. Dosedanja cena je bila 350 din, nova pa je 410 din/t. Kot je znano* je zaradi pomanjkanja metalurškega koksa prenehal delati jeseniški plavž in je s tem nastala škoda, ki jo cenijo na 1,4 milij. din.
Ker je bilo domačega koksa že prejšnja leta premalo, je uvoz metalurškega koksa že presegel 100.000 ton. Letos se računa, da bo nujno uvoziti 260.000 ton metalurškega in 70.000 ton livarskega koksa.
Cena livarskega koksa pa naj bi v bodoče znašala 535 din/t namesto prejšnjih 435 din/t. To je za 23 % več, kot so plačevale do sedaj livarne.
Kot edini proizvajalec livarskega koksa v državi Koksarna Lukovac utemeljuje podražitev'koksa s podražitvijo surovin, t. j. premoga, ki se uvaža izključno iz konvertibilnega področja, četudi so elaborati predvidevali predvsem domač premog iz bosanskih premogovnikov. Iz teh razlogov je proizvajalec, ne samo podražil koks* temveč je tudi zmanjšal proizvodnjo livarskega koksa na račun metalurškega, pri katerem je tehnološki postopek enostavnejši in rentabilnejši. Glede na takšno situacijo so bile tudi livarne primorane pristati na postavljeno ceno.
V zadnjih letih se je potrošnja livarskega koksa krila iz domače proizvodnje in uvoza takole:
plan
Proizvodnja	1965	1966	1967	1968	1969
v državi	93.467	103.691	82.181	86.845	85.000
Uvoz	2.394	8.830	6.266	6.109	8.000
Skupaj :	95.861	112.521	88.447	92.954	93.000
Ob reformi je bila cena livarskega koksa določena na podlagi uvoznih cen zahodnega in vzhodnega evropskega tržišča in je znašala 435 din/t, (okrog 35$/t).
Od vsega začetka proizvodnje pa so se cene livarskega koksa gibale takole:
od 1958	do	leta	1964	238	din/t
od 1964	do	leta	1965	338	din/t
od 1965	do	leta	1969	435	din/t
Gibanje uvoznih cen livarskega koksa s konvertibilnega področja (fcco jugomeja), so se gibale:
1964	30,62	$/t	382,75	din/t
1965	32,84	$/t	410,50	din/t
1966	31,29	$/t	391,13	din/t
1967	43,46	$/t	543.23	din/t
1968	39,39	$/t	491,13	din/t
1969	43,00	$/t	-537,50	din/t
Porast cene livarskemu koksu na svetovnem tržišču se pričakuje tudi letos glede na to, da je povpraševanje večje od ponudbe. Glede na opisano situacijo okrog oskrbe in cene koksa za leto 1970 so bile tako železarne kot livarne primorane, da pristanejo na novo ceno, ki jo je predložil edini proizvajalec Koksno-hemijski kombi-
nat iz Lukovca.
S 1. marcem se podražijo tudi prevozi za okrog 9 %, kar predstavlja za našo železarno več kot 1,500.000 din. Vse te podražitve bodo povečale naše stroške poslovanja in vplivale na' dohodek podjetja.
NEZGODE PRI DELU
V mesecu januarju je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektro-plavž 1, Jeklarna 1, Valjarna 3, Livarna valjev 1, Livarna sive litine 5, Modelna mizama 1, Samotama 1, Obdeiovalnica valjev 1, Mehanična delavnica 2, Gradbeni oddelek 1, skupaj 17.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: elektroobrat, promet, ekspe-dit, razvojni oddelek, OTK in komunalni oddelek.
Na poti na delo in z dela je prijavljenih 5 nezgod: po ena iz jeklarne, livarne valjev, energetskega obrata, ekspedita in UOS.
Piri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
BRAČUN Vinko je izpraznje-val pečni bunker. Pri tem mu je material hitro posedel v vsip-no cev. Takrat je prišlo do vzbuha plina, ki je imenovanemu vrgel prah v oči.
JEKLARNA:
ŽLENDER Franc 'je v skladišču starega železa rezal tračnice ter pri tem stal med kupom tračnic. Ko je eno odrezal, so se ostale popeljale ter mu stisnile levo nogo v goleni tako, da je prišlo do zloma.
VALJARNA:
MARKUS Milan. Pri adjusti-ranju ga je sodelavec z valjano palico udaril po drugem prstu desne roke ter ga poškodoval.
TRŽAN Stanko je pripeljal gredico od peči k predprogi. Pri tem ga je valjana palica, ki je skrivljeno izšla iz ogrodja, opekla po stegnu leve noge.
SAJBERT Leopold je šel po lestvi na žerjav, pri čemer mu je spodrsnilo ter se je pri tem udaril pod desno ramo.
LIVARNA VALJEV:
ZEME Milan je z žerjavom dvigal kalupni okvir. Le-ta je pri tem zanihal ter stisnil imenovanega za gleženj.
LIVARNA SIVE LITINE:
KOREZ Jože je na stabilnem brusilnem stroju brusil ulitke, pri čemer mu je padel drobec v oko.
Skoberne Alojz je brusil ulitke, pri čemer mu je padel drobec v oko.
ŠKET Franc je brusil ulitke na ražami, pri čemer mu je padel drobec v oko.
PETER Anton -je v Metalni Maribor popravljal zobnike. Pri tem se mu je ca. 150 kg težak zobnik prevrnil po nogi ter mu stisinil prste.
MODELNA MIZ ARNA:
ZORE Jože je na poravnalni-ku skobljal kolute, zlepljene iz orehovega lesa. Pri tem mu je zbilo kolut iz rok ter je z roko zadel ob vrteči se nož in si poškodoval tretji in četrti prst na levi roki".
SAMOT ARNA:
STOJAN Franc je potiskal prekucnik. Pri tem mu je spodrsnilo tako, da je padel ter si poškodovali zapestje desne roke.
OBDELOVALNICA VALJEV:
KAČIČNIK Alojz je brusil strugarski nož, pri čemer mu je nož zagnala brusna plošča ter se je urezal v dlan leve roke.
MEHANIČNA DELAVNICA:
"" RABUZA Anton je s konopljeno vrvjo dvigal cevi. Vrv se je izmuznila ter snela imenovanemu kapo z glave. Pri tem ga je zaneslo, ko se je umaknil, ter z glavo udaril ob konstrukcijo, hale.
ZORIC Anton. Pid montaži jeklenih plošč je popustil zvar, zaradi česar je odbilo stego imenovanemu v kazalec leve roke.
GRADBENI ODDELEK:
TOMPLAK Karl je nakladal tramove na avto. Pri tem je en poledenel tram zdrsnil nazaj ter imenovanega stisnil za prst.
Na poti na delo in z dela so se poškodovali:
PRIVŠEK Mirko iz jeklarne je na ledeni poti padel ter se poškodoval po desni strani obraza.
KOVAČIČ Marjan iz livarne valjev. Ko je stopal na avtobus je sprevodnik prehitro zaprl vrata ter imenovanemu stisnil tretji in četrti prst desne roke med vrata.
JAZBEC Stanko iz energetskega obrata. Na poti na delo mu je na zaledenelih stopnicah spodrsnilo tako, da je padel ter se udaril na koleno.
TOMAŽIN Anica iz skladišča je na poledeneli cesti padla ter si pri tem zvila levi gleženj.
FRECE Ivan iz UOS je na poti z dela padel na zaledeneli cesti ter si pri tem zlomil levo nogo v gležnju.
Služba varstva pri delu
KADRI V 1969
Iz kadrovskega poročila za preteklo leto posredujemo nekaj podatkov, ki nam pokažejo gibanje in stanje kadrov v našem podjetju.
Predvsem zunanji vplivi so povzročili,’ da je odšlo iz podjetja 369 članov ali 46 % več, kakor v preteklem letu. V delo smo vključili 425 oseb ali 25 °/o,t več, kakor v letu 1968. Cisto subjektivni faktor je vplival na odhod 217 ljudi ali 59 % od vseh odhodov. Iz objektivnih razlogov 152 odhodov, od tega kar 99 v JLA, katerim delovno razmerje le miruje in imajo pravico vrniti se na delo v podjetje, ko se vrnejo iz JLA. Med delavci, ki so prenehali z delom, je 67 % več ali manj priučenih na delovnem mestu in 33 % šolanega kadra od poklicne (28 % ) do visoke šole.
Za nove potrebe in nadomestila na izprazhjena delovna mesta smo na noyo vključili v delo 425 delavcev. Od tega je 133 prvič sklenilo delovno razmerje, 47 je bilo štipendistov, 199 jih je prišlo iz drugih delovnih organizacji, 46 pa se jih je vrnilo iz JLA. Po stopnji strokovnosti je največ nekvalificiranih delavcev (298 ali 70%), kvalificiranih (93 ali 21 %) ter s srednjo, višjo in visoko šolo ostalih 9 %.
Na osnovi gornjih podatkov so bili premiki kadra naslednji:
številčno stanje 1. 1. 1969 na novo so se zaposlili iz JLA so se vrnili prekinili delovno razmerje odšli v JLA
premeščeni v stan. +. rekreac. en. številčno stanje 31. 12. 1969 Kvalifikacijska struktura zaposlenih na naslednja:
priučeni delavci — NK priučeni za poki. oz. profila PK delavci s poklicno šolo KV delavci s poki. + VK + delov, šolo delavci s sred. šol. izobrazbo delavci z višjo šolsko izobrazbo delavci z visoko šolsko izobrazbo
' Skupaj
2.154 + 379 +	46
—	270
—	99
—	78 2.132
dan 31. 12. 1969 je
.027	ali	48,3	%
416	ali	19,6	%
450	ali	21,2	%
49	ali	2,3	%
138	ali	6,6	%
21	ali	1,0	%
21	ali	1,0	%
.132	ali	100	%
(Dalje na 6. strani)
TRI 0 ČELADI
Franci, hitro čelado na glavo; č« te stari vpraša od kod buška, pa reči, da si se sinoči pogovarjal
z ženo.
—	Franček, beži...
—	Zakaj neki, saj imam čelad*.
Vidiš, Franci, pa si vedno trdH, da imaš tako trdo glavo, da ti ja čelada odveč.
«
KADRI V 1969
(Nadaljevanje s 5. strani)
Odstotek je izračunan le na eno decimalko in .številke zaokrožene.
Po starostnem sestavu je 63,4% zaposlenih v starosti od 21 do 40 let in 22,8 % v starosti od 41 do 50 let, od 51 do 60 let je 5,4 % in manj kot 20 let 8.2 %. Le štiri zaposlene osebe so starejše .od 60 let.	-
Razporeditev po delovni dobi je v našem podjetju naslednja:
	število	%
do 5 let	430	20,1
od 6 do 15 let	764	35,8
od 16 do 25 let	688	32,3
od 26 do 30 let	159	7,5
nad 30 let	91	4,3
Torej je 80 % kadra, ki je zaposlen v našem podjetju nad 5 let, a le nekaj nad 4 % nad 30 let.
Značaj dela v podjetju ne omogoča zaposlitev večjemu številu žena. Tako imamo le 214 zaposlenih oseb ženskega spola. Od tega 119 ali 56 % dela v administrativno-strokovnem področju in 95 ; v proizvodnih obratih in pomožnih službah. Od skupnega števila žena je 59 % priučenih za delo na delovnem mestu, 16 %'ima poklicno. šolo, 23 % srednjo in 2 % višjo šolo.
Od skupnega števila zaposlenih dela 43 % le v eni izmeni, 17 % v dveh in 40 % v treh izmenah (turnusu). Tako dela dopoldne 65 %, popoldne 21 % in v nočni izmeni 14 % vseh zaposlenih.
Glede na področje, kjer člani naše delovne, skupnosti živijo, ugotavljamo, da jih 53 % stanuje na območju celjske; 33 % šentjurske, S °.'o šmarske občine. Ostalih 5 % pa na območju drugih občin.
Na delo se vozi z javnimi prevoznimi sredstvi 55 % zaposlenih. Od tega 43 % z avtobusi in 12 % z vlaki. Število »vozačev« se je v primerjavi z letom 1968 povečalo za 27 %. Le 33 % zaposlenih prihaja na delo peš, ker stanujejo v neposredni bližini podjetja ali iz krajev, kjer ni prometne zveze.
Razpoložljivi delovni fond je med letom neenakomerno ko-riščen, na kar močno vpliva različna odsotnost z dela po mesecih zaradi dopustov in bolezenskega izostanka.
Pregled koriščenja delovnega fonda po mesecih (število):
Mesec	razpolož. delov, fond	odsotnost dni	% odsotnosti ,	. „„ bolniška drugo s 'uPaJ		
I.	50.170	4.503	5,3	3,7	9,0
II.	48.663	4.336	6,2	2,7	8,9
III.	52.820	4.702	5,9	3,0	8,9
IV.	52.690	5.409	5,8	4,6	10,4
V.	50.705	5.080	5,0	5,0	10,0
VI.	51.066	6.754	5,7	7,5	13,2
VII.	51.751	10.210	6,2	13,5	19,7
VIII.	52.174	10.090	6,4	12,9	19,3
IX.	51.279	CO co L-	7,2	8,0	15,2
X.	52.732	7.808	6,5	8,3	14,8
XI.	46.556	5.991	8,6	4,3	12,9
XII.	50.563	7.151	8,6	5,5	14,1
Skupaj	611.169	79.822	6,5	6,6	13,1
Torej od razpoložljivega delovnega fonda odpade 13,1 % na razne odsotnosti in 86,9 % na efektivno delo.
Ob zaključku leta smo imeli v podjetju zaposlenih 147 invalidov. Od tega je 104 invalidov III. kategorije, 6 invalidov II. kategorije, in 27 vojnih in invalidov dela.	"S,
Zaradi bolezenskih dopustov smo v lanskem letu izgubili 44.720 delovnih dni, kar je 9.962 dni več, kakor v letu 1968. Za nadomestilo osebnega dohodka smo izplačali 1.054.163,65 din,, od tega v breme podjetja 692.629,75 din za odsotnosti do prvih 30 dni, kar je 65,8% od skupne vsote izplačil. Nadomestila je bilo za 313.226.45 din ali 42 % več, kakor v predhodnem letu. Vsak zaposleni je izgubil pri. osebnem dohodku povprečno 323 din zaradi odsotnosti na bole-.zenskem dopustu.
OTROŠKO VESELJE
Kot že vrsto let nazaj je tudi letos gimnastična sekcija organizirala v telovadnici na Lipi »MAŠKARADO« za svoje najmlajše pripadnike. Tako se je v četrtek, 12. februarja 1970, popoldan zbralo v telovadnici, poleg številnih staršev, veliko število mask. Slika, ki se nam je ponujala ob sprevodu maskiranih otrok je bila zelo pestra. Vsaka maska zase je bila lepa in po svoje prikupna, tako da je na koncu komisija, ki so jo izbrali iz občinstva, imela pri izbiri precej težko delo.
Prvo mesto je kot najbolj originalni maski prisodila »PINGVINU«, ki ga je predstavljal Gogi Boškan.
Zelo lepa je bila maska, ki je predstavljala »VRTNICO« in je komisija dodelila Leonu Cizelju drugo mesto.
Tretje mesto je pripadlo Alešu in Primožku Dopliharju, ki sta maskirana v Indijanca predstavljala Vinétuja.
Nato so bile še vse ostale maske razvrščene po mestih in vsem so bile podeljene male nagrade.
Na koncu so vsi prisotni člani društva, t. j. pionirji* pionirke in cicibani pospravili še ponuđene krofe in s tem zaključili maškarado.
Vsekakor je bila maškarada za naše najmlajše in njihove starše lepo doživetje in bi s to tradicijo kazalo nadaljevati.
D. B.
Tudi na osnovni šoli je bila na pustni dan maškarada. Komisiji je
ZADANE NALOGE SO BILE IZVRŠENE
Z letne delovne konference krajevne organizacije ZB NOV
Napačno bi bilo misliti, da organizacija ZB NOV nima obsežnih nalog. Še kako števUne in odgovorne so. Saj gre za skrb tistih, kfi so nosili najtežja bremena druge svetovne vojne. In te. skrbi ne smemo podcenjevati, še manj pa zanemariti. Krajevna organizacija ZB NOV v Štorah je vsa leta po vojni vzorno opravljala zadane naloge in na letni konferenci v petek 6. februarja t. 1. je bilo ugotovljeno, da so tudi v lanskem letu zadovoljivo izvajali program dela.
Komisija za spomeniško dejavnost je tudi lani urejala grobišča padlih borcev, spomenike in spominska obeležja. Vloženega je bilo veliko truda, da so bili v redu vzdrževani, obenem z okoljem, posebno okrašeni pa še za praznike in spominske dneve. Komisija, ki skrbi za borce, njih otroke, posebno za bolne borce in otroke, ki se šolajo, dalje za stanovanja borcev, je imela polne roke dela. Žal pa ni bilo finančnih sredstev, da bi za Dan borca, 4. julija obdarili bolne in socialno šibke. Vendar jih vse leto niso pozabili, bolne člane so obiskali irr jih obdarili, bodisi doma, bodisi v bolnišnicah. Ugotovljeno pa je bilo, da bi bilo treba nekatere člane večkrat obiskati, s primernim darilom, ni pa na razpolago denarja. Lani ni bilo skoraj nič doseženega pri reševanju stanovanjskega vprašanja, ker železarna ni imela na razpolago stanovanj, drugje pa jih ni dobiti. Dva člana sta si rešila stanovanjsko- vprašanje z nasilno vselitvijo, čeprav sta bili stanovanji dodeljeni z odločbama drugim prosilcem. Enako kot ostale člane, so lani obravnavali tudi vse invalide, ker sta organizaciji zdaj združeni. Komisija ki .skrbi za otroke padlih ‘in po vojni umrlih članov, si je prizadevala spraviti čim več takih otrok v ustrezne šole, delovnim organizacijam pa je priporočala sprejem v izučitev za določene poklice. Zanimala se je tudi za uspeh takih otrok v šolah. Pozitivno je bilo rešenih 6 prošenj za dodelitev posojila za adaptacijo stanovanj, več jih ni bilo mogoče rešiti zaradi pomanjkanja sredstev ali pa Zaradi pomanjkljive dokumentacije. -
Stalno mesečno denarno pomoč — priznavalnino prejema 9 članov, pomoč za šolanje otrok 6 članov, enkratne denarne pomoči sta bila deležna dva člana, na zdravljenje je bilo poslanih 10 članov in sicer v zdravilišča Slatina Radenci, Laško, Rogaška Slatina, Mojstrana in .v Dolenjske toplice. Ob Dnevu republike je prejelo enkratno-denarno pomoč 12 članov. Ob preskromnih finančnih sredstvih lani ni bilo mogoče organizirati- izleta čla-
nov v partizanske kraje. Ob praznovanju Prvega maja so člani prisostvovali spominskim svečanostim pri spomenikih na Slemenih in na Opoki, ko so osnovne šole Laško, Šentjur pri Celju in Štore organizirale pohod pionirjev po poteh slavne XIV. divizije NOV. Ob tem prazniku so izvedli tudi kresovanje na Svetini pri Vrunčevem domu, v so-* delovanju z mladinsko organizacijo in pripadniki JLA. S kolektivom železarne so proslavili Dan borca na zaključni predstavi v proslavo 50-letnice ZKJ, SKOJ in ZSJ pri železarskem domu na Teharjih (Mlinarjev Janez). Nekaj članov se je udeležilo tudi mladinskega slavja v Kozjem. V jubilejnem letu je "prejelo ve.čje število članov ZB NOV pismena priznanja in knjižne nagrade za dolgoletno
NOGOMETAŠI PARTIZAN-SPOMLADANSKIM
Moštvo Partizan-Kovinar, ki tekmuje v slovenski conski nogometni ligi, je pričelo priprave za spomladansko prvenstvo 4. februarja. Nogometaši trenirajo trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Bencika in si tako pridobivajo novih moči za odločilno bitko v spomladanskem delu prvenstva. Fantje so vsi zbrani. Noben igralec ni zapustil moštva. Želijo, da čim boljše starta j o, njihov cilj pa je, obdržati 4. mesto- na lestvici. Moštvo bo pred prvenstvom odigralo nekaj prijateljskih in trening tekem. V Štorah bomo videli celjskega Olimpa, ŽNK Celje-Kladivar in NK Vojnik, zunaj pa bo moštvo odigralo prijateljski tekmi proti proti NK Železničarju, članu
II.	zvezne nogometne lige iz Maribora in verjetno proti NK Šmartno v Šmartnem ob Paki, ki jim tekmo dolgujemo. Upamo, da bo do prvenstva vse nared, da bo moštvo v solidni formi, da ne. bo strahu pred nasprotniki. Moštvo Kovinarja bo imelo v spomladanskem delu prvenstva zelo težko nalogo. Vsi -klubi, ki so za nami na lestvici, bodo hoteli na vsak način svoje pozicije popravti, to pa zaradi verjetno deljene I. slovenske nogometne lige. Seveda se bo vedelo pred prvenstvom, če bo liga deljena ali ne.
Res je, da imamo vse favorite doma, toda biti moramo zelo previdni in ne smemo nobenega moštva podcenjevati, čeprav naši nasprotniki, ki bodo letos spomladi gostovali v Štorah, to so: Branik iz Maribora, Fužinar iz Raven, Steklar iz Rogaške Slatine vedo, da so v Štorah zelo vroča tla. Torej, počakajmo, saj je prvenstvo že skoraj pred nami!
družben« politično udejstvovanje. Vse leto so zelo lepo sodelovali z občinskim združenjem ZB NOV, ki je tudi s finančnimi sredstvi pripomoglo, da so lahko obdarili veliko število članov. Nekateri še nimajo urejene posebne dobe za sodelovanje v 'NOV in aktivno delo, organizirano sodelovanje z NOB. Urediti ga bo treba po posebnem postopku pri Zavodu za socialno zavarovanje in po sodišču. Kmetom borcem in aktivistom pa bo treba pomagati, da se jim čim pravičneje rešuje odškodnina zaradi škode po plinu.
Veliko je bilo storjenega, kljub temu pa je še dosti vprašanj nerešenih in jih bo reševal novoizvoljeni odbor, ki mu zopet predseduje tov. Ivan Tofant iz Kompol, tajniško poslovanje pa so zaupali tov. Pavlu Stefančiču.
KOVINAR PRED PRVENSTVOM!
Mladinci in pionirji pričnejo s treningi s prvim marcem, kajti njihovo prvenstvo se prične šele v aprilu mesecu.
Da bi imeli ljubitelji nogometa pred prvenstvom majhen pregled, objavljamo še enkrat lestvico zaključnega dela jesenskega prvenstva in razpored prvenstvenih nogometnih tekem v spomladanskem delu prvenstva slovenske conske nogometne lige.
LESTVICA
1.	Steklar	11	9	1	1	25:8	19
2.	Branik	11	8	2	1	30:9	18
3.	Fužinar	11	7	2	2	19:10	16
4.	Kovinar	11	6	1	4	19:11	13
5.	Šmartno	11	5	3	3	12:15	13
6.	Peca	11	4	3	4	16:15	11
7.	Celulozar	11	5	0	6	20:21	10
8.	Dokležovje	11	3	2	6	17:21	8
9.	Sever	11	3	2 6		14:24	8
1Ò.	Osankarica	11	2	3	6	9:17	7
11. Papirničar		11	2	2 7		14:34	6
12. Velenje . -		11	1	1	9	8:18	3
RAZPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM -SPOMLADANSKI DEL!
Tekme se igrajo na igriščih prvoimenovanih klubov.
I.	kolo
■Osankarica — Velenje Peca — Fužinar Dokležovje — Celulozar Steklar — Šmartno Sever — Kovinar Branik — Papirničar
II.	kolo
Branik — Osankarica Papirničar — Sever Kovinar —• Steklar Šmartno;— Dokležovje Celulozar — Peca Fužinar — Velenje
: (Dalje na B; stràni)
Zzi KEGLJE JE ŠLO!
Ob 35-elanski udeležbi se je v dneh od 26. 1. do 6. 2. vršilo društveno prvenstvo. Tekmovanje je bilo prav zanimivo kot vsa prejšnja, saj je borba za najboljša mesta trajala do samega kraja tekmovanja. Dokaz takšne borbe so tudi rezultati, saj je povprečje 15 članov iz nastopa v nastop raslo in to 1.825 ; 2.829; 3.834; isto se je dogajalo pri ostalih skupinah.
Pri 15 članih, 8 članicah in 4 starejših članih ter 8 mladincih so bili rezultati naslednji:
ČLANI: 3X200	; ni
	" keg-
	ljev
1. Sivka Jože	2.572
2. Rukovina Dane	2.539
3. Lubej Ciril	2.497
4. Petrič Franc	2.488
5. Krajnc Emil	2.467
6. Kavka Marjan	2.462
7. Škoberne Franc	2.450
itd.	
STAREJŠI ČLANI	3 X 100
	keg-
	ljev
1. Gorjup Jože	1.123
2. Zahojnik Florjan	1.107
3. Hiti Anton	1.077
4. Filer Vinko	965
Članice 3 x 100	
	keg-
	ljev
1. Ludvig Eva	1.230
2. Perper Milica	1.184
3. Krajine Dragica	1.176
4. Ocvirk Sonja	1.131
5. Veber Hilda	1.122
itd.	
MLADINCI 3 X 100	
	keg-
	ljev
1. Zorko D.	1.191
2. Sivka D.	1.161
3. Krmuzel	1.105
4. Pungaršek	1.085
itd.
Prvih 7 članov in prve 3 članice nas bodo zastopali na metalurških igrah na Ravnah 14. 4. m. Tudi na tem tekmovanju jem želimo mnogo podrtih kegljev in doBer plasman.
Najnovejša vest:
Na izbirnem tekmovanju za sestavo kegljaške državne reprezentance v Crikvenici sta sodelovali tudi naši dve članici. Ludvig Eva je zasedla 1. mesto, medtem ko je bila Sonja Ocvirk osma,- Na drugem tekmovanju jima želimo še več športne sre-če.
J.Gölob
NOGOMET
KADROVSKE VESTI
Naši upokojenci
V mesecu januarju 1970 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti
Iz JLA so se vrnili:
GODEC Alojz, strojni ključavničar, mehanična delavnica, KO-LAREC Stefarv, delavec, jeklarna, KOLAR Marjan, strojni ključavničar, valjarna.
Novi člani delovne skupnosti
KLADNIK Ivan, delavec, kemični laboratorij, ŠEŠERKO Roman, delavec, livarna valjev, DEČMAN Franc, livar, livarna valjev, SELŠEK Milan, delavec, livarna valjev, HRIBAR Elizabeta, delavka, livarna sive litine, VREŠAK Martin, delavec, elek-trbplavž, DUŠEJ Antonija, delavka, nadzorna služba, SKU-TELJ Anton, delavec, jeklarna, ZUPANC Emil, mehanik, mehanična delavnica, SELŠEK Jože, ključavničar, mehanična.
Pogodbeno za določen čas je
bila sprejeta BRGLEZ Angela, administratorka v samotami.
Po lastni želji so zapustili delovno skupnost ŠKOBERNE Martin, delavec v samotami, MACUH Anton, dipl. ekonomist, v direkciji — ekonomski biro, BERGANT Anton, delavec v livarni si ve litine.
IVAN BRILEJ
Valjarji so izgubili sodelavca, ki je 14 let delal z njimi. V torek 8. februarja t. 1. je bolezen strla Ivana Brileja, starega 52 let, stanujočega na Pečevju. Konec aprila 1956 se je zaposlil v valjarni in delal kot škarjevec, zabijač in nazadnje kot adjuster. Težavno delo je terjalo veliko napora, ki ga težko zmorejo
vsi valjarji. Potrebna je res izredna odpornost in prizadevnost, paziti je treba zdravje in kondicijo. Ce hi prave budnosti in opreznosti, bolezen še prej pride in ima lažje delo. Brilej se je dolgo upiral, vendar je bila bolezen močnejša. Prezgodaj ga je vzela družini in sodelavcem.
Zaradi samovoljne prekinitve dela je prenehalo delovno razmerje ŽLENDER Milanu, delavcu v valjarni, VRANJEK Stanislavu, delavcu v jeklarni, TER-ŠEK Jožetu, delavcu v livarni sive litine, LAINŠČEK Jožetu, delavcu v jeklarni, KAMPUŠ Francu, delavcu v valjarni in GOBEC Antonu, delavcu iz jeklarne.
V poskusni dobi je prenehalo delovno razmerje MREVLJE Radovanu, delavcu v livarni sive litine n PLOH Štefanu, delavcu v ekspeditu.
Naraščaj v družini so dobili:
KOKLIČ Jurij iz valjarne, KAMENŠEK Franc iz mehanične, HROVAT Leopold iz energetskega obrata, POLJŠAK Roman iz livarne valjev, SELIG Ivan iz jeklarne, NOVAK Mirko iz livarne sive litine, KAMENIK Vera iz mehanične, GODICELJ Alojz iz valjarne, KLAVŽAR Alojz iz jeklarne in SKALE Ferdo iz vajarne.
Čestitamo!
Poročili so se:
KOVAČ Stanko iz mehanične, PUŠNIK Ivan iz valjarne valjev, GRADIŠNIK Jože iz el. plavža, ŽEKAR Valentin iz ekspedita.
Na novi življenski poti jim želimo obilo družinske sreče.
IVKOVIČ B.: Alati u obradi metala glodanjem. Frojektovà-nje uslova eksploatacije. Izd. »Tehnička knj.« Bgd. 1967, S-0210
PUTNIK D.: Priručnik za ostrenje i kontrolu reznog alata, izd. »Tehnička knjiga« Bgd. 1962, S-0207
DEŠIĆ Vukan: Metode naučne organizacje rada. Izd. »Naučna knjiga« Beograd, 1966, S-2575
HERMAN Andrija: Inventura 1969. Pravilnik, plan rada, upute... Zageb, 1969, S-0212
ZAHVALA
Ob težki, nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža in očeta
IVANA MANDIČA
upokojenca Železarne Štore se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki so mu izkazali poslednjo čast in spremstvo na njegovi poslednji poti, posebej še iskrena hvala organizacijam in posameznikom za darovano cvetje in izraze pietete in sožalja v težkih tenutkih.
Žalujoča žena Cilka ih sin Ladi
ŠUMRADA LUDVIK, rojen 3. 8. 1913 pri Sv. Primožu pri Šentjurju, sedaj stanuje v Vrb-nem 27, p. Šentjur pri Celju. Njegova prva zaposlitev je bila v Železarni Štore in to od 29. 7. 1946 do 14. 12. 1947. Nato je de-
lal nekaj let v Kmetijski zadrugi v Šentjurju in Kalobju. Ponovno se je zaposlil v Železarni Štore dne 13. 3. 1957 in to v livarni sive litine, kjer je največ delal kot pripravi j alee peska, nazadnje pa kot livar III. Zaradi slabega zdravja ga je dne 19. 1. 1970 IK pri KZSZ Celje invalidsko upokojila kot invalida I. kategorije.
VREČKO BLAŽ, rojen 25. 1. 1916 v Botričnici pri Šentjurju,
BARNES Ralph: Studij pokreta i vremena. Izd. »Panorama« Zagreb, 1964, S-0211 HERMAN Andrija: Upute za izradu završnog računa radnih organizacija Zagreb, 1969,S-0213 PROMETNI davek in delovna organzacija. Izd. »Združenje knjigovodij Slovenije« Ljubljana, 1069, S-0214 TURK I.: Ekonomika podjetja. Podlaga za poslovno odločanje. »Cankarjeva založba« Ljubljana, 1969, S-0215 UPUTSTVO za uvoz i plaćanje sirovina i drugog reprodukcijskog materijala... Beograd, 1969, S-0216
PROUČAVANJE rada. Drugo izdanje. Beograd, 1966, S-2576
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Vfackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1970
stanuje v Lokarju. Kot žerjavo-vodja je bil zaposlen v delovni enoti jeklarna vse do upokojitve. Že pred vojno je nekaj časa de-
lal v tem podjetju kot delaveo v ekspeditu. Redno pa se je zaposlil v Železarni Štore — oktobra 1945 in bil razporejen v obrat jeklarne, kjer je delal do 23. 1. 1970, ko je bil invalidsko upokojen.
ŠUSTER Ivan, rojen 29. 8. 1919 v Pečovniku, sedaj stanujoč v Štorah. Leta 1935 se je zaposlil pri privatniku, nato je delal od leta 1939 do 1947 v Apne-niku v Celju, dne 15. 1. 1948 pa
se je zaposlil v Železarni štora in bil razporejen v delovno enoto livarno sive litine, kjer je delal kot talilec vse do 15. 1. 1970, ko je bil invalidsko upokojen.
NOGOMET
(Nadaljevanje s 7. strani)
III.	kolo
Osankarica — Fužinar Velenje — Celulozar Peca — Šmartno Dokležovje — Kovinar Steklar — Papirničar Sever — Branik
IV.	kolo
Sever — Osankarica Branik — Steklar Papirničar — Dokležovje Kovinar — Peca Šmartno — Velenje Celulozar — Fužinar
V.	kolo
Osankarica — Celulozar Fužinar — Šmartno Velenje — Kovinar Peca — Papirničar Dokležovje — Branik Steklar — Sever
NOVITETE V STROKOVNI KNJIŽNICI