7 1 Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzomši nedelj in praznikov. £ A List Slovenski delavcev v c>4meriki. The first SIotmdc Daily* in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. VELEFOH PISARNE: 127® RECTO*. Entered m Second-CUm Matter. September 21 1»03. at th» P«n Ofliee a* 1f«w York, N. T. nnder the Act of Consrees of Mfcrcb 3. 187V. TELEFON PISARNE: 1*71 1BCTOB. NO. 66. — ŠTEV. 66. NEW TORE, WEDNESDAY, HAECH 20, 1907. — V SREDO, 20. SUŠCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Iz delavskih krogov. Razni štrajki. DELAVCI H ARRIMANO VIH ŽELEZNIC NAMERAVAJO ŠTRAJKATI. Ladjedelnico v Loraine O., so zaprli Delavci Republic Iron & Steel ^ Company v East Chicagu štrajkajo. NA ZAPADU. Činelami, O., 20. marca. Tukaj se zatrjuje, da so člani unije ketlarjev in ladjedeleev sklenili vprizoriti štrajk, v kolikor so uslužbeni pri Harrimanovih železnicah. S štrajkom pridno morda že jutri. Njim se bodo pridružili baje tudi tovariši na Chi-cas«o & Alton železnici. Toraine, O., 20. marca. Vse delavnice American Shipbuilding Co. v tukajšnjem mestu so včeraj zaprli, ker štrajka sedaj 1800 delavcev. Hammond. O., 20. marca. Vseh 1200 delavce t Republic Iron & Steel Company je pričelo štrajkati. Oni zahtevajo, da se jim poviša plača od $1.75 na $2.00 na dan. Njim se bodo pridružili tudi delavci Interstate Co. in Inland Steel Co. Seattle, Wash., 20. marca. Petindvajset stavbenikov je odslovilo svoje delavce, ker nočejo odstopiti od unije, ktera vedno več zahteva. tega je 2000 delavcev zgubilo zaslužek. — Butte, Mont., 2ft. marca. Promet tukajšnje ulične železnice je ustavljen radi štrajka delavcev, uslužbenih na progi. MARVINOVEGA DEČKA SO NAŠLI? Oče je govoril ž njim po telefonu. Dover, Del., 10. marca. Dr. Horace Marvin je včeraj zvečer po telefonu govoril s svojim ukradenim sinom, ki je sedaj v Erie, Pa. Spočetka je mislil zdravnik, da se mu kodo norčuje, kasneje je pa izjavil, da je prepričan, da je bila vest zanesljiva. Dr. Marvin je sedel v lobbvju hotela Richardsona, ko je bil pozvan k telefonu. V svoje začudenje je tu sjKiznal glas svojega štiriletnega sinka. V vzrujanosti mu je padel telefon iz rok in ko je zopet skušal govoriti. jn bila zveza z mestom Frie v Pennsvlvaniji, kjer je njegov sin, že pretrgana. Ves ves^I in skoraj nezaveden je prišel oče v glavni stan detektivov, kjer je o tem sporočil detektivom, kjer je v svoje še večje začudenje zvedel, da detektivi v Erie, Pa. zasledujejo in slede nekemu možu. ki je iz Erie že odpotoval in da je vsaki ča-> pričakovati njegovo aretaccijo. »trka s< našli zapuščenega >red hišo nekoga zdravnika v Erie, ra zdravnik je potem pozval dr.Mar-'5na na telefon. Podrobnosti še niso mane. IZREDNA VROČINA V OKLAHOMA V Guthrie, Okla., kaže toplomer 102 stopinji nad ničlo. Guthrie. Oko.. 20. marca. Tukaj je nastala nenadoma grozna vročina in včeraj popoludne je kazal toplomer v senci 102 stopinji nad ničlo. V Oklahoma City je kazal 07 in v Thomasu 90 stopinj nad ničlo. MORNARJI V NEVARNOSTL Rešilno možtvo pripravljeno. Eastport, N. Y., 20. marca. Jak isto6ni veter, kteri je nastal včeraj popoludne, je napravil tako visoke valove oib tukajšnjem obrežju, da se je bati za možtvo tovornega parnika Ocwanburxv frteri je obstal na pe-ščoninah 10 milj iztočno od Fire Aland*. Vlažni parniki, kteri ao pri-■ morali vsled viharja in oo odpluti v Study Povodnji ob reki Ohio in pritokih. V SEVERNEM DELU SE VIŠINA VODE NE SPREMINJA, V JUŽNEM PA NARAŠČA V Washington county ju, Ohio, znaša škoda jeden milijon do1 ar j ev. V WEST VIRGINTJI. -o- "Washington, 19. marca. Vremenski urad objavlja sledeči buletin z ozirom na povodenj ob Ohio: "Pri Cincinnatiju postala je reka Ohio sedaj štacijonarna. Pri Louisville znaša višina 35 čevljev in je od nedelje naprej narastla za 1.3 čevelj Evamsville in Mount Vernon imata pričakovati naraščanje. Paducah 40 čevljev, Cairo 45 in 46 v petek in Memphis. Tenn., 36 in 37 čevijev od 26. do»28. marca. Položaj zamore j*>stati zopet rešeni ker 'bode še par dni deževalo.'' Columbus, Ohio, 19. marca. Go-verner Harris je izdal oiklic na pomoč •prebivalstvu, ktero je vsled povodnji zgubilo vse, kar je imelo. Danes so od tu poslali v dolino Hooking dva va^ma živil in ob eke. Tretji vagon Wle kma o sledil. Samo v Washington Count v ju je povodenj napravila nad jeden milijon dolarjev škode. Čistilnica '{»etrolja Sterling je popolnoma razdejana. Voda je odplavila ■pohištvo in petrol je. Evan s vi! le, Ind., 10. marca. Reka Ohio je tu več nego za jeden čevelj narastla. Vse nižine so pod vodo. Mnogo parnikov je preneha o s prometom. Parkersburg. W. Va., 10. marca. Na Baltimore and Ohio železnici so včeraj zopet pričeli voziti vlaki proti zapadu. Reka je tukaj padla za 8 čevljev. A LA ENRICO CARUSO. Nove "Carusiade" v Centralnem parku v New Yorku. Policaj Cain, kteri je radi aretacije operneea pevca Caruso postal v Ameriki in v Evropi slaven, še vedno čuva nedolžnost pred paviljonom opic v Centralnem parku in on še vedno razloči nedolžne gledalce opic od njihovih posnemaleev. Včeraj je Cain aretoval George Leonisa in Štefana Braecia. ker sta nadlegovala ženske, ki so gledale o-piee. Jetnika je stavil sodnik pod 300 dolarjev jamščine. ŽELI $5000. Miss Florence Stein bi si s tem rada zakrpala počeno srce. Lepa, baš 21 let stara Miss Florence Stein, 168 — 2. ulica v Pas-saicu, N. J., je tožila prodajalca špi-rituoz Jakoba Becka v Hobokenu na plačilo $5000 odškodnine, ker se ni ž njo oženil, dasiravno jej je to obljubil. Ona trdi, da jej je podaril u-hane vredne $350, ktere jej je pa kasneje zopet vzel pod pretvezo, da jej bode kupil druge. Od onega časa naprej ga ni več videla, dasiravno je že določen dan poroke. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.45 ............ 100 kron. £a % 40.80 ............ 200 kron, ta $ 203.60 ............ 1000 kron, za 11017.50 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« Urez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. Co 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do |25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registrevanem pismu, večje raeske po Domestic Postal Money Order aH pa New Tork Bank Draft FRANK SAKSER 00./ Iti Greenwich Street, New Task a*s. mt, nisi sini, o Južne republike. Osveta vojaštva. NICARAGUAJSKI GENERALI SO PREPUSTILI VZETA MESTA VOJAKOM V PLENITEV. Pri vjetih nicaraguajskih vojakih so našlj tozadevne proklamacije. CASTRO ZOPET V C ABACAS. Puerto Cortez, Honduras, 20. marca. Srednjeameriška vojna je dobila potom proklamacij, ktere so našli pri vjetih nicaraguajskih vojakih, povsem drugačen pomen. Ta proklamacij a obljubuje nicaraguajskim vojakom, kteri so večinoma Indijanci, da bodo smeli pleniti po vseh osvojenih hondurskih mestih, kakor tudi po o-nih v Salvadorju. Proklamacija po-menja dejansko napoved vojne republiki Salvador, ker je iz nje razvidno, da se Nicaragua bojuje iz osvete. Tamkaj živeči državljani, kteri so najbogatejši, bodo imeli pri plenit vi največjo škodo. Oni se še spominjajo na plenitev mesta Choluteca, ko so vojaki in 200 žensk oplenili vsako posamezno hišo. Proklamacija se glasi: "Plačilo za naše junaštvo dobimo, ko pridemo na sovražno ozemlje, s tem, da bodemo onim, kteri so napadli naša mesta, oplenili njihova mesta v Honduras in Salvadorju." Proklamacija je izdana v San Pedru, Sula, 12. marca. Washington, 20. marca. Državnemu oddelku se poroča, da prete nica-raguajske vojne ladije vsemu severnemu obrežju republike Honduras. Iz Ceibas se poroča, da vlada tam velika vzrujanost. Jednake vesti prihajajo tudi iz drugih krajev Hondurasa. Mesto Trujillo je sedaj v rokah hondurskih ustašev, kteri operirajo zajedno z nicaraguajsko vojsko. Mobile, Ala., 20. marca. Parnik Mereator je prinesel iz _'*jerto Cortez vesti, da je honciurska vlada prisilila vse za vojno sposobne moške vstopiti" v vojsko. Tudi ženske pomagajo sedaj pri gradnji utrdb v Puerto Cortez, kjer se boje napada nicara-guajske mornarice. Tegucigalpa, Honduras, 10. marca. Vlada republike Guatemala je odklonila prošnjo hondurskih ustašev, ki so želeli prekoračiti guatemalsko mejo v svrho napada na Honduras. Washington. 19. marea. Topničar-ka Princeton od Zjed. držav je dospela v Corinto, Nicaragua, in topni-čarka Paducah v Puerto Limon, Costa Rica. New Orleans, La., 19. marca. Poštni parnik Harry T. Inge dospel je semkaj iz Puerto Cortez, Honduras. Mornarji javljajo, da je hondurska topničarka Olympia s 500 vojaki od-plula proti mestu Trujillo, ktero so zasedli NicaraguajcL Caracas, Venezuela, 19. marca. Predsednik Cipriano Castro se je vrnil v Caracas, ker je v Macuti postalo pretoplo. Predsednik je sedaj popolnoma okreval. Ko je dospel vlak v Caracas, pričakovalo ga je na tisoče ljudi in jeden polk vojakov na kolodvoru. Predsednik je brez pomoči ostavil vlak in se odpeljal med množico v svojo palačo. Za njim so se peljali njegova žena, zdravnika Re-vengo in Baldo ter ostalo spremstvo. Predsednik je bil vsled lepega sprejema vidno vesel. Njegova vožnja od kolodvora do Villa Ignacio je bila spremljana z neprestanimi ovacijami. Na pragu hiše ga je pozdravil podpredsednik Gomez, s kterim sta potem še jedno uro govorila. O kakem diplomatienem sprejemu za sedaj naravno še ne more biti govora. Durango, Mexico, 20. marca. Streha tukajšnje šole se je včeraj med podukom podrla. Osem otrok in jed-na učiteljica je ubitih, mnogo je rar njenih. Požar v AngnstL Augusta, Ga., 19. marca. V poslopju časopisa "Augusta Chronicle" je pričelo danes zjutraj goreti. Uredništvo, tiskarno, kakor tndi urada Western Union in Union City Ticket Co. je požar razdejal. Skoda znaša 100 tisoč dolarjev in as Is delotna pokrije Zamorska brutalnost. • Umor v Georgiji. V FATRMONTU JE NEK ZAMOREC NAPADEL ŽENO BIVŠEGA MAYORJA. Lopov je njo pretepel in umoril njeno dva mesece staro dete. ZAMOREC UŠEL. Cartersville, Ga.. 20. marca. Včeraj zvečer je nek zamorec napadel ženo bivšega mayor j a v Fairmontu, Mrs. J. Tolbertovo, in umoril njeno jedva dva meseca staro dete. Zamorec je prišel neopaženo v hišo, ko je bila Tolbertova sama doma. Lopov jej je takoj zapreti! s smrtjo, alko mu ne da $50. Ko mu denarja ni hotela dati, nastal je med njima boj, med kterim je zamorec preganjal ženo iz jedne sobe v drugo, dokler se jej končno ni posrečilo priti na prosto in bežati v bližnjo proda-jaLnico njenega moža. Ko se je vrnila % možem in drugimi ljudmi, so našli na tleh truplo njenega otroka, ktere-mu je napadalec odrezal glavo. Zamorec je zginol. Z zasledovanjem so t-akoj pričeli in ga bodo kmalo yjeli. V tem slučaju je 'linčanje neizogibno. Klanje čifutov v Moldavi na Rumunskem. PREGANJANJE ČEFUTSKTTT IZKORIŠČEVALCEV NA BU-MUNSKEM SE RAZŠIRJA V Botosani so domačini požgali vse židovske hiše. PLENITVE. Črno ved, Bukovima, 20. marca. Avstrijska obmejna policija poroča iz Ickanija in Suša ve, da se preganjanje čifutov na R-umiunskem vedno bolj razširja. Sedaj so domačini na padli tudi čifute v Burduženi, kterim so uničili vse. kar imeli. Čifuti so bežali preko bukoviinske meje. Do-sedaj jih je prekoračilo mejo kacih 2000, večinoma ženske in otroci. Tudi v Botosani (Potočani) so se nemiri obnovili. Tamikaj so domačini požga i vse čiuftiske hiše in sedaj je vs ed tega vse mesto v ognju. Dunajski čifuti skušajo skrbeti za be-gnine. Avstrijski minister inostranih del je dovolil, da se. da čifutom, ki pribe 'že v Bukovino, streha in jed. Buikarešt, Rumunska, 20. marca. — Protieifutski izgredi v Moldavi se hitro množe. Posebno v Potočanih so čifuti dosti prestali. Vlada .je poslala tjekaj vojaštvo. Čifuti so tamkaj umorili 4 kmete in ranili 2 voja ka. Vlada bode pozvala sedaj rezerviste za 14 dni pod zastave. Kmetje se pripravljajo sedaj na napad na Fassy. Sedaj se je pričeto tudi med dijaki proticifutsko gibanje in tudi v Bukareštu se je bati nemirov. Dunaj, 20. marca. Iz Bukarešta se brzojav.ja, da je ministersfci pred sednik Cantaeuzene vprašal prefekta mesta Vaseseu. čemu ne skrbi za mir. Prefekt mu je odgovoril, da ni ni jeden Rmnunec v nevarnosti; kar se pa tiče čifutov, pa on ne da jednega kristjana za milijon čifutov. Ko mu je minister pojasnil, da taka izjava ni ugodna za njegov urad, mu je prefekt naznanil, da ne 'bode resigniral, da je pa pripravljen na odslužitev, ktera mu bode le koristila. V Goldfieidu, Nev., vlada mir. Goldueld, Nev., 19. maroa. Po vsem okraju Goldfiejd patrulira sedaj policija dan in noč, da prepreči eventualne nemire, kteri zamorejo nastati vsled prizadevanja državljanov, unijo Industrial Workers of the World pregnati iz tukajšnjega dela države. Vse prodajalnice, ktere so v petek zaprli, so ssdsj zopet odprte. Mnogo delavcev je imsnovano nnijo ie ustavilo, slasti pa radarji dnOb XWr Vi Vesti iz Rusije. Ruska ustava. STOLYFIN JE PREČIT AL GOSU-DARSTVENI DUMI VLA-DIN PROGRAM Prve točke določajo svobodo govora, tiska in vere. DEBATA. Pefcrograd, 20. marca. Ministerski predsednik Stolyjpin je včeraj popolu-dne prečital poslancem gosudarstve-ne dume vladin program, kterega so kasneje prečitali budi v gorenjej zbornici. Stolypin je najpreje zagovarjal postopanje vlade, ktera je izdala začasne zakone po volji carja in je potem naštel posamezne točke vladine-ga programa: . Svoboda govora in tiska; svoboda veroizpo vesti; osobna svoboda na bazi dnizih držav; uvedba jednolefcnega vojnega prava taa mesto tmmozib izjemnih zakonov ; lokalna samouprava; reforma zemstev; odgovornost uradnikov; agrarne reforme; odprava svobodnega uvoza v Vladivostok; dogotJovitev tramssibirske železnice na rusikem ozemlju; ljudska vzgoja. Program so vsi člani dume molče poskušali in nihče ni Stolypina prekinil. Ko je končal, so mu konservativci navdušeno ploskali. Potem je kot prvi govoril socijalni demokrat Zeretelj, kteri je naravno napadeft vlado in pri tem je prišlo do prepira med levieo in desnico. Zeretelj je zahteval, da se sprejme resolucija^, vsled ktere naj se vlada pozove na odgovornost, ker se ni ravnala po carjevem manifestu z 30. oktobra 1905 in napolnila ječe s političnimi jetniki ter ustanovila vojna sodišča, ker je čuvala birokrate itd. Za Zereteljem je govoril ustavni demofkrat knez Do'gorukov, ki je predlagal, naj zbornica preide k dnevnemu redu. Pri tem so ga" podpirali poslanci de avske stranke in Poljaki, nakar se je pričela splošna debata. Govorniki so bili večinoma konservativci in socijalni demokrat je. do čim se druge stranke niso udeležile debate. Stolypin je končno pozval zbornico, naj se omeji na pošteno kri-tikot. da pa vlada revolucijonamih napadov ne bode trpela. Reso.ucija ustavnih demokratov je bila sprejeta. PRIČETEK Z DELOM V PITTS-BUBGU IN OKOLICI. Konec vsled povodnji nastalega praznovanja. \ Pittsburg, Pa., 18. marea. Pittsburg si je po zadnjej povodnji končno vendarle oddahnil in danes so v večini tovarn ob reki Allegheny in Monongahela zopet pričeli z delom. Že včeraj je dobilo kacih 300,000 delavcev naznanilo, naj se danes javijo v tovarnah in-delavnicah. Ker je moralo nad 10,000 ljudi radi povodnji ostaviti svoje hiše, so v Aleghenyju organizovali pomožni fond. Pomoč prihaja semkaj tudi iz drugih mest, zlasti pa iz Philadelphi-je in New Yorka. LINČANJE ŽENSKE V ARKAN SASU. Zaprti zamorki so oprostili in ju potem ustrelili. Stamps, Ark., 20. marea. Dve zamorki sta napadli belo EUo Rho-tonovo, njeno hčer in sina Mizo tukajšnjega mesta* ktere sta pretepli. Rhotonova js ranjena.' Zamorki so' potem zaprli v neko šolo. Po osK js pa Iz Avstro-Ogrske. Fran Josipov dogodek. KO SE JE FRAN JOSIP VOZIL NA SPBEHOD, SO PADLI NJEGOVI KONJL Kneza Oto Windischgraetza' so operirali; zopet c. in kr. bolezen v ušesih. CIGANOVA ŽENA. Dunaj, 20. marca. Cesar Fran Josip se je včeraj peljal na sprehod. Pri tem so pa konji njegove ekvipaže spodleteli in padli. Ker se je kočija nepričakovano ustavila, se je cesar naravno zelo prestrašil, vendar je pa šel iz kočije in potem peš naprej. Knez Oton "Windischgraetz, mož cesarjeve unukinje, nadvojvodinje Elizabete Marije, ima tudi bolezen v ušesih in so ga ravnokar operirali. Nedavno je dobil tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand bolezen v " ušesih". Za pomiloščenje maloru^kih dijakov v Lvovu, Galicija, je šel metro-polit grof Szeptycki posredovat k cesarju na Dunaj. Vseslovanski sokolski shod v Pragi je baje obljubil obiskati angležki kralj Edward, ako pride poleti v Marijine vari na Češkem. Okrožno sodišče v Banjaluki v Bosni je obsodilo na smrt kmetico Janjo Stojakovič, ki je zadavila svojo taščo. — Avstrijski L'.oyd dobi do jeseni 2 velika nova parnika, 'ki bodeta veljala 10 milijonov kron. Oedenburg, Ogrska, 20. marca. Cigan Rudi Nyary in grofica Viljelmi-na Festetič, ktera sta se nedavno zaročila, sta se sedaj poročila. Poroka je bila sijajna. Ubegli jetniki Iz zapora countyja v Americusu, Ga., je zopet ušlo pet jetnikov. Do sedaj je ušlo vsega skupaj 17 jetnikov, med temi tudi jeden morilec. Dober lov. Ribiška jadranka Monitor, ktera je štiri tedne ribarila na velikih pešče-ninah pri New Foundlandu, se je vrnila v Gloucester, Mass., s 40,000 funti rib. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Finland IS. marca iz Antwerpena (že poročano) s 1460 potniki. Kronprinz Wilhelm 19. marea iz Bremena. Statendam 19. marca iz Rotterdama s 1772 potniki Dospeti imajo: Turkestan iz Hamburga. Californie iz Havre. Bosnia iz Hamburga. Main iz Bremena. Bovic iz Liverpoola. Koenigin Louise iz Genove. Oceanic iz Liverpoola. Tropic iz Hamburga*. Pennsylvania iz Hamburga. Sofia Hohenberg iz Trsta. La Provence iz Havre. Phi.adelphia iz Southanaptona. Btruria iz Liverpoola. Campania iz Neapolja. Wuerziburg iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm de^r Grosse iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Cretic iz Genove. Georgic iz liverpoola. Californie iz Havre. OdptaH ss: Majestic 20. marca v Liverpool. Nieuw Amsterdam 20. marea v Rotterdam. Razne novosti iz inozemstva. NOVA DANSKA ŠOLSKA LADI-JA V KODANJU SE JE PREVRNILA; DESET RA-NJENIH. Bivši ruski minister inostranih del, Lamsdorf, umrl. SIAMSKI KRALJ NA RIVIERI. Raznoterosti Kodanj, Danska. 19. marea. Danska šolska ladija Viking, ktera še ni dodelana, se je danes dopoludne med viharjem prevrnila. Na njej je bilo 400 delavcev, kteri so se vsi rešili; 10 je bilo ranjenih. San Remo, 20. marca. Bivši ruski s ministerski predsednik grof Lamsdorf je včeraj zvečer ob 11:15 umrl. Pri njem je bil njegov nečak. Pokojnik je umrl za vodenico. (Vlademir Nikolajevič grof Lamsdorf je bil rojen 1. 1845. Vzgojen je bil v Aleksandrovem liceju v Petro-gradu in 1. 1866 je nastopil državno službo. Leta 1878 je spremljal kneza Gorčakova k berolinskemu kongresu in kasneje se je udeležil sestankov diplomatov v Alexandrovem, Gdansku, Skierniewicah in Kromerizu. Minister je postal 1901.) Genova, 20. marca. Siamski kralj Chulalongkoru I. pride danes v San Remo. Tam je najel Noblovo vilo, ki jo bode potreboval vso, kajti seboj dovede tudi 12 žen in potrebne evnuhe. — Hamburg, 19. marca. Semkaj so iz Anglije importirali 1800 skabov, da nadomestijo štrajkujoee pobrežne delavce'. Z Angleži pa lastniki parnikov ne opravijo mnogo, kajti tndi slednji zahtevajo večjo plačo in štrajkajo. Včeraj so se med seboj stepli in vsa obrežna policija je morala nastopiti, predno je napravila red. V bolnico so prepeljali 17 težko ranjenih Angležev; 167 Angležev neče več delati in zahtevajo, da se jih pošlje domov. Harbin, Mandžur, 20. marca. Nek potniški vlak je na priti pri postaji Tunushiche zavozil v tovorni vlak. Sedemnajst osob je bilo ubitih in 35 ranjenih. Bruselj, Belgija, 20. marca. Kralja Leopolda, ki se mudi sedaj na Rivieri, je zadela pred par dnevi kap in je ležal dalj časa nezavesten. Kralj Leopold je star 72 let in je zelo dvomljivo, bode li še kedaj okreval. Bukarešt, Rumunska, 19. marca. V severnem delu Moldave so kmetski nemiri proti čifutom še vedno na dnevnem redu. Sedaj so klali čifute v Potočanu. Vlada je poslala tjekaj vojaštvo. V Potočanu je 32,000 prebivalcev; polovica prebivalstva so čifuti. — Sofija, Bolgarska, 20. marca. Policija. ki preiskuje umor ministerske ga predsednika Petkova, je zasledila anarhistično organizacijo. Par anarhistov so zaprli, toda jetniki niso imeli kaj opraviti z umorom Petkova. Amerika 2L marea v Hamburg. La Toarame 2L maroa v Havre. St. Lomi 23. marea v Southampton. 23. marea v Liverpool. 3. marea v Antverpen. 23. mm v Genovo. OBRAVNAVA PROTI THAWU. Včeraj so zagovorniki zopet zasiše-vali '' zvedence''; Evelyno tudi zaslišijo. Po konferenci, ktera se je včeraj vršila med Thawovimi zagovorniki, se je sklenilo, da se morilčeva žena Evelyna še onkrat zasliši kot priča zagovorništva, da naznani ono, *kar ve o znanem, po njej podpisanem affidavit!!. Zagovorništvo upa z zaslišanjem Evelyn e odstraniti slab vtis, kterega je napravil affidavit na porotnike. T!hawovi\zagovoraiki so včeraj zopet zaslišali par "izvedencev'* o Tliawovi pameti, kteri so naravno izpovedali ugodno za obtoženca. lilo si namenjen Ž8 D Ot otrok« __ ^ ali pa imMb ter evfiatc^e v Ameriko vzeti, pili ta pojasnila m voine cene na; FRANK &BČS£K. M» Oreeairicfe SL, New York, N. Y, ker ta bodel najpoStencje in najbolje ________:__ v., V* ' v • "GLAS NARODA" LUt »l.vea.kih delavcev v Ameriki. Izdaj«, slovensko tiskovno društvo FRANK SAK^EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 190G. Iz leto velja list za Ameriko . . . $3.0i) " pol leta............. 1.50 la. Evropj, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " " " četrt leta...... 1. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NAHODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") 'ssued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC FUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York- Advertisement on agreement. Z a og'ase do deset vrstic se plača 30 rentov. Doni«i brez podpisa in osobnosti se le natisnejo. 1 >enar nnj se blagovoli pošiljati po \I«rey < 'rdcr. P-i spremembi kraja naročnikov rosiniG, da se nam tudi prejšnje bivali-' - iKizna*1:. da hitreje najdemo nslov-nika. Dopisom in pošiijatvam nare :ite laslov: '•Glas Naroda" t09 Greenwich Street, New York City. Telefon 127'J Rector. Pomladni viharji. Na borzi za varnostne listine in delniee opažati je že par terlnnv ostro likvidacijo. To se pravi: količina v prodajo ponujenih vrednostnih listin je večja. neiro povpraševanje. To je bi o vzrok, da cene neprestano padajo. Vsled tejra se hočejo lastniki tacih delnic znebili in to je dovedlo tekom zadnjih dni j skoraj do panike. To zopet ]x>menja, da hočejo ljudje v strahu, da pri delnicah še več ne izprube, slednje "za vsako ceno" prodati. Velekapita.isti trdijo, da je panilka nastala vsled "ekstrerone agitacije proti železnicam" in da je borza še vedno nestanovitna vsled tega, ker se ne ve, kako se bode ta agitacija še razvila. Vendar pa zamoremo biti prepričani, da agitacija proti železnicam ni provzročila panike, temveč bas železnice same, ktere so tako pomanjkljivo upravljane, da se je vsled toa za narodno pravo v ikatoliški cerkvi. Ker kruti centralistični princip cerkveni me mara, da bi se posamnim narodom dali posebni privilegiji, da bi se jim priznala pravica uporabe njihovega jezika v cerkvi, se mora ta borba naravno voditi v skrajnih svojih konsekvencah proti sami esen 1SHUJ1U au-u^v" . ---J.----- ciji klerikal iznia, proti temeljem, na note i (tajati aivulende na vse del-Jklerih sloni absohitistiška papežka kterih nice. Kaj tacega sedaj ne bode več ,yb~ast mogiH-e in ker bodo železnice še na drug način j>od nadzorstvom, je po-vsem naravno, da se hoče vsakdo pomnoženih" delnic znebiti. To je vzrok j»a.iiikl žeeznlšlklh In drugih milijonarjev. Prebivalstvo*, oziroma masa se tej panike {x> pravici veseli, ker ona po-menjr odpor proti vladi oligarhije In njenej nenasitnosti. Sv. Birokracij. Neki vseuči Lščni profesor v Parizu je hotel v svojem laboratoriju opa-zora i življenje Ungristov. Ker pa živijo te živaliee samo v morju, potreboval je morske vode. Navadni človeški razum bi mislil, da je naj-ložja stvar na sve*u. zajeti si iz morja nekaj Ilirov vide. Temu pa ni tako. Morska vi*la je slana, iz nje se pridobiva sol, ki je državni m«mopo.. Profesor je rr*>ra/ napisati na finančno ministentvo prošnjo za dovoljenje, da si zajme li zvedo vati, oenm potrebuje ta prek. Lcani profesor morsko vod«>. Čei mnopro mesecev je vendar prispela profesorju prošnja ugodno -esen^ seveda s pogojem, da upošteva vse mogoče kazenske določbe. profesor po mno-nestTpnega čakanj^ za tono vode, seveda očenem kraja is ob do- Glagolica je izvrstno sredstvo, & kterim se lalifko narodu od-pro oči, kaj je Rim in kakšno "ljubezen" on čuti napram narodom. Zato se pojavljajo, kadar pride na površje vprašanje glagolice, ki še vedno ni docela rešeno, vedno ljutejši protesti, vedno ostrejši zaključki proti Rimui. To pot je spregovoril tudi hrvatski sabor z izredno manifestacijo. Poslanec Zagorac od koalicije je inter-peliral vlado, naj ona s svojim vplivoma skuša uničite vplive baje drugih diplomaeij, ki so na delu proti temu našemu pravu. Vlada je odgovorila, da se v tem vprašanju ni zahtevalo od nje mnenje, v slučaju pa. da bi se bilo, bi se bila ona odločno izjavila na narodno pravo. Pri tem je napravil poslaoec dr. Mažuranle (pristaš stranke prava, a je najbližji naprednjafkom) značilen medklic, naj -e iz proračuna črta vsaka podpora' za katoliško cerkev, dokler se ni do- j voli slovanske bogoslužje. Nato je saibor poslal brzojavko konferenci damn a t inskib škofov v Zader, naj stopijo na branik tega narodnega: prava. j Vseuriliški dijaki so naravno šli' še nekoliko dalje. Toda to pot, to je] treba priznati, niso sazoo s smešnim raidikalizmom demonstrirali, marveč so dali v svoji ogromni večini z do- ! stojno obrazloženo resolucijo izraza svojemu mišljenju^ ki je edino opravičeno. Treba je docela prekiniti z Rimom! Ali ne morda s k-aJtiri momentanim t izstopom iz katolicizma, marveč tre-1 ba je sistematski — z novim inter-j konfesijooalnim zakonom, s kultur-' nlm probujanjem pripravljati emancipacijo od -rimskega, klerikalkama. ; Na tej skupščini so bili tudi dijaki Starčevijčancl, ki so na wniverzi v vprašanju klerikalizma istega mišlje-; nja z oapredapijakl, toda ojžhov vodja dr. Frank vodi sedaj Čisto ? " narno, klerikalno politiko. Zato se morajo tudi sedajj opravičevati klerikalcem, ki jih radi tega ostro poživljajo na red. Naši korikaici nastopajo t tem vprašanju strogo katoliško stališče: Treba se je pokoriti vsakemu papeževemu dekretu, to je cerkveno vprašanje. v kterega se ne smejo mešati lajiki. V politiki so naši klerikalci največji "radlkalei", bore se baje za VieliJko Hrvatsko, grdijo koalleijo. češ, da ni izbrisala zadnjih sledov madjarskega jezika, a -evo jih — v cerkvenih vprašanjih pa zametujejo pravico hrvatskega jezika, dasi nam neprestano govoričijo o veliki "ljubezni" Rima! * * » v Ta saibor se zdi. da res nI sposoben za pozitivno, plodonosno delo. Začela se je specijelna debata o proračunu in fjrankovci so se pri vsaki posamezni točki oglasili z daljšimi govori. Takoj začetkoma so jeli dreti svojo staro kozosrbsko vprašanje. Naši Srbi so pokazali tolilko političnega takta, da so vse svoje posebne zahteve odgodill ter sprejeli aktualno delo koalicije. Toda frankovci nimajo mira, marveč neprestano izrabljajo tio glavno svoje agitacijsko sredstvo — sou van je proti Srbom. Srbi so spretno odbili njihova "etnološka" In "antropološka" razlaganja, kakšne rase da so Srbi, a poslanec Supllo je v Izredno uspešnem govoru dokazal vso absurdnost takega teoretiziranja. Tu ;se je dotaknil tudi Bosne. Naglašal je odkrito, da bode naš g.a^ ze' o slab pri reševanju (končne osode te okupirane zemlje. Vihar protesta je izzval pri fram-koveih, ko je povdarjal, da bi vsak posten Hrvatj. če bi bilo odločeno, da Bosna izstopi Iz zveze z monarhijo, želel, naj raje pripade Srbiji, kakor tiujini. Če bi pa ostala v naši monarhiji, bi moral vsak Srb želeti, da se priklopi Hrvatski. To je bilo za frankovee velikansko "izdajaf.stvo" hrvatskega državnega prava. Oni so, je kričal dr. Frank, proti plebiscitu, da bi sam narod v oni deželi odločil, kam da hoče. Zanimivo je, da frankovci danes niti malo ne naglašajo zjedinjenja z Dalmacijo, s ktero nas veže pozitivno pravo, a ne morda samo kako zgodovinsko, marveč raje sedaj fantazirajo o Bosni, ki še ni v monarhiji, ki nima niti ustave in v kteri vladajo še tako dezolatne agrarne razmere. Toda Dalmacija je v veliki večini re-zoluc i j onaška'— ta ibi samo okrepila koalicijo. Ta izraz Supiov o Bosni je porabil v včerajšnji seji dr. Frank, da era z ozirom na to denuncira. da deluje proti kralju. Čim je to izrekel, so se pri god 111 burni prizori. Vsa koalicija se je dvignila in obsula dr. Franka s klici: denu-ncijajn-t, obreko-valec. In prišlo je skoro do pretepa: Stari (601etni) Frank je skoril na mladega dr. Lorkoviča, vodjo napredne stranke, in ga hotel klofutati. S težkim trudom se je posrečilo razločiti to dvojico. . ,, • Ta denuncijacija "proti kralju" je proračunjena spletka dr. Franka in onih. ki ž njim tajno rujejo proti nasi novi vladi. Že imenovanje te vlade se ni izvršilo dva meseca radi denun- cijacljeo "amadinastičnosti" in ffoslovainstvu" koalicije. Kakor se je z obstrukcijo hotelo onemogočiti vsako delovanje v saboru, tako se namerava sedaj s takimi gadnkni sredstvi __ z denumcijacijo "napram zgoraj doseči enak efekt. Ve se, da višji krogi radi poslušajo vohune take vrete, kako se more .potem pričakovati, da Vladajo normalne razmere med parlamentom m krono, a!ko se .na večini nahaja suim-ničenje, da deluje proti interesom dinastije in monarhije! In tako sramotno ulogo igra pn nas dr. Frank. ' Na čigavo povelje! S. K. Napoleon in cika "M". Neki angležki časnikar, kteremu gotovo ni manjkalo časa, je preiskal, v kaki zvezi je bi. veliki cesar Napoleon s črko "M". Prva velika ibitka, ki jo je dobil je .bila pri Marengo a Moreva je bila grob njegove si ave in veličine. Marija Uijza mu je Ma najvernejša družica v življenju. Vsi njegovi maršali (Massena, Marmont, Maedonald, Murat. Moncey, Mortier) in 26 divi-zijskih generalov je imelo v svojih imenih "M" za začetno črko. Prvo sovražnikovo mesto, ki ga je zmago-nosno zavzel, je bil Milan, zadnje pa Moskva. Malet je ruval proti njemu, pozneje pa 'Marmont. Njegov prvi kancelar je bil Montesquieu, njegovo zadnje 'bivališče na .Francoskem je bita trdnjava Mahnaison. V pregnanstvu -na otok sv. Helene ga je spremljal častnik Mootholon, a strežaj na otoku J€ W Marchond. Mortier je (bil njegov najizvrstnejši general', Moreau ga je izda^ a Murat je zanj umrl. Občinski vodnjak. Spisal Janko Bratina. Zares čudovita je deveta dežela in njeni prebivalci. Posebno čudovit je bil župan, stavni Janez Čimdarasa, o k tereni sem že nekaj malega pisal. On in njegova desna roka, tajnik Cigomigu, sta si stekla nevenljivih zaslug za občino in njene prebivalce. Napravila sta nalkonceh občine tablice s kitajskimi napisi, • dala sta preslikati olbčinsko pisarno, kupila sta. za 30 vinarjev peres in papirja, prepovedala pljuvati na občinsko cesto in napravila občinskemu pastirju uniformo. To so zasluge, kterih*nikakor •ni možno izbrisati iz devetodeželske zgodovine, pa naj se sovražniki še tako postavijo po robu. Proti koncu svojega županovanja se je dični Čimdarasa spomnil še na ndkaj — na občinski vodnjak. On sam ni imel svojega vodnjaka, sosedje tudi ne in daleč so morali hoditi po vodo. Mati županja je britko aboutlla to sramoto In vedno je si.lila v moža, naj vendar že enkrat skliče sejo radi vodnjaka. — Bom že, bom, odgovoril je župan Janez ter potolažil svojo boljšo polovico, češ^ da (bo kmalu dež in se kaj vode doma nalovi. Dežja je prosil župan vedno, kajti takrat so vsaj imeli vodo doma; če ga tri dni nI bilo, je že veladala pri županovih taka suša. kakor v starem testamentu, ko ni bilo dežja tri leta in šest meseeev. — Bog daj dež, Bog daj dež, to je bila županova vsakdanja molitev in namesto vsakdanji kruh je dostikrat molil "vsakdanji dež". To je videl tndi učeni Cigumigu, ki je že takrat opravljal v deveti deželi posel občinskega tajnika. Bil je zelo učen gospod in vsa usta so bila •polna njegove s.ave. Znal je vse slovenske in tudi nekaj nemških črik, latinsko pa je pri mašah odpeval, da je bilo veselje. Ta je torej opazil to veliko zadrego župana Čimdarasa in sklenil je takoj, da miu pomore po svojih močeh. — Oče župan, dejal je, — saj me poznate. Ne bojte se, preden mine leto, bomo imeli občinski vodnjak lepši, nego na Dunaju. In razveselil se je Janez ter veselo pokimal. 1— Pa sejo morava sklicati, ker drugače to ne gre. — Seveda ne, brez seje že ne. Sklicala sta sejo, povabila vseh osem starejsin, ki so se polnoštevllno zbrali drugi dan v pisarni. Mati županja je oevrla nekaj malega za gospoda tajnika, kajti vedela je, da je na glasovanju njegov glas mogočen kakor jerihonska trobenta. Posed.a so dlčnl možaki okolo mize in gledali jeden druzega. Zakaj so tu, to niso vedeli, kakor je to navada v deveti deželi. Tajnik Clgumigu se je oglasil k besedi. Župan mu je dovolil. — Vidite, možje, je menil tajnik med drugim, *—• slabi Časi so začeli na nas. Dežja je vtsako leto manje in suša pritiska. Vodnjak moramo imeti, ker sicer poginemo kakor žejni volkovi in nikdo nas ne reši. Žeja je huda reč, zato glasujte vsi za moj pred og, da napravimo občinski vodnjak, kjer bode voda za župana in tudi za vso oibčino. | Ho vršil je in vsi so prikimali. Župan je dal napraviti zapisnik, ki se hrani sedaj v pisarni pod steklom, kajti večje zasluge si še ni nikdo stekel za občino, nego župan Janez s tem čudovitim vodnjakom. Za nekaj dni so začeli delati. Vse je pridrlo skupaj od prvega starej-šlne do zadnjega srajčnlka, od matere županje pa do Frkove France, ki je takrat že fantom odpirala. Tajnik Cigumigu je imel primeren -primeren nagovor in nato so zapeli krampi in lopate, da je bilo vese.je. Vse se je pehalo^ vse delalo, zakaj žejni so bili Vvsi in potrebni dežja in vode kakor žaibe v posušeni luži. Stari možaki in stare baimice, vse se je potrudilo za blagor občine, kajti vodnjak je bila jedina njih rešitev. — Le delajmo, le delajmo, vzpodbujal je Cigumigu možake ter puhal iz svoje pipe, ki jo je bil naročil z Dunaja, kakor so pravili. Zupan Janez se je potil, da je vse kapalo od njega, a vendar ni odjeojal. Saj je (bil vodnjak v prvi vrsti njemu v koris^ saj je vede, zakaj se poti! Drugi ufočinarji so tako že po večini imeli svoje vodnjake, jedina on ga ni imel. No, zakaj je pa 'župan, če bi 'še Občinskega vodnjaka ne dal napraviti, ki 'bo»de koristil županu več nego občini T Saj je 'bil modra g.ava Janez Čimdarasa! Le škoda, da so mu tali dnevi tako kratko odločeni Vsa deveta dežela je zacvetela pod njegovo vladoj, zadišalo je povsod po makovih potieah in ocvrtih piščaracih, in davki ao -bili takrat znižani teko, da ljudstvo kaj takega Se ni pomnilo od začetka sveta. Vodnjak je bil že izkopan in dodelim, le kamen, na vrh je še manjkal. Ijn fb izo tam ni bilo takega krasnega dobiti, kakor so fcoteli devetoželci, zato pa so ga morali iskati daleč na Wfm, ki n*m ime VKmj« aedlo". Dobili ao kamnoseki primeren kamen, obdelali ga in izddlbli, kakor se spodobi Tedaj so pa nastale zadrege, pot je udaril na čelo naših možakov, ■kajti (kamen je bil vrba "hriba in kedo •naj ga spravi v dolino t — Skličimo sejo, dejal je Cigumigu, — in določimo, kaj in kako. Rečeno — storjeno. Sedli so možaki in se posvetovali. Starejšina Polhodlak je stavil sledeči predlog: "Kamen zavalimo s hriba. Gospod tajnik naj pa glavo in hrbet v luknjo vtakne, da bo skrbel, a se med potom ne zgodi kaka nesreča." In vstal je modri Cigumigu ter je dokazoval v visokih besedah, da on nikakor ni zmožen za tako opravilo; njemu to sploh ne pristoja. Za to je sposoben jedini župan Čimbarasa. On je oee vse občine, on naj tudi sedaj pokaže, da hoče vedno in vedno delovati za blagor devete dežele. Župan Janez se je zahvalil na izkazani časti, povdaril je še enkrat svoj program in izjavil, da je pripravljen storiti, kar zahteva slavni občinski svet od njega. Zašumelo je itak rat po občinski pisarni, živiork.ici so se začull in hvaležni narod, ki je čakal zunaj rešitve, je udri skozi vrata in dvignil župana na rame. Hej, to vam je bila gostija isti dan. Vse se je cedilo od iniz in potic so bili napekli za tri tedne. DrugI dan so odkorakali možaki v hrib. Spodaj v dolini so čakale ženske in otroci,, starččki ,o sedeli ob strani, kajti tudi oni so hoteli videti ta dan, potem pa radi umreti, kakor svetopisemski pro-rok. Čot in Si'ber sta nategala harmonike, ljudstvo je ukalo In se ra-dovalo, gori na grebenu pa je bil napravljen Ikamen in župan Janez se je ravno zleknil v odprtino. In tedaj so se možaki uprli in bliskoma je kamen švignil doli po bregu. Harmonike so še bolj zagrmele, ljudstvo je ukalo in upilo, kamen pa se je naenkrat z velikim ropotom ustavil v dolini. Zastonj so iskali župana — le njegove noge so 'bile bllzo. Trupto so našli raztrgano po hribu — drugi dan pa ga svečano zagrebli. Tajnik Cigumigu je zaklical županu zadnji pozdrav pod ruši — kamen pa je ostal, kjer je (bil, kajti nikdo se ga ni več upal doatakniti. Za vodnjak ni skrbel nikdo več in tako se je počasi zasul, žžupanova hiša in veiik kos de-ve»te dežele pa sta še danes brez — vode. Slovensk j katoliško podp. društvo svete Barbara Kje je JAKOB ZGONC? Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Andrew Zgonc, Box 1, Ritz, Pa. (20-23—3) p Iščem FRANA KANKAR, doma nekje od Zagorja. Dolenjsko. Potoval je letos preko Havre z mojo materjo Uršulo Ziherl ter ji odnašal kovček (kufer). Dospeli so na parnlku La Bretagne dne 5. marca na Ellis Island, kjer je mati zaostala dva dni in omenjeni je, mislič, da gredo skupaj, odpotoval s kovčefcom nekam v Pittsburg, Pa. Prosim torej njega ali druzega, da mi naznani njegov naslov in povrnem mu z veseljem vse stroške. Anthony Zlcherl, Camp 47. Ashtola, Pa. (16-21—3) WIRHET0U, Rdeči Gentleman je izšel in se dobi K zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa* za 75c. s pošto vrecL UpravniStvo "filas Naroda" 109 Greenwich St., Mew York. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor leli poskušnjo naj po Sije 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam naj bolj Se mazilo po katerem se v 6 tednik lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če m to resnica plačam vsakomu $500. Jakob Wahčič, I 229 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Naznanilo, .Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo že* Dulath, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharaboti-a, kteri T DULiUTH, MDTH. a noj ,prav blizu kolodvora. Vamk rojak je pri njemu gfckftjjp pwrtjreipn. Poiflja denar j« v staro domovino mtfcftrtj« in n*Wt**U po Maim p» ■radovaajn. Zastopa nas v vash po slihitorej^pfusite. dase ae4ivs*deU fe*®«® , v Lhuuthu tudi ne manjka *a Z]«dln]ene driav© Severn© Amerika Sedež: Forest City", Pa. • au januarja I902 v drlavi Pmnrv^wfi i -p-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAX, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest'City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. I\rAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Ohln 'izdelovalec kranjskih in nemških HARM ONIK. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80. Kje je JOSIP VENIŠNIK? Doma je iz Rečice v Savin>ki dolini. Štajersko. Njegovi stariši Ln sestre že eez tri leta ne znajo, kje je. Preje je bival v Nuekols, W. Va., in Oid-town, Md. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če kdo' ve za njegov naslov, naj ga naznani: Mary Sternat, Box 11S, Renton, Wash. (9-23—3) 1 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 131 NAJCENrJJŠI DNEVNIKI POZOR ROJAKI ! Pred nekoliko leti ustanovilo se je Slovensko-Hrvstsko zdra-višče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Tbompsona, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. Zastrupljeflje krvi - Sifilis • izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite ali pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako: Slovensko^Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, N. Y. Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 9 zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne. pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v PIRUHE gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj= vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica z 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 -7 S poštnino vred. Bratom Slovencem in Hrvatom iiMlimnjMn, da imam na prodaj »vrstna DOMAČA VINA bodisi bela aH ima. Cena j« 40c galona s posodo vred in pri naročili izpod 60 falsa računam aa posodo $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se nlaža pri sprejeme vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank StefanioH, ponitoJk Tlno(n487. S. H«. 7, Box tt, Frano, 0*L K 7 Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADN.KJ: Predsednik: MTHAEL SUNI C, 421 itb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. h 57. H rad dock, P*. Olavni tajnik: JURIJ L. BROŽTČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L IYAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KEEŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry- St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, IIL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni tdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in drucre listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatvc naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tndi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh. Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PRISTOPILI. K društvu 4. Josip Dekleva 1 cert. 6595*, Alojzij Kompare 1S80 cert. 0596. Fran Smerdel 1883 cert. 6597» Ivan Smer^el 18S2 cert. G598. Y-i v II. razreda. Društvo šteje 71 e-.anov. K društvu Marija Zvezda št. 32 v B ack Diamondu, Wall., 2. marca: Alojzij Kernc 1882 cert. 6599, Biaž Felician 1868 cert. 6G00. Oba v I. razredu. Društvo šteje SO udov. K društvu Srca Jezusa št. 2 v Ely. Minn., 2. marca: Marko Sejato-vič cert. 6601. Gregor Čampa cert. 6602, Fran Golob cert. 6603. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 178 udov. K društvu S<>kol št. 38 v Fueblu». Colo.. Ivan Gregorič 1S85 cert. 6604 I. razred. Društvo šle je 43 -udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R33M9ST1 KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 5. marca se je od-peljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 12 Slovencev, 37 Dal-matincev in 350 Macedoncev. Dognana identiteta. V Zemunu so prijeli nekega neznanega človeka, ki je imel več. na različna imena se gla-sečih izkazov in večjo svoto denarja. Njegova slika je bila razstavljena tu-ni na osrednji policijski stražnici na policijskih oglasih. Sedaj se je dognalo, da je aretovanec samski delavec Tomaž Križman, rodom iz Ime-nja pri Moravčah. Desetletnica. Na ljubljanskem magistratu praznuje neki praktikant že desetletnico svojega praktikanstva s 40 forinti na mesec in borno dokladi-co. Nedavno je župan praznoval desetletnico, odkar vieče bogato plačo, praktikant pa desetletnico, odkar mora stradati. Župan je temu prakti-kantu ob tej njegovej desetletnici naložil službo protokolista, pri kteri mora ob isti plači vsak dan po štiri ure čez uradni čas delati. Otrok zgorel je na Toplici. Stariši so pustili male otroke same doma. Eilen izmed njih je dobil žveplenko, jo užgal in zažgal malemu bratcu o-bleko. Ker ni bilo nikogar, da bi pogasil ogenj, se je otrok opekel lako, da je kmalu nato umrl. PRIMORSKE NOVICE. Napad ali poskusen samomor? Dne 4. marca zjutraj ob 6. uri našli so pri soškem mostu Južne železnice med Gorico in Podgoro težko ranjenega Andreja Pavletiča. Prepeljali so tra v bolnišnico, kjer še živi. Eni trde, da se je ustrelil sam. Res so pri njem našli še eno patrono. Drugi pa trde, da so jra napadli Podgorci ter mu potem utaknili v žep patrono, da premotijo oblasti. Opolnoči prejšnjega dne je odšel od svoje neveste, ki jo ima v Pod gori. Čudna bolezen. Iz Sežane poročajo: Pismonoša Albin Sonc je šel dne 28. februarja zdrav in vesel k počitku, ali lobro uro pozneje ga je vzdramilo grozno trpljenje. Lev« roka je bila hudo oteeena in otok je nadaljeval tako, da so je bilo bati, da roka ppči, srednji prst se je odprl. Tudi po vsem životu trpi Sonc grozne muke in strašansko vročino. Slabosti mu prihajajo pogostoma. Tatvini. Dne 18. avgusta 1906 bil je tvrdfci Avgust Raskovič v Trstu ukraden sveženj kož, vreden 1415 22. septembra pa drug sveženj, vreden 1798 K. Prve tatvine so bili ob-dolženi bratje Ameel, Ivan in Blaž Dovier, druge pa ti trije in Ignacij Rebul ter Nikolaj Gazzoni. Nedavno >o stali zato pred tržaškimi porotniki in so bili vsi obtoženci oproščeni razen Ivana Dovierja, ki je dobil 18 mesecev. Svoje uho je snedel. Na rešilno postajo poli ambulance v Trstu po privedli nedavno ponoči pijanega delavca. ki se je pretepal in. mu je v pre-; tepu nasprotnik skoraj odrezal uho, ki se je nekoliko še držalo glave. Ker je zdravnik videl, da se uho ne da prišiti, odrezal mu je je proč. Ko je pijanec videl svoje uho v zdravnikovi roki, zgrabil je je, zmašil v usta in pojedel, akoravno se je zdravnik na vso moč trudil, da bi je spravil iz njega. Kanibala so oddali v bolnico. Schoenbergerica pristojna v Gorico. Tista Schoenbergerica, ki je igrala na Ogrskem kakor znano veliko škandalozno ulogo, je pristojna v Gorico, kakor je dognala policija, ki jo bo poslala po odgonu v Gorico, ako se povrne na Ogrsko. Čudna najdba krasne podzemeljske jame. Nedolgo temu se je podal trgovec A. Paškulin v Nabrežini v bližnjo okolico na lov. Prišedši na grič, ki leži nad Nabrežino, je opazil naenkrat močen dim, ki se je vsako tolikokrat pokadil v njegovi bližini izpod snega. Pričel je kopati sneg — a posebne sledi ni mogel najti. Podal se je nato v vas in povedal o čudnem slučaju. Na lice mesta se je podala večja družba, in ker dim ni nehal, so pričeli kopati. A niso kopali dolgo, ko se je odprla pod skalo velika odprtina in iz nje vhod v podzemeljsko jamo. A prišedšim po vrvi v jamo, odprl se je obiskovalcem čaroben pogled na krasno kapniško jamo. Hodili so nad eno uro v jami a vendar jim ni bilo mogoče vsega pregledati, ker niso imeli v to potrebnih priprav. Ker leži jama na občinskem svetu, je -lalo županstvo v Nabrežini jamo takoj zapreti in ie obvestilo o tem ter se obrnilo do tržaške podružnice "SI-plan. društva", da jamo preišče. ŠTAJERSKE NOVICE. Samomor. V Podovi se je obesil posestnik Žumer, V Bregu pri Ptuju je umrl posestnik Jož. Pogabschnik. Bil je 'straanm •leutseh", kakor že ime kiaže. Umrl je v Mariboru dne 2. marca 90Ietni upokojeni nadučitelj iz Kam-, nice Jožef Schatz. Goljuf. Prodajalca kostanja Matija Majhna je v Mariboru njegov tisi užbenec Jurij Tr&mpuš ogoljufal za! TOO K in pobegnil. Najbrž ^jo je pobral domov. Na čelu ima brazgotino in je srednje postave, črnih oči in rjavih las. Vlomilec Smolef, ki je ušel is gra- škega garnizijskega zapora, je ujet v Mariboru.. Neki domobranec, ki je bil ž njimi zaprt v Gradcu, ga je spoznal in ovadil policiji. Najprej so ga oddali domobranski vojašnici. Ko ga je tam častnik začel izpraševati, je na vsako vprašanje odgovoril: "To vas nič ne briga". Sedaj je zopet v mariborskem garnizijskem zaporu. Obnaša se jako renitentno, tako da so ga že hoteli vkleniti v verige, pa se ne pusti. Začel je jest omet v ječi, ker misli, da bo postal bolan in prišel v bolnišnico, odkoder mu bo mogoče uiti. Smoleg je izučen stavec in jako inteligenten. KOROŠKE NOVICE. Samomor domobranca. Dne 3. marca popoludne se je ustrelil v domobranski vojašnici v Celovcu domobranski pešee Vršovnik, doma iz Radovljice. Zadel se je v srce ter je bil takoj mrtev. Vzrok je baje zopet nesrečna ljubezen, ker drugega vzroka nobeden ne ve. HRVATSKE NOVICE. Mater je ubil v Preseki na Hrvatskem Štefan Hasan, ki jo je v prepiru udaril s sekirnimi ušesi po glavL Eksplozija glavnika na glavi. Šestletna Katica Ljubic v Stupniku na Hrvatskem se je grela pri vroči peči, v laseh je pa imela glavnik iz celuloida. Vsled toplote se je glavnik razle-tel, da je dekle dobilo razen opeklin tudi pretres možgan in 36 ur ležalo v nezavesti. Ukradeni nakit grofice Lippe. V Reki so prijeli slugo grofa Alfreda Lippe, Ivana Stadler in njegovega sokrivca Štefana Koglovicsa, ker sta ukradla skupno grofici Lippe nakit, vreden 20,000 K. BALKANSKE NOVICE. Ženska obsojena na vešala. Iz Bali j al u k c poročajo, da je ondotno sodišče kmetico Janjo Stojakovie radi zavratnega umora obsodila na smrt. Razmere v Bolgariji. Vseueiliščni senat je sklenil ustaviti vsa predavanja, ker naučni minister ni sistiral svojega predloga glede na reformo univerze. Temu se je pridružil le en del dijaštva, drugi je dotično naznanilo senata prečrtal in zraven zapisal : Nočemo nobene politike. Vlada hoče ta upor profesorjev z vso silo zatreti. Proti rektorju in profesorjem se bo uvedla disciplinarna preiskava. Avstro-Ogrska in balkanske države. Nek srbski politik je v pogovoru z dopisnikom "Czasa" v Krakovu dejal: "Ako bi v politiki veljala kaj hvaležnost, moral bi že stati v Belem-gradu in drugih slovanskih državah spomenik grofa Goluchowskega. Pomislite samo, da bi te teritorijalne u-godnosti k Srbiji in k Balkanu bila uživala ves čas Nemčija mesto Av-stro-Ogrske. Ne bilo bi morda enega samega industrijalnega izdelka, kte-rega si Balkan mora uvažati iz tujine, na kterem bi ne stal znani napis " Made in Germany". Nemčija bi nas ovladala igraje in kakor bi trenil trgovsko in industrijalno, vsak srednji 'politik pa ve, kako majhen korak je od gospodarske odvisnosti do poli- j tične. Zato moramo biti hvaležni samo politiki grofa Goluchowskega in njegovih prednikov politiki kratko- j vidnosti, trme in draženja, da smo sij do sedaj ohranili kos gospodarske ne- j odvisnosti in da smo se konečno zma- j j al i k bolj energični obrambi svoje. politične samostojnosti. Vaš bivši mi- I nister vnanjih stvari ima gotovo grehov na vesti. No, pripišite mn na dobro vsaj to veliko zaslugo za ocuva-nje slovanskega značaja Balkana." — Da, avstrijski "vn&nji politiki" so srečno dosegli, da se danes glasi iz Belega grada, Sofije, Bukarešta in od povsod na Balkanu: Proč od Avstrije. Račun te politike plačuje avstrijska politika. Nacijonalni Nemci ščuvajo dan na dan proti balkanskim državam, kterim hočejo za vedno zapreti državne meje. — "Bohemia", glasilo čeških Nemcev govori drugače. Ta obsoja soglasno s Čehi in avstrijsko diplomacijo, ktera je odvzela avstrijski industriji edini ji še odprti trg — na Balkanu. Toda, kaj narodnim šovinistom to mar? Oni žive od zdražbe in narodnega napuha — in to je zanje dovolj. Štrajk na vseučilišču v Bukarešta, Ker zbornica razpravlja o reformi vseučiliščnega pouka, so vsi vseueiliščni profesorji sklenili, ustaviti predavanja. Štrajku se je pridružilo tudi že mnogo dijakov. RAZNOTEROSTI. Umrljivost otrok, na Ruskem. Kakor poroča nejt ruski list, umira vsako leto na Ruskem vsled nevednosti in revščine starišev — 2,100,QQ0 4p„ enega leta starih otrok. Koliko. Jib umira v azijski Rusiji,.o tem ni nobenih statističnih podatkov.-V pskov-skej gubernijji, tprej y središču Ruši je, umira na leto od 100Q ped enim letom starih dečkov 850^ mescem ko jih na Norveškem p4 *0$H) .^rje ino 95, To eo strašne ibevjike 5, Zoper to umiranje otrok na .Ruskem se sicer bori posebno društvo, pa nima nobenega uspeha, ker mu je premalo gmotnih sredstev na raqpolago. Če je, kakor meni ruska vlada, omika ljudem nevarna, jih nevednost naravnost ubija, kakor pričajo te številke. Izreden otročji blagoslov. V Lajos-Szerrtpetru n& Ogrskem je žena kmeta Balogha porodila četvorčke. Zdravo je vse, otroci in mati. Galogh je dobil že dvakrat dvojčke in enkrat trojčke. Snežna slepota. Oskrbnik Walter v Scherfnu je oslepel od snežnega bleska. To ga je tako užalostilo, da se je obesil. Kralj slikar. V Monte Carlu vzbuja veliko pozornost zelo lepa in umetniško dovršena slika. To sliko je iz- KSe se MIHAM. BUTALA iz Tanče gore št 52 pri Črnomlju. Pred tremi leti bival je na Calumetu. Mich., ter odšel ne ve se kam. Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 Sth St., Calumet* Mich. (19-3—19-4) $ IŠČE SE mož za razvažanje grocerijskega blaga, kteri je oženjem Znati mora an-gležkos slovensko in hrvatsko. Imeti mora že skušnjo In dobra priporočila. Dobra plača za dobrega moža. Pisati na: B. M, delal portugalski kralj Carlos. Umet- Calumet, Mieh. niški krogi pravijo, da je kralj izre- (19-21—3) den slikarski talent in da ni kralj, ________ ampak slikar, obdaril bi svet z mno- gimi umetniškimi deli. i NAZNANILO. Šestletni deček je stražil 11 dni Slovensko katoliško podporno dru-svojo mrtvo staro mater. Bil je sam žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J. pri njej in se hranil s kruhom in eo- Allegheny, za Pittsburg, Pa., in oko-kolado. Mislil je, da stara mati spi, lico, ima svoje redne seje vsako druge-in se jo je bal buditi, ker ga je že ne- nedeljo v mesecu, koč prej v takem slučaju o kregal a. Družtvenikom se naznanja, da bi se Ime tega dečka je Germain Estagnac. istih v polnem številu udeleževali ter Veliko ponarejanje bankovcev so redno donašali svoje mesečne prispev-razkrili pri nemški državni banki. ke. Nekteri udje, ki se radi oddalje-Bankovce je ponarejal višji faktor nosti ali dela ne morejo sej udeležiti, bančne tiskarne Gruebnthal in sicer naj svojo mesečnino na ne&terega Laže od leta 1898. Vseh ponarejenih med izvršujočih uradnikov pod spodaj bankovcev je šlo med 'svet za trieetrt navedenim naslovom do pošiljajo, milijona, ktero svoto je morala ban- Predednik Josip Čekuta, 34 Vilia ka poravnati iz svojega čistega do- St., Allegheny; podpredsednik Ivan bička. Boštnar 57 Viila St., Allegheny; taj- -----—^—nik Josip Muška, 57 Villa St., Alleg- OGLAS. heny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Članom društva sv. Cirila in Me- VilIa St> Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, 28 Tell St.. Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie, toda št. 16 J. S. K. Jednote, kakor tudi vsemu, slovenskemu občinstvu v Johnstow-nu. Pa., in okolici se naznanja, da bode nas častiti gospod Rev. Josip Zarlo&ar dne 24. marca na ,___ „ . „ __ , _ ™ 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka prošnjo omenjenega društva obiskal „v 7 ter bode t.udi v ponedeljek na dan Marij nega oznamenja ostal med nami. Upati je, da se 'bodo vsi člani našega d-ruštva v nedeljo zvečer udeležili velikonočne spovedi v cerkvi sv. Roka na 8. cesti. ODBOR. (20-22—3) šček, 853 Perry St., Allegheny. — Kje je JOSIP GOSTIŠAf V Ame-\\ riko je prišel 6. junija leta 19051 ^ ter se nastanil za dva meseca v In-' dianapolisu, Ind. Potem je šel v Calumet, Mich., in od tam v Milwaukee, Wis. Za njegov sedanji naslov bi rad zvedel njegov brat: Anton Gostiša, Box 63j. Large, Allegheny Co., Pa. NAZNANILO IN VABILO. Tem potom naznanjamo vsem članom društva sv. Alojzija Št. 31 J. S. K. Jednote v Braddoeku, Pa., kakor tudi drugim rojakom iz tega kraja in okolice, da priredi omenjeno društvo skupno velikonočno spoved na belo nedeljo popoldan in v ponedeljek t. j. 7. in 8. aprila v nemški cerkvi 5v. Josipa, Spovedovat pride naš rojak Rev. J. Mertel iz Pittsburga, Pa. Upaje na polnoštevilno udeležbo se bil ježi ODBOR. (6x v dr d) E Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: kioutaie, rebra, je^tke, " ' šunke itd. Govorim v vseh slovanskih i obilni obisk. fj GLAVNA SLOVENSKA HBHHIL)IIC|I II POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg št. 15, n : spre ti nunske c .rkve sprejema »a izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 10/ to je od vsacih 100 kron 4 K ">0 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi dj, dvitrne začetkom, v sredi ali koncem meseca, vo. iz-gutii n £ na obrestih. Za vložene zneske pošilja vloži.e knjižite priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje300 članov, ki reprezentuj^jo s milijonov kron čistega premoženja. Ti Člani jamčijo, vsied registrirane neomejene zaveze zav<»da, s c-. liin svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domo vino, da svoje prihranke direktuo pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvarnje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denir v neprave roke in im* ob jf I no v, t0 dobro, da mu ta t 'koi obresti t ese. Na^fov je t«>: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Ljubijani, Kr.mjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. o= . o || Denarne pošiljatve iz Zjed. držav i a Cacade posreduje ,j s- FRANK SAK5ER, 109 Greeawich St., New York, \ r -rrr- Zdravju najprimernejša pijača je PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega čeSkega brnela. *adi ut; naj nikdo ne zamudi poskusiti ga.v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. , , Lelay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oca. Travsftar-Js «K2 St Ctak Me. N. F. kteri Vam dragevolje vse pjfffi, THE ISAAC 1EISY BREWING COMPANY rv-i—m IJ M J*". ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO * m i B trt: i—K w i r-i ^ jr Novih 50.000 iztisov .ZDRAVJE se zastonj razdeli med Slovence KZlSTvTia-JL »ZIDIR^VJ-IE!" katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, Še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo On ed ini ozdravi jetiko In sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Ozdravljen: reumati^ma v rokah, negah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: M MIKE NOVAK, 1353 Mohlea Avenue, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilatn mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam 1» po zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošikdi, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč,f ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK- Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdrav-jniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku> naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za [poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: DRLGJ8'L! cJ w> 2 ^^Iktii 140 W. 34th St. New York N. Y. Petem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popoln- gaj i ozdra. ljenja. Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACEUSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slal)o«ti in glavobolu, slalom prebavljanju in težkem dihanja. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj iili torej nobena --------t-..., družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.S0, za 0 stekl. $2.75, zal2stekl. Čudodelno mazilo za lase. Po zdravnikih novopronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreč danje la*, pospešuje ra>t, ohrani čisto kožo, ter.laje prijeten hla.l. 1 škatulja 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za kise razpošilja JVI. REIVVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. $5.00. i izpa SI.:*), KOLIKO JE URA? To Tam Elgin ali Watham ure vedno najtočnejše kažeio ! Veliki re-nik, opremljen z več sto .slikami teh nr in druge različne zlatnine po naj-nižih eenah se dobi brezplačno in poStnine prosto od SLAVI A" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y. Pilite takoj po njega! DO I A KI f brijte se sami in pri . . .tem si bodete pri- hranili na denarju, kakor tudi času. Naročite si Tiled tega britveni »troj "Patent GemJJunior" z 7 ltlin»wii, katere •o iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi. Z bfitvenim strojem "Patent Gem Junior" j« človek v 2 minutah obrit tako kot pd briyca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. Kdor pa poilje znesek $2, v naprej, temu J jemo stroj po pošti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.- RUM to na L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y. i m "Winnetou, rdeči gentleman** SpiMJ K » t 1 M s J. Priredil u "GIm Naroda" B. (Nadaljevanja.) "Kdo ao tisti ljudje, a kterimi je odšel T" "Lovci, trgovci — oh, kaj Tem, kdo šef" "Kam ao pa šli t" "V Californijo, t San Francisco k mlademu Maesi Allan." "Ali je Allan ▼ San Franciscut" "Mfcsa Allan je t«m. Kupil je reliko zlata za Massa Marshall. Toda isa Marshall ga n« rabi več, ker je mrtev.'' "Kaj, Ma*>a Marshall je umrl?" vprašam začudeno, ker je bil mož iza-edno krepak. "Da, a ne vsled bolezni; umorjen je bil." "Umorjen T" vzkliknem. "Kdo ga je tirno ril t" "Bob ne ve, kdo je morilec — nikdo ne ve, kdo je. Morilci so prišli ponoči, zasadili Massi Marshallu nož v prsa ter pobrali dragulje, zlato in drage kamene, ktere je imel Massa. Kdo in kje so morilci, ne ve šerif, ne jury, ne Massa Bero, ne jaz." "Kdaj se je to zgodilo?" "Pred mnogimi tedni, pred muogimi meseci; pet mesecev je že preteklo. Mas>a Bern s«» revež. Pisali so na Maa^so Allan v Californijo, a niso dobili nobenega odgovora. Zato gre Bob tje, da ga poišče." To je grozna novica, ktero zvem. Roparski umor je torej razrušil •rečo tako dobre n-dbine, pobral jim očeta in pahnil oba sina v revščino. Tse dragocen<»4j in kamenje je zginilo. Nehote moram .misliti na diamante, kWre stin odvzel Fn-d MorgU-OU in ktere nosim še vedno seboj. Toda kaj naj iščejo morilci louisvillški v preriji?" , "Kod ste potovali?" ga vprašam. "Iz Men.phL-a v Fort Smith, od tam pa čez gorovje Preston. Bob se je vozil, jahal, hodil vseskozi do grozne puščave estacoada, kjer ni nobene ▼ode. Utrudila sta se konj in Bob; oba sta imela tako žejo, da bi prepila Mississippi. Kar je Bob padel raz konja, kteri je potem zbežal. Bob je oetal na tleh. Bob je bil v sitnih težavah; trpel je žgočo žejo, dokler ni ppšel M'assa Charlie in ga napojil s krvjo. O gospod, rešite Borna in moja aahv«!?| l*>de tolika kot ves svet," To je taka prošnja, da ni nobenega upanja, da bi jo mogel izpolniti. Sam ne'vem. odkod ima zamorec tako zaupanje vame? Seveda mu tudi ustreči ne morem. A vendar po vprašujem: "Koliko vas je bilo v družbi?" "Zelo veliko Massa; devet mož in Bob." "Kam ste hoteli iti?" - "Bob ne ve. Bob je jahal vedno za njimi in ni slišal, kaj govore. "Ti imaš nož in sabljo. Ali ste imeli vi vsi orožje?" "Ne sicer topov, pač pa puške, nože, revolverje in samokrese." "Kdo je bil vas vodja?" "Neki mož po imenu Williams." " Ali s* spominjaš, kam so jahali, ko si padel raz konja?" "Ne vem več. Tje, tje ali tje." "Kdaj je bilo to po času?" "Zdaj bode kmalu večer — aha, že vera; Massa Bern so jahali narav- ko«t s eolncem, ko je padel Bob." "Dobro! Ali lahko hodiš?" "Bob teče kot jelen; kri je dobro zdravilo za žejne." It« s je tudi mene poživila ta posebna pijača tako, da je zginila vsa mrzlica iz mojih udov. Poleg mene stoji Sam, keri se jednako dobro počuti. Prišel je |*>leg, da sliši, kaj govoriva. Za pol d rugs t o odstotkov čuti bolje kot pred petimi minutami. Družba, med ktero je Bernard Marshall, mora biti pravtako upehana k..t n.i. Druja- e bi gotovo ne bil pustil dobri gospod svojega slugo v takem stanju. Mogoče je čutil tako žejo in mrzlico, da sploh ni mogel več misliti. P«, zadnjih fH.jasnilih Robovih je moral jahati na zapad, kot midva. Kako bi pri-hi do r . _'n. kako bi mu pomagala, ko sva sama potrebna pomoči? Najina konja nista za rabo. " Premišljam in p -mišljam. a ne u-anem ničesar pametnega, dasi ne morejo biti daleč od nas. Kako je pa to, da ni nobenega sledu? Obrnem se k Samo. "Ostani pri konjih, kteri se mogoče toliko opomorejo, da bodo prehodili Se j^dno miljo, Če se v dveh urah ne vrnem, pridi za menoj po sledu." "Well, Charlie T daleč itak ne prideš. Ta požirek coyotove krvi te recimo nr zdrži dolgo." Razume da se zdaj več ne vikava kot prve dni. Preiskujem tla in vidim, da drži Bobov sled od tukaj proti severu. Grem po njem in pridem primeroma v desetih minutah do mesta, odkoder drži sled dex'tih konjev proti za padu. Tukaj je padel raz konja, ne da bi bil iido opazil, kot se vidi: mogoče je bil precej daleč za njimi. Grem se dalje po sledu in najdem, da je šel njegov konj za drugimi. Vse živali so morale biti silno utrujene, ker se v pesku vidi, kako so se opotekale. Povzdigovali so noge s tako težavo, da se vidi od stopinje do stopinje črta. Sled se pozna izre.lno dobro; brez težave grem hitro dalje. Pravim hitro, ker sem šel res hitro, dnsi ne vem, ali me je poživila kri ali pa me je zdramila skrb za Bernarda Marshalla. Ko prehodim kako miljo, zapazim posamezne katuse, kteri so bili tako suhi da so imeli skoro rumeno barvo. Stoje v posameznih skupinah sprva poredkoma, potem po vedno gostejše. Konečno jih najdem toliko, kakor daleč mi seže oko. Seveda drži sled okrog te nevarne rastline, med ktero ]e pogin gotov; grem ^.lu^-ma dalje, a ne dolgo. Naenkrat mi pride nekaj na misel, kar me vsega poživi. . .. Kadar je v razbeljenih nižinah poluotoka Florida tako vroema, da preti pogin !jud. In in živalim, zažgo bičevje in drugo suho gorivo; zemlja je kot razi o pel svinec, nebo kot razbeljena ruda, a vendar pride — dež. Jaz sam *em opazoval dvakrat tak prizor; kdor malo pozna postave, moči in prikazni narave, so bode lahko ,zjasnil te prizore, ne da bi jih na tem mestu znanstveno obdelaval. . _ 1, , _ . Le trenutek mislim na to; komaj se namreč spomnim, ze pokleknem in narežem nekaj rezin. Trenutek pozneje zagori vesel plamen. Kmalu se začne razširjati, spočetka polagoma, pot^m pa vedno hitreje m hitreje. Kmalu vidim pred seboj planjavo samega ognja. Videl sem več prerijskih ognjev, a nijeden ni bil tako grozovit, kakor ta; posamezni kaktusi pokajo kot streli pušk. Človek bi mislil, da strelja cela armada vojakov. Soparica se dviga proti nebu in žari; posamezne rastline švigajo v zrak kot pšicc. Tla se tresejo pod menoj; v ozračju odmeva zamolklo grmenje. j To je najboljša pomoč, ktero morem vsaj za zdaj dati Bernardu Marshall in turovemu spremstvu. Vrnem se, ne da bi me skrbelo, ali najdem pozneje sledove ali ne. Upanje me poživi tako, da sem v pol ure nazaj. Sicer mi pa r.i treba pohoditi v*e prejšnje daljave; Bob in Sam mi prideta nasproti s konje., a, ktera se zopet h no gliljeta. ''Zounds. Charlie, kaj pa je pravzaprav to? Najprvo sem mislil, da se je vnel ta peklenski pesek." "Ne |H * k. Sam, ampak kaktusi, kterih je dovolj. "Kako se je to vnelo ? Jaz mislim, da jih nisi ti zažgal." 4' Zakaj ne?" "Torej si jih vendarle! Povej no, človek, zakaj? "Da bi dobili dež." "Dež? Ne zameri mi, Charlie, če ti pravim, da porabljaš svoj cas za največje neumnosti." „ " "Ali ne veš, da so tudi ljudje, ktere smatraš ti za neumne, včasih zelo PWn^Jal mislim, da ne nameravaš trditi s tem, da si storil kaj pametnega! Vročina je vsaj še jedenkrat tolika kot prej." ^ "Gotovo. Vročina je večja:; zato razvija elektriko. "Pojdi mi k zlomku s tvojo elektriko! Jesti jo ne morem, piti pa tudi ne Sploh ne vem, kaj si vraga pravzaprav predstavljaj s tem imenom "To zveš kmalu; v kratkim dobimo najlepšo nevihto in mogo^šemalo rrmenja " •• "Zdaj pa nehaj! Ubogi Charlie, s tvojo pametjo je že pri kraju." Pogleda n>e tako skrbno, da moram uvideti, da misli resno. Pokažem ■m v zrak. f "Ali vidiš, kako se zbira sopara?" (Dalje prihodnjii.) ( •i line v prsib. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako ae bolne dele takoj drgne Dr. RICBTERJEYIM SidroPainExpdlerjem Dr. Goldstein, 134 l^ivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. J?ich-terjev Sidro Pain Expcller sem iznašel, kot najbo jSe sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba porn očka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na . | . vsaki steklenici. F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. lOO iztlsov je še na razpolago AMEBJKAITSKO-SLO VENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga ie nima, naj seže po njem, dokler ga je kaj ▼ zalogi. Upravnišfcvo "Glasa Naroda". Nižje podpisana priporo- • Cam potujočim Slovencem ia Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ........----- stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna____...----- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. QJ7 Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". ■crsNa AFSTBO-AIEBICAN UM! Regularni potni parniki odplnje 27. marca. voz IJo^med New Yorkom, Trstom In Reko. o* t FRANK SAKSER CO PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVEL, N. EL, CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. * Najpnpra vnejša~ln najcenejša parobrtdna črta ▼ Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na paru i k, ko od doma gredo. J * Phelps Bros. Co., General Agents, 2 Washington St^ New York. ^J Gompagrie Generale Transatlantipe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA GRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Postni parniki so: "La Provence" na dva vijaka......... "La Savoie" ,, ,, ,, ........ "La Lorraine" ,, ,, ,, ........ "La Touraine" ,, ,, ,, ........ "L'Aquit ine" „ „ „ ........ "La Bretagne".................... "La Champagne" .................. "La Gascoiine" ..................... 14,200 ton, 30,000 konjskih moči* 12,(MKl 12,000 10,0W 10, OCX) 8,(HJ0 8,(MX) 8,000 25,000 25,0(H) 12,00« 12,000 9,000 9,000 9.000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Parniki od plu jejo od spdpj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St-, X. Y. Pošilja, v zvezi z glavno pisarno c» DENARJE V STARO DOMOVINO V " ' najhitreje tri hajcehsije. Henarhc pošiljatve dospejo na dom v 12—13 •dnevih. — Kupiije ia prodaja avstrijske dennrje po dnevnem kurzn. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. I'fevzema hranilec knjige v izplačilo in d:'.je predplačila. PRODAJA PAROBRQDNE LISTKE —»IIMUI —I I lllll— ■ <1-U »II 111 » J—.1 I MJ»J^JMM^H— za vse parobrodne dru-lie po iz i.n.h ccn. h. Potnike iz Clevelanda, C., r.;re'ir.c v N> . \v Vorku domač \islužI er.ee jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za p t j :g-> i:i t.-dve- e i.a parnik, kar potnika nič ne velja in je to veLke vrednosti. Dobj se v podružnici po 1 cent ROJAKI, NAROČAJTE SE NA j Za vsebino inseratov ni odgovorno KO JAKI, N A rtOpA JTE BB NA "GLAS N A.R0DA", NA.TVEČJT T> ne nredništvo niti npravništvo. "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNTK! | Upravništvo "Glasa Naroda". NAJCENEJŠI DNEVNIK! LA iOURAlNE .a Gaseogne PT? O VENCE •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE 11. apr. 1907 •LA TOURAINE 18. apr. 1907. La Gascogne 20. apr. 1907. •LA PROVEN-CE 25. apr. 1907. •LA LORRAINE 2. maja 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W» Kozminski, goneralui agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111. 21 mare a 19u; 23. marca 1907 28. marca, 19«7. 4. apr. 1907. 6. apr. 1907. O R O I Dr SCHUH j BOLNIKOM NA ZNANJE. CUNARD LIN PARNIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN rOKlM f PROSTOJt KROVU ZA Š£TANJE POTNIKOV TRETJEGA R t ZRE DA. hiši po celem svetu slavni profesorji. CiRPATHlA MODA DLT0N1A odpluje iz New Torka dne 28. marca. odpluje is New Yorka dne 11. aprila. odplnje iz Ne > Torka d, e 2 . aprila. ITLTONIA. SLAVONIC 4.NN0NIA so parni kina dva vi* jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA ho dobia in pvotnikom trikrat na dan pri Biči postrež-na. Vo^nje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in The Cnnari Steamsbip Co., Ltd., BOSTON t MINNEAPOLIS! CHICAGO t State^StU Guaranty Building- 67 D»i lomgt. 21-34 STATE STA NEW YORK. Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodila naših zdravnikov zdravila. __ $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „0rosi" zdravila. & Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje 1 S? Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih iii kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih^boleznih in katere^ večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. ' - Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? - Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. %bcdfO drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. k}er nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor «ii 1 Zato bolniki pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato daje-*kno tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, po šli te jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! • Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma o z davili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako. dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Kavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ noma ozdraviti morejo. • * t ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! ♦ * • Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 gode bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da! se v človeka razširi in kako da človeško telo propade ako s pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor yi^rn na dopušda da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost na pridejo. lO pošiljamo tndi ▼ staro domovino sdravila in smo ozdravili samo v mesecu Novembru S sto 64 uradnikov, oficirjov, uflitelje in trgovcev kakor tndi mnogo v.dj Iruzrga stana iz stare domovine In to je dober dnlr^ da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. »Vsaki kateri nam po 61 je naslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. ffšp'^ HA SLOvBNBKI ODDELEK: ^. AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. / itefrar - - SP*? - •■V-• .." * •■ mm šol. m>