Poštnina jUjpmm w sjotasM. Leto LXIX. št. 1§* LfMMiana« ncttfc 21« afgasta 19)6 ^—_^— (^aaja v*a* Jao popoiane* izvzema) oedeije m praznin*. — inaersn od đu petu vrst A Din 2, do 100 vrst a Din 2£0, OO 100 oo 800 vrat * Uto 8» vecjl mseraM pcu» rrsta Din ft** Popust po dogovora, tnseratni davek posebej. — >8k>venskJ Narod« »elja mesečne v Jugoslaviji Din 12-. ca Inozemstvo Din 25» Rokopisi se oe vračajo UREDNIŠTVO On UPRAVN1STVO LJUBLJANA, RjiaUJeva oiica siee. e* Telefon: 31-22. 51-23, 31-24. 31-25 tu 31-2« eoorutoice: MARIBOR Stroasmaverjeva 5b — NOVO sODBTO. LjubljansKa a telefon st. 26. — CELJBi: celjsko uredništvo: rMiossmsjeijeva ulica 1. telefon st. 05; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon *t 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st- 10.351. Položaj v Španiji neizpremenJen: Ponesrečena uporniška ofenziva JBBSBBBBSSBSBSSSBBBBBBBBBBSBBBBSBSBn ob Biskajskem zalivu Vladne čete so odbile doslej vse napade upornikov na Iran in San Sefeastian -faneosEio-spanske meje, f?1.avdaljuie.jo preiskave po hišah. Huesca obkoljena Barcelona, 21. avgusta- AA. Ne aragon-ski fronti so vladne čete včeraj še izpopolnile obroč okoli Huesce, ki so jo obkolile od vseh stremi. Vladno topništvo je bombardiralo mesto- Vladni oddelki so samo on km daleč od Huesce, Upi upornikov v Italijo in Nemčije Burgos, 21. avgusta, o. Uporniška jun ta se z vso naglico pripravlja za veliko ofenzivo proti Madridu, ki jo fašisti napovedujejo ie za prve dni v prihodnjem tednu Iz poučerrh fašističnih krogov se je zvedelo- da bosta Italija in Nemčija nepo sredino nemudoma podprli upornike, čim bodo zavzel špansko glavno mes*o. Nedti višji oficir generalnega štaba severne uporniške vojske je izjavil novinarjem, da so mu obetali, da bosta Nemčija in Italija takoj pr'znali uporniško vlado. čim bodo uporniki zavzeli Madrid Zvedelo se le nadalje, da ie v BsvfDo prispelo zek> mnogo zabojev z deli letal iz Nemčije n TtaJije, ki jih sedaj nemški strokovnjaki sefctavljajo Obenem vežbajo faš:stične podčastnike za letal; ko smžbc Novi uspehi upornikov pri Badajozu Lizbona, 21. avgusta, o. S španske meje so prispele vesti, da je kolonija buEstOv pod vodf-tvoro polkovnika Vagrue. ki je igrala odločilno vlogo pri ■■vnetji BessV joza. sedaj zasedla se me>tece Abucju^^ue. Uporniki trdijo, da so sedaj popolni go?po dar ji vse pokrajine Bada.jom. Bombardiranje Cordobe Lizbona. 21. avgusta. AA- Radio postaja v Sevilli potrjuje vest. da so vladna letala bombardirala Cordobo. Objavlja tudi, da so uporniki včeraj zasedli mesto Debuloho med Grana do in Anteguerdo. Kaj pravi general de Liano Lizbona, 21. avgusta. AA. General de Liano je izjavil snoSi po radiu v Sevilli da so uporniške čete zavzele Guadacanal. Preden so se umaknili, so komunisti sežgali v neki Kiši 43 ljudi- General je is* javni, da bodo uporniki maščevali te žrtve nad družinami marksističnih mornarjev v San Fe-rnandu General je nato izjavil, da je izmed 48 španskih pokraj-n sedaj že 31 v posest) upornikov. Vladne vesti, ća bodo vladne čete kmalu zavzele Cordobo, so neresnične. Radio v Corun-i poroča da so komunisti v bližim Conme skuiili izkrcati na kopno miličnike, ta poizkus pa je bil onemogočen in ie po hudi borbi bilo na obeh straneh okoli 200 mrtvih m ranjenih. Justitikacija maroških poglavarjev Pariz, 21. avgusta. A A. i Petit Parisien« poroča, da je e.*ren\lj^njih na vojsko te-r bo v vgeh okoli^^inan in t. vs^rri sredstvi podpirala oficirje in podoficir]*. Ministrski predsednik Me-raxa> je izjivil zastopnikom tiska, da so dali p^vod za uvedbo diktatur^ v Orgiji dogodki v ftpa niii. Ce se tipr^jm*1 načelo, da se borita v Evropi med seboj dve svetovni nazlranji. namreč komunizem in fa£fzem, pot**m se iz javlja, za fašista, ker s*» hočp boriti z vpo silo proti leviei. oporeka pa. da hi bil re-akcijonar. V Grčiji so potrebne velika reforme, ki pa s** niso mo;r!e izvesti po par lam en ta rnem potu. Ce hi kralj čakal samo em dan aJi dva z uvedbo dikto*ur*\ hi sastale v Grčiji po njegovem mnenju rfir%»e ra7.mere. kakor obstojajo v Španiji. Metaxas je nadalje poudaril, da je iieds-nja diktatura samo prehodnega značaja in da bodo zo^>et vz,posta\ijene ustavne ra« mere. ka#k*>r bitro bo mofro<>. Izdolati hxv čemo ustavo, je dejaJ, po zgleda ustave is 1. 1911. 5^ma-tr»«e© kot e«no frvnjih jriavnih nalocr. da utrdim^ mom n rhfjo. Voditelje komunistov smo aretirali in v nekaj bednih bomo obračunali tudi i venrizoliMi. Nika.kor ne verjamem, je i7javil nadaJjf. da imaan za soboj vso deželo, toda dokaa.il bom kmaln. da si nisem postavil za z^rled niti n^mškefa naroiinet dni. K manevrom so prispel*1 tndi mnocoštpvilne deleca^ije prija+pljskih dr?av in sirpr Fran-ciie. -Incoslavije. Rnmunije in Pnsije. Ob nrihodn v r^sMNMeit je predsednik re- pnbHke dr. Boooš od^jovajrjajoč na pnsdrav ne povore poudaril, da je r radinjih hsSi orjranrzacija ČeSkosiovasiko obrambe snst-w> napredovala. N^adaljevari bomo s«roje delo v tej smeri soglasno z vmm javs#m men jem. ki nas je Že podprlo pri msrssn pofiojUa za narodno obrambo. Vato je dr. Renes poud.iril gvoje jm^ri-čan.ie. da si bo Evropa refcUa mir, kvr hi tisti, ki bi izzval vojno, imel največ rnfm-be. Z vs^mi silami je treba dola/i za mhr» nitev miru in vsakdo lahko v tej smeri irmo po stori. TV^ha je samo oViTaniti hladnokrvnost- zaupati vase in se n** meniti «a wiče-saT dniffe^ra kakor za svoie delo. Stavka tekstilnega delavstva Veliko delavsko zborovanje v Kranju — Včeraj popoldne je začelo stavkati v Kranju okrog 2800 delavcev Ljubljana, 21. avgusta. V sredo zvečer je zborovalo v Kranju tekstilno delavstvo. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano ter je kazalo, da se delavstvo izredno živo zanima za mezdno gibanje tekstilnili delavcev, in sicer se je udeležilo zborovanje okrog 3000 delavcev. Na zborovanju so poročali zastopniki Centralnega tarifnega odbora za tekstilno delavstvo v Ljubljani, predsednik L. Jako-min je poročal o pogajanjih zastopnikov delavstva in podjetnikov na banovinski upravi, ter povedal, da se bo v 14 dneh izvolil izmed industrijcev poseben odbor, ki bo proučil zahteve delavstva, izražene že v osnutke kolektivne pogodbe in stopil v stik z zastopniki delavcev v 14 dneh. Zborovanja se je udeležil tudi poslanec dr. Semrov ter izjavil, da je borba tekstilnega delavstva upravičena. V imenu delavske zbornice je govoril Jože Golmajer. Delavstvo je bilo precej nemirno, z.asti se je vznemirjalo zaradi zavlačevanja pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe. Vladalo je precej napeto razpoloženje in zborovalci so zahtevali, da se morajo pogajanja z sklenitev kolektivne pogodbe zače ti takoj. Posebej so pa protestirali, ker so podjetja Jugobruna. Jugoceška in Intex znižala akordne postavke, ko je bil Že vložen osnutek kolektivne pogodbe. Soglasno so sklenili z velikim odobravanjem: 1. da se razprava o podpisu kolektivne pogodbe takoj začne; 2. da vsa podjetja do sklenitve kolektivne pogodbe za vse tekstilno delavstvo takoj ustavijo vsako • zniževanje dosedanjih temeljnih akord-nih mezd ter stopijo v veljavo zopet vse temeljne mezde, ki so bile znižane po 11. juliju; 3. da se do sklenitve pogodbe ustavijo vsa nadaljnja dela v vseh tekstilnih podjetjih. Nezadovoljstvo in vznemirjenje med delavstvom je bilo takšno, da je včeraj popoldne ob 14. stopilo spontano v stavko pri podjetjih Jugobruna. JugoČeAka in Intex, pri nekaterih dru eri h podjetjih pa zvečer in davi. Slavka okrog 280*) delavcev. Kranjskemu tekstilnemu delavstvu so se pridružili tudi delavci v Škof ji Loki. Značilno za to stavko ie zlasti, da je lokalni tarifni odbor ni pripravil in da je prevzel vnoVvo sele enoči. Kakor rečeno je delavstvo začelo stavkati povsem epontano Nedvomno bi tarifni odbor delarvshru ne ma- svetoval Slavke, zlasti pred po^ajanh; za ftklenitp*v kolektivne pogodbe. Zastopniki centralnega tarifnega odbora so na zborovanju v Kranju še posebno nanašali, da fii ne že-Ie stavke ter so izrazili upanje, da bo prišlo do mirne poravnave med dela v stvom in podjetji. Do stavke je priSlo pred-vse.m zaradi znižanja mezd v omenjenih podjetjih in ker je podjetje Shrc zhtrato podpise za uvedbo 12 urnega delovnega ca sa. a razen tega je vladalo veliko vznemirjenje med delavstvom zaradi zavlačevanj« pogajanj za skieni'tev kolektivne pogodbe. Delavstvo ie ositalo v tovarnah in je po vsem disciplinirano- Dela ne namerava pričeti, preden ne bodo podjetja ugodila re soluciji, ki ie bila sprejeta na zhorovanj* v sredo. Huda železniška nesreča na Dolenjskem Novo mesto, 21. avgusta Davi ob 5.30 se je pripetila na železnisk" progi Novo mesto — Straža pri Čuvajnic v Selih huda železniška nesreča, katere žrtev je postal 45- letni posestnik Josip Sislts iz Sel pri Straži. Zjutraj je odšel od dom* k Pavlinovi žagi v Straži z vozom, v ka terega je imel vpreženega konja in vola. S seboj je vzel tudi svojega nečaka 10-letnega Milana Golobica. Ko sta prispela do prelaza čez železniško progo, je prispel vlak b Novega mesta, ki ga j« prvi opazil Milan Skočil je takoj z voza in se na ta naftna rešil. Za njim je skočil tudi diska, ki je hote) ustaviti živino, bik> pa je že prepozno. Lokomotiva je zadela v voz ter vlekla neka; časa s seboj konja in vola kakor tudi stisko, ki se je zapletel v vajeti. Konja ha vola je popolnoma razmeaarilo, pa tudi posestnik Šiška je obležal močno pofkodow mrtev. Sorzna noročils- Curih 21. avgusta Beograd 7 —, Pariš 20.2025, London 15.4375, New Torfe 306 75, Bruselj 51.7750. Milan 24.1700, Amsterdam 206.3750, BorHn 123.40 Dunaj 5705, Praga 12.68, Varsav* 57.70. Bukarešta 250. - Strm 2 »SLOVENSKI N A R O D«, petek, ?1. avgusta 1936. Štev. 190 Koristi tujskega prometa zahtevajo da m uprftevafp predlogi, ki |Ui je pripravila ma kisfe-renoo o novem veznem reda naia Zveza ma tajski premet Ljubljana, 21. avgu&ta. Dane« se je pričala v Beogradu važna konferenca ta določitev novega voznega reda prvenstveno ta glavne prog« in aa mednarodni promet. Konferenca bo trajala dva dni. Na voznem redu to zainteresirane v prvi vrsti nade tujsko-prometne ustanove in tako je tudi Zveza za tujski promet v Sloveniji, zavedajoč se važnosti konference, v polni meri storila svojo dolsno*t 6 tem. da je sprožila preko »Putnika« v Beo gTadu na podlagi lastnih opazovanj in poročil, ki jih prejema od svojih članov in tujsko-prometnih Interesentov, več umestnih, vsejra uvaževanja vrednih predlogov. Naša zveza za tujski promet predlaga: 1. Pezijska brzoviaka Št. 9. in 10, naj bi bila označena kot pospeftena potniSka vlaka. 2. Nujno je potrebno, da se tudi iz Ljubljane uvedejo takozvani popularni vlaki in B>icer v naša štajerska zdravilišča in v Maribor. Ti vlaki že davno vozijo iz Za-jrreba in Beograda, samo Ljubljana je še vedno zapostavljena. 3. direkciji državnih železnic v Ljubljani naj se da splošno dovoljenje za uvedbo rednih vlakov, ki bi vozili iz Ljubljane po končanih prledaliških predstavah. 4. Zbojjšati se mora zveza s Pra^ro Jn dobiti moramo tozadevne direktne vagone. 5. Pri sezonskih brzo vlakih št. 0 in 10 imnmo direkten vasron Beoirrad - Maribor. Reo£Ta'l —Bohinj. rV-o^-rad—Kranjska erora. toda po večini le ITT. razreda, V vsej garni- turi vozi običajno tamo en vagon 11. razreda, kar jo vsekakor premalo. 6. Tudi pri bnoviakih št. 5. to 6. je premalo vagonov II. razreda. Prihodnje leto je treba na vaak način ta nedostatek odstraniti. 7. Brzovlaka It. 5 In 6 naj bi imela tudi direkten vagon II. razreda na progi "Miin-chen-Split. Zdaj imamo za to relacijo samo en va^ron III. razreda. 8. Dnevni brzovlaki v aezoni se morajo brezpogojno ustavljati tudi v Rimskih toplicah, kamor prihaja od leta do leta več tujcev. 9 Rojraška Slatina namerava uvesti zimsko sezono. Zato je nujno potrebno, da se zveze vlakov na Grobelnem zboljšajo tako. da potujočemu občinstvu ne bo treba tako doljro čakali kakor zdaj, tO. Ponovno povdarja 2veza za tujski promet v Floveniji nujno potrebo bolj^ zveze med Ore^jn in Rojraško Platino. 11. Izletniški letoviŠVarski promet iz Ce-škoslovnške na naš Jadran naj bi ne šel okro£ Slovenije 'Linz—Trbiž. Budimpešta— Ovekenves1) Ta promet naj se ponovno usmeri preko MirilH>ra. kar bi bilo tako v interesu železniške uprave, ki bi pridobil;« več terenskih kilometrov, kakor tudi celokupnega tajskega prometa dravske banovine. Prepričam smo. da bodo ti va?ni predlo £i na konferenci v Beojrradu upoštevani in da prizadevanja nase Tfrm*.m -r-> *«nsk1 promet ne bo zaman. Obrtna razstava v Kamniku zaključena Razstavljalo je okrog 30 obrtnikov — Potrebna bo remc- dura organizacije Kamnik, 20. avgusta. Lepo razstavo so nam priredili naši obrtniki. Veliko poslopje osnovne šole je od 2. do 16. t. m. ponosno vabilo tujce k ogledu- Na razstavi je imelo svoje izdelke okrog 30 obrtnikov. Med vodilnimi izdelki je bik tudi lotos najvidnejše zastopana mizarska obrt. Naj omendnio renomirano tovarno Remec & Oo. iz DurpLice p*ti Kamniku, Jci je razstavila najtioveo^e vzorce ležalnih im zložljivih stolov, naslonjačev, pisalnih miz, parketov itd. Lepe izdelke so razstavili mizarski mojstri Mojač Miha in Konoilja Franc iz Kamnika, Franc Lurtcanc iz Komende. Rode Franc iz Nožic, Ipavec Franc iz Vei. Mengša in taipetnJitvo Prodnik Pater iz Stahovice. Usnjarstvo, ki je že od nekdaj visoko razvito v Kamniku, je zastopala tovarna Tone KnaBič, ki slovi po svojih izdelkih doma in v inozemstvu. Lepe čevljarske izdelke sta razstavila tudi kamniško Čevljarsko mojstra Peterlin Franc in Ložar Alojz. Mlokarstvo, ki j«e zelo razv-fca ponora narodnega gospodarstva, so s svojimi izdelki zastopale na razstavi Gorenjske mleka rne iz Xakla pri Kranju, hranilno industrijo pa tovarna »Ertaa d. z o. z- iz Kamnika. Tovarna gumbov »Biser« ia Kamnika, mim je pokazala Jtrasne gumbe y najrazličnejših varijantah. Keramično in lončarsko obrt je zaetopaila Lončarska zadruga iz K dobro izvedel. Obrtnemu društvu Želimo, da bi pogumno nadaljevalo svoje delo. ker le s pridnim delom se bo našim obrtnikom ustvarila lepša bodočnosrt, da se jim ne bo treba bati za obstanek. Morda bi za zatključek ne bil odveč na« svet. da bi se prihodnje Ivto z obrtno razstavo združila tudi umetniška razstava. kjer bi morda razstavili svoje umetnine vsi oni številni umetniki, katerim je zibelka tekla v našem okraju fn katerih ni ravno malo. — Prav gotovo bi fo zelo povzdignilo nivo cele razstave in tudi zanimanje zanjo bi bilo daleko večje kot sedaj. SOKOL Sokolski tabor v Koprivniku pri Kočevju Ze n.-k a j le«t sem prireja masleno društvo Ljubljanski ^okol hvale vredne propagandno izlete v kraje, kjer sokolska ideja še ni ukoreninjena ali pa je potrebna v dotičnem kraju obstoječi sokolski edinici moralna in tudi gmotna pomoč. Vsem nam so še živo v spominu krasni izleti Ljubljanskega Sokola v Gornji grad, Ćabar, zari. Šmartno • Tuhinjski dolini, na Vransko in v Mot-nik, kjei so telovadci in telovadke LS pokazali sokolaki in širši javnosti gadov« pra vilne sokolske vzgoje v telovadnici. Vti tri izleti niso ostali brez uspeha. Povsod so bratje in cestre poprijeh' za sokolsko delo in dvignili smisel xa pravilno usmeritev eo-kolskejra dela — v sokolski telovadnici. Lotos se je odločil Ljubljanski Sokol, da pohiti v družbi z ostalimi društvi na Kočevsko v Koprivnik, kjer se mora tamošnja sokolska edinica boriti za svoj obstanek Ljubljanski Sokol hoče g tem izletom nudili Sokolu v Koprivniku moralno pomoč in oporo. Sokol v Koprivniku ima izredno težavno aftansoe. vendar stoj! k*ef>-ko in žilavo ter se ne boji nikogar, ker se zaveda svojega veHkepa poslanstva za domovino, kralja in sokoistvo. Lanskoletni javni nastop je bila mogočna sokolska manifestacija, ki je še bolj nMHa sokoleko postojanko v Koprivniku. Tudi letos bo koprivniški Sokol priredil svoj javen telovadni nastop, katerega bodo moralno podprla vsa ostala sokolska društva. Svojo udeležbo so prijavili doslej mimo Ljubljanskega Sokola, še Sokol I. Tabor. Ljubljana — Vič, Kočevje, Ribnica in Črnomelj, k sodelovanju pa je povabil Ljubljanski Sokol še društva Metlika* Semič. Gradac in vse edinice dolenjskega okrožja. Ljubljanski udeleženci, ki pa morajo biti predvsem telovadcu in telovadke, ter člani v kroju se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo 30. avgusta ob 6. z avtomobili ispred Narodnega dom« in sicer udeleženci Ljubljanskega Sokola. Sokola L Tabor in Ljubljana—Vič. Vse te edinice prosimo, da vzamejo seboj svoje prapore, ker bo v Koprivniku sokolska povorka. Ljubljanski Sokol opozarja vse brate in seetre, ki se nameravajo udeležiti sokolskoga tabora ▼ Koprivniku. da je na razpolago še nekaj sedežev in naj se reflektanti takoj javijo v pisarni v Narodnem domu. Ponovno opozarjamo vse brate, da je udeležbe na izletu strogo obvezna samo v sokolskom kroju In da se izletniki v eivilnžb oblekah. k* pa imajo sioer sokolski kroj. izleta pod nobenim pogojem ne bodo mogli udeležiti. Vsa ev. navodila glede izleta bomo Se pravočasno javili. Vse edinice. k! so se prijavile za izlet, naj store svoje dolžnost, da bo udeležba na izletu polnoStevjIna. — Naši Sokoli na tlet« v Šibeniku. Na III. zlog eokototv* na Jadran« »o odpotovali tudi Sokoli iz dravsko banovine v velikem Merita. Posebno častna Je udeteeba U naše najsevernejše, obmejne tupe Meri bor. pa tudi U lupe Ljubljana Je odšlo včeraj. deloma pa danes okrog 60 Sokolov in Sokolić S inotnjim brzovlakom je odpotoval na zlet v Šibenik tudi I. namestnik staroste Saveza SRJ br. Engelbort Gangl, ki bo na zletu saetopal mimo SKJ tudi Zvezo Slovanskega Sokolstva kot njeo podstaro-sta. Zlet ▼ Šibeniku DA obali našega sinje, ga Jadrana bo mogočna sokolska, manifestacija n# le samo obveznih žup, marveč tudi vsega ostalega jugoelovenskega Sokolstva. telimo, da bi Mlet v Šibeniku uspel v vsakem pogledu in če bolj utrdil sokolsko in jujrosloveoidvO misel med tamošnjim narodom, na£iir zapadnim sosedom pa pokazal moč in veličino jugoslovenske ideje. Popravljena cesta Kranj. 21. avgusta. Med večja dela v pomladanski in poletni sezoni v bližnji krants'tt oko ic^ spada na področju kranjskega »redkega cvetno. ga odbora predvsem temeljito popravilo banovinske ceste Naklo -Kokra—Šenčur m sicer v območju Nakla do Predanija. Sicer to ni največje delo cestnega odbora ker teti gradi letos mostove in c~sto v Jexers»ki dolini, vendar je pa zbo^šanje te ceste za krajevni promet velikega pomena Na Polici, kjer ee banovinska cesta cepi cd državne in krene takoj v 3 rm klanec, je sedaj napravljeno 3 m široko cbra-čaliSčp za vozove, ki iz kranjske emeri hočejo % državne na banov'nako ee3to, aH obratno Ovinek na klancu je znatno omiljen saj *o vzdolž skoraj vsega k^nca izsekali precej skale, največ in a!ofr za 4 m pa na ovinku samem Istcrta' hiše zgrajene preblizu akladiiČa. Zato je cresko načelMvo odredilo, da se do nadaljnjega nove zgradbe m razdalji pod 1300 metrov ne smejo veP graditi. LVoda hisv, ki so preblizu skladilca za smodnik, še ni odločena. _ Pod motor. Veoraf zjutraj jo na Tria* nkj cerili naki motociklird po n*vi?polnem naključju povozil 981etnp£ra ploakarja državnih železnic Josipa Logarja, ko je lei v službo Logar je zarobi! na čelu sevejodo rano in si hudo pretresel možgane. Ponesrečenca so takoj odpremili v bolnico in je njegovo ■tanje zelo roano. — Starček pade) x voza. y mariborsko bolnico ^o pripeljali nezavestnega 71 letnega pre\-iitkaria Antona Novaka od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Starček je včeraj ta- ko assrsčno pedsl s visoko natossoegs *e sa, de ie otiezal z oevenaimi poškodbami aa flavt. — Vlesa. preteklo noč Je bilo vlomljeno v stanovanje posestnike Ivana Zivka v &g VoHČsni. Vlomilec je odnesel za več ti»o£ dinarjev obleke. S4orilee ps »>*' nI dolgo ve *eiil bogatega plena, ker ca je |uiicija v Mariboru se i«ti dan aretirala. Ore u Jo-letnega hlapca Jurija Nsedračevics is Ru-«ije. \ lomilca, ki ima na v«*»ti ts uuio^u drugih tatvin, so izročili sodiids- —. Po 14 letin pojasnjen u noj 7 Leta luj-je nekdo pod uknoui hit.- Marije RibtOS*« v Bp. Dupleku ubil Jllelueua poaostui^ksga aina Franca Potočnika OrozuUU »o takrat zaman iskali ubijala. >o: ■ .uli sledov ui bilo. Is ljudVke govorire ao oi remenjevab* zdaj toga, pa zopet drugega. Tako oo oroi niki prijeli takrat nakega Josipa Cucka u Sp. Korene, ki \m ^e mu je po 0 moAe* ih preiskovalnega zapora jn^srečilo dokazali, da je nedolžen. Vo Štirih 1'tlli f-o ljudje osumili uboja posestnika Antona Krajnca iz Sp. Hupleika. Zaradi pomanjkanja doka/.ov pa je bil po&neje izpuščen. Z*i *e je sdnlo, da Ik> ostal zločin za večino nepojaonjesv ko je po 14 letih naljučje pripomoglo do razjasnitve. Maleukooten prepir ii»«si Kra;iv coni. k: je bil že v preiskavi in nj<*aovUn sosedom je pevzroSIL da ga Je **ost\i ovadil orožnikom, čt .;. tla k»a |e v:il*>l, ko je % ročico ubil mladega Potočnika, ki je va soval pri Ribičevih. Preiskava bo |>ok;t koliko je na teea resnice- Usoda j»* beU i da oo bili voi trije, ut>iti, Kiaiuc in nj-.-.ortsd. zsljutljeni v isto dekle in so drug drugega zalezovali. — Ponarejalri ss sapa h i. Orožnikom >* je posrečilo i/f-lediti ponareu-ihv, ki se •previjali v promet oO-d'narske falzifikate v okolic; Pšenice in Zg. Sv. Kungote. So i*1 2T>lotni Ivan Klarič, mehanik f» Apičnika kletni poljedelec Jeslsj Hersesli z Jurskega vrha in lOletna natakarica Alojzija M. iz Pesnice. Specialista pred sodniki Prvi %a diname na kolesih, drugi, ki ]e obenem dosegel ie rekordno Število kasni, pa za ribe Ljubljana, 21. avgusta Avtomeudutk ti. Anton, ki je «*tar šele 21 let. je l»i 1 ze večkrat kaznovan zaradi tatvine, in sicer se je vr^e-t na ilinarne na kolegih, ki jih je znal j>rav spretno jemali s kole«;. To pot je bil pred KKlniki zopet zaradi tatvine dinama in reflektorja, ki ju je ukrade-! «s kolegi krojaškega iJomočnik^i JesesMPven Alojza. Kolo je bilo opravljeno pred kletnim stanovanjem v Tavčarjevi ulici, kjer ie iKJstajaiišče avtobusov. Anton !*e je zagovarjal, du je bil zelo pijan in &e e*ploh ne t>]H)miiiia. kaj je takrat delal. Ve le to, da so ga v kle-ii prijeli, ne ve pa. Rako je prijel v klet in čemu- Na |K>liciji eo niu šele povedali, da so pri njem našli reflektor, dinama pa, ki je tudi izjjfi- nil s kolega, niso na^li ne pri njem ne kje skritega • kleti. Priče so izpovedale drugaCe, Anton ni bil tako pijan, da ne bi ved^l kaj dela, ker je sam izročil reflektor, ko so ga zalotili v kleti, in je tudi profil, naj ga izpuste in da bo poravnal vso žkodo. Morda bi in u sodniki verjeli, da ie kradel v pijano>>ii, morda iz prešernotti, če bi Anton ne imel svojega kazenskega lista popisanega s kaznimi, ki kažejo, da je specialist za diname, reflektorje in svetilke na avtomobilih. Na glasu pa tudi ni kdove kako dobrem, ker ie občina zapisala, da je delomrznež Antonov branilec dr. Cepuder je poudaril, da je škoda poravnana, ker je lastnik do-bfl svoj reflektor tatkoj nazaj, dinamo pa je moral ie kdo drugi pred Antonovim obiskom v kleti odnesti in zaradi dinama ne more biti kriv. Sodišče ie razsodilo, da je Anton kriv re* samo glede reflektorja in mu je naložilo 4 mesece strogega zapora ter iziu1*} častmh pravic za dve leti. vete ie se mu tudi preiskovalni zapor. Anton >« kazen sprejel. PRETEK U «5T O A JE OBRKMBN LLA Kdor hoče živeti, je rnkel neki filozof, mora znati marsikaj pozabiti v uvojem iiv-ljenju. Te umetnosti pozabljanja je brez dvoma vešč l>5 let &tah P. Andrej, ker je na gla*m. da ima »'Ano posrečeno naturo. Pravijo, da j.? originalen Saljivoc in v ^kof-ji Loki. kjer je doma, ga nazivajo »fok*el-maherc. Si^er bi tudi zelo težko živel, k«r ima za seboj pisano preteklost, ki se zrcali zlasti v njegovem kazen*ih nalovMa. pa je ta vražji Franc šel in povedal orožnikom v*e po pravici. Morda Francu sodniki ne bi dali mnogo vare. ker je tudi on Hč zase. toda preteklost je Antona obremenila in dokazo vala, da nima navade, da hi se branil tuje lastnine. Sicer «e je Anton zagovarjal, da *e je Franc v*e i/mir-' 1 da M ae maščeval, toda sodniki mu niso verjeli in so ga obsodili na mesec dvri strogega zapora. \ Antonov kazenski list bodo vpisali novo rekordno kazen, Anton pa bo *aoe! m^era oktobra novo življenje. Iz Ptuja — Zagonetka. Na Bregu t* je včeraj zjutraj ra?Jies!a senzacionelna vest, da so naali v hiši P. (Per&a) v sobi hčere Frančiške okrvavljeno britev, soba pa je bila vsa poikropljeua s krvjo. Ke« so starši misli 'zjutraj Frančiškino sobo prazno, na tleh pa okrvavljeno britev in mlade.o krvi, d<>-čim o h*Seri n: bilo ne duha ne sluha. Spočetka so mislili, da je bil storjen zločin, ptvzneje pa je nekdo i>rine*eJ iz n>est-i novico, da je videl Francko v mestu. 0 dogodku so bili takoj obreščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. Francka se čez dan še ni vrnila domov. Domneva se, da je hotela izvršiti samomor. Nekateri celo trde, da je šla v Dravo. — Ptujska mestna godba je po odhodu kapelnika, g. Bernarda, bila nekaj časa brez kapelnika. Vodstvu godbe se je sedaj posrečilo angažirati začasno kot kapelnika g. Likarja, železniškega uradnika iz Prage*-skega. ki y; priredil v sndo prvi javni koncert v mestnem parku. Ze prvi koncert je pokazal njegove sposobnosti in je bilo občinstvo zelo zadovoljno. Želimo, da bi upra va g. Lika/ja stalno nastavila, da ne bo dolgoletni trud £. Bernarda zastonj. — Hitro prijet tat. V sredo se je peljal v čolnu (sandolinu) neki moški, ki je v bližini klavnice pristal ter ponudil čoln v nakup v civilu preoblečenemu stražniku za. smešno ceno 20 Din. Le-ta je o čudni prodaji takoj obvestil svojega uniformiranega tovariša Peklarja. ki je tatica aretiral ter ugotovil, da gre za nekega Bo£ojnirja Ko-Iariča. Kakor se je pozneje ujrot^vUo, je bil čoln last trgovca Franca Dobrajca iz Mairibora. — Nezgoda kolesariš. Pri Sv. Vidu nke Ptuja se je te dni pripetila težka nesreča kolesarju Antonu Kmetcu. posestnikovem« tlnu iz Vareje. ki je padel s kolesa, na katerem je vozil tudi lOletnega viničarjeve-ga sina Franca Zavca. T>očim je kolesar satn odnesel le lažje poškodbe, je za dobil njegov sovozač težke poškodbe na gla-vi. tako da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v ptujsko bolnico Zavec ima tudi teške poSkodhe na obratu. — Naval na ptujsko bolnico je vedno večji, tako da je sedaj bolnica stalno zaa<* dena. Bolniki so dohiti v našo bolnico po polno zaupanje, saj je bilo dosedaj ie to- liko sprejetnov, kakor lansko l«*tr> do konca, let*. RaiAiritev bol-nice. j<* nujfvn potrebna in *e oudiroo, da »o to vprasanje ne gane iz mrtve točke, akoravno smo čitali v »Slovencu« razveseljivo ve*t, da je kxeTiha<, ki se bo rabila ta turistične vožnje po Jadranu. Jahta je bila v epiiiski ladjedelnici temeljito preurejena. V sredo je krenila v Cavtat kjer bo na razpolago vojvodi Kentskemu mod njepovim bivanjem v vili Banac v Cavtatu. -^ Stipendisti aa Ceakoslovaeko. Ce*in- S tem kanalom bi postala Jugoslavija važen činitelj mednarodne trgovine. — Prilike za zaslužek ni nikjer toliko, kakor na lalatnjiiu. kjer boste lahko v državni razstavi »Za naš le** našli neiteto vzpodbud za adejstvovanje svoje podjcteostj in znanja Tudi razstava »Sodoben vrU 1k> našemu meščanu, zlasti pa kmetu pokazala vec poti, da ej s pridelovanjem sadja, ki ga zahtevata naš tujski promet in tudi izvoz, nadalje pa z raznovrstno zelenjavo in s pridelovanjem Semeni ter tudi z vzgojo rvel-lic izbolisa svoje sedanj* težko staližee. Kdor ne mara v teh težkih časih držati rok križem, naj torej med 1. in 13. septembrom obišče jesenski velesejem. — \Veekend hišice Jadranske strate. Izvrsni odbor JS je kupil v Strožincu 10.000 m2 zemljišča, kjer bo zgradil 25 vveekend hišic in jih prodajal svojim članom. — Za span&ko vlado so zbirali denar. Po Varaždinu je hodilo zadnje dni več fanti-rev, ki so zbirali prostovoljne prispevke za podporo španske vlade v borbi proti upornikom. Policija jih je aretirala in kaznovala vsakega s 500 Din globe. — Žena rabi muogo zraka in gibanja In se ne more ves dan mučiti s kuhinjskim delom, ko ji je vendar tudj potreben počitek in vt^ak dan sprehod v zeleno naravo. Na razstavi pohištva na jesenskem veJoaejmu vam bodo nali iznajdljivi mizarski mojstri od 1. do 13. septembra pokazali mnogo praktičnih novosti za poveril gospodinjam pri delu v kuhinji. Lejx> praiktieno in za malo denana lahko opremita svoje kuhinje, da ho ob mrzlih zimskih popoldnevih tudi v njih prijetno h i vati in bo žena imela ved no takoj vse pri roki — Občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine. V nedeljo 28. t. m. bo v Narodnem domu v Mariboru občni zbor zveze obrtnih društev dravske banovine. Zborovanje se prične ob 9.30. __ Poroka bivše redovnice. Poročali smo ie, da je pobegnila iz beograjske bolnice redovnica Marija Adamič, soslra znanega slovenskega književnika v Ameriki Luisa Adamiča. Vzrok je bila ljubezen. Redovnica se je zaljubila v strojnika šiefana Beleta in včeraj ?ta se Marija Adamič in Štefan Bele v Sutotici civilno poročila. Za njuno poroko je vladalo v Subotici razumljivo zanimanje. Banska uprava je dovolila poroko, ker subotiski kkof temu ni nasprotoval. Adamičevo je vezala zaobljuba in tako sta morala čakati vec tednov na dovoljenje. Pri civimi poroki razen prič in novinarjev ni bilo nikogar. Štefan Bede je star 22 let, Ma rija Adamič pa 27. Pozneje se bosta poro-čila tudi cerkveno. — Vašno »a posetojka jesenskega ljub- ? Ijanfkega velesejma. Če si pri postajni blagajni kupite rek> vozno karto in si za ceno 2 Din nabavile se rumeno železniško izkaznico, ki jo nato pustife na velesejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 13. septembra vključno, a za povratak od 1. do 18 septembra vključno. V Ljubljani se boste lahko vozili z električno železnico, ker boste na podlagi velesejmske legitimacije imeli znižano voznino. Z velesejmsko legitimacijo velja 50 odstotni popust tudi na progah Aeroputa. dokler traja velesejem, a prevoz ročne prtljage do 15 kg je v letalih brezplačen. Na parobrodih Jadranske plovidbe se vozite z velesejmsko legitimacijo in karto nižjega razreda v visSjem razredu v Ljubljano od 20. avgusta do 10. septem bra, vrnete se na lahko od 3. do 20. eejaem- bra t L. pri Dubiovaeki parobrodski plovid bi pa velja enak popust za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 13. septembra, za vrnitev pa od 1. do 20. septembra. — Franca Jožefa cesta v Maribsra? Bila je pred 20 leti, kjer je danes Aleksandrova ceeta, središče Maribora. Tam je bila tudi trgovina, ki je imela tedaj napis: Franz Travisan, Speserei A Cok>niaiwaren-Han-dlung in Marburg a/P., Frana JoseJstrasse. Med Mariborskim tednom so dobivali kupci pri tej tvrdki blago, svezano a motvozom. ki je na njem tiskan ta imenitni nemški napis. Tvrdka po 20 letih očitno se ne ve, da v Mariboru ni več Franz Joseletrasse Če bi vedela, bi nedvomno ne uporabljala predvojnega motvoza s tem napisom, sicer pa nihče ne verjame, da bi tvrtka ne mogla porabiti v 20 letih starega ino'voza. To je očitna demonstracija ob priliki Mariborskega tedna; Franc Joiefovim veteranom je začel rasti greben. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Najvišja temperatura je a—jejs, včeraj v Splitu 31, v Zagrebu 30. v Beogradu in Sarajevu 20, v Skoplju 28. v Ljubjani 26.2 in Mariboru 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4 nun, temperatura je bila 17.6. — žrtev steklega psa. V vasi Topolovcu blizu Siska je umrl v sredo gozdar Ivan sikuš. ki ga je pred desetimi dnevi ugriznil v blizini vaai atekel pes. ftikul Je bil tako nepreviden, da se ni zmenil aa to. Naenkrat mu je pa postajo slabo in viU-nih mukah ja v aredo izdihnil. Fes, ki ga je ugriznil, je bil ie iiv in ni kazal nobenih znakov ateklins. Veterinar ga ja pa prejskal In naiel v njem mikrobe te atraine bolezni. Zato je takoj odredil, da so ga ubili. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. Mlada zagrebška privatna uradnica Bdita NemSic ni bila srečna v zakonu in zato se je ločila od mota in zapuatila tudi svoje ga otroka. Zdravila ae je nekaj časa v Ka-sindolu pri Sarajevu, kjer ae ja zaljubila v nekega uradnika. Ko ji je potekel rok tečenja, je ostala v Ilidti in ljuboek je stalno zahajal k nji. Toda tudi ta ljubezen ji je prinesla razočaranje. Ljubček ae js je naveličal in prllel v Ilidžo z dvema dekletoma. Zabaval ae je, ne da bi ae zmenil za ubogo Edito. To je mlado ženo tako potrlo, da se je zastrupila. V poslovilnem pismu pravi, da gre v imrt zaradi nesrečne ljubezni. V njeni prtljagi so našli pismo njenega otroka, ki jo prosi, naj se vrne k njemu. — Samomor. V Zagrebu se je zastrupila služkinja ginekološke klinike Spasenija Zorčić. ki je živela ločeno od svojega moža. Popila je tri decilitre octove kisline in zaman je bilo vse prizadevanje zdravnikov, da bi ji rešili življenje. Včeraj zjutraj je v bolnci izdihnila in odnesla v grob tajno svojega samomora. — Strasna smrt treh otrok v plamenih. V vasi Ivanjska hlizu Banjaluke se je pripetila vcerai strašna ne*rera. Kmet Jefro Karlič je odšel v bližnjo vas. da bi se dal ostrici in doma je ostala žena s tremi otro-cicki Otroci so trdno zaspali in tudi mati je zadremala, ne da bi ugasnila svečo. Sveča je dogorela in vnelo se je seno na postelji, tako da je bila wea Msa kmalu v plamenih Vsi trije otroČički so zgoreli in tudi mati je dobila težke opekline, taflco Aa bo najbrž umrla, če pa ostane živs, to slepa Iz Ljubljane —lj Nj. Vel. kralj Peter O. krstni boter desetemu otroku. V nedeljo 23. t, m. ob 11. dopoldne bo v šentpeteirski župni cerkvi slovesno krščen deseti otrok služi-telia državu h železnic g Josipa Ziherla iz Stepanje vasi^ Boterstvo temu otroku je blagovolil sprejeti Nj. Vel. kralj Peter II. Pri slovesnem obredu bo Nj. Velp kralja zastopal g, polkovnik Mihajlo Bekič, po, močjiik komandanta 40 pespolka, boter-ca pa bo ga. Pavla MikLavcič, uradnica državnega tožilstva v Ljubljani. —lj Aškerčevo in Cojiovo ceato hodo tlakovali. Vse kaže. da bodo kmlau zaželi tlakovati novi del državne ceste, Aškerčevo cesto in Cojzovo cesto. Aškerčeva cesta je še vsa razkopaiia, ker še niso končana dela pri plinsJah napeljavah- V«a podobna dela morajo biti končana, preden začno tlakovati cesto, da je ne bodo &tm nekaj let zopet prekopavali. Na Cojzovo cesto že dovsftajo granitne ko^ke za tlakovanje, na Aškerčevi cesti pa so že pripravljanj - rotoiki za hodnike. —lj Na ribjem trgu je bilo danes precej malih morskih rib, ki so iih prodajali po zmernih cenah. Tako *o bile čkuse in sar-doni po 14 Din kg, eardele pa po 16 Din. Večjih morskih rib raze>n tuna nI bilo, lun pa je bil precej po<*enI, in licer po 20 Din kg. Sardelice &o prodajali še posebno poce ni, in sicer po 12 Din kg. Med donavskimi ribami so bile danes na prodaj samo kečige, po 20 Din. Poceni so tile danes ščuke, ki so jih prodajali od 16 Din naprej. Taikoj je bil razprodan som, kri so ga prodajali po 26 Din kg. Danes je bilo na prodaj precej postrvi, kj m kakor navadno po 40 Din- -hlj Ne zamudite »Male mamJoec v ki-na Moste! Kino Moste je dobil novo vodstvo, ki jamči, da bodo v tam kinu o članstva. Celodnevna ostat* am elane je 35 Din. Društvo up. učiteljstva priredi v četrtek, 27. t. m. popoldne izlet k Dev. Mar. v Polju, da počasti 90ictni jubilej naducite-Ije v p. g. Fr. Kaveiea- Vabljeni vsi tovariši (es) m val drufft Bjegovi prijatelji. Sestanek v gostimi g. Kuharja (pri Gu* stalnu) t Vevčah ob 15. uri. Avto ne vozi, treba bo hoditi pes ali pa se odpeljati s vlakom ob 13.30. Paradižniki zorijo Ta čas pridejo PEKATETE in JAJNINE do posebne veljave, kajti makaroni in špageti g omako la •valih paradižnikov, to je nsprekoaljiva oaveiujoča jed —lj Na I dri. deikl moioanilfl soli v Ljubljani (Prule) se pričnejo popravni izpiti dne 88. avgusta ob 8. — Vpuvovatije za šolsko leto 1036-37 bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 18. — Natančna navodila ta vpisovanje so aa oglasni deski v veži šolskega poslopja, parno Union, ml 9»-%tm ItosMlas GOatalMs danes poalsdnjič ob 16.. 10.U in 81.15 y velefilmu Osvojcvalec Indije Najnovejši Foxov in Ufin tednik ter najnovejši športni uspehi berlinske olimpijade! JUTRI! PREMIERA! JUTRI! Duše pod bičem Uda Baarova, Albrecbt Schonhala —lj Na I. dri. realni gimnaziji v Ljubljani (\egovs ulica) se pričao popravni iza: ti v ponedeljek Ž4. t. m. no razporedu. xi visi v lolskj veži. Vpisovanje učencev za *olsko leto 1936-37 bo za prvi razred dne 1. in 2. septembra v ravnateljevi pfaa-rni. Lanski učenci se bodo vpisovali 3. septemb. ra od 9. do 12. v lanskih učilnicah. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 4. septembra dopoldne v ravnateljevi pisarni. Natančnejša navodila za vpisovanje eo razglašena v lolsiki vezi. —lj > Soča« matica v LJubljani vabi svoje člane in prijatelje, da se po možnosti udeleže v polnem številu pogreba preminulega rud# uradnika Lavoslava Pu-caf ki bo Jutri 22. t. m. ob 15- uri is mrtvašnice splošne bolnice k H v. Krizu-Preostalim nase iskreno sozaije! Ljubi ja na, 21. a vgu i ta —lj Preproge, tkane po perzijskih in dre-gfli vzorcih, bomo videli na letošnjem jesenskem velesejmu. Splošno žensko društvo priredi namreč v paviljonu Trjrovske m obrtne zhorniee ra«8Uvo »Domači prepro-ga«. V ta namen zbira najlepše doma na statvah tkane preproge, da pokaže, kaj vse lahko izvede prtdna ženska roka. —lj V mestni klavnici s« bo Jutri (soboto) ob 15. prodajajo na prosti stou'cl prašičje in telečje meso po znatno znižani ceni Iz Ljutomera — Poroka. V Mariboru sta se poročila g. Rihard Burja, učitelj v Radgoni in gdč. Mara Klemenčui učiteljica v Radgoni- Mlademu sokolakemu paru želimo obilo srečo! — Jfov grob. Na Grlavi pri Ljutomeru je umrl g. Franc Špur, oče gdč. Špur Katarine, ki je letos diplomirala na filozofski fakulteti. Rajni zapušča cit-sol nopreskrb 1 jenih otrok. Žalujočim naše sožalje! — Zopet tat H as. Pri ključavnica rake m mojstru s. Mulcu v Verieju je bil pr*i kratkim izvršen vlom v delavnico in so vlomilci odnesli orodja v vrednosti nad 1000 Din. Z istim orodjem je bilo iste noči vlomljeno v blagajno posojilnice n» Cve-nu. Tam so vlomilci vlomili v posojilnico, z dobrim ukradenim o/odjem so odprli tudi blagajno, ki pa je bila prazna- Posojilnica trpi zaradi razbite blagajne okoli 900 Din Škode. — Te dni je bila ponoči skozi okno krojaču Soviču Janezu v Sanneih ukradena nova suknja, ki je bila namenje na nekemu moškemu. — Na Kranju pa je bilo vlomljeno v trgovino Šiško, kjer so tatovi odnesli blaga v, vrednosti nad 60q Din. Naše ninnine v sliki in besedi Ljubljana, 21. avgusta Med nevarni literarnim* m stroke^nani revijama zavzema ^i^ksniosku vcsriinik«, gjaaito naših pUmcev — ae sgosj Slovenskega pianoDskega društva — posebno in tudi častno maslo. To dokazuje tudi zadnja itovtfka. ki obsega prav aa prav skupaj tri stsveUte. Vsebine glasila planincev ne smemo presojati le a navado-ir* literarokia me-f&i. Vendar s tem ni rečeno, da ne vse baje ta revija tudi prispevkov, ki sodijo v vrsto strogo literarnih spisov. Bas v tej številka je na uvodnem mestu objavljen članek literarnega kritika K. Lesarje pod naokrvom »Slovenske planine v nisbi in siikii«- Pisoc piše o tem AUiimivem predmetu — na ie aa planince same _ po ananarveni metodi, vendar v splosnom razumljivo 4udi za e*eie slofc, ki so po ve-dini Čitatelji xPlanmakega vestndka«. SPD je izdalo tudi posebnd cxjtiis tega Olntka, kar je tTcba pozdraviti, saj je sp«is studija, kakršne še nimamo glede na predmet. Vrednost članka še dvigajo številne >lu-siraoije, reprodukcije najznačlmejAh siik naših planin od začetke planinskega ali. karetva pri nas do dandanes. Tako so ob* javljene tudi reprodukoi/je bakrorezov iz \^s^asorJeve knjige. Piscc tudi opozarja na nekatere zelo »tajc zemljevide, n. pr. na FloraJainčučevega izza L 1744., kii vse-butje že naše gore. (Ta zeanJkvid »mo videla ie na geografski raz-stavi na v«.e-sejjnu). Pri tem je zariimavo najibolj. da je bdi Tnigiav zarisan najtprej na zemljevidu ter da se je trle potem pojsrvdi v rlsbiari m slekah. Reprodukcije sMk naiih planin nam nazorno prlksiruje>o razvoj pda-niinskega sKksrarva pri nas od VaK-a-sorje\,nh b«aktorezo»v do d«»l imrjreeijor«!-stov. Nekatere reprodukcije so odtisnjene na prilogah ter je sedenja številka P. v. skuraj luksuzna. Te reprodukcije imajo vesako vrednost, alsaru se, ker so mad nji* mi tudi nekaterih sMk, ki niso spU>sn » pristopne, n. pr Pemhartove. Vresek> gradivo prispeva stalno Janko Mlakar, ki je ie vedno neprekosljiiv pia ninski humorist, kajti humoniist je po ni. ravd, ter se mu marsikaj posreči samo od sobe- Staino priobčuje svoje stvari poa naslovom »Spomini in opomini«. V tej ttc-vtisloi piše o morfologiji in biologiii p'a ' i c«^ ter poarsčerio karakterizira vr*te pla-nineev. To karaktorUscijo se dopolnjujejo izvrstne Pirnatove risi>e- Mlakar pt.ve dtobroduino to, kar bi drugi napdsalii nekro ki z-ojjorčenjein. Smeši tiarodke nsSegs p'** ninstva kakor peč »asi u »i jo in v t^n le njego-\'a krilnka potfi&ivna- O Pirna^o^ih risbah je treba reči posebej, da je velika škoda, ker jih ne srečujemo bolj po„jo**^ v revijah m v knjrigsh. Dobra opisa pLezainah tur st* Ane Lscherjeve (široka peč — •cveroiehodni raa) m ing. Pr. Aveine (Na Olimpu, prestolu bogov), in sicer dobra v tem pomenu beeode, da pona&Trujeta planine skoraj plastdČno im d* nista obte/en* s krasn> Dovjem. Pesoni zastopa Gnis» Konita:-k (Ob pfiawnak«m jezeru). t":udnn, M so pesniki taiko redko og'a^ijo v P. v. Ramo. <*ovot na Skrlaitiioi je nap sa] J. \Vester- \i njegovega spisa odse^-a pravj ljubezen d i »planin presikuseij-jAga pln.ni.ncs. Vebik del zavzemajo d-ruStvena letna p*^ ročsla. ki pa tudii zas'.-u/ji jo. da >ih prcči'.'tts da spozna* kcoiin dela opravijo v rsA:b plani nekrA društvih za razvoj n«idga p!a-nmetvn, v ljubezni oV> ivirave. Številko za ključuje uredmltkova sta-lna jemkovn« raz-prava, ki je ie tem boli BSarVaSVO, ker v nji dokanuj«. da je končno edino veljav-no (ime l^arsflea doiiint in ne Logarjeva Iz Trbovelj — Ekskurzija vojne akademije: Te dni so prišli k nam gojenci vitje sole intendanta ske akademije pod vodstvom podpolkovnika g. Vladimira IvanovLča. V ipremstvu rudniških inženjerjev so ti v ponedeljek, torek in včeraj ogledali rudniške naprave, o katerih tehnični popolnosti m modernem ustroju so se zelo pohvalno izražali. Danes zjutraj »o odpotovali Pred odhodom so med seboj zbrali znesek 560 T>ki, ki bo ga poklonili tukajšnjemu krajevnemu Rdečemu krif/U, v katerega imenu izrekamo plemenitim darovalcem najiskrenejšo zahvalo. — Stavbno gibanje. Dočim se v dru-ih krajih letos mnogo gradi, vlada v naii dolini v tem pogledu se vedno mrtvilo. Le tu pa tam zrase preko poletja kaka majhna hišica, ki si jo z ivojimi skromnimi pri-ha*anki iz dobrih časov gradi kak rokodelec. Večjih stavo pa se letos ni gradijo, izvzemši trgovski hiši g. Radeja ing. Pasa, ki pa so jih že leni začeli graditi in so bile že letos v poletju dovršene. Lepo je preuredil svojo gostilno tudi g. Kran vedele kain z neprodanimi prideUvi, 7-lasti, ker je sadaj ob čina zabran da prodajati pridelke po bita h. Iz Kranja — Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 23. t. m. ob 16. bo gostoval v Kra nju 3. K. Amater, večletni prvak trboveljskega oknotja In 'den najboljših naših provinc I alnih k^bov. S svojo rutinira-no in dobro vigrano enajstorico je izvojc-vai že marsikateri lep uspeh, ki ga je treba beležiti kot posledico mnogoletnega rednega športnega stremljenja Pri njago vem zadnjem gostovanju v Kranju mu je uspelo, daje obdržal remis (1:1). Zdi ae, da tudj to pot za domače zadeva ne bo prav lahka, zlasti se( ker bo treba zaradi odhoda dveh igračev napadalno vrsto znova formirati tn preizkusiti. Gostovanjem Trboveljcanov se je naša pubUka rada odzivala s številnim poaatom, znak. da uzi. vajo rudarski klubi, zlasti pa njihov pr-vak, mnogo simpatij. Iz Laškega — Tujnki promet letos ne zaostaja za prejšnjimi leti. Kljub temu, da se boža glavna sezona že .koncu, je se vedno v Laškem 1W letoviščarjev. Z zajetjem nonh termalnih vrelcev se je dosegla ne le prejšnja temperatura, temveč tudi kapacateia tako pojačila, da je pričakovati v kratkem gradnje odprtega bazena na proertem in potem bo gostov gotovo le več. Sobota, It. avgaste 12: Plošča za ploščo, pesana zmes posnttc veselih in godbe za ples- — 12.4S; Poročila, vremenska napoved. — 13: Napoved časa. spored, obvestila. __ 13.15: Ploiča za ploščo, pisa-na zmes peemic veselih in pjodhe za ples. __ 14: Vreme, borzni tečaji. — 1**: Za delopust (radijski orkester*. —18.40; Pogovori s poslušalci — 19; Napoved časa. vremenska napoved, poročila, spored, obve- elila. __ 19.90; Nae. ura. — 19.50; Sieg- friedeva idila (plošče). — 90.10; O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Prenos iz Turma: koncert italijanske glasbe. — 22; Napoved eaaa. vremena, poročila, spored. — 22.20: Prenos koncerta vojaške godbe iz Uniona. MALI OGLASI >essda OSO nara, davek Din šw nesena 1 Din, savan a otn prefcum £a nfajnsejat od^oetnt glede tnann oarsmaov js trene nruotit) enemno — Ropuatov tn nan e%riaae ne prianamo I RAzno PERILU vsem letnim oblačilom itd. «mo znižali cene do skrajnosti. Anton in Vladimir Presker, Sv-Petra cesta 14. 6.2 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v tostanil dr. O. P le« o 11» Ljubljana, nasproti »NeboUčnikac. [ PRODAM j BUKOVI ODPADKI suhi, kratko žagani, zopet ns razpolago. Ivan Šiška, tovarna parketov. Metelkova 4, tel. 2244. 2207 I SLUŽBE VAJENCA sprejme moderno mizarstvo, Mtklošičeva 12. 2227 MIZARJA pohištvenega za takoj rabim. 1. Bttenc. Gosposka la 2228 koledar Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sporočamo žalostno vest, da je umrl po daljši tn mučni bolezni nas ljubljeni brat in svak, gospod LA VOSLA V PUC URADNIK v 44. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ob 19. uri las mrtvašnice splošne bolnišnice na Zaloški ceati v LJubljani. Ohranimo ga v blagem spominu! LJUBLJANA, IDRIJA, 90. avguata 1936. Zalnjočl: Ivan, Frane, Drago, Bajko, bratje; Marija, Jolka por. Princ in Pavla, sestre; Fran Princ poetajenačeinik, svak; in ostalo sorodstvo. «■■■■■■■■■■■■■■■■■■* ■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n Makulaturni papir proda ~?mmi „Sl#vea*»ategm Natrada", uloMtana vtfiaffHera atlea «ter. * Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 31. »Tguttt 1936. Štev. 190 Boljševiški zarotniki priznavajo krivdo Obtožencev v moskovskem veleizdajniškem procesu je 13 —Senza cija prvega dne obravnave V praznično razpoloženje Moskve, ki je prav te dni navdušeno sprejela in pozdravila letalce-junake čk&lova, Bajdukova in Beljakova po njihovem velikem uspehu v polarnih krajih je naenkrat padla grenka kaplja globokega razdora v vodstvu ruske boljševiške stranke. Prokuratura Sovjetske unije je izročila vojaškemu kolegiju vrhovnega sodišča obširno obtožnico proti skupini Trockega in Zinovjeva, obtoženi težkih zločinov. To je epilog razburljivih do godkov, ki so dosegli leta 1934 svoj v^šek z atentatom teroristične skupine Nikolajeva — Kotvinova na enega najožjih Stalinovih so t rudnikov leningrajskega tajnika komunistične stranke Kirova. Malin Ozadje procesa Neposredni krivci so bili takoj po atentatu kaznovani s smrtjo, zdaj pa stoje pred sodiščem intelektualni povzročitelji atentata, ki jim obtožnica očita, da so svoje teroristično delo nadaljevali. Preiskava je dognala, vsaj po zatrjevanju prokurature, da ta blok ni samo pripravil in izvršil atentata na Kirova, temveč da je vse do zadnjega, vodil razne teroristične skupine, ki jih je podpiral in jim dajal navodila iz inozemstva Trocki. Ta skupina je pripravljala nove atentate in teroristična dejanja proti vodilnim članom komunistične stranke in sovjetske vlade. Obtožnica trdi, da je poslal Trocki v Rusijo več teroristov in jim naročil, naj organizirajo politične atentate na vodilne sovjetske politike in državnike. Obtoženci V sredo se je začela v Moskvi obravnava proti zarotnikom. Na zatožni klopi sede možjf\ ki so igrali večinoma važne vloge v ruski revoluciji. Obtoženi so G. Zinovjev, L. B. Kamenev, G. E. Jevdokimov, J. N. Smirnov, J. P. Batajev, S. V. Mračkovski, V. A. Ter-Vaganjan, L. A. Drejcer, E. S. Goleman, I. I. Reinhold, R. B. Pikel, V. P. Olberpr, K. B. Bcrman Jurin, Fitz David (I. I. Krugljanski) ter M. Lurje in N. Lur-je. Sovjetska javnost se zelo zanima za ta proces, ki naj jasno pokaže, da so vodile niti od terorističnih skupin naravnost k Zinovjevu, Trockemu, Kamenevu in drugim vodilnim članom opozicije. Iz obtožnice Obtožnica se nanaša torej na 13 obtožencev in je temu primerno tudi obširna. V njej je med drugim rečeno, da sodne oblasti pred poldrugim letom v preiskavi umora Kirova niso imele pri rokah vseh podatkov o pravi vlogi pristašev skupine Z nov-jeva in Trockega. Na podlagi zadnje čase dognanih dejstev v zvezi z odkritjem terorističnih skupin je pa preiskava dognala, da so Zinovjev, Kamenev, Jevdokimov in Batajev neposredno zasnovali umor Kirova ter pripravljali atentate na druge vodilne člane komunistične stranke in sovjetske vlade. Pristaši Zinovjeva so bili pri tem v neposredni zvezi s Trockim ;n njegovimi privrženci. Ob koncu leta 1932 se je združila skupina Trockega s skupino Zinovjeva v skupno centralo, obstoječo iz Zinovjeva, Kamenova, Jevdokimova in Bata-jeva iz vrst zinovjevcev ter Smirnova, Ter-Vaganjana in Mračkovskega iz vrst trockistov. Glavni pogoj združitve je bilo priznanje individualnega terorja proti vodilnim članom ruske komunistične stranke in sovjetske vlade. Zlasti od združitve da- lje sta osredotočili obe skupini po neposrednih navodilih Trockega vse svoje sovražno delovanje proti komunistični stranki in sovjetski vladi. Obtoženci priznavajo Obtoženi Zinovjev je priznal, da je smatrala centrala Trockega in Zinovjeva za svojo glavno nalogo umoriti vodilne člane komunistične stranke in sovjetske vlade, v prvi vrsti Stalina in Kirova. Obtoženi Kamenov je izpovedal 23. julija 1923: Leta 1932 smo prišli do zaključka, da je edino sredstvo, s katerim smo upali doseči oblast, organizirana teroristična akcija proti vodilnim članom ruske komunistične stranke v prvi vrsti proti Stalinu. Obtoženi Jevdokimov je 10. avgusta 1936 izpovedal: Mračkovski mi je sporočil, da so dobili trockisti od Trockega ukaz, da je treba organizirati teroristične atentate proti vodilnim članom komunistične stranke in sovjetske vlade. Obtoženi Smirnov je 5. avgusta 1936 izpovedal, da se je sestal leta 1930 v Berlinu s sinom Trockega, ki je izrazil mnenje, da lahko v sedanjih razmerah privede do izpremembe splošnega položaja v Rusiji samo nasilna odstranitev vodilnih osebnosti komunistične stranke in sovjetske vlade. Tako, pravi obtožnica se je spremenil blok Trockega in Zinovjevega v skupino političnih pustolovcev in morilcev, prizade-vajočih si s terorjem doseči oblast. Reinhold je izpovedal:V letih 1933 in 1934 mi je dejal Zinovjev: Najvažnejša praktična naloga je organizirati teroristično akcijo tudi zarotniško, da se nikakor ne bomo dali kompromitirati. Enako pobudo je dal Trocki. Trocki Prvi dan obravnave Prvi dan procesa proti Kamenevu, Zinovjevu in tovarišem se je končal s tem, da so vsi obtoženci priznali svojo krivdo. Obtoženci dopuščajo, da so se udeležili zarote, ki ji je bil namen umoriti Stalina, Vo-rošilova, Kaganoviča, Ordžonikidze in druge vodilne državnike Sovjetske Rusije. V sodni dvorani ni bilo nobene ženske, samo moški so z največjo pozornostjo sledili obravnavi. Višek prvega dne je bilo priznanje obtoženca Davida, ki naj bi bil na ukaz Trockega, Zinovjeva in Kameneva umorili Stalina na VII. kongresu Komin-terne, ki je bil lani v Moskvi. Atentat se mu pa ni posrečil, ker mu Stalin ni prišel na strel. Obtoženec nadalje trdi, da so se zarotniki sestali pozneje v stanovanju Kameneva, da bi se posvetovali o podrobnostih prevrata. Obtožnica označuje Zinovjeva in Kameneva za moralna krivca umora Kirova, ki je bil ustreljen lani v januarju v Leningradu. Po obtožnici je bil cilj zarotnikov polastiti se oblasti* s terorjem. Teroristični program se je pričel baje z umorom Kirova, pozneje naj bi pa zarotniki dezorganizirali rdečo armado. Obtoženci niso dobili nobenega zagovornika in tudi nobenega ne smejo vzeti. Proti razsodbi se torej sploh ne bodo mogli pritožiti. Drugi dan Včeraj sta bila zaslišana glavna obtoženca Zinovjev in Kamenev. Z direktnim obtoževanjem samih sebe sta hotela oči-vidno polcassTCi namen, da bi čim boi'je obremenila vse obtožence. Zinovjev je dejal med drugim: »Trdno sem sklenil govoriti resnico, toda ta resnica ne bo ista. kakor ye bila lani v procesu proti nvo_ Andre Theurlet: 68 Nevarna lepotica Roman Jakob je že videl, da je novi junak zasedel njegovo mesto in da bo kina;u samo še igračka baronice Lieblingove. V silni jezi si je do krvi raz^rize] blede ustnice. Mislil je, da je bil njun sestanek pri Nikolajevi že vnaprej dogovorjen in da je prišla Mania v svojem koketirati u s knezom že tako daleč, da so zbioale druge dame na njen račun šale. Jeza ga je prešinila. Srdito so je ozrl po okrogli mizici in na moč rad bi se bil s kom spri. — Mislite, da me je slišal? — je zacepetala komtesa Aojuasola, Ko je Jakob odšel. — Bogme, — ie odgovoril Jacobsen strupeno, — preglasen jeziček imate in biti bi moral gluh ... — Kai me niste mogli opozoriti, da se je priblfl žal naši mizici? — Zakaj? — ie vprašal zdravnik začudeno, kakor da ničesar ne ve. — Kako naj bi pa poaomost baronice Lieb- llngove do kneza zadela gospoda Moreta? — Zbadljivec! Saj vendar dobro veste, da baronico obožuje in da ie zavoljo ne zapustil svojo ženo... Ah, to me boli. Kaj če bi stopila za njim in mu povedala, da ni niti besedice* resnice na teh govoricah? — Med nami rečeno, to bi bilo slabo sredstvo, s katerim bi hoteli popraviti storjeno napako... Pustimo to, Moret bo to zadevo že sam uredil z baronico Liebiingovo... Zagotavljam vas. da si bo znal bolje pomagati, nego vi. Glejte, baronica baš prihaja----- In res Mania je bila pravkar vstopila v obleki z kitajskega krepa z belimi čipkami in njena nežna pojava je očarala vse. Čim jo je Jakob, zagledal, je brž stopil k nji, toda knez Gregorijev ga je prehitel in pozdravil baronico Lieblmgovo: — Hristos voskres! — Oho, knez! — je odgovorila Mania smeje, — pa menda vendar ne mislite, da vas bom poljubila. Kai ne veste, da sem rimskokatoliške vere? ... Zame je vstal Kristus od mrtvih že pred trinajstimi dnevi in vi prihajate nekoliko prepozno. — Bolje pozno, nego nikoh. — se ie galantno zagovarjal Sergeg Gregorrjev. rilcu Kirova. Ne delam sd nobenih iluzij o tem, kakšne posledice bo imela moja iz. poved. Vse svoje trdittve lahko dokažem samo z besedami, toda vsetkaikor bom govoril resnico.« Zinovjev Kamenev je govoril skoraj dve uri. Obračal se je izključno na državnega to. žilet. dočim je bil Znnovjear med svoj.im govoreni obrnjen k občinstvu. Kamenev je i a javi«!, da je bil bivši sovjetski poslanik v Locvdonu Sokomik*>v aktrve-n član teroris-biČne organizacije, da pa on t*i bil zapleten v to organizacijo, ker naj bi bvlo njftmu in Zinovjevu omogočeno prevzeti oblast brez krvave borbe. Ka-mener- je posku-sil zaplesti v zaroto tudi Tomskega in Bukarin«. Dejal je, da sta imela nailogo s prevratno propagando dezorganizirati kt^rnunistiono stranko in pridobiti nijene člane za teroristično akcijo- Zinovjev je dalje izjavil, da je prišlo med njim in Trockim leta 1°3R. po XV. koo-g-resu kormmistiiane stranke do razikola. Med njim in Kacnenevrim je bila samo razdelitev dela. Oba sta bila samo veja or* ganizaoije Trockega. Tisto, kar je delal TrocJci izven Rusije pred svetovno javno-sUjo, s#a delala ona dva taijno v Rusijn. Kaj se zgodi v eni uri V eni uri se zgodi na svetu marsikaj. Statistiki so zbrali o tem zanimive podatke in pravijo, da se rodi v eni uri na zemlji 5440 otrok in umre 4K30 ljudi. Zakonov se sklene 1200, ločitev je pa vsako uro 85. Industrija obdela v eni uri 3000 kvintalov volne in 10.000 kvintalov bombaževine. V eni uri se izdela 99.600 ton sladkorja, ki ga porabi človeštvo vsako uro 98.000 ton. Iz zemlje se pridobi vsako uro 122.000 ton premoga. Za 50 milijonov zlata in za 150 milijonov srebra. Lovci pokončajo vsako uro 360.000 divjih živa-]i za izdelavo damskih oblek. Iz vrelcev nafte se pridobi na uro 156.420 sodov nafte in od tega gre ena tretjina v bencin za avtomobile. Avtomobilske tovarne izdelajo vsako uro 700 avtomobilov, avtomobili pa povozijo do smrti na uro 17 ljudi. Človeški zšehiiek se gibdje v eni uri mod dvema centoma, ki jih zasluži kitajski dninar, in 96 dolarji, ki jifi dobi predsednik električnega trusta v New Yorku. V postnem in brzojavnem prometu se odpošljejo na uro 114.000 brzojavk in 1,141 milijonov pisem in dopisnic, na katere se nalepi za 500 milijonov poštnih znamk. Celulozne tovarne izdelajo na uro 1900 ton papirja in od tega se porabi 1000 ton za tiskanje listov in knjig. V eni uri napravi naša zemlja 1776 km dolgo pot. ~~~ SMOLA — Včeraj sem šel z ženo v kino. In slučajno sem dobil sedež kraj zelo lepega dekleta — Jaz sem pa imet smolo, da sem šel v kino z nekim dekletom in sem slučajno dobil sedež kraj svoje žene. ' DRUŽBA — Sita sem že večne samote — Aha, torej se nameraval omožiti? — Kaj Se, pač si pa omislim akvarij. Novi uspehi mariborskih harmonikarjev Na praznik in v nedeljo so nastopiti v Hrvatskem Zagorju Maribor, 30- avgusta. Hnv-ta-ta, hm-ta-ta, veselo done zvoki m«lih harmonik, ki jih v udobnem avtobusu nategujejo skoraj Še tnanjši Mariborčani. Harmonikarji so to, ki se peljejo s svojim ustanovitebjem in vodjo g. Vilkom šustersicetn na dvodnevno turnpjo v Hrvatsko Zagorje. Med bučne glasove makih mehov se harmonično vpleta smeh zdra voh malčkov in zdaj pa zdaj zadoni v polje prelepa narodna pesem. 2e več dni je bilo mnogo vrisal m veselega razpravljanja v devici meščanski šoli, lcjer imajo šušteršičevi hđ-rTn Tri likanj i vaje. Kako tudi ne, saj se malčki odjprav. Ijajo v edMmi kot prelepe našo domovine, kamor se niso ponesli svojega harmonrikar-skega slovesa, kjer še niso pokazalri lepote jogoslovenske pesmi m pestrosti naših na-plesov. Povsod so bili po Jugoslaviji, sedaj je prišlo na vrsto še Hrvate&o Zagonje. toplic g. Mvhun in Maniborćan ravnatelj g. ViJim Podlnpnik. »Otroci, kopanje!« za kliče vodja hannonkarjev in vmšča ter veselih klikov kar ni hotetlo biti konec. Kmalu so se razboTrt* harmonikar yi ze radostno hlad rili v modernem kopališkem bazenu. Vse sla preskrbela prijazna gospo«ia svojim nvaLm gostom Večenja v razkošnem hotelu, potem pn_ prava za. nastop. Velika dvorana s** je n*-polnila do zadnijcga mc^srta še p redno je bil napovedan koncert. Oglušujoč aplava na od-ru^ ko so se pojevih mali umetnik;. Pogledi so bili uprti v dri figura. K na. dva, -tiri, meh že doni- l'brani glasovi tli ii grd, narodna pesem doni vz malih mehov. Poshišaici zadržuj**jo sapo in s+* kar n*» morejo načudriti, kaj vse zmore slovenska mladina. Navdušcn-je še b«>11 v/podhuia male Maniborčane in Raitajev MJamč^k. kanon vseh harmonikarjev, povzd»it*ne svot kranjski klobuk in zapoje solr*»pt*v o vnč- Povabik> iz Krapinska h topkic, Krapine, Stubice in Rogaške Slatme. Kratka, le enodmevna reklama za nastope edinstvenih mariborskih malčkov in že je bila tu sobota, praznik, ko jih je udobni mariborska mesrtmri avtobus odpeljal novim uspehom naproti. Krapinske toplice. Avtobus poln smeha in mladostne razposajenosti, se je ustavil v špailirrju množice, ki je pričndcovala harmonikarje. Še en hip in že so biti našri malčki v žrivahnem razgovoru z gositoljtib-nimi domačimi. Odkrita beseda, jasen pogled in že so si bili prijatelji, stani in mladi. »Naš učitelj ig, ftuš/teršiič se je ragutbol!« je završalo med otroci. No. strahu jp bilo kmalu konec, ko so ga nasmejanega videli prihanari v družbi dveh prijavnih gospodov. Sta to lastnik Kraipinstkih dn SUrbiških k u ter slastno nagne kjjpjco-arc sredi pol^a, ko ae vesel vrača z vasovacvjm Da, zares je fletoo med' harmonikar j. Vedno novi doživljaji, nove cverfike v veili kom vencu trspehov, fci so m j«h vp-W Sušter&icevi h«*wnonaS«n-ji šnrom n*š« d« m vine in tudi -r rajrinti- loti patiigori so ae pooovvH v Krapim . Situbiskiin topBca+i ki prav ta*k je bil t\K\ uspeh v RogaSkri S^tttttra, Jrjer so nastopi' hormoririlkamji pted modna rodnim občinstvom v ponedW>ek a?veoe»r. Povsod rstfo navdoSenje, Jni mifcairjem in ne«morneimw vod vi. m*rvo> velja v «K meni MAvtb**ni' T>va dneva ve. seiij*, ameba, igranja in petga! T. G. Milijarde na dnu morja Letos so začeli pripravljati vse potrebno, da bi dvignili" jamik »LuMtanio«, ki «ra je potopila med vojno nemška podnio mi ea. Na parniku je bilo za več milijonov zlata. To d**Io ho zahtevalo mnogo stroškov, toda iskalci zaklada na dnu morj;i upajo, da bo jim bo trud bogato poplačal saj bi bil v primeru uspeha dobiček tisočkrat večji od stroškov. Nastala so cela po-1jetja za dviganje potopljenih ladij in pregledali so vpo sezname, da se prepričajo, v kateri ladji je bilo toliko zlata ali drugih dragocenosti, da bi balo vredno dvigniti jo. Mnoge ladje so se pa potopile tako, da nihče ne ve, kje leže. Tako je izginila v morskih valovih španska križarka »Reina Regentac, ki je potegnil ^ seboj 400 mož posadke, dalje angleški poštni parnik »Liverpool« z bogatim tovorom- na krovu je pa bilo 480 potnikov. Leta 10C4. -se je potopila ladja »La-dy Hamilton«, v decemoru istega leta je pogoltnilo morje parnik »Marrov«, v decembru 1908 pa parnik >Asiatic Prince.« Leta 1911 »e je potopil ameriški potniški parnik »Merida«, ki je vozil za 4 milijone dolarjev zlata in srebra. Enako velik zaklad je izginil v morskih valovih s pa mikom >EgtpU. Ta parnik le*i dobrih 130 m pod morsko gladino in krije v sebi za 8 m\l\jo nov dolarjev zJata, Zaklad v vrodnoati okrog 400 milijonov lorda Kitohenorja se je pogrp*zni4 na dno morja s parnikom >New Hanvpahrire,« ki |i zavo^il 6. janija 1916 na mino in se poto pil. Tttdi angleški parnafc »r^aii/vuntie« je potepini na dno morja za doorih 50,000.000 dolarjev zlata, Nefcje v radijsk^i oceanu počiva v morja francoski parnik >Alfonz XILc, na katerem je btk> za pol milijona dolarjev zlata. Tndi fregata »San Franci*.-eo,« ki se je potopila hrrai imko obale, je potegnila na dno morja mnogo z.lata. Mo derna tehnika ne je končno lotila tndi tega problema in hočo vse te zaklade dvigniti vt. morja. 0 oklepa|a Shivni vioimi*t Salomom* je poaop*val angleškega kralja Jurija V- »n nekega dn<» mu je dejal; — VioliniMi *w* deta v tri skupine; V prvi «o taki. ki sploh ne zna»o igrati, v druco skupino spadajoči igra in slabo, v tretji so pa virtuozi. Vaše v«*!r čan^tvo je že prišlo v drugo aknpino DVOJNI ČASOMFR Ona: O/i, kako dolgo se že nisva videla! On: Saj rest gospodična. Zadnjič sva se videla, ko ste praznovali 20. rojstni dan. I — Potem pa še ni tako dolgo. — Torej je vam mnogo ležeče na tem? — je nadaljevala šaljivo. — Ce je tako. pa ne smem ničesar odreći, možu, ki je tabori med Tigrisom m Eufratom, tam. kjer je bil raj na zemlji. Torej se uklonim... Vojiistinu voskres! Obenem mu je nastavila lice in knez jo >e spoštljivo poljubil. — Vi torej že poznane našo drago Manio? — je vzkliknila kneginja Kolon-brina in stopila k njima. — Baš sem vaju hotela medsebogivo predstaviti. — Da, štetjem si v čast, da sem se seznanit z baronico Liebl ngovo pri go-spej Nikolajevi, — >e odgovoril Sergej Gregorjev z globokim poklonom. —Imenitno ... Ker si nista več tuja, vas določam za kavabroa moje drage prijateljice. Sergej Pavlovič... Baš se ie izpraznila ena mizica—Draga moja Mania. žeHiš šampanjca ali tokaica? — Hvala, kneginia, samo skodelico čaša in košček prepečemca. Na znak kneginje Kolonbine je prinesel natakar hladno zakusko, steklenaco šampanjca in skodelico čaja. Knez ie ponudil baronici Lieblanaovi stol m sedel nji nasproti. Knez je stregel Manii, ona se re pa ozirala do veseli družbi v salonu, hoteč najti Jakoba. Toda Jakob je bil ogorčen, da je Mania dovolila knezu poJiibiti io in >e ni mogel gfcdati v družbi tistega, ki ga je smatral za svojega tekmeca. Neroden kakor vsi zaljubljenci je napravil kisel obraz in zrl mrko v tla na-mestu da bi se bil spustil v prijetnem kramljanju in uglaoenem občevanju v boj s tem tujcem. Odšel je v biljardnico, kjer so gospodie kadili. Tam se ni koketnralo, pač pa so gospodje pridno jedli in zalivali velikonočne dobrote s šampanjcem. Ker tam ni balo dam. se ie razvila živahnejša in veselejjša zabava. Francis Lechautre je postal po šampanjcu duhovit in zabaval je družbo okrog sebe, da ga je bilo veselje poslušati. —Ne, gospodje, — je dejal smeje. — vi presojate to zadevo iz malenkostnega vid ka. To, kar >e vas privabilo v ta kraj in kar vas tu drži. ni Monte Ca rio z njegovo ruleto, niti Angleška promenada s pa^ovimj pahljačami, nfti pomaranče, kisle kakor zelenika. Igralnice, polne zla»ta. smo vickli že v Badenu, krasne palme imamo tudi na vrtu d1 Acclimatation: pomaranče prodaja vsak trgovec ... To nas torei ne omamlja ... temveč zrak in svetloba, veselje do živ-!jena. izraženo v žarečih ooeh. v rožah m na sinjem nebosklonu. Vražji vonj iiubezm pritiska v glave, pomlaa vse obraze in vse žene se nam zde dekleta. Omehčate se laki vosek, pod le žete pravemu čaru in nič več vas ne drži doma. — Glejte tndi jaz, čeprav imam vrtoglavo mladost že za seboj, sem snoc obedoval na bretonski kmetiji... Pri spominu na ta kraj rrri zagomaz»e mravl« po hrbtu ... Toda spremljal sem tja svojo Peppino, ki ima iskre v očeh in hudiča v telesu. Malo ie manka o, da m počil od smeha pred zakrivlienimi zrcalu kger se vida človek smešno stlačen m povečan. Na njeno prigovarjanj? sem nakrmil laboda, spustil sem se v igro in zaigral sto frankov. Zadnje besede je izgovoril z naivnim patosom, kakor da bi mogla izguba kot taka presenetili ljudi, vaiene smatrati sto luidorov za malenkost. Zvrnil »e novo čašo šampanjca in pripomni!: — Tu ie sploh imenitno!... Tuka^mi zrak. gospoda moja. tukajšnji zrak! Njegovemu mtroškemu navdušenju so se vs; zasmetali. Samo Jakobu se nš zjasnil obra-z. Topo je zrl predse, ko ie Lechautre zbijtaJ svoie šale. 2al mu ie bilo, da je pobegnil iz salona in nehote je pomislil, da sedita Mania in knez zdai skupaj. Srce se mu ie skrčilo in no glavi so mu rorik težke misli. Kai neki se godi 7. njima v njegovi odso*no^rt in kai si šepečeta na tem spretno nri-pravrjenem sestanku? Ofeegme Jo*p Bapimfl, — Trn, >ltaodbo tfefemrnoc Frmn Jesarftelc. — Sa vpmve Sd IumiUiI 6* Usta Oton CtatateC — V* t Izbijam.