Poštnina plačana v gotovini SLOVENSKA BESEDA Urodniitvo: Dalmatinova 8 • Uprava: Šolonburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun št. 17,152 Izhaja vsak petak. Posamezna i n. i w i številka I DIN ŠTEVILKA 43 V LJUBLJANI, 19. NOVEMBRA 1937 Dr. Dinko Puc: Zaščito varčeva V obrambo malih vlagateljev, ki so hrbtenica vsega kreditnega gospodarstva Gospodarstvo vsake države sloni v velikem delu na prihrankih malih ljudi, ki se zbirajo v denarnih zavodih, odkoder potujejo v obliki kreditov v poslovni svet. Ptospevanje trgovine in obrti je odvisno od cenenega kredita, ki pa je potreben tud: vsako leto poljedelcu za najnujnejše investicije v kmečkem obratu, kakor tudi onemu, ki si je prištedil sicer nekaj glavnice, a vendar premalo, da bi mogel ž njo graditi si tolikani zaželjieni lastni domek. Pa tudi velik del industriji se finansira na ta način. Zato so se države od nekdaj zavedale važnosti, ki jo imajo prihranki v narodnem gospodarstvu, ako so naloženi kot vloge v hranilnicah in bankah. Že v šolah se poudarja pomen varčevanja, politiki in gospodaistveniki prepričujejo narod, kolike važnosti je štednja in nekaj let sem praznujemo že tudi zaradi mednarodnega sklepa praznik varčevanja, ki ga obhajamo tudi v naši državi, dasi na bolj skromen način. Svetovna vojna je kajpada vplivala na splošno naziranje o varčevanju porazno. Desetletja in desetletja so nosili ljudje od ust pritrgane novčiče v denarne zavode. Takrat, ko jim je vojna vzela dom in streho ter jBh pognala po svetu, so jim zaradi padca valut propadle tudi njihove hranilne vloge, njih zadnji up in nada. Delo generacij in življenjske žrtve dedov, očetov in sinov so bUe zastonj, velik del vojnih stroškov Je bil plačan iz prihrankov najmanjših. Ko so se po vojini začele vračati vsaj nekoliko urejene razmere in se je vrnilo tudi zaupanje v denar, se je varčevanje znova pričelo. Vloge v Jugoslaviji so dosegle za našle razmere znatno višino — 15 milijard dinarjev. Ljudje na eni strani niso računali več na vojno, na drugi strani so pa pravilno mislili, da je vojna izjemen slučaj, nesreča kakor potres, katere nas pač Bog obvaruj!, katere pa ni mogoče vzeti v kaikil. Če pa izvzamemo slučaj vojne, pa se ne more ničesar zgoditi, kajti — tako Je računal naš. varčevalec, —. b C' že država skrbela, da se zaščitijo naši prihranki. Žal je tudi tu prišlo razočaranje. Ko' je prišla stiska in so ljudje zahtevali svoj denar, ni bilo nikogar, ki bi bil hotel pomagati, čeprav bi bil to lahko storil. Kaj vse se je storilo v drugih državah, da se rešijo prihranki malim ljudem! Povsod so se začele velike akcije, katere je vodila država, in če je bilo. treba podpreti tak zavod, se je to storBo z največjo dobro voljo in velikopotezno. Pri nas se ni država zganila, Narodna banka pa je zaprla svoje blagajne. Tako je propal en zavod za drugim, vloge pa so zamrznile. Imetniki vlog so bili primorani v stiski prodajati knjižice za polovico vrednosti in manj. Št danes imamo 646 milijonov zamrznjenih malih vlog do 10.0611 dinarjev in še vedno ni prave volje, da bi se pomagalo. Da, še celo za one zadruge, ki so samo v Sloveniji morale izročiti Privilegiran] agrarni banki v Beogradu za 424 milijonov kmečkih dolgov, se do danes ni ničesar storilo, kar je imelo za posledico, da Je večina zadrug šla pod zaščito! Oni denarni zavodi pa, v katerih se nabirajo nove vloge, trpe prav tako, ker teh vlog ne morejo naložiti v dolgoročne kredite. Ne zaradi tega, ker ni potrebe, — potreba je ogromna, — ampak, ker morajjo imeti te vloge vsak čas. na razpolaga Kajti še vedno nimajo hrbta zavarovanega za primer kake nove panike. Tako leže milijoni in milijoni brezplodno in mrtvi v blagajnah! Izpremeniti je treba našo denarno politiko, izpremeniti gospodarstvo naše Narodne banke, predvsem pa zaščititi naše male varčevalce, ki so hrbtenica našega kreditnega gospodarstva! —«®- -------------------- Dva nacijonalizma Naž narod ima grel »mlicl »a politiko, ki bo varoval« interese države Imamo danes v svetu, kakor vedno, dva tabora ljudi, dobre in u^°bne, poštene in nepoštene. V Političnem jezikoslovju naše Jugoslavije bi lahko zanje rabili drug izraz: nacijonaliste in anacijonali-■ Onim, ki se štejejo za nacijo-naliste, bi moralo biti vse dovoljeno, ker oni so že po rojstvu dobri, oni pa, ki jih ne štejejo med nacijonaliste, lahko narede, kar hočejo, vse bo slabo, saj je njihovo dlelo že iz samega začetka vražje delo. Visoko se dviga prapor nacijcnalizma kot svet in nedotakljiv simbol, v čigar imenu moraš vse potrpeti, če nočeš biti ožigosan kot izdajalec domovine. . Gotovo je nacijonalizem v svo-tern prvotnem pomenu nekaj ve-'tega in vzvišenega, saj pomeni %bezen do svojega naroda, do Sv°le krvi in svoje domovine, pri-PraVijenost žrtvovati zanjo vse, kar človek ima, svoje imetje in svoje življenje. Nacijonalizem tega smisla je vtisnil pečat političnemu življenju devetnajstega stoletja, do začetka svetovne vojne in prinesel je osvobojen je balkanskih- narodov. Pa tudi velika vojna se je bila v znamenju tega nacijonalizma, za osvoboditev tlačenih narodov izpod tujčevega suženjstva, za svobodo in samoodločbo. Ta predvojni nacijonalizem je pojav novodobne demokracije, otrok načel, ki jih je rodila velika francoska revolucija, ko je zapisala na svoj prapor za svoje glavno geslo: «Li-berte, egalite, fraternite!» Pod ta pojem nacijonalista lahko spravimo ogromno večino jugoslovanskega naroda in vzamemo ga lahko za aksiom v našem političnem življenju, ne da bi se še danes obdelovali s tolčenjem po prsih: Jaz sem nacijonalist, ti si pa anacijonalist. Če pa pogledamo politični razvoj v svetu po svetovni vojni, vidimo, kako se pojavlja neki nov nacijonalizem, ki ima z zgodovinskim nacijcnalizmom skupno samo Se ime. Ta nacijonalizem je pojav novega časa. Rodil se je v soci-jalnih homatijah, ki jih je prinesla velika vojna. Ogromne množice preprostega ljudstva, ki so gledale na bojiščih strahovito klanje, so preživljale tudi veliko duševno preoblikovanje. Vsakomur izmed njih se je v očigled smrti neštetokrat porodila misel, «ali je vse to pctrebno»? Odgovor je bil vedno isti. Ne! Pojavljalo se je levičarsko razpoloženje, ki obeležuje politični položaj v vseh državah sveta v prvih povojnih letih in ki je omajalo sigurne temelje, na katerih so sedeli posedujoči krogi. Visoka buržuazija je tedaj pozabila na svojega večnega sovražnika, Cerkev, ter je skupaj z njo in z' ostanki bogatega plemstva iskala pota, kako bi privila socijalni smisel nevarnih teženj, ki so se začele pojavljati v širokih množicah ljudstva, med kmeti, delavci in malomeščanstvom. Treba je bilo najti kost, ki bi jo te množice glodale, da bi se odvrnile od nevarne struge, v katero jih je zanašal tok povojne miselnosti. In našlo se je sredstvo v «nacijona-lizmu». Ljudje, ki niso nikdar videli strahot vojne ter so ves čas sedeli v udobnih naslonjačih, daleč od strahot ubijanja, so začeli brenkati ob velenacijonalistične strune, nositi iracijonalistične zastave, prirejati razne proslave in blagoslavljati orožje. Pobogovila sta se država in narod, dočim se je poedinec v zajednici potisnil v položaj sužnja. Za besedo «nacijo-nalizem* so se skrili mogočni in-teiesi velekapitala, ki je že po svoji naravi mednaroden in pa klerikalizma, ki je po svojem na- uku «vesoljen». Pod svetim geslom «nacijona!izma», kateremu se je dala majhna socijalna primes, so se začele hujskati množice na vse, kar ni «nacijonalistično» ali z drugimi besedami, kar sc ni vdi njalo novi velekapitalistični koaliciji, Na ta način je postal «naci-jonalizem* orožje v rokah majhne množice izkoriščevalcev, ki se ga je začela sijajno posluževati za dosego svojih političnih ciljev. Tako imamo danes dva nacijonalizma. Oni pravi nacijonalizem, ki ga nosi večina ljudi v duši, če ni še pokvarjena in čigar vsebina je ljubezen do svojega rodu in svoje domovine. Poleg tega tihega demokratičnega nacijonalizma imamo pa novi kričavi nacijonalizem, fašistični nacijonalizem, kateremu je vse slabo in ki vam zna vse rešiti. Podoben je žabi, ki bi hotela biti vol, se napjhuje in pretirava. Brez druge kvalifikacije, kot le z imenom «nacijonalizma», zahteva pravico vladanja nad vsakim, ki ne misli tako, kakor on, ker le on je edino zveličaven, da reši domovino in narod. Vsak pa, ki le malo misli, mora čutiti, da je tak «nacijonalizem» ravno nasprotno od sreče, največja nesreča za človeštvo, ker naganja lastni narod v krvavo obračunavanje, tuje pa s svojo nestrpnostjo v oborožene spopade. Ideologije v njem je le malo, ker se vedno za to sijajno prepleskano fasado skriva le peščica brezobzirnih ljudi, ki imajo pred seboj samo en edini cilj, kako bi se dokopali do bogastva, pa tudi če bi korakali čez neizrečno narodno gorje. Jugoslovanski narod, ki ima zrel smisel za politično življenje, bo znal potegniti pravo črto med obema nacionalizmoma ter se bo postavil na stran onega, ki vodi državo v miren notranji razvoj in ne onega, ki jo pelje v nevarne notranje potrese in v končno propast. Vremenska poročila in tujski promet Na kaj pozabljamo v naši propagandi za zimskošportno sezono? V strokovnem in dnevnem tisku smo brali v preteklih tednih več ali manj obširne in točne rezultate o poletnem turističnem prometu v naših krajih. V teh izvajanjih so padli tudi mnogoštevilni očitki, o katerih upravičenosti ali neumestnosti bi se dala reči marsikatera tehtna beseda. Pri vsem tem pa ostaja izven debate dejstvo, da je resna, objektivna in dobrohotna kritika vedno na mestu, _česar so se držali predvsem hrvaški gospodarski listi in revije, ki so povda-rili marsikateri nasvet in nauk, čigar upoštevanje ne bi škodovalo tudi slovenskim interesentom na tujskem prometu. Razmeroma precej zgodno in obilno zapadli sneg zadnjih dni nas je nepričakovano postavil sko-ro v sredino zimskošportne sezone, ko se že v vseh višjih legah naše ožje domovine odpira raj bele opojnosti in ko na vlakih dan za dnem vidimo več navdušenih zimskih športnikov z vsakovrstnimi smučkami, ko hite na. zasnežene višave. V javnem, življenju se že zaznavajo prve priprave za nastopajočo zimskošportno sezono in oživela je vsestranska propaganda v tu- in inozemstvu. Doznava se, da so že mnogi hoteli! in pen-zijoni dobili iz tujine vprašanja o naših vremenskih razmerah, v prvi vrsti z ozirom pa smučarski šport, in sicer predvsem glede dobe, v katerih mesecih je ta šport v naših krajih najprimernejši. Velike množice domačih in tujih smučarjev ter. sankačev, izpustiti pa seveda ne smemo tudi drsalcev, ki oživljajo naša gorenjska jezera v času, ko so prekrita z gladko, debelo ledeno skorjo, bodo hitele odslej nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom, v naše prelestne kraje, ki glede prirodnih krasot, zlasti v zimskem športu, docela lahko tekmujejo z renomi-rano Švico, Avstrijo ali celo s skandinavskimi državami. V zadnjih letih ne zaostajamo za naštetimi zimskimi paradiži preveč niti v pogledu modernih, izrazito zim-skoturističnih hotelov, ki rastejo drug za drugim na najiepših točkah naših prostranih planin in hribov. V vsej Jugoslaviji prednjači v tem oziru Slovenija, za njo pa prihajata Gorski Kotar in srednji del Bosne okrog Sarajeva. Tudi naše državne železnice "so šele preteklo zimo posvetile nekaj več pozornosti komunikacijskim zvezam in voznim ugodnostim za zimske turiste-športnike. Pri vsem tem pa smo zanemarjali nedvomno najvažnejše poglavje vsakega napredka zimskega športa. Neštete pritožbe in nepozabne zamere so bile doslej naslovljene na obveščevalno službo naših občin in turi- POLITIČNI TEDEN Bližajoča se zima ni nič zaustavila političnega poleta, ki ga je zavzela Združena opozicija med ljudstvom. Tudi minili teden, zlasti pa nedelja, sta bila polna številnih shodov in zborovanj, ki so jih priredili prvaki Združene opozicije in Hrvaške seljaškodemo-kratske koalicije. Po daljšem počivanju se je razgibala tudi vladna JRZ in priredila neka zborovanja, med njimi tudi konferenco ministra Cvrkiča v Ivanjici. G. minister je seveda nastopil proti sporazumu in utemeljeval svoja izvajanja z znanimi argumenti o «edinstvu in ogroženi Jugoslaviji», končno pa je navedel še en razlog, ki tudi ni nov, namreč, da je srbska opozicija kapitulirala pred g. dr. Mačkom ter da hočejo tudi pri JRZ sporazum, vendar ne takega, ki bi izzival srbstvo. Sedaj, ko sta nastanek sporazuma in njegova vsebina že znana in vsestransko tolmačena, človek res ne ve, v1 čem bi ob.stojala ta velika «kapitulacija^» srbstva pred hrvaštvom. Kakor pa zvenijo te izjave o kapitulaciji, se za tem izrazom skrivajo one stare hegemonistične aspiracije srbstva, na osnovi katerih gotovo ne bo nikdar mogoče doseči sporazuma. Tudi bivši minister g. D jura Jankovič je smatral za potrebno, da pove svoje mnenje o sporazumu in je v ta namen sklical sestanek uprav JRZ za Beograd, Zemun in Pančevo. Podpisnike sporazuma je krstil z imenom «osmo-oktobristi» in pri tem ugotovil, da je hrvaško vprašanje obstojalo od kralja Tomislava do leta 1918. Potem nič več. «Tudi mi smo,» pravi, «za sporazum z g. dr. Mačkom, toda brez vsake meje, upoštevajoč k večjemu občutljivost posameznih pokrajin.» Končno priporoča g. dr. Mačku, da «sodeluje v odgovornosti». «Toda,» pravi, «kdor hoče oblast, ne more zahtevati, da se ukine ustava, na podlagi katere je oblast dobil.» Težak bo tak sporazum. Vsa ta priporočila in vabila s strani vlade nimajo nobenega vpliva niti na g. dr. Mačka, niti na ostale skupine v Združeni opoziciji, ki sedaj vedo za cilj in gredo čvrsto svojo pot. Star pregovor pravi, da je v slogi moč in če je t(± res, potem pač ni mogoče zavreti trajno normalnega razvoja dogodkov. Vsak nov pojav v politiki pa zahteva svoj čas že zato, da si poedinec lahko ustvari svoje mnenje in zavzame pravilno in svobodno svoje stališče. To je tembolj potrebno, ker je v sporazumu predvideno, da mora novo notranjo ureditev države sprejeti pretežna »večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kadar so take velike odločitve odvisne od svobodnega prevdarka naroda, potem jim je vedno treba pustiti gotov čas, da dozorijo in nato pokažejo svoj plod. Gotovo pa je, da je vsaka ideja, ki pride od spodaj, iz naroda, podobna reki, ki teče in ki se ne da zaustaviti. Čim se pojavi, mora tudi imeti svoj tok in priti do konca. Tudi če se postavlja jez, vsak jez drži le začasno, dokler ga naravna sila ne odnese. Le ideje, ki sp diktirane od zgoraj in ki nikdar ne proniknejo v narod, temveč ostanejo vedno le kot navlaka na njegovi površini, se odstranijo lahko s potezo peresa tako, kakor so prišle. Domači pomenki stičnih gostinskih podjetij, ki so pošiljale v svet močno pomanjkljive in marsikdaj tudi povsem netočne informacije o vremenskih razmerah oziroma o možnosti izvajanja zimskega športa v svojem okolišu. Seveda ne bomo zanikali, da je bilo med njimi tudi precej častnih izjem, ki so izpolnjevale svojo dolžnost docela v redu, točno in absolutno stvarno. Vsi se še spominjamo na neštete javne pritožbe, ki so jih objavljali listi iz vrst smučarjev in ostalih zimskih športnikov, ker so se ti podajali na dolge, z znatnimi stroški in veliko časovno zamudo zvezane ture le v popolnem zaupanju vremenskim poročilom s te ali one zimskošportne postojanke; ko so pa po silnem naporu in žrtvah prispeli tja, so skrajno ogorčeni morali ugotoviti edino dejstvo, da so bili nesramno potegnjeni in da o možnosti smuke, drsanja ali sankanja ne more biti niti govora, ker so našli le snežno brozgo in dež. To je važno poglavje v napredku naših krajev, ki so odvisni od zimskega športa in zimskega tujskega prometa. Pred letom 1914. je imel ves svet le megleno predstavo o finančnem stanju rajhovske Nemčije. Danes pa se vsi zavedamo, da nemška Državna banka namenoma prikriva svoj finančni položaj, ker se ne upa pokazati svetu, da stoji Nemčija pred neizbežnim bankrotom, če se razmere ne bodo obrnile v kako novo, rešilno smer. Svoj čas je bila Nemčija upniška, sedaj je pa le še čez glavo zadolžena država. Mednarodni finančni strokovnjaki so dognali, da njena zlata rezerva, če všteje-rno vanjo tudi zlato, ki je v zasebni lasti, nikakor ne presega vsote 300 milijonov mark. V primeru vojne bi morala Nemčija plačati ves svoj uvoz iz tujine v gotovini. V Washingtonu so to povedali že nedavno povsem jasno. Vemo pa tudi, da bi Nemčija kljub svoji gospodarski avtarkiji in svoji načrtni štiriletki morala uvažati mnogo več, kakor pa je uvažala v svetovni vojni. V vsakem primeru je gospodarski položaj Nemčije danes mnogo slabši od položaja katerekoli druge evropske velesile, izvzemši njeno zaveznico Italijo. Pri vsem tem se pa Nemčija s slehernim svojim korakom in ukrepom pripravlja le na — veliko vojno. V prostranih gozdnih pokrajinah srednje Nemčije so strogo zastražena velikanska področja, o katerih ne ve niti domače prebivalstvo, za kaj so določena. Delavci, ki delajo tamkaj, prihajajo po tiradni odredbi tja iz drugih, najoddaljenejših krajev države in ne smejo z nikomur priti v stik. Ta dela so sicer strogo tajna, vendar je vsakomur jasno, da se grade le nove trdnjave, nova letališča, nove tovarne vojnega materijala itd., da bi bila nemška armada vsak hip pripravljena za novo svetovno vojno. Koliko vse to Nemčijo stane, je težko zadeti. Nedvomno pa gre za naravnost fantastične vsote. V zvezi s tem tvorijo važno poglavje tudi v desettisočih kilometrov zgrajene najmodernejše avtomobilsko ceste in železnice, ki kakor I jčevina na gosto preprežajo vse r tnško ozemlje. Toda tudi v novi svetovni vojni Ivo ostal odločilni činitelj človeški materijal! Danes ve v Nemčiji vsak posameznik, kje mu je mesto v primeru vojne napovedi. Vsak moški je točno ocenjen, na katerem mestu bo največ koristil domovini. Ženske se sistematično navajajo na delo v industriji, kjer bodo zamenjale vse moške moči. ?.e šolska mladina nosi puške in 'obiva popolno vojaško vzgojo, Zato je neobhodno potrebno, da se prav v vsej naši domovini organizira pravilna in točna obveščevalna oziroma poročevalska služba, ki bo dajala absolutno zanesljiva vremenska poročila in ne le taka, kakor marsikdaj in marsikje doslej, ki so bila všeč in v dobrobit le posameznim lastnikom gostinskih obratov. V tem pogledu je stoodstotna solidnost na prvem mestu! Naša zimska obveščevalna služba se mora postaviti v najtesnejšo zvezo z domačo in inozemsko, mednarodno meteorološko poročevalsko službo, nakar bodo postala redna in predvsem točna vremenska poročila iz vseh naših zimskošportnih predelov nedvomno najboljša propaganda za obisk našega zimskega raja. Ta trud in nepristransko točno obveščanje javnosti o vremenskih in snežnih razmerah v onih krajih, ki so prikladni za gojitev zimskega športa in turizma, bosta bogato poplačana z močnim dvigom dotoka tujcev in gostov, na katerega smemo pod naznačenimi izpolnjenimi pogoji z vso upravičenostjo računati. časopisje, kinematografi, radio in ostala propagandna sredstva služijo zgolj pripravljanju nemškega naroda na bodočo borbo. Hitler poskuša, ustvarjati novo nemško dušo, kakor se je nedavno izrazil. Nemški kapitalizem se živo' zanima le še za ekspanzijo, za kolonije, za svetovna tržišča, ne pa več za maščevanje ali za nemško narodno čast. Zato na kako re-vanšo Franciji Nemci danes ne polagajo važnosti, temveč se njihova ost obrača proti vzhodu, kjer leže neizmerni zakladi vsega onega, kar Nemčija danes najbolj in življenjsko potrebuje. To pa pomeni neizbežno vojno s Sovjetsko Rusijo. Danes sicer nemška diplomacija še kolikortoliko uspešno krpa rane in prepade, ki jih ustvarja pretirana samozavestnost in domišljavost državnega diktatorja. S trenutkom pa, ko bi izbruhnila vojna, bi postal položaj nevarnejši, ker se mora diplomacija umakniti orožju. Dosedanji potek dogodkov nas uči, da mora vsaka vojna, ki bi jo danes izzvala Nemčija, zgrabiti v svoje kremplje prav vso Evropo. Prijateljska okolica, ki si jo je med sorodnimi in enakimi fašističnimi narodi poiskala Nemčija, potrjuje tudi najbolj miroljubne optimiste v zli slutnji, da se politika takih narodov in diktatur nikakor ne more dobro in mirno iziti. Nemčija se noč in dan z vsemi razpoložljivimi sredstvi pripravlja na bližnjo svetovno vojno, ko se bo na vseh mogočih frontah borila dobesedno na življenje in smrt. Hitlerjevski prvaki se tega dobro zavedajo in kažejo v zadnjem času veliko previdnost v svojih mednarodnih nastopih, da ne bi izbili sodu dna prezgodaj, ko sami še ne bi bili zadostno pripravljeni, oziroma bi se našli usodni nedostatki v tem ali onem pogledu pri kakem njihovem zavezniku. Zaenkrat smo si na jasnem, da pomeni tesno prijateljstvo in sodelovanje Nemčije z Italijo, Francovo Španijo, Madžarsko in še z nekaterimi državami v sedanji usmerjenosti že prižgano vrvico na mini, ki naj požene v strašno vojno vihro ves svet. Nesporno je, da tam, kjer je obilo eksploziva na kupu, prav lahko pride do eksplozije kljub vsemu strahu in previdnosti. Današnja nemška politika strašenja in terorja izziva v vsem demokratičnem inozemstvu zgolj zgražanje, v sami Nemčiji pa vedno večja bremena gospodarskih težav, ki utegn jo končno le izzvat 'ompli-kacij iz katerih bi bila v a edini izhod. * Slava g. Ace Stanojeviča Dne 21. novembri obhaja voditelj radikalne stranke častitljivi gosp. Aca Stanojevič svojo staVo. Iskreno mu čestitamo, želeči mirše mnogo uspeš: nih in srečnih let! „Padlim Kitajcem“ V svoji polemiki proti dr. Breclju, dr. Stanovniku, dr. Mohoriču in Gos stinčarju je «Slovenec» zapisal tudi tele besede: < «Ob takih ,narodjiih omizjih’ se ro: di tudi tista splošna slovenska usmer: jenost, češ da moramo do vsakega dnevnopolitičnega pojava takoj v pr* vem hipu nepreklicno zavzeti svoje stališče in da vednb v srcu držimo s tistim, ki nam nič pomagati ne more, ker si domišljamo, da s tem onemu kaj pomagamo. Iz te pesniške misel: nosti je nastal tudi tisti venec, ki je na Vernih duš dan visel na nekem križu na naši deželi, na katerem je bil trak z napisom: «Padlim Kitaj: cem». Take simpatije so morda lepe in plemenite, gotovo pa nerodovitne in zelo smo radovedni, če bi za nami kdo obesil venec z napisom: Jz« ginulim Slovencem’.* Nam se prav za prav dopade, da je prodrl smisel za človečanstvo in njegove pravice tudi že v naše po= deželje in plemenit se nam zdi tisti človek, ki je na dan mrtvih posvetil venec «Padlim Kitajcem«, ker je s tem očividno protestiral proti nasilju in nečloveškim metodam bojevanja s strani japonskih imperijalistov. Razu: memo pa, da «Slovencu» taka misel« nost ne ugaja. Njegove simpatije so na strani Japoncev in zato Imu je po* bijamje nedolžnih žen in otrok v isto naslado, kakor je bilo sv. inkviziciji sežiganje živih nasprotnikov cerkve. Vprašamo pa, kako se strinja to naj* novejše «Slovenčevo» načelo z akci= jo nabiranja milodarov za afriške za: morčke in misijonarje med divjaki v Avstraliji? Ali misli, da se nam bodo ti kdaj oddolžili s kako mednarodno akcijo za rešitev onih Slovencev, ki izginjajo pod tujim jarmom? Ex oriente lux Beograjska «Samouprava», uradno glasilo JRZ, je zamikala in najodloč: neje demantirala, da bi bila resnična vest, da so gg. Brecelj, Stanovnik, Gostinčar in Mohorič izstopili iz JRZ, začeli akcijo za ustanovitev SLS in izdali kak tozadeven letak. «Samo: uprava« je na ta način popravila mu: čen vtis te vesti, ki se je po Ljubljani — kakor vidimo sedaj — po krU vici razširila. Prava sreča, da imamo v Beogradu uraden list, ki poroča do: sledno resnico. 50 letnica rojstva Vuka Karadžiča Dne 6. novembra so bratje Srbi praznovali 150 letnico rojstva svoje: ga velikega pisca Vuka Karadžiča. Ob tej priliki mu je bil odkrit v Beo: gradu lep spomenik. Vuk Karadžič je za srbski književni jezik ogroms nega pomena, ker je prav za prav njegov ustvaritelj. Do njega se je pi: salo v neki mešanici srbskega, staro: slovenskega in ruskega jezika. Vuk pa je začel pisati tako, kot je narod govoril. Vuk je uredil srbski pravo« pis in bil prvi, ki je spoznal vrednost narodnih pesmi, pripovesti in prego: vorov. Njegova zasluga je, da se je svet začel zanimati za krasote sms ske narodne pesmi. Vuk se je udejs stvoval tudi na zgodovinskem pod: ročju. — Vuk je imel odlične zveze z našim Kopitarjem, ki mu je bil pris jatelj, svetovalec in učitelj. — Vu: kove zasluge za srbsko književnost so neprecenljive. Slava mu! Kava pri nas^ ne sme hiti ceneisa! Ze mesec dni leži na beograjskem pristanišču okoli 300.000 kg kave, ker ne da Narodna banka dovoljenja, da se vplačajo na račun Nemčije marke za to kavo. S posebnim sporazumom z Nema čijo je urejeno vprašanje uvoza kave v Jugoslavijo čez Nemčijo. Nemčija je kupovala kavo ,v Braziliji ter jo plačevala po kliringu; kavo je deloma izvažala v Jugoslavijo tudi proti plas Čilu po kl in uvoz« n!k> so n^ rv^lagi svoiih dokumentov prns'1’ bank« dovolies nia. Ho k»™io markf 7a to kavo Na: rodna, bnnka r>a je te t>'Ošnje odbila. Nato so nemške oblasti urgirale pri Narodni banki ter jim je ta odgovorila, da bo zaprošena dovoljenja izdala. V resnici pa uvozniki kave še da: nes niso dobili teh dovoljenj ter le: ži kava zato še vedno v pristanišču. Ker p' je Brazilija odpravila izvoz: no takso na kavo, o čemer smo žc poročali, bi se morda tudi pri nas po: cenila kava za 2 din. Ker pa je bila ta kav?, kupljena pred znižanjem te takse in ker bodo sedaj stroški za kavo, ki leži v beograjskem pristani: šču, narasli, se nameravajo uvozniki kave dogovoriti, da ostane še 3 me: sece v Jugoslaviji cena kave neizpre* menjena. (»Jug. Kurir*) Za samoupravo Delavske zbornice Zadnje volitve v Delavsko zborni: co so se vršile leta 1933., tako, da so koncem leta 1935. potekli mandati izvoljenim delegatom. Minister za so: cijalno politiko je podaljšal mandate delegatom do konca letošnjega leta. To se je zgodilo predvsem zato, da so delegati lahko na skupščini, ki se je vršila v nedeljo dne 14. novembra, sprejeli zbornični proračun za leto 1938. Pričakovalo se je, da se bodo vršile volitve zborničnih delegatov že letošnjo pomlad. Volitev pa minister za socijalno politiko ni razpisal, če tudi je že ponovno izjavljal, da je obnovitev zborničnih uprav neodlož: Ijiva. Vse strokovne organizacije, ki so v Delavski zbornici zastopane, za: htevajo razpis volitev. Ta soglasna želja strokovnih organizacij, delavs skih in nameščenskih, je prišla do izraza zlasti na zadnji skupščini Delavske zbornice, ki se je vršila 13. t. m. Goebbels in katoliki Nemški minister za propagando je v velikem govoru, ki ga je imel v Berlinu, ostro napadel vodstvo kato: likov v Nemčiji, očitajoč jim, da se obračajo za pomoč in intervencijo na inozemstvo, kar je po njegovem mišljenju veleizdaja. «Če to napravi delavec ali kmet, mora zato odgovars jati pred sodiščem. Ista mern sc mo: ra uporabiti proti vsakemu, torej tu: di proti voditeljem nemških kato« likov.« 20 letnico Sovjetske Rusije so obhajali te dni. Pri tej priliki so nekateri listi prinesli zanimive po: datke o sedanjem gospodarskem sta: nju v Rusiji, iz katerih posnemamo sledeče številke: Napram carski Rusiji ima Sovjet: ska Rusija sedaj 1 in polkrat več že: lezniških prog in znaša vse njeno omrežje 85.000 km. Zraven pridejo še letalske proge, ki znašajo 110.000 km. Dva ogromna vodna kanala izpopol: njujeta prometne zveze, eden veže Belo in Vzhodno morje, drugi Volgo in Moskvo. Industrija Rusije je danes v Evropi na prvem mestu in znaša proizvodnja 28 krat več, kakor v carski Rusiji. V kmetijstvu se je obdelovanje zemlje moderniziralo. Uporablja se že nad 350.000 traktorjev, pridelek žita pa znaša letos nad 110 milijard kilogramov. Šol ima danes Rusija: 170.000 sred: njih, 500 visokih in 2600 tehničnih. Srednješolsko izobrazbo ima 9 miliš jonov ljudi, visokošolsko 400.000 oseb, inženjerjev oz. tehnikov pa ima Mestno prebivalstvo se je silno po: množilo. Carska Rusija je imela le 14 mest, ki so štela nad 100.000 pres bivalcev. Današnja Rusija ima takih mest 75. Moskva je imela leta 1913. poldrugi milijon prebivalcev, danes jih ima 5 in pol milijona. Ogromne številke! Enake dolžnosti, enake pravice ! Pod tem naslovom je objavil «Trs govski list» uvodnik, v katerem pras vi o današnjih razmerah, v katerih živi naš domači podjetnik in trgos vec, med drugim tudi sledeče: «Kljub vsemu pa se danes dogaja, da mos rejo trgovcem neovirano konkurirati takšni, ki ne izpolnjujejo istih dolžs nosti do d-žave, kakor trgovci. — Osnovni zakon države je sicer s tem kršen, fundamentalni pravni zakon enakopravnosti vseh državljanov je s tem pohojen, a kljub temu se ta zakonska kršitev ponavlja kar nepres stano. In ne samo to! Še hvalili bi se ti kršitelji osnovnega zakona, da ;zs vršujejo neko socijalno dobro delo, ker uničujejo trgovcasdavkoplačevals ca! Je to res že popolna pravna anarhija!« Zunanja politika Mednarodni politični položaj teh dni je navzlic vsem burnim dogodkom na raznih straneh nekako olajšan in prežet z optimizmom radi stališča, ki ga je zavzela Velika Britanija s svojim sklepom, da se v pomirjenem ozračju začne pogajati z Nemčijo in Italijo. V to svrho potuje kot odposlanec angleške vlade k nemškemu kance-larju lord Halifax, ki naj bi predvsem z njim razčistil nemške zahteve v pogledu kolonij. V Italiji ne izključujejo možnosti, da bi ti stiki med Londonom in Berlinom ne privedli polagoma tudi do zbli-žanja Londona z Rimom ter se zaradi tega vzdržujejo vesti, da bi Halifax iz Berlina potoval tudi v v Rim. Moment ni izbran slabo radi tega, ker je med Veliko Britanijo in nacionalistično Španijo prišlo tudi do pomembnega zbli-žanja, ki se je pokazalo v tem, da je Anglija postavila tam svoje diplomatske zastopnike. Poleg tega se pa tudi Se vedno širijo govorice, da je valencijlska vlada prečo Velike Britanije zaprosila za sklenitev premirja z generalom Francom. Manj ugoden je razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu, kjer Japonci očividno bagatelizirajo bruseljsko konferenco, ki se je sestala, da vsaj zavre, če že ne more preprečiti prevelikih Japonskih ambicij na Kitajskem. Medtem, ko se ta konferenca sestaja, Japonci vedno globlje prodirajo v Kitajsko, ne brigajoč se za vse proteste, očividno prepričani, da nobena država ni pripravljena preiti od papirnatega upiranja do kako pomembnejše akcije. Tudi Sovjetska Rusija ne, ker smatra, da ne dobiva pri tem zadostne podpore od velikih zahodnih demokratičnih držav. Tam je v zadnjih dneh stopilo v ozadje zanimanje za politične dogodke, ker se je Rusija pripravljala na proslavo dvajsetletnice svoje revolucije. Stalin je prisostvoval v Velikem gledališču svečani seji, obdan od vseh članov vlade in visokih strankinih odličnikov. Molotov Je imel nagovor, v katerem je pozdravil španski in kitajski narodi. Vorošilov je objavil proklamacijo, v kateri je naglasil, da je Sovjetska Zveza postala velesila z močno razvito industrijo in nad Vse dobro organiziranim poljedelstvom. Slavil je tudi ruske uspehe na znanstvenem in umetniškem področju. Slednjič je pohvalil rdečo armado, zvestega varuha ruske domovine in trajnega ter nepremagljivega zaščitnika svetovnega miru. Končno je pozval demokracije vsega sveta, da skupaj pomagajo Španiji in Kitajski v borbi proti fašizmu. Ta je doživel precejšen uspeh z revolucijo v Braziliji, kjer je predsednik Vargas izvedel državni udar in proglasil nov fašistični režim, Vprašanje Je, koliko Je ta režim res fašističen in če ni le običajna oligarhična diktatura brez fašistične ideologije. Zato je pa fašizem doživel v Franciji velik neuspeh, ko se je na razpravi v Likonu dokazalo, da je vodja francoskih fašistov DelaRociiue dobival podkupnino od ministrskih predsednikov Lavala in Tardieua. Tar-dieu, ki mu De la Rociiue nekaj ni všeč, je na razpravi to potrdil, tako da je francoski fašizem sedaj močno blamiran in pred vso javnostjo osmešen. Zanimiva razsodba Hrvaški listi poročajo o zanimivi razsodbi sarajevskega vrhovnega sos dišča, ki je v nekem p-ocesu mrve« ljavilo odločbo apelacijskega so^ča, češ da starokatoliška cerkev v Uf*o» slaviji, čeprav je priznana vp-o spoved, nima jurisd«kcije in se je v svoji razsodbi postavilo na stališče, da stas rokatoliška cerkev v naši državi ima jurisdikcijo z ozirom na dejstvo, da po čl. 11. ustave pripada avtonom!ja vsem priznanim veroizpovedim. Ali je nova vojna mogoča? Sedanji potek dogodkov vzbuja strah pred novo svetovno katastrofo \yc.oncf° Ali so -dfe&L zobje zares vedno zdravi ? Poglejte si enkrat tudi notranjo stran Vaših zob, kajti tu se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov KALODONT napravi Vaše zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, katera vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha, neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu. SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMA IN Čudno varčevanje V zadnjem času se morajo ljudje pri nas navajati na silno čudne, vča= sih tudi nepojmljive ukrepe, razpise, gospodarske novosti itd. Med taka nova čudesa v praktičnem življenju spada tudi interesantna novost, za katero se morajo prizadeti inženjerji in stavbeniki zahvaliti zgolj izredno fino razvitemu čutu za varčevanje, ki so ga pokazali današnji gospodars ji na ljubljanskem mestnem magis stratu. Seveda prizadeti krogi teh, do= slej nepoznanih gospodarskih spos sobnosti niso preveč veseli. Ljubljanski Mestni gradbeni urad je namreč razpisal natečaj za napni« vo projekta za most čez Gruberjev prekop med Streliško ulico in Hraš deckega vasjo. V tem razpisu pa stoji določilo, da je delo tega pro= jekta brezplačno! Zahteva se pa seveda izdelava točnega projekta v vseh podrobnostih, s točnimi proras čuni, s statičnimi računi in z vsem, kar spada poleg. Edino to ni J-ečeno v razpisu, da smejo most zgraditi iz lastnih sredstev in ga izgotovljenega podariti varčni ljubljanski mestni ob= činski upravi. Vsak projektant mora elaborat predložiti v enem mesecu. Ta razpis je bil poslan našim stavbenikom in inženjerjem z naslednjim spremnim pismom: «Čast nam je predložiti razpis za natečaj projekta za most čez Gruberjev prekop v blis žini Streliške ulice. Natečaj je brezs plačen, vendar upamo, da se boste odzvali našemu pozivu. Izvolite nam potrditi prejem dopisa in izjaviti, če se boste natečaja udeležili in sporo« Uspešno delovanje «Soče». Preteklo soboto zvečer se je vršil v restavraciji «Pri levu» v Ljubljani letošnji redni občni zbor agilnega emigrantskega društva «Soče», ki ga je vodil v navzočnosti mnogoštevilnega članstva predsednik g. dr. Dinko Puc. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika dosedanji preizkušeni voditelj g. dr. Puc, v odbor pa so z manjšimi spremembami prišli po večini dosedanji odborniki. Podrobnejše poročilo o poteku ohčnega zbora in o hvalevrednem delovanju«Soče» bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v prihodnji številki. Najvišje pokroviteljstvo Ljubljanskega velesejma. Tudi prihod-njeletne prireditve Ljubljanskega Velesejma, ki bodo od 4. do 13. junija in od 1. do 12. septembra 1938, bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., kakor je obvestila Pisarna Nj. Vel. kralja predsedstvo velesejma. Ve!lk spomenik v nadnaravni velikosti bodo na svečan način odkrili prihodnjo nedeljo 19. t. m. blagopokojncmu kralju Aleksandru I. v Bitolju. Velik shod Združene opozicije je sklicani za 23. november t. 1. v Novi Sad. Na tem shodu bodo go-voriH voditelji in ostali prvaki Združene opozicije iz Beograda, Zagreba in drugih mest ter krajev. Anketa o novem osnutku pravil bratovskih skladnic se bo vršila v navzočnosti predstavnikov vseh Prizadetih krogov dne 6. decem-^ra t. 1. v Beogradu v prostorih Glavne bratovske skladmce. Splitske nameščenske organiza-• l t-80 so*^arno Poslale delodajalskim združenjem posebno pred-stavko, v kateri razlagajo poslabšanje življenjskih pogojev za vse vrste uslužbenstva in silno podražitev vseh življenjskih potreb-sci.ri' . vs!ed cesar zahtevajo, da zvišajo delodajalci plače in mezde svojim uradnikom pomočnikom in klavcem povprečno za 30 do 40 °tfstotkov in da n vedejo v trgo-osemurni lavnik, v pisar-nah pa 40urni dc!ovni teden. Minister za gozdove in rudnike Sprejema stranke vsak dan od 11. do 13. ure. Poštni minister sprejema občinstvo izključno le vsak torek in ^tek od 10. do 13. ure. . NWo društvo. V Beogradu se Je ustanovilo društvo odlikovan-Cev in imetnikov reda Belega orla 2 meči. NA TUJEM čiti rok, v katerem boste projekt predložili. — Za predsednika:« Ljubljansko prebivalstvo je zelo radovedno, koliko ponudb bo na ta ljubeznivi poziv dobilo mestno pred« sedstvo? Kako veliko je neki navdu« šenje in veselje naših inženjerjev, ar« hitektov in ostalih stavbenikov za brezplačni razpis? Kaj je neki rekla k temu razpisu njihova strokovna or« ganizacij,a in pa Inženjerska zbor« nica? Demokratična Švedska Eno izmed najprepričevalnejših me« ril svobode in zadovoljstva kakega naroda je vsekakor število obsojenih in zaprtih, še bolj pa število zapr« tih in neobsojenih državljanov. To je tudi vzrok, zakaj posamezne dr« žave tako rade in tako pogosto pre« števajo arestante v drugih državah iz nasprotnega tabora. Na veliko ža« lost vseh diktatorskih držav se nnj« de najnižje število jetnikov ravno v - - demokratičnih državah. Te dni so svetovni listi zabeležili primer demokratične Švedske. Tam so v zadnjih šestih mesecih zaprli kar šest kaznilnic, ker ni bilo nobe« nega jetnika v njih. V vsej Švedski imajo vsega skupaj le 2000 kaznjen« cev, med njimi le tri ženske. Pri« pomniti pa je še treba, da so ti ka« znjenci po pretežni večini zaprti le zaradi manjših zločinov in pregreškov ter da imajo izdrž.ati le kratkotrajne kazni. Pri nas Švedom še dolgo in niti približno ne bomo mogli konkurirati v tem pogledu. Kaj pravite, kje je vzrok tega žalostnega dejstva?! Znani belgijski učenjak profesor Piccard bo imel drevi v Zagrebu predavanje o stratosferi. Slavni učenjak bo predaval prihodnje dni tudi v nekaterih drugih večjih jugoslovanskih mestih. O turizmu v Jugoslaviji, o njegovem napredku oziroma nazadovanju, bo razpravljala na podlagi zadnjih statističnih uradnih podatkov širša konferenca, ki jo je sklicala za 27. t. m. banska uprava savske banovine na Susak. Prijeti sleparit Zagrebška policija je razkrila in aretirala večjo družbo nesramnih sleparjev, ki so nabirali delavce za Francijo in Belgijo ter izmamljali od njih večje vsote denarja za potne stroške, dokler ni prišla vsa stvar na dan. Med osleparjene! je baje tudi večje število Slovencev iz obmejnih krajev Slovenije. Pametni ukrepi. Zagrebške policijske oblasti so izgnale iz naše države okrog 30 tujcev, ki niso imeli oblastvenega dovoljenja za zaposlitev pri nas, niti za bivanje v naši državi. Znan] karikaturist in novinarski sotrudnik zagrebških «Kopriv» ter ostalih jugoslovanskih šaljivih listov Sergej Mironovič Golov-čenko je umrl te dni v Zagrebu, star šele 39 let. Pokojnik, ki je bil izredno nadarjen in plodovit slikar, je biil rodom iz Odese. Prava londonska megla je nastopila pretekli torek v raznih jugoslovanskih mestih. Nad Donavo pri Beogradu je bila megla tako gosta, da so morali ustaviti ves promet na suhem in na vodi. Najmodernejšio železničarsko bolnišnico bodo zgradili v Zagrebu. Veljala bo nad 16 milijonov dinar-*-jev iw bo razpolagala ž več kakor 200 posteljami. Umestna ustanova. Zagrebška «Gospodarska sloga* je ustanovila poseben «Zavod za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva* z namenom, da bo zbiral vse podatke o stanju narodnega gospodarstva glede na specijalne hrvaške kmečke razmere v zvezi s stanjem v ostalem svetu. Obenem bo zavod izdeloval in izpopolnjeval gospodarski načrt v smislu programa hrvaškega kmečkega gibanja. Centralno čebelarsko društvo za vso Vojvodino je bilo ustanovljeno v Novem Sadu. «StrokovnJakl». Pred beograjskim okrožnim sodiščem se vodi velik proces proti članom upravnega sveta beograjske banke «Merkur», ki je morala preiti v likvidacijo. Obtoženci so s svojim neznanjem in zgrešenimi manipulacijami oškodovali vlagatelje in upnike za nad deset milijonov dinarjev. V neposredni bližini Beograda bo v bližnji bodočnosti zgradilo neko francosko tekstilno velepodjetje moderno tovarno svilenega sukanca iz pristne in umetne svile. Nk»va letalska proga skozi našo državo se bo otvorila prihodnjo pomlad mod Prago—Zagrebom— Splitam—Dubrovnikom in Tirano. Na tej progi bodo bbratovala češkoslovaška letala. Novo tobačno skladišče, ki bo veljalo okrog 5 milijonov dinarjev,-grade zopet v Skopi ju. Velika konferenca, ki jo je sklical v Zagreb minister za socijalno politiko Cvetkovič, se je vršila te dni pod njegovim predsedstvom in V navzočnosti mnogoštevilnih predstavnikov delodajalcev in delojemalcev. Glede končnih dogovorov o enotnem skrajšanem delovnem času je bilo na predlog zastopnikov delodajalskih zbornic sklenjeno, da se bo anketa nadaljevala čez dva meseca, ko bodo tudi delodajalci mogli temeljito proučiti uslužbenske zahteve. Tovarna vagonov in mostov v Slavonskem Brodu je povsem zaposlena. Trenutno gradi novi železni most, ki bo postavljen prihodnje leto čez Savo pri Zagrebu, istočasno pa izdeluje za naše državne železnice deset novih lokomotiv in večje Število motornih vlakov za bosenske ozkotirne proge. Gledč na ta velika naročila je brodska tovarna nastavila na novo še 80 inženirjev in nad 500 novih delavcev. PrednjačenJe južnih krajev v naši državi pred ostalimi mesti in pokrajinami je že dolgo kamen spotike v notranji gospodarski politiki vlade. V Skoplju bodo prihodnje dni pričeli zopet graditi več novih palač, med njimi žensko .gimnazijo in dve ljudski šoli za skupni znesek nekai nad 6 milijonov dinarjev. V Nišlu pa grade novo poslopje za trgovsko akademijo za 1,400.000 din in ljudsko Šolo v bližnji okolici za 500.000 dinarjev. MED. UNIV. dr. KRISPER ANTON se je preselil v OGLARJEVO ULICO 18 LJUB LJANA-HO STE Ordinira za sploino zdravilstvo DNEVNO OD 10. DO 12. URE V • oj nem slučaj n ob vsakem času Dive železniški nesreči sta se pripetili zopet zadnje dni, in sicer sta trčila po dva vlaka v Beogradu in v Lajkovcu. Dočim se je v Beogradu razbilo le več natovorjenih vagonov, pri čemer trpi država znatno materijalno škodo, je bilo v Lajkovcu ranjenih tudi večje Število potnikov. Avtorski honorarji še vedno povzročajo jugoslovanskim gostilničarjem, restavraterjem in kavar-narjem velike preglavice. Sedaj so predstavniki gostinskih obratov naslovili na prosvetnega ministra novo prošnjo, naj bi se takoj odstranil s svojega mesta nedavno imenovani državni delegat za nadzorstvo nad avtorsko-prav-nim posredništvom Velmar Jankovič, češ da je pri tern osebno prizadet kot avtor in da zato ne more nastopati absolutno objektivno. Gostilničarji dalje zahtevajo, naj se za ugotavljanje avtorskih honorarjev postavi posebna paritetna komisija, kakor je to običaj v drugih državah. Tud J Albanija bo uvedla tobačni monopol. V Jeruzalemu in v ostalih palestinskih mestih so angleška ob-lastva proglasila obsedno stanje in je takoj tudi že pričelo poslovati 'izredno vojno sodišče. italJjianski pohod na Balkan. Pred kratkim so zgradili Italijani v Kazanliku na Bolgarskem moderno tovarno letal »Blgarski Kaproni«, v kateri bodo izdelovali istočasno po 25 d'o 30 letal. Nta Madžarskem se opaža v zadnjem času silno pomanjkanje drv, ki je pa postalo še občutnejše prav zadnje dni, ko je tudi na Madžarskem zapadel sneg in je pritisnil oster mraz. Zob za zob. Češkoslovaška vlada je prepovedala za eno leto razširjanje nemškega dnevnika «Munchener Neueste Nachrichten* na češkoslovaškem državnem ozemlju. V pariških diplomatskih krogih zatrjujejo, da je bil nedavno sklenjen med Hitlerjem in japonskim cesarjem sporazum, po katerem bo Japonska vrnila Nemčiji vse njene nekdanje otoke v Tihem oceanu takoj, čim bo zasedla vseh pet severnih kitajskih provinc. Mednarodna lovska razstava v Berlinu je zaradi velikega zanimanja inozemstva podaljšana do 28. t. m. Medtem, ko milijoni umirajo lakote, je brazilska vlada dala uničiti v letošnjih prvih desetih mesecih 14,710.000 vreč brazilske kave. Doslej je Brazilija uničila že 54,240.000 vreč kave. Uspešen ukrep. Rumunski listi objavljajo te dni zanimivo novico. V Rumuniji, ki je znana po svojem lesnem bogastvu, je oblast sklenila, da bo nabavila večje množine drv v sosednji Bolgarski, to pa zato, da zbije pretirane cene, ki jih zahtevajo rumunski trgovci s kurivom za domača drva, na primerno, nizko ceno. Vlada pričakuje, da bo že sama grožnja s tem ukrepom zalegla in spravila rumunske trgovce k pameti. Prihodnjo pomlad bo nemški zunanji minister von Neurath izpolnil 65. leto svojega življenja. Ob tej priliki namerava Neurath zapustiti politično karijero in stopiti v pokoj. Kot najresnejši kandidat za njegovega naslednika se imenuje sedanji nemški veleposlanik v Londonu Ribbentrop. Vojvoda WlnidsorskJ in njegova soproga se bosta za stalno naselila blizu Pariza, kjer sta že kupila primeren grad in posestvo. Zaradi nevzdržnega gospodar-sVoga položaja je stopilo v stavko vseh 406 nameščencev varšiavske opere. Italijanski rezervisti skoro vseh vrst orožja letnikov 1927, 1928 in 1929 so mobilizirani. Z istim ukazom so pridržani na podaljšanem odsluženju kadrovskega roka vsi kadrovci letnika 1935, ki služijo kot radiotelegrafisti, letalci in avtomobilisti. Klako spoštujejo trgovski stani drugod, nam kaže letošnji kongres poljskih trgovcev v Varšavi, ki se ga udeležuje okrog 4000 trgovcev in čigar svečani otvoritvi je prisostvoval poleg mnogih članov vlade tudi sam predsednik republike. Pri nas pa režimski tisk s «Slovencem» na čelu neusmiljeno udriha po celotnem trgovskem stanu, če se le kak njegov predstavnik drzne odpreti usta v obrambo svojih pravic, svoje eksistence in proti tujim velekapitalistom ... Bogati zemeljski zakladi se v Sovjetski Rusiji odkrivajo neprestano. Zdaj so našli ogromna ležišča manganove rude, petroleja in nekaterih drugih podzemskih zakladov ob spodnjem toku sibirske reke Nižnje. Američani so na Japonce zaradi njihove samogolte politike zeilo jezni in so proglasili najstrožjti bojkot vsega japonskega blaga, zlasti pa japonskega lesa. Velike ofenzive Francovih uporniških čet se pričakujejo prihodnje dni na aragonski in madridski fronti, ker je dal Franco ve® vojni materijal prepeljati z asturske fronte v Aragonijo in pred Madrid. Samouprava Vprašanje in odgovor Vprašanje: Pojasnite mi, ali je občinsko proračunsko leto enako občinskemu računskemu letu odnosno ali je kakšna razlika med obema? Odgovor: Da! Obstoja velika razlika. Občinsko proračunsko leto se prične vsako leto dne 1. aprila in se zaključi dne 31. marca naslednjega leta, traja torej točno 12 mesecev, občinsko računsko leto pa se prične vsako leto dne 1. aprila in se zaključi dne 31. avgusta naslednjega leta, traja torej 17 mesecev, to je 5 več, kakor občinsko proračunsko leto. Več dobite o tem v pravilniku o finančnem poslovanju v občinah, ki je objavljen v «Službenem listu* banske uprave dravske banovine štev. 160/24 iz leta 1936. Iz glasbenega sveta Proslave stoletnice rojstva sklada: telja Antona Foersterja, prvega orača naše glasbene ledine, pedagoga, res formatorja naše cerkVene glasbe, sc bližajo svojemu zaključku. Šc na pre= ngvljeno skladateljevo opero «Go= renjski slavček* čakamo. Uvod v slavnosti, ki so jih prirc« dili Glasbena Matica, Cccilijino dru* štvo, Pevska zveza in Narodno gledališče je bila otvoritev Foersterjevc razstave (7. novembra) v mali filhar* monični dvorani. Pripravil in uredil jo je z veliko vestnostjo in spošto* vanjem do svojega učitelja vodja folklorističnega instituta Glasbene Matice Franc Marolt. Razstava je nazorno pokazala Foersterjevo dobo slovenske glasbe, v slikah, rokopisih, trofejah in diplomah. Poset jc bil zelo hvalevreden. Sla Foerstcrjevcm koncertu v stol* nici (7. novembra) sta sodelovala od* lično naša orgelska virtuoza monsign. St. Premrl in prof. M. Tomc, zbo* rovske skladbe pa so prednašali zbor šv. Jožefa (dir. A. Lavrič), zbor Sv. Cirila in Metoda (dir. L. Puš). stolni (dir. dr. Fr. Kimovec) in združeni zbori (dir. prof. M. Tomc). Izvedba sporeda je bila na dostojni koncertni višini, a le obisk koncerta ni bil por vsem zadovoljiv. Pri slovesni maši v stolnici (8. no* vembra) so izvajali Foersterjevo «Missa Quilisma* z vojaškim orkestrom pod taktirko dr. Fr. Kimovca, klasično delo čudovito zdrave inveri-cije, posrečenih glasbenih domislekov in blagoKlasia. Po maši je odbor Cecilijinega društva v proslavo 60-letnice društvenega obstoja udeležencem objasnil njegovo zgodovino (mons. V. Šteska), prof. Mati ja Tomc pa je povodom praznovanja 100-let-nice Foersterjevega rojstva v temeljitem govoru ocenil bogato življenjsko delo pokojnega skladatelja. V ponedeljek zvečer (8. novembra) se je vrši j v veliki unionski dvorani koncert Pevske zveze z nastopom zbora pevovodij in organistov ter monstTe mešanega zbora (300 pevcev in pevk) okrožja Pevske zveze, oba potf umnim in temperamentnim vodstvom profesor ja Marka Bajuka. Kot spomin iz preteklih časov so odmevali po dvorani zvoki nesmrtnih Foersterjevih zborovskih tvorb v lepem in smiselnem prednašanju vseh pevcev in pevk. Dvorana žal'ni bila popolnoma zasedena. V nedeljo (14. novembra) dopoldne so odkrili Foersterjevo poprsje v parku pred Glasbeno Matico. Ork. društvo Gl. Matice je pod taktirko prof. L. M; Škerjanca odigralo najprej Foersterjevo koračnico na narodne motive. Po pozdravu predsednika Gl. Matice dr. VI. Ravniharja je v izklesanem govoru poveličeval Foersterjevo delo dr. F. Kimovec, mešani zbor Gl. Matice je pa zapel Foersterjevo mogočno »Naše gores; zastopnik mestne občine je prevzel spomenik v njeno varstvo. Govorili so še'zastopniki naših kulturnih organizacij. in položili na spomenik vence. V ponedeljek zvečer (15. novembra) pa je kronala Glasbena Matica vse Foersterjeve prireditve s sijajnim koncertom v veliki filharmonični dvorani. Sodelovali so: številni pevski zbor, operni Orkester, pianist prof. M. Lipovšek in 4 solisti. Glavna točka sporeda jc bila FoerstCr-jeva kantata «Turki na Slevicii v novi priredbi dir. M. Poliča. Vsi sodelujoči z dirigentom M. Poličem vred so pripravili mnogoštevilni publiki izreden umetniški užitek. — Torej še: »Gorenjski slavček* dne 20. t. m. Z. P. 4 akademije slepe dece iz Kočevja v frančiškanski dvorani so bile de* ležne izredne pozornosti Ljubljanča* nov, ki so sc upravičeno čudili pev* skim in igralskim nastopom slepih otrok. Vsi sodelujoči, z učiteljskim zborom vred, ki se za njihovo vzgojo požrtvovalno trudi, zaslužijo odkrito pohvalo. Z. P. Pišejo nam . . . Veseli me, gospod Orcdnik, da ste odprli v listu prostor tudi za glasbe* na poročila. Ako bi ne bilo zaradi omejenega prostora v listu, bi vam o tem lahko mnogo napisal. Prejšnji teden jc koncertiral v Filharmonični dvorani italijanski čelist Enriko Mai* nardi. Mainardi jc umetniksvetov* nega slovesa. Da sc ne spuščam v podrobnosti, naj o uspehu koncerta omenim sartio besede, ki jih je iz* rekel poleg’ mene stoječi gospod: niti nekaj besed. • Čim sc na našem odru pokaže tuja zvezda; je obisk koncerta dober in dvorana razpro* dana. Nasprotno pa, naj naši domači Umetniki ali društva nastopijo še tako dovršeno, nič ,ne pomaga, tudi vsa amerikanska reklama ne, — dvo« rana jc prazna. Občinstvo naj po* misli, da s takim preziranjem ubija v naših umetnikih ih društvih vol jo do dela. To rano je treba odpraviti! Ako so vsi ljubljanski kinematografi trikrat na dan polni, mislim da bi se enkrat ali dvakrat na mesec eno koncertno dvorano napolnilo ter s tem moralno in gmotno podprlo naše umetnike in društva. Prejšnji ponedeljek jc priredila Pevska zveza koncert Focrstcrjevih pesmi. Program je bil prav lep in tudi dobro naštudiran. Sodelovalo je nad jUU pevcev m pevk. A kako je člo* veka zabolelo srce, ko' je vidci skoro več ljudi na odru, kakor v dvorani. Pretekli ponedeljek je pa priredila CJlasbena matica tudi koncert Foer* sterjevih zborov v Filharmonični dvo* rani, Sodelovalo je nad 60 mož orke* stra ter 120 pevcev in pevk. Uspeh je bil nad vse sijajen in najbolj zakrknjenega .človeka je moral ga* niti. Kljub temu je celo v ne baš ve* liki Filharmonični dvorani zijalo ne* kaj praznih vrst. Naša mladina' ne pozna Foerster ja, a bi ga gotovo vzljubila, ako bi slišala njegova krasna dela. Glasbena matica naj bi ponovila konccrt v Unionski dvorani za srednješolsko mladino (saj je te v Ljubljani nad 6000) proti vstopnini 2 din. Prosvetna uprava naj bi pa primorala mladino, da sc prrreditvc udeleži. Naše občinstvo prosimo, naj sc v tem pogledu spametuje in podpre tudi naše doipače umetnike in kul* turna društva, kadar ga vabijo. S knjižne police NOVA KNJIGA Izšla je v Ljubljani izpod peresa znanega strokovnjaka za rake g. in* spektorja Šulgaja knjiga o našem do* mačem raku pod naslovom «Naš po* točni rak». Knjiga je pisana zelo po* ljudno in obravnava našega domače* ga raka ter njegovo življenje z vseh strani. Potrebna ni le vsakemu, ka* teremu je rakolov prijetna zabava, marveč tudi onemu, ki ga zanima živ* 1 jen je v naši domači prirodi. Narav* nost neobhodno potrebna pa je vsem onim, ki imajo vode. v katerih živijo raki, ker bodo našli v tej razpravi vse polno koristnih nasvetov, kako naj delajo, da dvignejo račje boga* stvo v svojih potokih. Nasveti, ki jih bodo tam našli, močno odtehtajo Skromno vsotico din 20,—, kolikor je ccna knjige. AVTOMOBILSKI PRIROČNIK Nedavno jc izšlo v založbi 4, a5; 26.) Da3, f5; 27.) Ld8, Da7; 28.) Khl, Ta6; 29.) Td5, Se6; 30.) Trdi, SXd8; 31.) Txd8, Df7: 32.) Td5!, TC6; 33.)Txb5, Dc4; 34.) Txf5!, Tf6; 35.) Txf6, gXf6; 36.) Td4, DXe2; 37.) Db3+, Kh8; 38.) TXe4, Dd2; 39.) Dbl, DXc3; 40.) Del, DXel + ; 41.) TXcl, Sd6; 42.) Le6. Tb8; 43.) Te6, Tbl+; 44.) Kg2, Tl)2+; 45.) Kh3, Sf5; 46.) Txf6, So?: 47.) Le4, Kg?; 48.) Te6, Kf7; 49.) Tli6. TXa2: 50.) Txh7+, Kf6; 51.) Th6+, Kf?: 52.) a6 in črni se uda. Stanje matcha po 17. partiji je 9K : 7'/j za bivšega svetovnega prvaka dr. Aljehina. V nedeljo sta se vršili v Sloveniji dve mednarodni šahovski prireditvi. V Celju so se spopadli celjski ša-histi z goriškimi. Zmagali so Celjani v razmerju 6 : 4. V Mariboru pa je imel v gosteh Mariborski šah. klub Gradčane. Rezultat je bil 8'A : 31/< Za grudo in dom Cvetice — naše prijateljice Med najljubše človekove prijatelje, ki se jih vedno res od srca razveseli, spadajo vsakovrstne vrtne cvetice. Kdor hoče imeti cvetje že v najzgodnejši pomladi, mora skrbeti za to že sedaj, jeseni. Sedaj je pravi čas, da posadimo razne čebulnice, tulipane, hjjacinte, narcise in podobno v lončke. Rahla, dobra prst iz tople grede ali z vrta jim ugaja. Lončke zakopljemo kje na vrtu v zemljo kakih 30 cm globoko. Cez- vsak lonček poveznemo še drug lonček, da nam čebulic ne uničijo požrešne miši. V dveh mesecih se bodo čebulice razkoreninile in razvile cvetni bat. Nato jih bomo vzeli iz zemlje in jih postavili na svetlo, toda nikakor ne na solnce, ker jim prezgodnja in prevelika toplota škoduje. Jajčne lupine Jajčnih lupin nikakor ni treba metati v smeti, ker jih v svojem gospodinjstvu, zlasti sedaj v zimskem času, z velikim pridom in koris(,jo uporabimo. Jajčne lupine, ki smo jih posušili v papirnati vrečici na topli peči, zdrobimo kolikor mogoče na drobno in jih v majhnih množinah mešamo med hrano ne le perutnine, temveč tudi ovac, koz, telet in drugih manjših domačih živali. Jajčne lupine vsebujejo namreč obilo apnenčevega karbonata, ki ga mlade živali nujno potrebujejo za izgradnjo ter rast svojih kosti. O šolskih torbah Za otroke je mnogo bolj zdravo in praktično, da nosijo svoje šolske knjige in ostale potrebščine v torl)i na hrbtu in ne v rokah. Otrok, ki nosi torbo v rokah, se polagoma navadi, da jo nosi vedno le v eni in ierti roki. Teža torbe mu vleče telo na ob-^ežepo stran in se tako otrok navadi skrivljene drže telesa in krive iioje. Sčasoma fee otrokova hrbtenica povsem skrivi in se tn napaka pozneje ne da nikdar več popraviti. Špedicija TURK ... no. )(>■' : m Vi p r e v z e m a Ljubljana OCARINJENJE vseh nvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon inter. 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego, kakor tudi « tremi najmodern. avtomobili Telefon inter. 21-57 Masaryko-va C. 9 (nasproti tov. kolodvora) finTT.v;:' Dovžan Ivan 1 dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvršuj® vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi in \ po na solidnejših cenah Postrežba točna Trajno kodranje samo Din 60*- Izdelava garantirano dobila. Pri zerskl saloi MIRKO ZALETEL, Ljubljana Cesta 29. pktobra (Rimska) štev. 24 Gostila* in kavarna KALIN, filince toči prvovrstna Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina Mrzla in topla jedila vedno na razpolago. Kavarna odprta do 2. ure zjutraj. Vljudno se priporočata Rozina In Edvard Kalin Trrv:n c™* PlEsharsho in 1 r* T “ II vrni «»r fvrr - ' HLEBS W ta m M _ ‘5—** JAKOB driilba z omej. zavezo Lj ubljana .•j < a- • i i' ! '■ i C i. Cankarjevo nabrežje št. 21 Telefon 30-70 I * . Izvršuje vsa pleskarska, in črkoslikarska dela po zmernih eenah. Solidna izdelava. Za vsa izvršena dela Jamčimo. Najnovejši vzorci Oglašujte v »Slovenski besedi MR.BAKOVEC Pijte samo zdravilni PLANI NKA PLANINKA ZDRAVILNI ČAJ čaj * plombiranih po om »- in Din »*- Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE r.: ;; i LJUBLJANA prej KRANJSK4 HRANILNICA Ustanovljena Stanje vlogr 1 e t a 1 8 2 0 Din 170,000.000,- EKSPOZITURA KOČEVJE Trg kralja Aleksaudra 84 ■ t2» r* • ' •. '■■"v Ekspozitura obrestuje vloge na knjižice in tekoče račune po 3 do 5°/0, dovoljuje posojila po 8 °/0 in poseduje nakazila ter druge denarne posle pod najugodnejšimi pogoji. .i.-' ,{ Tvr; Vse vloge so prosto razpoložljive. Za vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo i-1 d. d.,predata mik inm Ovsenik — ni ▼ LjnbljMU. Za koeaoidi cSloTtuke b«Mde»: dr Dinko Pne. Za eredaištTO