PoMnina plačanu v gotovini. Posamezna številka 1 din. Kranj je dostojno izpričal svojo vdanost Nj. Veh kralju Petru II. P-avienost je temelj — mvestoba prestolu steber — pravo domoljubje oklep — driarne skupnosti i Tako, kakor je primemo resnosti trdih ča-miv in napovedujočih se hudih preizkušenj, je Kranj proslavil zgodovinski dan, ko je veko-trajni prestol kraljevine Jugoslavije zasedel mladi kralj Peter II. iz rodu slavnih Karador-devićev. Brez bučne „Hozane", ko v kričavih udrihnicah vsakdanjih trenj vsaka glava z okosteneilo nadutostjo postavlja svojega kralja, je Kranj v nedeljo silavil rnladeniško osebnost, ki ima pogum, uveljaviti se na dediščini zvestobe in s pravičnostjo vsem svojim narodom v obrambi skupne domovine v njenih najtežjih trenutkih. Ko stopa -mladi kralj v svetišče svoje vladavine s plamenico domoljubnih src, in mu krožijo oči na desno in levo, bo prav če naravna svoj pogled navzgor, odkoder je vsaka oblast in pomoč. Zakaj kratka je pot od Kapitala do Tarpejske skale, kdor ne tvega velikega petka za nedeljo vstajenja Gospodovemu. Mladeniškega zanosa ne smejo in ne morejo zaslepiti stremljenja po moči in slavi. Ea prepirov strank, iz žvenkeia orožja in denarja, iz pohlepov predrzne oblastiželjnosti, iz plehkih gesel klečeplazcev ali iz kričavnosti nerazsodnih množic je modremu vladarju edino vodilo: ljudski glas, božji glas! Le roi itgne. mais il ne gouverne pas. Kralj kraljuje, vladajo pa nuj resnični zastopniki zdravih ljudskih temeljev. Že princ Joinville Bourbon-ski je uaznačil zlato resnico, da vse dobro iz-kaja iz ljudstva. Vsa modrost vladarjeva jc v tem. da prisluškuje duši sleherne od komponent domovinske skupnosti. Ohrani naj živo in neokrnjeno vsako posebno zgodovinsko poganstvo in pospešuje napredek, razvoj in blagostanje vsakega posebej svojih narodov Srbov. Hrvatov in Slovencev in jih usuglasi v eno misel, t no voljo, eno silo. Vsakršna pnmotenega naroda na škodo drugega slabi državno tnoč. i" prtTogative krone v takih okoliščinah navadno izzvenevajo \ nasilje vladajočih nad vlada ni skupno domovino Jugoslavijo. Vanjo smo prinesli vse, kar nas številčno in notranje krepi in dviga. S) temi mislimi odkritosrčnega domoljubja najprimerneje uvajamo svoje poročilo o poteku proslave v Kranju. ❖ /e pred napovedano uro je živahno vrvenje množic pred Ljudskim domom ustvarjalo svečano nastrojstvo za proslavo. Kmalu po deveti uri se je pripeljal med prisrčnimi pozdravi zastopnik vojske brig. general g, Mašie \ spremstvu svoje gospe soproge in kupei. I. razr, g. Milosnvljevieu. komandirja orožniške čete. Med sviranjem koračnic« so ga v dolgi vrsti pričakovali odličniki okraja in zastopniki ljudstva. vsem na čelu okrajni načelnik gos]). Janko Vidic s svojim podnačelnikom g. Lojkom, kranjski dekan msgr. Mat. Skerbee. župan mestu Kranja g. Karel Češenj, predstojnik sodišču g. Pfcifer, direktor gimnaziji g. Korbar, direktor tekst, šol«' g. dr inž. KoČevar, ravnatelj mešč. šole g. lampe. šol. nadzornik g. Rupret. predstojnik policije g. Slander, inšpektor davčne uprave g. Blažem, podinspektor fin. kontrole g. Tinkar in še drugi zastopniki državnih in su-inoupinvnih oblasti, raznih stanovskih in poklicnih združb, industrijcev, trgovcev, obrtnikov in delavcev in drugih društev in organizacij, med katerimi naj posebej omenimo SKA starešinstvo / g. dr. Megušavjcm nu čelo. Vinc. konferenco, rez. častnike, bojevnike in vojne I ostovoljce, gasilce in zastopstvo Sokola. Vso prireditev so častno nosili Prosvetna društva Kranja in bližnje okolice. Fantovski odseki in Dekliški krožki s svojimi prapori. Slednji, postavljeni v dvojnih vrstah so V strumni drži ..mirno" sprejeli g. generala, ki je po raportu tajnika Podzveze Fant. odsekov za Gorenjsko, br. Potočnika, obšel njihovo častno četo s pozdravom: „Pomagaj 3og junaki!'' 7 gromkim odzravom: „Pomagaj Bogi" se je četa nato podala v okrašeno dvoiano Ljudskega domu. kamor je sledil g. general z vsemi odličniki in zastopniki, ki so zasedli vse sedeže, medtem ko je množica ljudstva polnila dvorano in galerijo v prekipevajočem nav-dušenju. Slovesnost v dvorani Na odprtem odru, okrašenem s sliko Nj. Vel. kralja Petra II., z zelenjem, prapori in z državnimi in narodnimi zastavami, so sa zvrstile narodne noše in fantje1 in dekleta v svojih pestrih krojih v veličastno živo podobo slovenske narodne samobitnosti v tesni povezanosti skupne domovine s svojim vlaelarjem. Za uvod je godba igrala večno vzhudlji-vo. naši nravi ustrezno, domoljubno koračnico ..V boj. v boj!" S krepkim nagovorom je predsednik Prosvetnega društva g. dr. Kalan uvodoma pozdravil navzoče odličnike in veliko udeležbo, pri čemer je bil zlasti g. general kot zastopnik jugoslovanske vojske z dolgotrajnim klicanjem naši obrambni moči navdušeno pozdravljen. Kakor bi zajel v utripe src našega naroda v domoljubju za vladarski dom Jugoslavije so viharji 'navdušenju cele dvorane klar sproti podcrtavali vsako komaj izgovorjeno govorni-kovo izrazilo v zvezi z imenom Nj. Vel. kralja Petra II. Med zanosne vzklike vladarju so sc zaželi klici: Živela svobodna in neokrnjena Jugoslavija! V naslednjem navajamo v bitnih obrisih govor g. dr. Kula na. Ko je pozdravil vse odličnike na proslavi, kakor smo jih že. imenoma omenili, je nadaljeval: »Kar nas je kovačev, bomo vsi kovali kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam naše duše. bomo poslušali ... Zakaj. — Ko pride, čas, ko sine dan. da vstane, plane kladivar. kladivar silni i/ nas. Oton Župančič. 16 milijonov Jugoslovanov je z gromkim navdušenjem pozdravilo prevzem Vladarskih poslov po našem mladem kralju Petru II.. za katerega smo zvedeli v četrtek iz kraljevega razglasa: ..Vsem Srbom. Hrvatom in Slovencem!" Hoteli smo skupno s Prosv. zvezo in z Zvezo fantovskih odsekov ter ostalimi organizacijami svojemu kralju ob nastopu težke ter odgovorne vladurske službe pokazati svojo veliko vdanost, njemu, kraljevskemu domu in jugoslov. državi na nujslovesnejši način. Pa so izredne razmere drugače u-krenile. t ln tako smo se elnnes zbrali v tej naši novi dvorani, da kot dobri državljani prav prisrčno pozdravimo Njegovo Veličanstvo kralju Petra II.. ko prevzema kraljevsko žezlo na prestolu svojih slavnih prednikov iz narodne dinastije- Ko>rađorđevićev. Po katoliškem naziranju je avtoriteta v družbi odsvit božje' avtoritete. Zato kristjani zakonito Človeško oblast spoštujemo. Po-zitivni državni zakoni se>, po našem naziranju. oprti na naravno božje pravo, ki je pred njimi in nad njimi. Sv. Pavel nas uči: ..Vsak človek bodi višjim oblaste in pokoren, ni namreč oblasti razen od Boga. in te. ki so. so od Boga postavljeni'. Zato se je treba pokoravati, ne samo radi strahovanja, ampok tudi zaradi ve-sti." V našem kralju gledamo najvišjega predstavnika, simbol naši' svobodne iu neokrnjene jugoslovanski' države-. Mi sinovi s skrajnega severovzhodnega kola naše domovine pn pozdravljamo kralj;; v globoki vdanosti in goreči ljubezni kot svojega starega znanca, kot svojega starega prijatelja. Suj je svoja mladost, neobremenjen od vladarskih dolžnosti, preživi največ med nemi. na naši slovenski zemlji. Zato ji že iz tesnega sožitja z nami kar noše gore list, Obiskoval je' naši' planine in gore in se večkrat povzpel na naš Triglav. Zato si gorenjska .metropola prisvaja še prav pose'bno pravico kar najprisrčneje po- zdraviti svojega narodnega kralja, ki nastopa svoje vladarske dolžnosti. Kakor topel sončni žarek skozi mrzle viharne oblake današnjih zgodovinskih dni je navdala Slovence novica, da imamo kralja. Zavedamo se prav dobro, da živimo v težkih, velikih časih, zavedamo se v polni meri da preživljamo zgodovinske trenutke1, ko se vsak naš gib, vsaika naša beseda, vsako naše dejanje meri in ostro presoja in opazuje; zavedamo se vsi, da soustvarjamo vsi skupaj in vsak izmed nas našo prihodnost, našo zgodovino, ker živimo ob prelomu dve - dob. Zato ne govorimo besed zaradi lepšega in ne zato, da bi uveljavljali sebe in svoj krog, ampak imamo pri vsem tem samo en in edini namen, da služimo blaginji naše svobodne in neokrnjene jugoslovanske države. Svoboda — to je naše geslo, to je naš poudarek in ne mir za vsako ceno! Ce nas kdaj in kadar nas kralj pokliče na okope1 naših posvečenih in z morjem krvi odkupljene meje. pokažimo, da «o bili Janezi vedno sijajni vojaki! S polnim zaupanjem gledamo na svojega kralja. Ne prisluškujmo temnim življem, ki bi morda poskušali kaliti red in disciplino med nami. Nikdar ne smemo pozabiti, s koliko žrtvami Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena naša narodna država. Spoštujemo >n dajemo vso našo moč naši narodni vojski! Bratska sloga naj nas poveže v močno celoto, da se strnjeno zgrnimo ojsrog prestola našega narodnega kralja. V naših vrstah ni strahu, ni omahovanja a da ne govorim o tem. — v naših vrstah ni izdajic. Mirno in s podvojeno pridnostjo hočemo vršiti svoje stanovske dolžnosti. — Ce bo pa potreba, se bomo mirno, zrelo in moško odzvali povabilu našega vrhovnega zapo-veelnika kralja Petra II. Vzpodbujal nas bo nesmrtni duh osvoboditelja Slovencev dr. Korošca. — Kakor nas je narodni genij pripeljal iz stoletne sužno-sti v svobodno državo, tako nas bo vodil tudi v prihodnosti. Zato tu zbrani javno in svečano obljubljamo našemu kralju Petru II. popolno vdanost in neomajno zvestobo, o čemer smo že odposlali brzojavko v prvih urah po razglasu kralja. Naša današnja proslavu nuj bo salRJO skro men izraz tiste velike, vdane domovinske ljubezni, ki more in hoče žrtvovati vse- tudi življenje, če bo potreba. Boga vse mogočnega, ki vodi usodo narodov in držav pa bomo pri sveti daritvi goreči' prosili, naj varuje: našegn kralja Petra II. naj blagoslovi njegove) delo in trud in vso našo drago domovino, da se obvarujemo viharjev, ki že besne; okrog mej naše zemlje. Živel Peter IT., kralj svobodne In neokrnjene Jugoslavije! Nadaljnji govori v vezani in nevezani besedi so presegali vse misli navzočih v nepozabni orkan navdušenja za progrumatične težnje našega naroda, vrholečih v globokem zaupanju nadebudno in srečno vladavino Nj. Vel. kralja Petro 11. (i. Pelančič je kot zastopnik akademikov izklesano prednašal Našo izpoved Bratje. Vsi! ki dihute Svobodo iu mlada sila v vas gori. Pred nami vstaja novi dan, ki mu z. vseh struni pozvanja, v jutro, k delu nam naznanja: Kdor živeti je voljan, krepko stopi naj na dan! Dela le. kdor ni vkovau, Roka močna je v svobodi. Trikrat močna je v svobodi, ki je plačana s krvjei! Bratje, strumno vsi na plan. bratje, dvignimo roko. in držimo plamenico — naš simbol v ljubezni pravi — kralju mlademu, državi! Mladi kralj! Ti noše domovini' si čuvar, v dar poklanjamo ti svoje sile. zdaj se bodo zlite in s teboj borile, z nami ti in mi s teboj vsekdar! Glej življenja mlada, vsa kipeča, li po delu in življenju hrepeneča, mladi vsi živimo zate, pel ji nas na pot svobode zlate! Mladi kralj! Ti naše domovine si čuvar. v dar poklanjamo ti svoje sili, zdaj se bodo zate in s teboj borile. z nami ti in mi s teboj vsekdar! Mladi vsi živimo zate, pil ji nas na pot svobode zlate! Njemu je sledil zastopnik Slov. dijaške zveze', ki je z mladeniškim ognjem podal za sklep slovesnosti v dvorani tole sporočilo: V teh resnih, težkih časih, smo se zbrali tudi mi Slovenska katoliška dijaška mladina, da prisežerao mlademu kralju neomuj-no zvestob.o in vdanost. Zavedajoč se, da je nastopil odgovorno, dedno službo Karađorđevićev mladi kralj Peter II., se strnimo okoli njega in ne dajmo nikomur, da bi nas zavedel na stransko pot. , Nismo malodušni in zbegam, temveč ponosno in samozavestno dvigamo prapor domovinske ljubezni in neomajne zvestobe našemu kralju. Mi ljubimo našo sveto slovensko zemljo in ponosni smo nanjo. Zato hočemo ohraniti dediščino, ki so jo s herojskimi napori pridobili naši očetje. Močan si, o slovenski narod, tisoč in petsto tet si krvavel, a izkrvavel nisi. Ni ga uni čil tujec in ga tudi v bodočnosti nihče nt bo. Gorje pa tistemu, ki se bo predrznil poseči po zemlji treh sinov, matere Slave. Naletel bo na junaški odpor naše hrabre vojske in le preko njenih trupel bo vodila pot JugosJavijo. Vsal * rsak hip smo pripravljeni iti na branik domovine za našo narodno pravdo. Nesmrtni Korošcev narodni duh nas bo vodil zmagovito skozi vse viharje. Slovenska dijaška mladina tvoje geslo je: Bog, narod, država! tj Živela Jugoslavija! Bog živi našega kralju Petra II V cerkvi Vse govore je odlično občinstvo in vse ljudstvo viharno odobravalo. Z obrazov vseh udeležencev je odsevala krepka jugoslovanska volja in nepopisno navdušenje. Ob zvokih domoljubnih koračnic se je vsa množica vsula iz dvorane Ljudskega doma in napolnila dekanijsko cerkev, da pri sv maši '. zahvalno himno in molitvijo za kralja izprosi blagoslov božji mlademu vladarju Jugoslavije. Sv. mašo in obredne molitve za kralja in domovino je opravil msgr. dekan Mat. Skerbee, ki je v svojem klenem govoru, kakor za sk'ep ''lovesnosti. z vso resnobo. ki pritiče kraju in govornikovemu dostojanstvu, zajel jedro objektivne stvarnosti in resničnega domoljubja. Cerkveni govor Danes obhajamo cerkveno slovesnost ob priliki nastopa vlade Nj. Veličanstva kralja Petra II. Nuš prevzvišeni škof je poslal ob priliki prevzemu vladarskih dolžnosti Nj. Vel. kralju Petru II. sledeči brzojav: ..Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., Belgrad. Ko v usodni uri sprejemate vodstvo kraljevine v svoje roke, izjavljam v svojem imenu in v imenu vse; duhovščine ljubljanske škofije Vašemu Veličanstvu popolno vdanost in zvestobo ter molimo vsemogočnega Bogu, naj čuvu, brani in z vsemi milostmi blagoslovi Vaše Veličanstvo, Vaše delo in vso kraljevino. Dr. Greg. Rozman." Prevzvišeni poudarja, da je naša sveta elolžne)st. do vsi stojimo trdno ob kralju in prestolu in storimo svoje' dolžnosti vestno in zvesto čim resnejši so časi. To nam nalaga naša katoliška vest, po kateri smo » vseh rezmerah doslej delali in bomo tudi v bodoče. Prevzvišeni nam naroča V Sem: Potrojinio zdaj svoje molitve za kralja in domovino! V božjih rokah je vse, tudi naša narodna in osebna usoda. Prevzvišeni priporoča devet-dnevnico v cerkvah pa tudi po družinah! Naj hi \saku krščanska družinu r^la tudi doma zvečer rožni venec za mu in domovino' V neoniajuneiii zaupanju v božjo Previdnost, pripravljeni na vse, gremo na delo in v bodočnost. Bog nas ne bo zapustil, če mu le mi ostanemo zvesti." Tem lepim besedam nušega vladike bi pristavil ob tej priliki še nekaj misli1 Cerkvena proslava državnih praznikov ni proslava režime)v, ie manj kaka proslava strank, ampak proslava nosilca suverene državne" oblasti, ki po nauka Kristusovem prihaja od Bogn. \ cerkvi molimo za vladarje, ki so postavljeni po milosti božji nu prestole, da vodijo narode. Zato patriotizem vernega kristjana ni odvisen od kake trenutne politične konstelacije; naš patriotizem ni koriitoljubje; zvestoba do vladarju ni nekaj nam t>oljubnegn, ampak našo versko dolžnost! T« temelj patriot:zmu daje drŽavam stalnost, državljanom pa moč za • ORENJK< « žitve zu državo in vladarja. Podlaga pravemu patriotizmu pa je kršćanska pravičnost, ki je tudi temelj držav. Iustitia est fundament um regnorum! Pravičnost, je temelj kraljestev. Dolžnost krščanske pravičnosti je prelepo izrazil naš Or»spod Zveličar z besedami: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu kar je božjega!" Bogu naj dajo države in državljani^ kar gre Bogu! Brez Boga in njegovega blagoslo-ra se podirajo hiše, pa tudi države! Če ljubimo svojo državo, skrbimo, da bo dala država Bogu, kar mu gre. Vera in verske dolžnosti v javnem življenju nam ne smejo biti prazna fraza brez vsebine. Kako lepo je v jugoslovanski vojski ukazano, da četo pozdravi poveljnik: „Pomozi Bog junaci!" Bog je tu tisti, ki končno daje moč i u trdnost država«! Kdor ruši temelje božjega zakona v državi, ta podpira državo! Dajte vladarju, kar je vladarjevega! S tem načelom je Gospod, utemeljil pravi patriotizem napram farizejem, ki so tajili o-blast cesarja in napram Herodijanom. ki so ga hoteli lažnjivo denuncirati pred oblastniki, da ni pravi patriot. Gospod se jc moral boriti proti farizejem in proli Herodijanom, ki so patriotizem izrabljali v borbi proti Kristusu. Na vdiki petek so lažnjivo vpili pred Pilatom: Ta braui cesarju davek dajuti, ta dela revolucijo, ta Jezus iz Na-zareta, hujska narod od Galileje do Jeruzalema! Izdajalci države so si nadeli obleko patriotizma, da bi tako uničili Kristusu. Ce nočemo svojemu kralju dobro in zavarovati svoji državi slaven in mogočen obstoj, se moramo obvarovati fariztejstvu v državotvornosti. Patriotizem sc ne sme nikdar izrabljati za plašč egoizma in krivice. Pravični moramo biti napram svojemu kralju, pa tudi napram svojim sodržavljanom. Gorje državi, kjer se skupine proglašajo zu edinodržavotvovne in večino državljanov proglašajo ali vsaj usuniljajo zu ne-patriotične. Farizejska krivičnost se ne sme nikdar šopiriti v državnem življenju. Pravičnost vsem — Bogu — kralju — vsakemu narodu in državljanu! To je pravi patriotizem. Ko te dni stopa mladi kralj na slavni prestol svojih prednikov, je treba, da se vsi zvesti patrioti strnejo okrog njega, da mu vsi pomagajo vsak po svojih močeh, vsak v svojem okolju, da vlada med nami prava pravičnost, in pravi nesebični patriotizem. Iz tega idealnega patriotizmu med državljani pa izvira tudi edinost v državi. Zakaj ni edinosti? Zato, ker ni pravičnosti. Ker ni smisla za pravičnost! Edinost, ki temelji na krščanski pravičnosti, nam je danes, kakor redkokdaj potrebna jugoslovanskim narodom — Srbom, Hrvatom in Slovencem. Mi smo le edina slovanska državo, ki je res svobodna! Zakaj so propadle močne slovanske države? Ker ni bilo med Slovani edinosti, in edinosti ni bilo, ker ni bilo pravičnosti. Koliko gorja, koliko prelite krvi je že rodila needinost med brati. Edinosti pa ni bilo. ker brat ni bil bratu pravičen brat! Sv. pismo pravi: Iustitia 11 pvax oseulatae sunt! Po miru hrepeni vse človeštvo. Toda mir je le tam doma. kjer se pravica z njim poljublja! Nu.š mladi kralj — Peter II. Mi te danes pozdravljamo, mi danes za Tc molimo ne iz. narejenega patriotizma, ampak iz idealnega krščanskega prtpričanju! Naš mladi kralj bodi pozdravljen! Ave caesar! in Ti vladar vseh vladarjev, ki gledaš iz nebes na nas in našo državo! Danes se o-bračamo k Tebi, daj milosti svojemu služabniku našemu vladarju Jugoslavije, da bo pod Tvojim vodstvom in Tvojim varstvom vodil našo ljubljeno državo v pravičnosti in V miru k blagostanju in sreči, da bi bila močna in od Boga blagoslovljenu naša Jugoslavija! Amen! Po zahvalni pesmi in ob petju državne himne s spremljevanjem orgel in godbe se je zaključila prelepa proslava dneva, ko je krmilo države v viharnih in nevarnih časih prešlo v krepke mladeniške roke Nj. Vel. kralja Petra II. V zavesti, da vsa vojaška pripravljenost in spretnost in sposobaosl njenih voditeljev sloni na trdnih temeljih pravičnosti krmarjev in /veMobi in požrtvovalnosti državljanov, je vse naše zaupanje in upanje v modri in srečni vladavini Nj. Vel. kralja Petra II.. ki naj ga Bog blagoslovi! Molčimo MDie Tat", nezavisen švicarski dnevnik, razpravlja o vojnem vohunstvu po radiju. Vojskujoče se države imajo povsod razpredeno mrežo tajne vohunske službe. Poleg drugih sredstev uporabljajo zu nujna obveščanja svojih središč zlasti tajne prenosne kratkovalovne radijske upurate in celo javne radijske postaji. Na Češkem n. pr, so Nemci odkrili tak radijski oddajni upurat, ne da bi mogli izslediti storilce. Poročilo je bilo narekovano v gramofonsko ploščo. Ta plošča je bila nato na odljudenem, skritem kraju pritrjena na oddajno napravo, ki je po električnem akumulatorju samodejno oddajala v ozračje znukovno poročilo. Napravo so Nemci sicer zaplenili, niso pa mogli prijeti nobene osebe. Kakor drugod, ima tudi Ameriku posebno izurjene strokovnjake, ki nadzorujejo ne samo tajne, marveč tudi javne radijske postaje. Skoraj vse ameriške postaje' se vzdržujejo po Tečini' s pristojbinami zu radijsko reklamo zasebnih podjetij. V spretno sestavljeno radijsko reklamo vohun z dogovorjenimi črkami v reklamnem besedilu oekla tajno poročilo svoji državi. Izslediti v taki trgovski reklami, ki je v svoji zunanjosti povsem nedolžna, je kaj težko. Ko je angleški prekooceanski parnik _S. S. Queen Elizabeth" odplul iz njujorškegu pristanišča z več sto letali za Vel. Britanijo, je nekdo oddal na njujorški radijski postaji navadno športno poročilo o neki bokserski tek- , mi. Dejansko pa je med besediščem tega poročila Lilo znakovanje za neti sovražni parnik na visokem morju. Ta parnik je na'o lukoj j obvestil svoje podmornice, naj angleško ladjo I prestrežejo nu določenem mestu. Dognalo se je, da se tudi z zdravniško te- I rapeutično pripre .o, če ni blokirana, dajo se-stavljati motnjam podobni tajni znaki. Take I znuki more ujeti le posebno izvežbano in paz- I ljivo uho sovražnega prisluškovalca in napra-viti iz njih poročilo vohunu. Celo v radijska predavanja se vtihotaplju- ' jo odstavki, ki so razumljivi le čuj»či sovražnikovi tajni službi. Tudi v glasbi, ki se oddaja po radiju z gramofonskih plošč, se spleta vohunska zveze s sovražnikom. V gramofonske plošče se vrijejo z iglo znaki, ki povzročajo med oddajanjem glasbe rahlo prasketanje, ki iz določene zu-povrstnosti teh znakov izurjeni prisluškovalec sestavi vohunsko poročilo. Da se preprečijo tak« radijske zlorabe, ki jih je težko izslediti, je v današnjih časih še posebno potrebno'— molčati. Domoljubna služba vsakega državljana je. da obrambo domovine učinkovito podpira s popolnim molkom 0 vseh zadevah, ki so količkaj vojaškega pomena. Skupščina kranjske gasilske »upe V nedeljo dopoldne se je opravila skupščina Gasilske župe za kranjski okraj ob navzočnosti zastopnika Gasilske zajednice za dravsko banovino, starešine te zajednice, tov. dr. A. Kodre ta. Poleg uprave in nadzornega odbora se je skupščine udeležilo 56 delegatov od <>8 upravičenih. Kakor znano, jc bilu dne 3. jnn. 194| imenovana začasna župska upravu s tov. Majer- | šičem. županom iz Tržiča, na čelu, ki jc uvodoma kot predsednik skupščine predlagal ob viharnem navdušenem soglasju brzojavno izjavo vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II. V svojem poročilu je začasni župski starešina ocrtali delo začasne uprave, ki je uredila, vse zadeve rešila na zadovoljiv način in pripravila, kar je bilo treba, za redno skupščino in volitev nove župske uprave. Iz tajniškega poročila navajamo, da štejejo gasilske čete tega okraju 1425 rednih in 531 podpornih članov, dalje 123 naraščajnikov in 72 sainunjunk (mladih gasilk). Članstvo je porazdeljeno v 34 prostovoljnih. 1 industrijsko in i obvezno gasilsko četo. Gasilstvo kranjskega okraja znaša 5.5°/o vsega prebivalstvu /tipskega področja. Za sedaj je v /upskem območju 34 požarnih okolišev s 692 vojnimi gasilci, ki niso vojni obvezniki. Poleg teh gasilcev bodo morala vsa večja podjetja ustanoviti industrijske gasilske čete ali pa oddelek z vsom potrebnim orodjem. Župska uprava je predlagala 5 industrijskih gasilskih čet in 26 gasilskih oddelkov. (iasilske čt te v območju kranjske župe imajo 37 motornih, 16 ročnih in 13 malih ročuih brizgala. Gasilski avtomobili so 4, reševalna pa sta 2, imajo pa tudi dve avtolestvi, uvtotank 1 • -mehanično lestvo. Moštvo je za strežbo teh orodij izvežbano in opremljeno s tlačnimi in sesalnimi cevmi. i>blekami, čeladami itd. Gasilskih domov v tem okraju je 20. V preteklem letu je bilo v župi 19 pož.urov. od tega 9 malih, 7 srednjih, in 3 veliki. Gorelo je: 3 stanovanjske hiše, H gospodarskih poslopij, dimnik, lesena baraka, 2 kozelca in gozd. Od tega jc bilo zavarovanih 14 poslopij. Škoda je znašala na zavarovanih poslopjih 474.600 din. nu nezavarovanih pa 5600 din. Gasilci so sodelovali pri gašenju teh požarov s pohvalno vnemo skupaj 78 ur. Pri tem se je ponesrečil 1 gasilec kranjske gasilske čete. Gasilci so v tem požarih omejili nadaljnjo škodo in rešili stavbne vrednosti za okoli 3,500.000 din. Skupno premoženje vseh teh čet v župskem območju znuša 2.300.000 din in 132.000 din dolgov. Podatki za reševalno službo vodi v redu samo p. g. č, Krnnj. ki je- opravila 174 prevozov. Gasilski naraščaj ponekod ne nujele pravega iazi.Tiev.nja v svojem okolju. Z vztrajnim delom se bo doseglo, da bo mladinu, prežeta z gasilsko mislijo ..bližnjemu na pomoč", okrepila in v zanosu svojega idealizma usmerila gasilstvo k napreelku. da bo kos. velikim nalogam v prihodnosti. Prav to. kar za naraščaj, velja tudi zu sa-marijanke, dasi so marsikje mladenke, ki bi radi delovale v gasilskih vrstah. Zupu ima poslej svojo pisarno v hotelu „Jeli n", Stanje blagajne je v redu. Vsa poročila župskih opi aviteljev so bila sprejeta z. velikim zaelovoljstvom. Na predlog tov. Burgarja je dobila začasna župska ltprnvu rnzrešnico. Pri volitvah je dobil tov. Legat iz. Nakln s svojimi kandidati 49 glasov od 56 volilnih upravičencev. Tuko je zdaj upruvu kranjski Gasilske župe \ sposobnih rokah, ki so že preizkušeni vitezi sv. Florijuna. Starešina Gasilske zajednici tov. dr. Kodre, je v daljšem govoru dni krepkih pobud za (Nadaljevanje in konec.) Lani (1940), dne 8. septembru, je bil naš voditelj spet med nami. Bilo je to ob priliki delavskega romarskega dne, ko so delavci ZZI) obiskali Ljubno. Nenapovedan se je pojavil med delavci. Po zborovanju je bil še domač ..razgovor |>od lipo". Dr. Korošec je kar sam od sebe začel govoriti o svetovnem položaju in o prehrani v noši državi. Večinoma se je nn-uušalo nu takratni trenutni položaj in takratne razmere. Z nekim preroškim poudarkom je dvakrat ponovil, da moramo ručunuti s tem, da bo Nemčija še dve leti zmagovala. Podčrtal je, da moramo to upoštevati pri naši zunanji politiki. Dve leti... Nekdo ga ji vprašul. kuj pa potem. On je pa samo ponovil: Dve lefi... Tudi to je povedal, da je pri nas vse drugo prej mogoče, kakor pa boljševizem. In je povedal zakaj, in razumeli smo gu vsi. Letos 16. marcu smo poslušali ministra dr. Miha Kreka v Radovljici. ..še poldrugo leto angloameričko oboroževanje ne bo nadkrililo nemškega oboroževanja..." (In smo se spomnili, kako zelo se ujema s tistim, kur je povedal dr. Korošec.) Tu smo tudi zvedeli, da Sovjeti v nobeni stvari ne morejo nasprotovati Nemčiji. Njej morajo dajati, kolikor zahteva. Sovjeti so nesposobni /a vsako vojsko. Le to je vzrok, zukoj Sovjetija ni nastopila, ko je bila zasedena Češka, ki je bila čisto naslonjena nanjo. Tudi Bolgarija je bila v najbolj prijateljskih odnošajih s Sovjeti jo, toda ob vkorakonju nemških čet na Bolgarsko Sovjetija ni zmogla reči drugega, kakor da si je izdala spričevalo o siromaštvu, rekla je, Češ da se je to zgodilo brez njenega privoljenju. Ker Angleži še ne proizvajajo dovolj, ne morejo za sedaj niti svojim nojvičjim prijateljem pomagati. Mi smo okoli in okoli obdani od osiščnih moči. Na države osiščn bomo vedno življenjsko navezani, ker smo pač njihovi sosedje. Vse- to daje smernice za našo zunanjo politiko. Našo vojaška moč nam že soda j varuje naše meje, našo neodvisnost iu mir. Zaradi te naše: vojaške moči je nuš pristop k trozvezi tak. da ohranimo stališče nevtralnosti in popolno ozemeljsko nezavisnost. Noben tuj vojak ne bo prestopil naših meja. Če bi. bi to pomenijo vojsko. S pristopom k trozvezi v gornjem zmislu imamo zagotovilo za mir. Res bo pa treba marsikatero žrtev prenesti. Kdor je za državo in mir. bo ni izbežn« žrtve sprejel. Vsak dober domoljub ne samo da sam ne bo godrnjal, ampak bo zavrnil tudi slehernega nergača. Tako smo razodel i pravo stanje neizbežni stvarnosti v našem zunanjepolitičnem položaju. Iz zavesti tega poznanja bomo lahko izlu- Nikar ne bodimo malodušni! Ce nas čas preizkuša, se vzmnožujejo naše moči v razmerju naše zavesti, da zdržimo. Opustimo vse, kar slabi našo slovensko skupnost. Deluvci, prežeti z globoko narodno zavestjo, so odporni tudi v svojem stanovskem ponosu, da je dobrobit domovine njihovemu boljšemu zaslužku v korist. Kur je tuje, ni naše: kar pa jc naše, pripada našim. Bolj kot kdaj prej se oklenimo svojih narodnih voditeljev. Vse nergače pa zavrnimo. Iz naroda smo zrastli in z njim delimo dobro in hudo, tudi žrtve, če treba. Delavski stan na pluu, v pomoč narodni in državni skupnosti. Slovenski narod z. nami lahko računa. Deluvsko življenje nas je utrdilo v stanovskih bojih tudi zu narodne pravice in svobodo in nezavisnost države. nadaljnje delo v gasilski ideji in očrtal naloge novi župski upravi za redno in učinkovito delovanje. Z odobrenjem skupščine bo nova župska upruvu ustunovila tudi sumarijanski in tehnični odbor s posvetovalnim glasom. Prav tako je bil odobren tudi preračun zu tekoče leto. Potek razprave nu skupščini je pokazal, da so poslej dani vsi pogoji za mirno delo in vzajemno uspešno sožitje in sodelovanje vsegu kranjskega gasilstva. Tudi z noie strani se pridružit jemo želji vse naše javnosti, da ta človekoljubnu ustanova najde v sebi in svojem območju prepotrebno razumevanje z.fl složno delo v pomoč svojemu bli/n j emu. ščili jedro resnice glede na nuš položaj v zunanji politiki. Sicer tudi dr. Korošec in tir. Krek nista rekla": tako in nič drugače. Poti -dalu sta. da se lahko tudi kaj izrednega dogodi. Todu pri vsem tem ostanejo njihova pojasnilu še vedno najzanesljivejša in jih bomo vrednotili neprimerno višje, kakor vsuko drugo radijsko ali druguče ..dobro informirano novico". Doslej se jc- izkuzalo, da so bile napovedi naših voditeljev najsolidnejše in so se. kolikor jih je čas že pretekel, skoraj vse uresničile. Zato tudi poslej zaupamo, kakor v V Sem drugem tudi \ tem ozirn našim zastopnikom v vladi. Drobne novice % Jesenic Zvezne lekme /KO na Jesenicah dne 29. m 30. marca so se izvršile kljub nemirnemu ča-su v polnem redu in najlepši disciplini. Turt, akademija dne 30. marca popoldne je bila prn> dobro obiskani. Podrobno poročilo so prinesli naši dnevni časopisi. Manifestacije dne 2?. marca. Prevzem oblasti po Nj. Vel. kralju Petru II. je sprožil » obmejnih Jesenicuh nad vse lepe manifestacije našega prebivalstvu. V četrtek popoldne ob 6. uri je korakala skozi Jesenice ogromna množica Jeseničunov vseh barv in nazorov. Zastave in uniforme so valovile skozi jeseniške ulice. Svečani obhod z. dvema godbama sc je zaključil z državno himno pred spomenikom kralja Aleksandra pred ljudsko šolo. Po tej skup+ii proslavi so vse naše katoliške organizacije priredile večerno prosluvo pred Krekovim domom. Nad glavnim vhodom v dom je visela slika Nj. Vel. Petra II., okrašena z držarno in narodno zastavo. Godba Krekovega prosvetnega društva je zaigrala dve narodni koračnici nuto jc g. Rudo Rudešček kot rezervni častnik v častniški uniformi slovesno prebral kraljev razglas. Gi>dba je nato zaigrala drž.uv no himno. Po instaliranem zvočniku je heel društveni delavec g. Sever slavnostni govor Sluvnost si je zaključila s ..Hej Slovenci", ki jo je intonirala godba in pelo vse občinstvo. BREZ NIČA Prosvetno društvo na Breznici je 23. mana zvečer proslavilo 70-letnico pisatelja Fr. K Finžgarja. Proslava na Breznici je bilu toliko bolj iskrena, ker je pisatelj Finž.gar brezniški :^juk. V spominskem nagovoril, ki ga bomo objavili v velikonočni številki, so izlita vsa topla čustva Brezničanov in brezniške prosvetne družine do svojega rojake in častnega člana. Proslava je bila lepa. prisrčna in dobro obiskana, res gorenjska, ter vredna omembe Praznik sv. Jožefa je spomin nu delovnega človeka. Verno in narodno delavstvo je vsik-dar praznovuJo god svojega nebeškega vzornika in s tem počastilo svoj delavski stan. Kranjsko okrožje in vse delavstvo, organizirano v ZZD je letos še pruv posebno svečuna proslavilo dan delu na Jožefov o. Dopoldne je imelo Okrožje svoj redni občui /bor. Člani posameznih odborov so volili nova vodstvo okroi.ja za tekoči leto s tov. Benedi-kom nu čelu. Tu.jnik je tov. Berčič. Občni zbor je v svoji odločnosti dokazal, da se z.iveda času, ki v njem živimo. Po deseti maši je bilo deluvsko javno zborovanje nu Hujah. Vsi stunovi so bili zbrani Slišali so naš program in noše zahteve. Prar sta poudarila Pirih in Gnsser. du smo zrasli iz naroda. iz. starih kmečkih slovenskih družiš. Z narodom bomo živeli in za svoj slovenski je-luvski stan delali. Vsi imamo v imenu slovenskega jeziku pravico do dostojnega življenja. Tabor je vsem ruv tuko prijavili proti sodbi priziv zaradi previsoke kazni. Državni tožilec je prijavil v splošnem revizijo. Vse 4 obsojence so pazniki uklenili in jih odpeljali v sodne zapore, llace je še vzkliknil: ..Če sem Avpiča ustrelil, me rajši obesite!" Razprava je v celoti trajala 26 ur. Ker je llace vprav v Kranju, po zaslugi vestnosti tukajšnji ]>olieije, dokončal svoje rokov-njaštvo, je prav. da vsaj razsodbo prinesemo v izvlečku. PRIMSKOVO Mladinska prireditev Primskovskc šolske mladine. Dne 30. marcu so mladi Primskov-ljaučki pod vodstvom svojega marljivega uči-teljstva priredili mično prireditev s petjem, prizori, rajanjem in spevoigro .,Ali je kaj trden most?" Ker jc prireditev bila v zgodovinskih dneh, zato je šol. uprav. g. Pavle Japelj v vznesenih besedah pozval mladino in občinstvo, naj se z vso svojo ljubeznijo oklenejo našega mladega kralja in prestola. Kot krepak odmev navdušenega govora so mladi Prim-skovljančki skupno stoje zupeli mogočno „Pravde Bog". Olgica Stanjko je srčkano prednasula pesem Primskovljančkov, ki jo je zbor ubrano zapel s spremljavo ljublj. konservatoristov. Skladba je delo g. Fabianija, besedilo pa ge. Bidovčeve. „Na vasi..." prizor s peljem in rajanjem je lepo sestavila ga. Bidovčeva, vodil pa ga jc g. P. Japelj na splošno zadovoljstvo. Glasbeni vložek je delo g. kateheta Fabianija. Pod vodstvom učiteljice ge. Martine Bidovčeve je zbor zapel več narodnih in umetnih pesmi. Novost za Kranj je bila otroška spevoigra ..Ali je kaj trden most?" (Kunčič - Dolinar), pod vodstvom učiteljice ge. Darinke Japelj. Otroci so se v svoje vloge korajžno in z zanosom vživeli. Prireditelji so lahko zadovoljni s tako lepo uspelo prireditvijo. Zadovoljno pa je bilo zlasti občinstvo, ki je nekatere nastope še prav posebno navdušeno odobravalo. Dvorana je bila nabito polna. ŠKOFJA LOKA Nesreča. Jakob Sedej iz Zirov je pri žaganju drv s cirkularko tako nesrečno ravnal, da je izgubil vse prste na levi roki. Prepeljali so ga v ljubljansko l>olnišnico. BLED Nesreča s cirkiiluiko. Jožetu Justinu, lesnemu delavcu iz Corij, je pri žaganju desk cirku-larka odrezala levo roko v zapestju. Prepeljali so ga v v ljubljansko bolnišnico. PREDOSLJE Vest o prevzemu vladarske oblasti po kralju Petru II. dne 27. m. m. se je pri nas izvedla že ob osmih zjutraj. Ljudje so ves dan z zanimanjem sledili poročilom belgrujskega radija in živahno komentirali ta zgodovinski dogodek ter ga odobravali. Takoj so zavihrale narodne zastave na poslopju občine, šole, žup-uiščei, prosvetnega doma. gasilskih domov in /. zasebnih hiš. Zvečer ob osmih je bila sklicana slavnostna sejo občinskega odbora ter vseh kulturnih, narodnih in gospodarskih u-stanov z vsem članstvom. Dvorana Doma se je napolnila z obilnimi udeleženci vsega našega javnega življenja in ljudstva. Pred okrašeno podobo mladega kralja, je govoril g. župan, ki je ob koncu govora polaga,! brzojavni vdanostni pozdrav mlademu, odločnemu kralju. Predlog je bil sprejet z velikim navduše-šenjemi. Slavnostna seja se je zaključila z državno himno, ki so jo vsi udeleženci peli stoje. Ljudje so odhajali s seje prežeti vdanosti in zvestobe ter hvaležnosti do mladega kraljic odločeni na vse potrebne žrtve, da ostane r.aša država nezavisna in svobodna. Mlekarska zadruga je opravila svoj občni zbor prejšnjo nedeljo. Poročila so jasno pokazala vedik gospodarski pomen, ki ga ima tu zadruga. Mlekarska zadruga je pri nas najmočnejše gospodarsko podjetje. Voditelji zadruge zaslužijo vse priznanje. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor z g. Jenkotom na čelu. Vodovod bo v kratkem dograjen. Ljudje so ga zelo veseli. Gradnju sama ljudi ni v vsem I zadovoljila, vendar se to jiozabi, ko se delo I izvrši. Bo pa ostalo še nekaj nujnih potreb zu I vključitev vseh naselij v mrežo vodovodu. Zu vsa to dela je občina že zaprosila. KOVOR Mladinski odsek je na praznik, dne 25. marca, priredil na čast našim materam lepo igrico „V Indijo Koromandijo". Lepo so jo izpeljali naši muli, pa tudi veselje so imeli, saj je bila dvorana polna kot vselej. - Le tako naprej! Prosvetno društvo ponovi na cvetno nedeljo, dne 6. t. in., ob 5 pop. krasno dramo v 3 dej. in 2 slikah ..Lovski tat". Vstopnina običajna, vstopnice so v predprodaji pri g. Pesjaku, kovor 39. Vse vljudno vabimo! Zopet se uogujajo nečedni piimeri, da v naši okolici nasprotniki trgajo naše lepake. Ze lukoj prvo noč izgini jo. Resno svarimo neotesan^', naj krote svojo razbrdanost, ki je v nečast priznani omiki našega ljudstva. IZ SELŠKE DOLINE Toča. Zgodaj je začela. V soboto 29. marcu okrog petih se je vsttla debelejša kot grah in pobelila naravo od Dolenje vasi do Jesenovca nad Železniki. Fantovski odsek v Selcih je dne 29. m. m. posvetil svoj fantovski sestanek v počastitev kralju Petru II. ob prevzemu vladarske oblasti in poudaril zvestobo njemu in domovini. Po sestunku so se fantje ob živahnem razgovoru odločili, da bodo nueluljevail z delom in se zbirali poslej k sestunkom v Krekovi sobici, telovadbo pa bodo „,teli na Kalanovem podu in na vrtu, ker se dvorana, v Krekovem domu porablja zdaj v namene, ki jih zahtevajo čas in okoliščine. Proslava kraljevega razglasa se je v Selcih izvršila dostojno in 8 sv. mašo, zahvalno pesmijo in molitvami za kralja in domovino. Proslave so se udeležile vse prosvetne organizacije in vsa naša fara. O zlomu Francije je v Martinjvrhu, dne 25. m. m., predaval ob skioptičnih slikah g. župnik iz Sv. Lenarta, ki je te grozote sam doživljal. Predavanje je bilo v okrilju Kat. prosv. društvu ob veliki udeležbi. Zanimivost prtd-meta in izvajanja predavatelja jc najlepše priporočilo, da tudi drugu društvu sprejmejo to predavanje v svoj prosv. program. I z.lusti će so v zvezi z vojaško obrambo, pa tuke reči kar prepustimo vladi in odgovornim vodilnim osebnostim zu njihovo obomočje. Nismo v času volitev, ko lahko izbiramo, kam bomo s svojim glasom nagnili zaupanje državljanov. V resnih trenutkih, ki v njih živimo z. bliskovito se spreminjajočimi dogajanji, je slehernemu državljanu brezpogojna dolžnost, zaupati rokom, ki vodijo krmilo državnega brodu v razburkanih valovih med nevarnimi čermi. Sumo teui rokam je dano videti in slišati, kar mi ne moremo obseči; pa tudi izpeljati iz tegu potrebne ukrepe, ki bi jih neod-vorni življi zavozili hote ali po nemarnom. Časopisje? je* sedma velesila na svetu. In ta velesilu moru tudi v miši državi biti na višku svoje moči in podpirati prizadevanja državne uprave, če se zdaj vsiljuje in hodi krivulja-sta potu še „osma velesila" — ustno novinarstvo —, ko je najmanj zaželena, je to sicer znamenje zuiiimauja javnosti. Toda ta lov za čenčami ima svoje ozadje? največ v tuji radijski pro-l>agandi, v „peti koloni" in v zlobnih pa tudi v dobrodušnih „vseznalcili". Čisopisjc zori svoje okolji: v javno mnenje, beseda iz vinskegu omizju, pobrana iz kalnih virov, pa povzroča le molnje v prebavilih možganov lahkovernih množic. V času razvite- tehnike rotacijskih strojev se je nekdanjim potovka.ni ustno izročilo iz-prcvrglo v podtalno rovarjenje, s katerim se zreli ljudje ne ukvarjajo. Zdrave misli „Jugoslav. Pošte" o čenčah pre-tolniučiu tudi naši javnosti, štejemo za nujen prispevek domovinski časnikarske dolžnosti v seduiijih resnih časih. _KINO TALIJA_ predvaja v soboto 5. aprila ob pol 9. zveč. v nedeljo 6. aprila ob 3-, 5., 7. In 9. url, zabavno veseloigro smeha in krohota JU TSAKl A RETSE Trije bratje Ritz. SLEDI! /a velik, pni/nikc orientalski Ijubvni velefilin: KRALJICA TROPSKIH NOČI R, Taylor ili II. Lainorr Ogledalo tiska-. „Jugoslavenska Pošta", ki izhaja v Sarajevu, opozarja, kako razpredeno je, zlasti v večjih mestih, pa tudi na deželi, ustno novinarstvo. Lov za novicami v sedanjih časih zavzc-uju čedalje večji obseg. Kjer se sestanejo dve ali več glav skupaj, je že med njimi kdo, ki vse ..najbolje ve". To sc potem v predelani obliki spet dulje razširja, da končno niti prvotni izmišljeni novici ni več podobno. Ni izključi no, da tu in tuni kdo pove jedro resnice kakega dogodku. Klejietulj nikjer ne niunjka in niso na karte. Toda iz govoric pri gostilniških omizjih je tiiko jedro težje izluščiti, kakor pa najti biser med bleskom steklovine. Sovražnik ima tudi tu svoje prste vmes. Ta iov zu novicami je že kur bolezen, ki izvira iz živčnih prenupetosli. In vendar je vprav v tem času potrebno ohraniti zdrave živce. Kakorkoli kdo misli o časnikarskih -racah", je nesporno, da je v časopisju lažje dobiti zrno iz plevela, kakor pa iz govoric resnico. Za tujo službo pa je časopis manj prikladno sredstvo, ker se nadzorovanje tiska ustrezno uravnava resničnim potrebum domovine in okoliščinam primerno. Prišepetavnnje pa jc, kakor nebr-z.danu sla. Nič hudega ni, če se v kaki vaški krčmi z besedami spoprimeta dva »vojskovodju", kako bi vsak na svoj način „vojnostro-kovnjaško" užugala sovražnika, tam nekjev recimo v Afriki. To je končno neka jezična vaja za razvedrilo ob preganjanju časa. Toda o visoki politiki in o diplomatskih ukrepih. ..Pod Grintovci", glasilo za kamniški okraj, v lepem, vzpodbudnem članku pravi, da je boj za narodovo svobodo človekova pravica in dolžnost. Slovenci nismo bojailjivci in strahopetci. Kakorkoli so fantovski poboji v sramoto, je v lani vendarle nekaj več, kakor pijača. Jft to naravna smelost. Fantje imajo svoj nezapisani častni zakonik. Kdor je užaljen ali osramočen, tvega celo življenje, da se opere. Življenje v očeh našega fanta ni najvišja dobri na. Vse več je njegova fantovska čast, požrtvovalnost za prijatelje, ljubezen do naroda in domovine. Odtod tolika slava naših Janezov, ki so tako sijajni vojaki, da nam jih celo tujci zavidajo. Naš človek ne pozna strahopetno-sti niti na smrtni postelji. Sam pravi, še preden pride njegova ura: ..Zdaj pa stopite še po duhovnika!" Znano pa je o marsikaterem velikem narodu, du duhovnika kličejo šele, ko je bolnik v nezavesti. Še z zadnjo biljko upanja se krčevito drži življenja in ->e brani duhovnika, češ če ta pride, je po meni. Ko umira mlada slovenska moti. ji ni žal njene smrti, le za svojo družino skrbi. Zdravniki in duhovniki morejo povedati čudovite zgodbe o popolni ravnodušnosti do smrti, ko umira slovenski človek. Celo za posestvo mu je več. kakor za življenje, češ takega zdravljenja moj grunt ne pienest. naj otroci žive. z menoj pa. kakor ho božja volja! — Če bi naš človek za gotovo vedet, da je v uevaruosti njegova vera, njegova svoboda in čast. zemlja in prihodnost njegovih ufrnok, bi .ie dvignit ves narod z ženskami in otroki v boj in prezirali bi smrt z istim mirom umirajočih. Da, so trenutki inposamezniki, okuženi s komunizmom in brezglavim pacifizmom, ki se obregajo ob militarizem in vojno obrumho. Toda to niso Slovenci, to so plačanci tuje propagande. Dober Slovenec je tudi dober vojak! Pruv nič ne zaostaja za Srbom in Hrvatom. Zato je svoboda, ki jo imamo, naša svoboelu. izvojevana s krvjo naših najboljših. Smo seme izkrvavelega naroda in nikdo nima pravice., očitati nam. da nam je kaj podaril. Smo vojaki, ki se znamo boriti z brezmejnim pogumom in preziranjem smrti za nvojo čast, za svojo svobodo, za svoje pravice, pravična Jugoslavija imu v Slovencih vsikdar hrabre in pogumno branilce. Gospodarstvo Se o sajenju krompirja. I) Rekli smo že v zadnji številki lista, da bomo [xi možnosti sadili le cd« »omoije. To velja posebno /M sajenje v vrtovih. Pa tudi STRAN 4 ►GORENJEC« večjim poljedelcem se priporoča, da sadijo vsaj tisti del površine nasada s celim gomoljem, ki je namenjen za pridelovanje semenskega krompirja. To je približni) ena petina površine nasada. Tako bomo pridelali vsako leto razmeroma zdravo seme. Med letom boino morali naravno na njivi izruvati šc vse kolne *astline. — Ce bi pa hoteli, da bi bilo seme tndi rodovitno, da bi nam dali gomolji v enaki zemlji ob enakem gnojenju morda mesto "> 'mil 9 in več gomoljev, pa bi morali najlepše grme v dobi rasti s količki zaznamovati in grme, ki so ostali do konca zdravi posebej izkopati, za seme pa odbrnti le srednje debele, zdrave gomolje izpod tistih grmov, pod katerimi bi bilo največje število zdravega krompirja. Tegu sicer dolgotrajnega, a zanimivega in hvaležnega dela nuj se oprimejo vsi mladi gospodarji in mladeniči, ki so prejeli letošnje spomladi ali na tozadevnem sestanku pri ..Jelenu" v Kranju potrebne pole in navodila. (Podrobnejša navodila je dobiti še pri okrajnem kmetijskem referentu!). Za seme uumenjeni celi gomolji rsaj bi tehtali okrog 50 do 80 gramov. Upoštevajmo, da z rezanjem napravimo odprto rano. skozi katero se krompir v zemlji stalno okužuje. Pa tudi z rezanjem samim, ko prerežemo enkrat bolan gomolj, potem zdravega, nevede z nožem prenašamo bolezen (plivične trose) od bolnega na zdrav krompir. Sicer nima cel gomolj v zemlji tudi dosti več hrane in zaradi tega že od prvega začetka bolje odžene. — Na gomolju so dalje očesa različne življenjske moči. ki jih na prosti pogled ne moremo ugotoviti. Ako sadimo cel krompir, od-ženejo le najmočnejša očesca. ki dajo najmočnejše' in najbolj zdrave grme, dočim smo z rezanimi krhlji s po 2 ali 3 očesi posadili mogoče revne krhlje z najslabšimi očesi, ki dajo najslabše rastline. Proti sajenju celih gomoljev navadno ugovarjajo, da s tem sajenjem rabimo preveč semena. Ako vendar upoštevamo, da je pri sajenju celih gomoljev v nasadu zadostna razdalja vrste od vrste 60 do 70 cm, v vrsti po razdalji gomolja od gomolja le 30 do 40 cm. sprevidimo. da pri sajenju celih gomoljev ne rabimo znatno več semena ko pri sajenju drobnih rezanih krhljev. katere moramo saditi na gosto, skoraj na ped širine. 2) Sadimo krompir v zadosti zrahljano in ne-oplevljeno zemljo (jesenska praha) v po 60 do 70 cm vsaksebi oddaljene vrste v enakomerno globino zaradi možnosti enakomernega obdelovanja (brananja in okopavanja) enakomerno in hkrati odgnanega in odraslega krompirja. Na težki zemlji sadimo v globino do 3 cm, v lahki zemlji do največ 10 cm. 3) Uvažajmo, da je poleg zadostnega in pra-vilnegii gnojenja do konca rasti pri krompirju za obilen pridelek najvažnejše: skrb in delo, da je zemlja stalno rahla, odprta, brez skorje in brez plevela. W. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih so plača d. 0'50, Najmanjši znesek je 8 din Fanta, zdravega, močnega, nad 16 let starega za vsa gospodarska dela sprejmem takoj. Naslov v upravi. Čuvaja ovčjaka, štiri mesece starega ugodno prodam. Naslov v upravi. DRUŠTVO asi Priporoča se za tiskanje knjig, revij in časnikov, vabil za gledališke odre in koncerte, vizitk, kuvert, pisarniških liskovin, reklamnih lepakov in letakov kakor tudi vseh ostalih tiskovin Izdelava solidna in poceni KRANJ - Telefon št. 73 Vrtnarji! Predam pristne sadike maline. Peric. Naklo 18 Stanovanje, soba in kuhinja, se odda s I. majem. Savinc, Klanec št. 73. Mlajša uradnica za pisarniška dela se sprejme. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval in referencami naj se' pošljejo na upravo ..Gorenjca" pod šifro „Vestna". Izredno močne sadike špargljev (beljušev), kakor tudi vrtnega, celo poletje cvetečega malinja. kar je v posebno korist čebelarstvu, nudi po nizki ceni 1. Martelanc. Kranj. Stara cesta 10. H INKO vodi v moških klobukih. Največja izbira na Gorenjskem! Velika noč: H IN KO Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev y Kranju vabi vse svoje člane na isredni občni sbor ki ga sklicuje v smislu pravii čl. 66 b) na ponedeljek, dne 7. aprila 1941» ob 17. uri SO min. v Zadružnem domu v Kranju, Jenkova ulica 33, dvorišče. Predmet bo ponovno rapravljanje o razdelitvi čistega dobička iz zaključnega računa za poslovno leto 1940. 2 damska kostima plave barve, parkrat obie-čeaa. fino blago, poceni prodam. Ogleda se pri Stankotu Galjotu, krojaštvo. Kranj. Sejmišče 2. poleg Ogrizka. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.—. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokovnjaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. C V E T L, I «5 N I MED orehova jedrca in AMBROŽEVO MEDICO dobite najceneje v _Med ar ni, Ljubljana - Židovska ul. 6 tU ca mm Projektira in prevzema vse tovarniške in privatne zgradbe, izdeluje lesene vile vseh vrst po lastnih načrtih. Vsem cenjenim naročnikom se priporočam. MESTNI STAVBENIK Kranj, Bleivveissova 21 Največja izbira pomladanskih damskih in moških plaščev, kostimov, moških in fantovskih oblek le pri ŠTEFAN CENČK in FRANC KOŽELJ Najprimernejša velikonočna darila so krasne broše, ki so>pravkar prispele! Najboljši nakup in popravilo mmk .?s ^ k k . v je šla mimo Špi-talske cerkve se ni mogla zdržati. Vstopila je pred glavni oltar, pokleknila pred Marijo Sedem žalosti in se od neskončne sreče zjokala. Prosila je Marijo: „Ljuba Mati božja, ki si mi pomagala utreti pot do samostanskih vrat. prosim Te. izprosi pri svojem trpečem. Vsemogočnem Sinu, da boni za temi vrati miru in dušnega pokoja našla svojo častno in večno srečo. Amen!" Vlati ji je položila roko na ramo. ..Pojdiva Ančka, da naju ne bo lovila noč!" Bližal se je dan odhoda. Belo nedeljo. te> jc zadnji dan pred odhodevm. je porabila Ančka za to. da se je poslovila od vseh znaniTi: od starih očane-ev in ženic, od gospodarjev in gospodinj, od svojih prijateljic: pa tudi za vsakega malčka je imelu prijazno besedo in mehko roko. Marsikomu so oh slovesu stopile solze v oči. Povsod je bila blagrovona. Šele sedaj je začela spoznavati, kake) je navezana na te ljudi, nu hiše. na travnike, polja, hribe in temne gozdove na njih. Noč pred odhodom ie skoraj vso prebedela. Komaj so se zaznamovali prvi žarki jut ranjena sonca lam za Oso j njjgfrm^e Je vstala in se začela pripravljati na iy^^*rPrH