1 Leto XV. [Štev. 38 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 Ib 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubliana. Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celic. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, 15. in 16. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v oDravl ali do ooštl 14 din Dostavljen na dom 16 din. tnllna 30 din POSTNI ČEKOVNI R A C U N • ».40« Cena din 1*— Najnoveiši dogodki na bojiščih Na zahodu aktivnost letalstva in pomorske akcije na Atlantskem oceanu - V Albaniji se nadaljujejo boji in prehajajo Grki v novo ofenzivo - V severni Afriki nič novega, v vzhodni Afriki nadaljevanje bojev, zlasti v Somaliji dogodki na zahodu in na morju BERLIN, 15. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče Uradno vojno poročilo: O priliki včeraj- šnjega napada nemških vojnih letal na sovražnikov konvoj v vodah Atlantskega °ceana — o čemer govori včerajšnje vojno poročilo — je bila potopljena še ena oborožena trgovska ladja, tako da skupno število potopljenih ladij pri tem napadu znaša 14 z tonažo 82.000 ton. Nemške pomorske sile, ki nastopajo v Atlantskem oceanu in prekomorskih vodah, so Pa ta način potopile 670.000 ton sovražnikovega brodovja, ali brodovja, ki je v sovražnikovi službi. Temu je treba dodati še izgube sovražnikovega brodovja, ki so nastale v prekomorskih vodah zaradi minskih eksplozij. Pri napadu na važne vojaške cilje na angleško otočje so nemška letala metala bombe na neko elektrolitsko tovarno pri Glasgovvu kakor tudi na pristaniške naprave ob škotski in jugovzhodni angleški obali. Vzhodno od Peterheada je bil izveden uspešen napad na konvoj, ki je bil razpršen. Bombe so težko zedele šest ladij. Na dveh velikih trgovskih ladjah je izbruhnil požar. Vzhodno od Harvvicha je neko bojno letalo v drznem nizkem poletu potopilo eno sovražnikovo 8000 tonsko ladjo-tank. Isto letalo je poleg tega vrglo bombe tudi na veliko trgovsko ladjo in na neko Podmornico. Velike ladje so bile tako težko zadete, da jih lahko smatramo za 'zgubljene. Preteklo noč so nemške letalske sile učinkovito bombardirale letališča in industrijske naprave okoli Londona in na področju okoli izliva Temze. Sovražnikovi letalci niso leteli nad nemškim ozemljem. Nad Doverom je neko nemško lovsko letalo uničilo tri zaporne balone. Pomorska artilerija je sestrelila °b norveški obali eno sovražno letalo. En nemški aparat pogrešamo. Pri uspeš-uih na.pad;h na obmorskem področju Vzhodno od Harvvicha so se na bojnem letalu, ki mu je poveljeval poročnik Baumbach, zlasti odlikovali podčastniki. Na področju Sredozemskega morja so skupine bojnih letal nemškega zrako-Plovstva porušile včeraj in preteklo noč hangarje, poljska taborišča in sovražnikova letala, razvrščena na tleh v Cire-uaiki. Uspešni podnevni napadi so bili izvedeni na Malto. BERLIN, 15. febr. DNB. Nemška letala so sinoči neprestano napadala London. Razrušila so več vojaških naprav in se hzez škode vračala. BERLIN, 15. febr. DNB. Močnejše formacije angleških letal so v noči na 15. t- m. predrle v zahodno Nemčijo. Protiletalska obramba jim je preprečila, da bi bombardirale vojaške objekte. Bombe so Padale brez cilja na stanovanjska poslopij nastali sp požari, ki so biH naglo po-Rfšeni. Nikjer ni bilo škode v vojaškem a'i gospodarskem pogledu. Ubitih je več clvllnih oseb, mnogo je ranjenih. LONDON, 15. febr. Reuter, Po vesteh 'z Funcala na Madeiri so nemške pomorske edinicc napadle angleške ladje med Made!ro in Azori. Sest angleških parnikov bilo potopljenih, blizu 100 brodolomcev se je izkrcalo na Madeiri. Dogodki na albanskem bojišču 'RIM. 15. febr. Stefani. Poročilo srlaV-stana oz. Albanije se glasi: Grško bojišče* Udejstvovanje sovražnikovih1 batrot z zadovoljivim izidom za naše čc- S ki so sovražfttku zadale občutne iz-Kuhe in ujele nekaj vojakov ter zasegle | nekaj orožja. Naša letala so bombardirala neko sovražnikovo pomorsko oporišče in z uspehom vrgla bombe, malega kalibra na zbirališča sovražnikovih čet. Naša lovska letala so sestrelila devet sovražnikovih, največ nad našimi bojnimi črtami. Eden od članov posadke je ujet. ATENE, 15. febr. At. Ag. Uradno poročilo grškega poveljstva št. 111 javlja, da so bili vsi lokalni boji uspešno končani. Sovražniku smo prizadejali hude izgube, ujetih je 200 Italijanov, zaplenjena večja količina avtomatskega orožja in drugega vojnega materiala. Sovražna letala so vrgla bombe na neko pusto obalo Krete ter na polja Arte. Ljudskih žrtev ni bilo, škoda ni velika. ATENE, 15. febr. Reuter. Reuterjev dopisnik javlja s fronte, da so grške čete po hudih bojih zasedle vas Manilo ob izviru Škumbe. Vas je v strategičnem pogledu zelo važna. Na tem odseku so bile dolgotrajne, ogorčene borbe. Na fronti med Trebešino in Muskopoljeni je grški artiljerijski ogenj zelo živahen, Vreme jc bilo včeraj zelo blačno, zato ni bilo večjih letalskih podvigov. ATENE, 15. feb. AP. Grška ofenziva se je začela po 48-urni topovski pripravi in z letalskim bombardiranjem. KAH1RA,’ 15. feb. AP. Britanski bomb. niki so že tretjo noč zapored napadli opo rišča na Dodekanezu. ATENE, 15. feb. AP.Grška vlada je vpo klicala nekaj novih letnikov zaradi nevarnosti napade iz Bolgarije. DOGODKI NA AFRIŠKIH BOJIŠČIH RIM, 15. febr. Stefani. Italijansko glavno poveljstvo je včeraj poročalo iz Afrike: Italijanska in nemška letala so bombardirala letalska in pomorska oporišča na Malti. Nemška lovska letala so sestrelila štiri aparate vrste Hurican. Letala nemškega letalskega zbora so živahno bombardirala sovražnikova letalska oporišča v Cirenaiki. Učinkovito so bili zadeti hangarji in druga poslopja, s strojnicami pa so letalci streljali na številna letala, ki so bila na tleh. Na Egejskem morju je bil v zaporednih valovih izveden napad na neko letalsko oporišče v okolici Cane. Na tleh so bila uničena štiri sovražnikova letala. V prvih jutranjih ‘urah 13. t. m, so Sovražnikovi letalci vrgli nekaj bomb na otok Rodos, — Vzhodna Afrika. Odbit je bil napad na odseku pri Kerenu. V pokrajini onstran Džube naši neredni oddelki zadržujejo sovražni kovo prodiranje. Ena naših lovskih skupin je obsula s strojniškim ognjem čete. na področju Kerena in je po srditem boju prepodila sovražnikova lovska letala. 13. t. m. zjutraj so sovražnikova letala izvedla napad na Massauo, dosegla pa so malo uspehov. Pomorska protiletalska artilerija je sestrelila dve letali. Posadki sta bili ujeti. KAHIRA, 15. febr. AP. Britanske čete so predrle okoli 160 km globoko v notranjost italijanske Somalije ter zavzele poleg mesta Afmado še kraj Bulo Erillo. NAIROBI, 15. febr. Reuter. Pri vkorakanju v Afmado v Italijanski Somaliji so južnoafriške čete zajele mnogo vojnega materiala. Pet blindiranih avtomobilov so Italijani na umiku zažgali. Dne 13. februarja so angleške čete napadle Barde-ro na reki Džubi. Sovražnik je nudil močan odpor, nato se je pa umaknil. Tudi tu je bilo zaplenjenega mnogo vojnega materiala, med drugim štirje blindirani avtomobili. Južnoafriško letalstvo pri akcijah suhozemne vojske uspešno sodeluje. Ni vzrokov za vznemirjanje v USA Položaj na Daljnem vzhodu ni brezupen — Nadaljnji napori Zedinjenih držav za povečanje vojske in njene oborožitve NI VZROKOV ZA VZNEMIRJANJE WASI1INGTON, 15. febr. Stefani. Zunanje ministrstvo je izdalo glede odnoša-jev z Japonsko izjavo, da ni nobenih vzrokov za razburjenje. WASHlNGTON, 15. febr. DNB. Republikanski senatorji so stavili predlog, naj bi zunanji minister Hull podal na tajni seji senata najprej poročilo o položaju na Tihem oceanu, preden bi se pristopilo h končnemu glasovanju o pomoči Veliki Britaniji. Pomorski odbor je pa zaprosi! poveljnika ameriškega ladjevja ria Dalj. vzhofiu-, za pojasnilo zakaj je zgradil na otokih Samoa letalsko bazo, za katero je terjal kredit v zneska 8.1 milijona dolarjev. •. STROŠKI ZA OBOROŽEVANJE VVASHINGTON, 15. febr. DNB. V debati o povečanju državnih dolgov na 65 milijard dolarjev je senator Taft dejal, da znašajo stroški za oboroževanje zdaj že štiri milijarde dolarjev. Demokratski senator Adams je pripomnil, da bo tolik šno povečanje dolgov lahko doverl'o do katastrofe. VVASHINGTON, 15. febr. Reuter. Senat je sprejel predlog o povečanja državnega dolga na 65 milijard dolarjev. POVEČANJE VOJSKE NA 3 MILIJONE VVASHINGTON, 15. febr. Reuter. Vojno ministrstvo preučuje načrt, da dvigne kader vojakov na tri milijon« in<>ž. Po mestih že hodijo komisije, da bi sc dob.l prostor za vojake v vojašnicah ali bi sc zgradile nove. V juniju bo moralo biti v vojašnicah 1,400.000 mož. To število ni bi se takoj podvojilo, če bi prilike to zaa-tcvale. OBOROŽITEV FILIPINOV VVASHINGTON. 15. febr. DNB. ' ■mrski odbor je soglasno sk’r>nil. a e odstopi filipinski vladi vojni material amer1?.'e mornarice. Ameriške ladjedelnice bodo izvrševale vsa popravila na i račun filipinskega ladjevja. Predvsem po trebujejo Filipini torpedovke in topov-njače, BAZE USA V SAN DOMINGU VVASHINGTON, 15. febr. DNB. Vlada Dominikanske republike je dovolila ameriškim pomorskim edMcam, da izkoriščajo njene luke in zalive, če jim je treba v njenih teritorialnih vodah pomoči. Prav tako se lahko letala USA ustavljajo na tleh republike, ne da bi za to Imela posebnega dovoljenja. AMERIŠKE VOJAŠKE VAJE VVASHINGTON, 15. febr. Reuter. V' USA se bodo vršili manevri, na katerih bo sodelovalo nad 300.000 mož. POLET LETAL CEZ MADŽARSKO BUDIMPEŠTA, 15. feb. ZPV. Madžarsko je preletelo zopet okoli sto nemških letal, namenjenih v Romunijo. SERRANO SUNER zunanji minister republike Španije HOPKINS NA PORTORIKI SAN JUAN, 15. feb. Reuter. Posebni od poslanec Roosevelta Hopkins je dospel z letalom v San Juan na Portoricu. Cvetkovič in Markovič pri Hitlerju BEOGRAD, 15. febr. AA. Iz Solnograda poročajo uradno: Vodja Nemčije in državni kancelar Hitler je sprejel v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa predsednika jugoslovanske vlade Dragišo Cvetkoviča in jugosl, • zrni. ministra drč Cincar-Markovlča v Berghofu. BERLIN, 15. febr. DNB. Včeraj je bilo izdano sadeče uradno poročilo: Vodja in državni kancelar Adolf Hitler je sprejel danes v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa v Berghofu jugoslovanskega ministrskega preds. Dragišo Cvetkoviča in jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Chicar-Markoviča. Raz-vovOri o vprašanjih, ki v splošnem zanimajo obe državi, so potekti v duhu tradicionalnega prijateljstva »obeh narodov. BERLIN, 15. februarja DNB. Jugoslovanski ministrski predsednik Dragiša Cerkovič In zunanji minister dr. Cincar-Markovlč sta prispela včeraj dopoldne z vlakom v Solnograd. Opoldne sta bila gosta zunanjega ministra von Ribbentropa v njegovem gradu Fnschlu. Po kratkem odmoru v hotelu »Avstrijski dvor« sta jugoslovanska gosta krenila v Berghot. kjer ju je ob 16.30 sprejel vodja Nemčije, ki ju je prisrčno pričakal pred glavnimi vrati Berghofa. Čast jima je izkazal tudi oddelek SS-čet. Razgovori, ki so trajali nad tri ure, so bili prekinjeni saino ob času čajanke, Navzočen je bil poleg zunanjega ministra von Ribhcn-troba tudi poslanik dr, Schmidt kot tolmač. Ko je bil razgovor končan, sta jugoslovanska gosta ob 19.45 odšla z Berghoia ter odpotovala preko Solnograda spet v Beograd. Soglasnost Španije in Francije V v Švicarske vesti o rezultatih posvetovanj generala Franca — Vesti trdijo, da se Španija in Francija ne bosta vmešali v sedanjo vojno - V Rimu pravijo, da bodo dogodki pokazali rezultate CURIH, 15. febr. ZPV. Kakor poročajo švicarski tisti iz Vichyja, je general na, da jo njuna bodočnost odvisna od so-nom izjavil, da bo Španija nadaljevala svojo dosedanjo politiko in da bo ostala t*idi še nadalje nevtralna. Isto stališče ie zavzela tudi Francija, ki pod nobenim pogojem noče. da bi bila še kakorkoli potegnjena v sedanjo vojno. V tem oziru vlada med Madridom in Vichyjem popolno soglasje. Franco in Petain sta razpravljala tudi o raznih možnostih po končani vojni in se dogovorila glede skupnega nastopanja pri obrambi španskih in francoskih interesov pri sklepanju miru, zlasti v primeru, ako bi v vojno stopile tudi Zedinjene države Severne Amerike in bi po eventualni zmagi hotele diktirati ureditev miru. Tudi vesti iz drugih virov potrjujejo, da bosta Španija in Francija vztrajali na dosedanjem stališču. Španija bo ostala nevtralna, Francija pa s© bo striktno držala pravic in dolžnosti pogodbe o premirju. Rim, 15. febr. Stefani. Tisk vsega svc-i ta komentira sestanek v Bortigheri med Mussolinijem in Francom in skuša razvozlati skrivnost tega sestanka. Vse do-| Govor lorda LONDON, 15. feb. Reuter. Prvi lord an-gleSke admirulitete, Aiexander, je v svojem govoru naglasil, da se moč angleške vojne mornarice vsak dan veča, tako v defenzivnem kakor ofensivnem smislu. Sovražnik je okužil, kaj pomeni artilerijski ogenj angleških vojnih ladij. Britanska vojna mornarica je začela zdaj neposredno z udarci. Niti prvi niti drugi sovražnik sc temu ne more izogniti. Francoska obala je ob vsej dolžini stalno bombardirana: sovražne tovarne in pristaniške naprave so pod ognjem lopov in bomb. Vse to nam vliva vero v našo silo v dneh, ko bo nastopila največja nevarnost. Naš cilj v Stališče Turčije CARIGRAD, 15. feb. A>P. Turški tisk ie včeraj objavil članke, v katerih je rečeno, da je Turčija pripravljena boriti se, kajti »Turčija ne more biti desintere-sirana. če bo tuja vojska šla skozi Bolgarijo«. Ti naročeni članki so dokaz, da je Turčija negativno odgovorila na vprašanje oslšča. če bo ostala .nevtralna v primeri, če bi nemške čete vkorakale v lioigarljo. sedanje vesti ne temelje na nobenem pozitivnem elementi!. »Giornale d’ Italia« naglasa, da bo nagel potek razvoja kmalu sam pokazal, o čem sta govorila voditelja Italije in Španije. Sedaj preostaja samo to, da naglasimo važnost sestanka šefov dveh latinskih revolucij v zgodovinskem trenutku. RIM, 15. febr. DNB. V dobro obveščenih krogih potrjujejo, da je sestanek RIM, 15. febr. Stefani. Italijanski listi prinašajo vesti o uničenju 19 sovražnih letal in velikih izgubah angleške trgovinske mornarice s strani nemške mornarice in letal. Na vidnem mestu prinaša italijanski tisk poročila o konferenci, ki jo je imel Hitler v Berghofu z jugoslovanskimi državniki ter naglasa duh tradicionalnega prijateljstva, v katerem so Se posvetovanja izvršila. Sestanek v Bor digheri je prispeva! k poglobljenem sodelovanju med latinskima sestrama, Od-nošaji med Sovjetsko Rusijo in Japonsko se izboljšujejo, položaj med Tokiom in VVashingtonom postaja napet. V Bukare- med Mussolinijem in Francom pripomogel k skupnim pogledom glede bodočega reda v Evropi. Oba naroda sta prepričana, da je njuna podočnost odvisna od sodelovanja na skupni podlagi. Angleške intrige niso mogle omajati italijansko-španske solidarnosti. MADRID, 15. febr. DNB. Franco in Suuer sta se vrnila sinoči ob 21.30 v Madrid. šti je bil na skrivnosten način umorjen neki Romun. MADRID, 15. febr. Stefani. Španski tisk komentira sestanek v Bor digheri in naglasa njegov pomen za sedanji položaj v Evropi. Na vidnem mestu prinašajo listi tudi posvetovanja Hitlerja z jugoslovanskimi državniki ter poudarjajo tradicionalno prijateljstvo, ki veže obe državi. Posvetovanja med nemškimi in jugoslovanskimi državniki so potekala v prijateljski atmosferi. Tisk dalje prinaša izgube, ki jih je utrpela angleška trgovinska mornarica in naglasa delo akcij sil osi, ki ograža dovoz v Anglijo. Populacijske skrbi Petainove FRANCIJE Maršal Petain je na obisku kmetijske šole v Montpelieru minili četrtek naglasil, da se mora francoski narod po prem'rju povrniti h grudi. S tem je opozoril na problem, ki je bil v nemali meri tudi kriv, da je moral ponosni narod v sedanji vojni kloniti. Ko je bila Francija močnejša od Nemčije, Italije in Anglije Francija je bila še I. 1800 z nad 27 misijonov prebivalcev najobljudenejša država Evrope, če izločimo Rusijo. Nemčija je v mejah iz 1. 1914 imela 1. 1800 le 20, Italija nekaj nad 17, Velika Britanija z Irsko niti ne 16 milijonov duš. Medtem ko so se ostale države naglo dvigaile, se je morala Francija v 140 letih nadaljnjega razvoja zadovoljiti le s skromnim, zelo počasnim prirastkom duš. Odstotni letni prirastek je bil namreč v posameznih razdobjih naslednji: 1800-70 1870-1910 1910-30 Italija 0.62 0.64 0.63 Nemčija 0.9 1.19 0.54 Anglija z Irsko 1.43 1.09 0.41 Francija 0.39 0.23 0.04 Velika umrljivost novorojenčkov Sredi minilega stoletja, vprav v desetletju, ko so se njene sosede glede prebivalstva skokoma dvigale, je zdrknila Francija s populacijsko sito na zelo nizko stopnjo. Tu mi bilo govora o telesni ali duševni degeneraciji, nasprotno tvorna sila francoskega duha je ostala še dalje na vzgledni višini. Stoletno vodstvo v civilizaciji in dolgotrajne vojne so sicer zapustile sledove, vendar je Francija še daleč od tega, da bi jo smeli primerjati z umirajočim zatonom fizičnih sil klasičnega Rima, Aten, ali Bizanca. Dejanski rojstni prirastek namreč ni tako slab, preseneča le voliko število umrljivosti, ki je krivo, da je Francija še 1. 1933 beležila najnižji rojstni prebitek držav med živimi in umrlimi novorojenčki, namreč 0.05. Primerjava z Nemčijo daje v teni pogledu naslednjo sliko: v %: rojstva umrljivost prebitek N. Fr. N. Fr, N. F. 1913 2.75 1.88 1.50 1.78 1.24 0.1 1933 2.10 1.92 1.39 1.73 0.71 0.19 1928 1.86 1.82 1.16 1.65 0.7 0.17 1933 1.47 1.63 1.12 1.58 0.35 0.05 Kakor vidimo, pada tudi rojstni prebitek pri Nemcih. V Franciji je ta narasel po vojni, ker je pridobila močan populacijski činitclj z Alzacijo in Loreno. V primeru, da bo ti dve deželi po vojni izgubila, bo nje populacijski problem postal še bolj žgoč. Beg z dežele v mesta Francija ima vse poboje, da sc v agrarnem pogledu dvigne ua zelo visoko stopnjo. Ne manjka ji nikjer ne plodne zemlje ne prostora za naselitev velikih množic l judi. Primanjkuje ji pa, kakor rečeno, vedno bolj delovnih rok za obdelovanje, ker je beg iz dežele v industrijska središča postal naravnost katastrofalen. Še 1846 je štelo meščanstvo v Franciji 24%, 1. 1921 že 46% vsega prebivalstva. Francija sicer nima mnogo mest z nad 100.000 ljudmi, njenih 17 velemest šteje le 15.7% vsega prebivalstva države-Nemčija n. pr. ima v 53 velemestih 30.2. Anglija z Irsko v 51 velemestih 39.8, Italija pa v 22 velemestih 17.4% vsega pr«* bivalstva. Ima pa Francija vedno večjo zadrego glede obdelovanja zemlje, ker postaja količnik prirastka občutno pičel. Od tod tudi velik odstotek tujcev, ki so zadnja leta pritisnili v Francijo ter bili dobrodošli delavci na deželi in v mestih-Ti so se v ostalem tudi mnogi naturah' zirali. Nova Francija bo torej imela mimo rešitve strankarsko političnih razprtij 111 socialne evolucije eno glavnih brig v problemu, kako s podporo države in pri' vatne iniciative preroditi potencial rodnosti naroda ter sporedtio s tem dvigniti agrarno silo matične zemlje. | tako bo mogla Francija ostali še dalie voditeljica mogočnega imperija in nosi-teljica ideji ki so dolga desetletja pojila narode. Angleški padalci v južni Italiji RIM, 14. febr. Stefani. Včeraj je bilo izdano sledeče poročilo: V noči od 10. na II. februar je sovražnik na področju Ka-iabrije iu Lucanie spustil z letal skupino padalcev, oboroženih s strojnicami, ročnimi bombami »n eksplozivom, z nalogo, da pretrgajo in poškodujejo prometne zveze in vodne naprave v teh krajih. Po zasfugi hitrega nastopa naše nadzorovalne službe so bili vsi sovražnikovi padalci prijeti, preden so mogli povročiti težjo škodo, kar jo bil njihov namen. Pri tem, ko so jih lovili, je prišlo do spopadov, pri katerih je bil ranjen en stražar in en civiBst. RIM. 15. feb. Associated Press. Italijansko vrhovno poveljstvo javlja, da je bila v južni Italiji zajeta skupina težko oboroženih britanskih padalcev, ki so se v mesečini spustili na zemljo z nalogo, da z dinamitom razbijejo vodovodne naprave in prometni sistem. Spustili so se v ponedeljek ponoči in v torek v prvih jutranjih urah v provincah Kalabrije iu Luk a tria, kjer je speljan apuljksj vodovod, ki kot največji na svetu oskrbuje 2,677.000 ljudi z vodo. Vsi padalci so bili zajeti še preden so lahko naredili kakšno škodo. Ni bilo objavljeno, koliko so jih zajeli. Poročilo jih omenja kot »jedra padalcev«, oboroženih s strojnicami, ročnimi bombami in eksplozivom. Ob priliki zajetja nekega padalca je bil ubit neki italijanski policist. LODON, 15. feb. AP. Britanski vojaški krogi ničesar ne vedo o nekem poizkusnem napadu padalcev na južno Italijo. Novi napadi na Malto MALTA, 15. feb. Reuter. Sovražna letala so v minili noči štirikrat letala nad Malto. Vrgla so bombe, ni pa bilo večje škode. Tri osebe so bile ubite, sedem jih je ranjenih. Tudi včeraj popoldne so se sovražna letala bližala Malti, niso je pa napadla. Odnošaji Romunije in Anglije HORIA SIMA V NEMČIJI? BUDIMPEŠTA, 15. feb. ZPV. člani romunske Železne garde, ki so pribežali na Madžarsko, pravijo, da je bil Horia Sima skupaj z 12 drugimi legionarskimi prvaki prepeljan v Nemčijo in tam oddan v neko koncentracijsko taborišče. SPREMEMBE V BOLGARSKI VLADI SOFIJA, 15. 1‘ebr. AA. Pričakujejo kraljev ukaz, po Katerem bi postal prosvetni minister prof. Boris Joeov ,sedanji mini-strov pomočnik, za ministra poljedelstva pa bo imenovan profesor poljedelske fakultete Georgi j Hlcbarov. IiONDON, 15. feb. ZPV. Po prekinitvi diplomatskih stikov z Romunijo je angleška vlada uradno obvestila romunsko, da razteguje določila o blokadi sovražnih držav tudi na Romunijo. Romunski poslanik v Londonu, katerega je romunska vlada takoj po obvestilu s strani angleške vlade o prekinltivi diplomatskih stikov odpoklicala, je odpoklic odklonil in odrekel na-daljno pokoriščino sedanji romunski vladi, katere na smatra za vlado prostih rok. Prav tako so odrekli pokorščino tudi ne- kateri drugi romunski diplomati v Angliji. V Romunijo od pobije samo šest uradnikov poslaništva in konzulatov. LONDON, 15. febr. Reuter. Biraim, trgovinski in finančni svetnik romunskega poslaništva v Londonu je sporočil buka-teški vladi odstop s svojega mesta. STOCKHOLM, 15. febr. DNB. švedska vlada je na prošnjo bukareške vlade prevzela zaščito romunskih interesov v angleškem imperiju. Aleksandra sedanji vojni je obramba demokracije in svobode, vse pa naj bo izvedeno v duhu socialne varnosti. Do tega bo prišlo po zmagi v sedanji vojni. V nadaljnjem govoru je minister izrazil priznanje hrabrosti državljanom, ki zdaj po dovršenih pripravah lahko ■/. zaupanjem gledajo v bodočnost. Glede invazije je minister pripomnil: »Zdaj razpolagamo z mnogo več piloti in letali. Vsi letalci so dobro izvež-bani in imajo izkušnje. Skupaj z ostalimi četami bodo dali vse iz sebe, obenem so pa pripravljeni, da preidejo v odločni boj na sovražno ozemlje. HOPKINS BO KONFER1R.AL Z WI-NANTOM NE\V YORK, 15. lobi-. l)Nrli. Rooseveltov odposlanec Hopkins je’ v Sainl Juanu de-! jul novinarjem, da bo v. novim ameriškim j poslanikom v Londonu, VVinanlom, podrobneje razpravljal, preden bo ta odletel na svoje novo službeno mesto. ATAŠE USA V JUŽNI AFRIKI \VASH(\(.TOX, 15. febr. Reuter. Podpolkovnik Aday je imenovan za ameriškega vojaškega atašeja pri južno afriški vlaui. USPEH ARGENTINSKIH LETAL BUENOS AIRES, 15. febr. DNB. Eskadrilja dvomotornih argentinskih bombnikov je pod vodistvom stotnika Paitru-cija startala ob 4.45 v Subajiju na Ognjeni zemlji ter dospela v Puorto Aguire na južnem koncu Argentine ob 18.45. Pot 3600 km so z enim pristankom premerili s hitrostjo 257 km na uro. BARD KNOXOV NAMESTNIK NVASHINGTON, 15. febr. DNU, Roosevelt je imenoval člana republikanske stranke Barda za namestnika mornariškega ministra Ivnosa. Bard je Irgover v Chicagu in dolgoletni prijatelj Knosa. * PREKINJENA ZVEZA KONSTANCA— CARIGRAD BUKAREŠTA, 15. febr. Stefani. Pomorska zveza Konstance s Carigradom, ki je bila na zahtevo romunske vlade prekinjena, še ni upostavljena. RAZSTAVA NEMŠKE GRADBENE UMETNOSTI SOFIJA, 14. febr. DNB. Razstava nove nemške gradbene umetnosti je bila zaprta po velikem uspehu. V treh tednih jo je obiskalo 25.000 oseb. Dobiček od vstopnine je bil izročen predsedniku sofijske občine kot prispevek za bolgarsko zimsko pomoč. OR. KULOVEC IN SNOJ V MARIBORU MARIBOR, 15. febr. Danes proti večeru bosta dopotovala v Maribor mini-tra dr. Kulovec in Snoj z večjo skupino svojih političnih sodelavcev. Mariborska napoved: Oblačno in nestanovitno vreme 'toplota se ne 1k> mnogo Spremenila. Včeraj je liila najvišja toplota NI .danes najnižja 12, opoldne 2. Sue^a je skopnelo za 10 cm Italijani in Spanci o položaju Dr. Vladimir Suklje o napredni in narodni koncentraciji v Sloveniji Programatična deklaracija predsednika SDS za Slovenijo ob podpisu sporazuma napredne mladine Zelo težko je danes reči besedo, da bi ne bila trpka in boleča, ko razpravljamo o konsolidaciji slovenskih političnih razmer. Toliko zagrenjenosti se je nabralo na vseh straneh, da prevladuje splošno vznemirjenje in medsebojno nezaupanje. Zato tudi najboljša misel naleteva na od-POr, ko bi bilo to najmanj pričakovati. Nehote se nam pri tem vsiljuje vprašanje, kje je krivda takšnemu stanju. Ne zaradi rekriminacij in neplodnega zmerjanja, temveč da se izognemo vseh tistih zmot, ki so zmešale pot pravemu spoznanju. Naše slovensko politično življenje preveva že desetletja vsaj anahronistična zmota potrebe in utemeljenosti ločitve duhov in vsega naroda na vprašanjih osebnega svetovnega nazora in na tem temelječega kulturnega boja, vulgarno |zraženo: v nasprotje med klerikalizmom in antiklerikalizmom. Ta zmota je postala splošna narodna bolezen, na vsem svetu omejena zgolj še na naš narodni teritorij. Ustvarja pa psihozo, ki zastira svoboden razgled in ovira normalizacijo narodnega političnega življenja. Prav s tega zrelišča je motriti dosedanjo pogosto breznačelnost slovenske politike tu in tam. Ko se ves svet vije v boju med totalitarno in demokratično politično idejo in realnostjo, moramo prav vsi mi, ki se s Polnim srcem zavedamo utemeljenega demokratičnega prepričanja, jasno gledati v bodočnost: na eni strani ločnice so totalitarizmi vseh izvorov in imen, na drugi strani pa streme načelni borci za demokratični red. Odločno zmotna je misel, da pomeni demokracija anarhijo. Ljudska vladavina ni brezvladje, temveč red, ki ga določa svobodno ljudstvo po razumni diskusiji ter prosti volji in odločitvi. Prav takšno svobodno narodno življenje pa prinaša ono pestrost in živahnost, ki predstavlja gibalo vsega socialnega napredka. Izključujoč voditeljstvo terja medsebojno razumevanje in sporazumevanje v vseh stvareh narodne skupnosti. Izkušnje dosedanjih poskusov za uresničenje pravega demokratičnega reda kažejo, da sta danes utemeljeni v ljudskih vladavinah le dve načelni stranki: Ona, ki se opira osnovno še na takšen socialni red, kakršen je doslej vladal, vendar z ambicijo nekega že v naravi zorečega napredka, lahko bi jo imenovali socialno konservativna stranka, in tej nasproti druga socialno napredna stranka, ki se zaveda nevzdržnosti sedanjega socialnega in gospodarskega stanja in se zavestno prizadeva za ustvaritev pogojev in dosego pravičnejšega socialnega reda. Takšna delitev političnih sil se kaže v naravi utemeljena. Konservativen element, ki trenutno še obvlada socialno in gospodarsko moč in vodi narodno življenje, je vendar na umiku, na stalnem umiku pred neizprosnim nastopanjem naprednega elementa. Med njimi ni poml-ritve in boj med njimi je nosilec socialnega razvoja in napredka. Tudi zmaga danes naprednega elementa bo nujno rodila novo obdobje, novega, danes šc neznanega bodočega življenja. Prav je, da sc tudi slovensko politično delo v nujni zvezi z vsem jugoslovanskim političnim prizadevanjem orientira v teli smereh. Te žive potrebe se zavedamo zlasti ini, ki tudi po imenu manifestiramo demokratično socialno napredno misel. Iskreno želimo, da bi naš, sedaj zgolj še tovariški stik z načelnimi somišljeniki, ki so pa organizatorično-poli-tično še drugače vezani, pospešil zoritev ^Plošnega spoznanja v očrtanih smereh ’n nas tako združil tudi dejansko v eni j demokratični, socialno napredni poulični formaciji. Ko še niso p . iarJ pogoji za tesnejši organizatoric'r, politični stik skupin, ki i’1«" pripademo, pa smo se z osebnim (o variškim sporavnmom dogovorili, da si hočemo prizadevati /a ož (Dr. Mihajlo Ilič v članku »Česa ne smemo delati« v beograjskem »Napredu«.) „Hrvatski Dnevnik" o banovini Sloveniji Prinesli smo pred dnevi mišljenje beograjskega »Napreda« glede stalisča dr. Korošca do avtonomije Slovenije in novo gibanic zanjo po njegovi smrti. »Hr-vatski Dnevnik« polemiaira z »Napredem« in pravi med drugim: »Ne bi sebaš moglo reči, da dr. Korošec ni zahteval tudi formalne rešitve slovenske banovine, čeprav zaradi tega ni delal vprašanj. Slovenija je tudi za življenja dr. Korošca bila avtonomistično orientirana, čeprav ni vodite borbe zanjo. Pričakovala je, da bo iz borbe hrvatksega naroda za banovino Hrvatsko prišla avtonomija tudi zanjo. Če je v Sloveniji gibanje za avtonomijo danes močnejše, tedaj je to zato, ker mineva že poldrugo leto, odkar je osnovana Hrvatska, pa se še ni pristopilo k nadaljnji preureditvi države. Slovenci žele, da se reši vprašanje njih avtonomije in mi povsem razumemo njih težnje. Ce pa »Napred« pripominja, da hi se z ustanovitvijo banovine Slovenije samo posebi javilo tudi vprašanje organiziranja srbskega naroda, tedaj dodajamo, da nimamo nič proti organiziranju srbskega naroda, ne more pa biti govora o teni, da bi se vse področje izven Slovenije in Hrvatske proglasilo za srbsko narodno I področje.« želje, ki jih je veliki upornik hotel že v 16. stoletju izvojevati, od katerih mnoge pa še TALIJA t mpm i!il wsua1 BERBER Frc / / z *•«.-*-iOG V*, ;' / /• -/ ^ v •' - ,0*« Kafkabat Si mdurman •-1 . I Kamlin ■ i ... , , , , .Gir&ilf.UmAgeVT*' ’digRAT«Kolu Gedarlf«A'KSUM® ®A0UA^:...5d i&edat**a l^fcuoga« >Abai U x.,Jčadab.?/ Abbi'Addi. .MAKALE -- GALL ABAT iio 20 »^oUota ' - 1660 Unduli 2»2<>5kSSA RaKeit; ^(M ET£MA)viT/ %ay& ®, - > I ii» t-——-- mč m H83 »Kodok ?/.k.....29801: , ■=• .kakogutu i «Keliin. Lefcemti * •Leka , iGembeb ,, 1* BarakWSkvloio »Soddu /Akobo *Sor« Wa raf _ O^DAffA^ f6is ®HARAa^,3&5? Ima sojo •Tortura D*jatw* 1 ^ »Hafkos hu. ■f;r*’ ^ Ankpbei-* Addisabeba 11*60 (g' Hoger I& virO*i*jf"* 1 ■I.«6*". .»bžra •BUR€H 21<*° »4?cebo ‘Sume »Okcla fadibek «U6ANt»Av • . ■.Vofabaj«,... v? ,3“ ! 1 I c \ 'i' /•? VMarillc • BuftaT; Lif-i 1 I 1 |% 1 i « k Ob obietnici smrti Matije Gubca Vladimir Kreft Tri morske ožine, tri aktualne točke Sredozemlja Gibraltar, Sueški prekop in Dardanele v spornem problemu nove faze sedanje vojne Cim bolj se bliža pomlad, tem jasneje postaja, da prihaja z njo tudi odločilnejša faza v sedanji vojni. V tej bo skušala ena stran, po vseh znakih sodeč, streti najprej moč Anglije v Sredozemlju, preden naj bi sledil glavni napad na VelikobritanSko otočje. Ali si pa vsaj zagotoviti postojanke ob tem, da bi bil hrbet zavarovan pred vsakršnimi presenečenji. Tako postajajo čez noč spet aktualni trije zelo važni prehodi ob sredozemskem bazen«, tri ožine, za katere se velesile že stoletja bore. Najprej Gibraltar. Pravijo, da je bil sestanek v Bordigheri v zvezi s pritegnitvijo Španije k načrtom za naskok na Gibraltar, /\ko do takšne kooperacije pride, tedaj je treba s pirenejskih klancev premagati še nekaj nad 850 km zračne poti in po suhem bi se oblegovalci znašli pred to mogočno brltsko trdnjavo. Po morju bi bilo sicer lagodneje, toda tu je treba računati z močno britsko mornarico. Gibraltarska ožina je,nekaj nad 60 km dolga, rta najožjem kraju 14.2 km široka, na najglobljem delu pa 1000 do 1150 m globoka. Pod 4.6 km dolgim strmim gričem z vzpetino 1250 m nad morjem leži Gibraltar, angleška trdnjava, v amfiteatralni legi po pobočju gore, ki je vsa prevrtana v mogočne zaklone težkih topov, podzemskih skladišč municije in živeža. šteje nekaj nad 20.000 prebivalcev, mnogo je v njem vojaštva pa vojne mornarice z vsemi pripadajočimi atributi moderne obrambe. Onstran, v Španskem Maroku, leži utrjen« Ceuta, pa nedavno k Španiji priključeni T a n g e r. V trikotu teh mest se bo bil neizprosen boj za prehod v Sredozemlje. Ali bo sploh pršio do njega, ali bodo res premagana vrata in odprta pot za nove sile, bo pokazala bodočnost. Vsekakor se tu križajo neposredni interesi Angležev in Italijanov z onimi Španije in Francije, ki jim sekundira Nemčija. Iz Gibraltarja vodi glavna prometna magistrala angleškega imperija, pot na Bližnji in Daljni vzhod, tja k Suez u. Je to druga ožina odnosno prekop na vzhodnem robu Sredozemlja, za katerega se tudi obeta boj na življenje in smrt. Od 17. novembra 1869 dalje, odkar je bil ta 171 km dolgi, 120 m široki in 12 do 13 m globoki kanal otvorjen, se je silno dvignil promet po njem. In ko je Italija ustvarila v Vzhodni Afriki svoj imperij, se je začela tudi ljubosumna tekma za uveljavljenje pravic vseh velesil pri nadzorovanju te ožine. Grazianijeva ofenziva je imela namen, do- seči Sueški prekop ter ga iztrgati iz rok An- I gležev. Wavellova protiofenziva je te načrte preprečila, obenem pa seveda pospešila namene sil osi, da na vsak način po kakršni koli drugi poti prodro do njega. Tako je postala čez noč aktualna tretja ožina oh Sredozemlju, D a r d a n e 1 s k a toku svoj Dodekanez. In spet je vprašanje, ali bo mogoče premagati skoro 2000 km dolgo zračno pot po suhem, do Sirije in Palestine. Ponovil bi se primer iz svetovne vojne, ko so stale nemške čete v Palestini. Angleži jih tedaj niso pustili blizu Sueza, zdaj vladajo na obeh straneh drugačni podvigi vojtjp tehnike. • • DARDANEL! SUESKI & KANAL SUESk! KANAL vrata. Ta ožina je 65 m dolga, 5 do 6 km široka in se na najožjem mestu stisne v 1900 metrov široko sotesko. Je to potopljena dolina nekdanjega korita reke, ki je še v poznem terciaru tekla v Črno morje, a se spo-redno s pogrezanjem Egejskega morja zalila s slano vodo in povezala obe morji. Po-novnokrat je bila ta ožina predmet pogajanj med velesilami, v svetovni vojni pa od februarja do decembra 1915 prizorišče hudih bojev med zavezniškim ladjevjem in turškimi baterijami, ki so stražile dohod. Zdaj postajajo Dardanele spet aktualne. Kakor nekdaj perzijska vojska v staro Helado, tako naj bi zdaj šla preko njih moderna vojska v nasprotni smeri k Suezu. S tem v zvezi je sprožena cela vrsta problemov, ki se obetajo za prihodnje tedne. Tu je Bolgarija, tu Kemalova dediščina, moderna, prerojena Turčija, tu Rusija, v ne manj zainteresirani meri Grčija ih Velika Britanija, pa seveda tudi Italija, ki ima niže ob maloazijskem polo- Torej? Počakati je treba tudi tu na razvoj dogodkov. Tri ožine, trije cilji, tri kočljive točke, ki prinašajo vsaka zase celo vrsto problemov s seboj, če se jih dotakneš. Francija maršala Petaina ljubosumno čuva preostanek svoje svobode doma, gen: Weygand skrbnim očesom inspicira severnoafriško francosko posest. Franco bi rad, če... Grazianijeva vojska je še v Tripolitaniji, oslabljena sicer, toda še ima upanje. General W a v e 11 ždi v Cirenajki, pretežni del svoje vojske ima še ob Nilu, pripravljeno na vse. Turški maršal čak-mak je skupaj z angleškimi generali in admiralom pregledal svoje utrdbe ob Dardanelah, Italija in Nemčija sta pa tudi napovedali svoje odločne akcije za bližnje tedne in mesece. V Sredozemlju postaja vroče. Kateri izmed njegovih treh stebrov se bo najprej zamajal ali pa trdno stal, bo zapisano v analih te vojne. Sabotaža, del tajne službe v vojni Kako so potapljali s peklenskim strojem ladie na Atlantiku Moderno bojevanje se razteza ne le na fronte, nego tudi v zaledje, kjer se v raznih industrijah producira vojni material, ki je v ogromnih količinah potreben, da polni nenasitna žrela avtomatičnega orožja, brezostrel-nih topov, da se z njim grade utrdbe, da se boter, so pri poskusnih letih strmoglavljenja na dnevnem redu. Še mnogo bolj pa je nevarna počasna in previdna sabotaža, ki razjeda vojno industrijo podobno kot tuberkul človeško telo. Slabo gradivo za orožje in letala sicer dopušča uspele poskusne lete, toda stavljajo v gibanje mehanizirane edinice, da ono ne zdrži toliko časa, kot je preračunjeno. se v množinah proizvaja orožje in druga vojna oprema. Sem spada še kemična industrija in vse druge tako, da je naravnost neverjetno, kaj vse se rabi za bojevanje v tem veku. V usodnih trenutkih lahko povzročijo sabotaže in uničenja pri vojni industriji po članih tajne službe katasrofe armad. Tu nastopa tajna služba z agenti, o katerih uspehih se le malo čita, ker ena stran v interesu zaščite svojih ljudi, druga pa zaradi panike molči o sabotažnih dejanjih. Ko je v pretekli svetovni vojni Amerika pričela zalagati antanto z vojnim materialom, je tudi nasprotna tajna služba šla na delo. Izdelki so predčasno neuporabni, akoravno so vložili ogromno denarja vanje. Ko je trenutek v borbi najbolj kritičen in ko mora orožje ali letalo dati svojo največjo storitev in največjo zmogljivost pride naenkrat do izraza slab material in odpove. Mnogokrat se je zgodilo, da granate v največjo grozo poveljujočih niso eksplodirale. Zgodilo se je, da so bile granate polnjene s peskom. To dejanje je bilo naravnost zasmeh od strani sovražne tajne službe. Znano je, da so člani tajne službe vtihotapili v mazila za ležaje železniških vagonov razna kemična sredstva, ki so v razmeroma kratkem času Neki nemški mornariški častnik je izpopolnil vr„|a jz službe ogromne količine vagonov te-neke vrste peklenski stroj, pričele so sc po- ( • k j bi)o najpotrebneje prevažati čete. tanhatt mnnrrp fratisrmrftiA InrliA In crt vn-rtlt* il 7 J , i a - • j l .t' ,1 V to panogo udejstvovanja spada tudi delovanje agentov tajne službe med delavstvom in nameščenstvom vojne industrije. Izrabljajoč socialne razmere, skušajo neopazno nahujskati delavstvo na pasivno resistenco ali tapljati mnoge transportne ladje, ki so vozile čez Atlantik vojni material. Bila je to neka tuba z močnim eksplozivom, katero je neopaženo pritrdil na krmilo ladje. Pri tem delu je mnogo tvegal. Navadno je ponoči s čolnom prišel v bližino dobro zastražene ladje, plaval je k njej, svoj nevarni tovor pa je na plutovinastem splavu rinil pred sabo. Tubo je strokovnjaško pritrdil na krmilo \a mehanizem naravnal kakor treba, šele davno potem, ko je bila ladja na odprtem oceanu, je prišlo od eksplozije, katero je povzročilo obračanje krmila. Ladja je ostala brez krmila in je bila prepuščena morju. Posadka se je naravno izkrcala v Čolne in se prepustila negotovosti. Ladja se je ali potopila, ali pa jo je v obupnem stanju našel kak drug brod. Večinoma so te ladje brez sledu izginile. Tajnost sabotažnega delovanja se je odkrila šele po dolgem času, ko je naprava na krmilu odpovedala in ni eksplodirala. Pri povravljanju ladje v marsejski luki so našli na krmilu skrivnostno tubo. Zavezniška tajna služba je s tem dobila nit v roke in je mornariškega Častnika l eva prijela. Glavni vodja nemške sabotaže v Zedinjenih državah je bil slavni Rintelen in je opisan slučaj le drobec njegovega »plodnega« dela na področju špijonaže in sabotaže. Tudi v tej vojni čitamo po časopisih kratke vesti o požarih in eksplozijah v tvornicah, rafinerijah petroleja, o poškodovanih vodih za nafto, o razrušenih progah in železniških nesrečah. V mnogih primerih gre za delo tajne službe, ki je s pomočjo svojih ljudi povzročila nesreče. Najnevarnejša je sabotaža v tvornicah le-tri. C e se med strokovno osobje vtihotapi sa- štrajke. Delavstvo samo se večinoma ne’ zaveda, od kod izvira agitacija, kajti te vrste agenti so posebni strokovnjaki za delavska vprašanja in v potankosti poznajo življenje delavca ter njegove težave. Oni redno samo vržejo iskrico, potem puste, da drugi pihajo, dokler se ne zaneti požar, ki ogromno škoduje produkciji in ima pozneje še posledice, kajti od kaznovanih ali tistih, ki se čutijo prizadete, mnogi padejo v razpoloženje za sabotažo. V tem trenutku zopet nastopi agent in mu je lahko najti saboterje, ki bodo izvrševali iz čisto stanovskega idealizma njegova naročila. Tajna služba, ki je bogajto založena z denarnimi sredstvi, zavaja delavce-strokovnjake k pijančevanju, hot*»č s tem zmanjšati njihovo delazmožnost. Obenem skuša pri pijanem strokovnjaku zvedeti razne podatke o načinu dela in razmerah, ki vladajo v tovarni. Zato skušajo v državah, kjer poznajo razorno delovanje nasprotnikove tajne službe, zaščititi svoje strokovne delavce z visokimi plačani in skrbno organizirano protiakcijo. Vendar je na tem področju le težko priti nasprotnilfti do živega, kajti prirojen odpor delavstva proti kapitalu, nudi sigurno tlo izrabljanju delavstva v temne namene saboterjev. Nacionalno zavedno delavstvo edino predstavlja v tem pogledu močno obrambo. Tako delavstvo se zaveda, da je v službi domovine in da s svojim delom v ogromni meri pomaga armadi pri skupni obrambi domačij. J. F. Jubilej v nemškem ladjedelništvu Inž. Bauer se je 1851 spustil s prvo podmornico na dno Dne 1. februarja t. 1. je imelo nemško ladjedelništvo svoj jubilej. Dne 1. febr. 1851 ob 9. zjutraj je namreč nastopil inž. "Viljem Bauer, bivši bavarski artilerijski podčastnik, z dvema svojima prostovoljcema, "VVittom in Thomsenom prvo pod-morniško vožnjo v podmornici, ki jo je sam skonstruiral. Ta prva vožnja je bila precej smela, kajti takratna »podmornica« ni imela ne potrebnih aparatov na varnostnih priprav. V luki Kie*la se je zbrala velika množica radovednežev, ki bi bila skoro priča smrti smelih pionirjev. Inženir se je sprva srečno vozil s tovarišema po zalivu, izginil je dvakrat pod površje in se spet prikazal iz vode. Pri tretji potopitvi je pa prišla podmornica pod premočan vodni pritisk in je obležala na morskem dnu. Ko je ni bilo več ur na površje, je vznemirjena množica že smatrala posadko za izgubljeno. Tedaj so inženir in tovariši priplavali iz morskega dna in se tako rešili sigurne smrti. Prisebni Bauer je spustil v podmornico toliko vode, da je notranji zračni pritisk vrgel pokrov. Tako so lahko z lesi i iz tesne ječe ter splavali na površje. Podmornico samo se je posrečilo šele 1887 spraviti na površje. V muzeju za pomorstvo v Berlinu je dobila svoj častni prostor. S podmeni iškim problemom se je ba-vil 1804 že Američan Fulton, ki pa ni imel uspeha. Bauer je bil prvi Nemec, ki se je upal z novo pripravo na morsko dno. Svoje prve načrte je sestavil že 1, 1849, podmornico je gradil v ladjedelnici Schweffel & Howa!d v Kielu. Dolga je bila 7 m, 3 m visoka in 2 m široka. Vozila .ie le 6 km na uro, v tek se je ■ pravila z ročnim pogonom, nakar je šele začel delovati propeler. Po tem neuspehu ie Nemčija opustila misel na podmornice. Zato je pa imel Bauer več podpore v Rusiji. "1 ara i° zgradil enkrat večjo podmornico 111 napravil z njo več uspelih voženj. Z 1°, osebami je ostal Bauer pet ur v vodi. Toda, tudi Rusija .ie kmalu opustilo Ba-uerjeve načrte. ; V ameriški secesijski vojni so tudi uporabljali preproste tipe podmornic. Sele 1. 1888 je pa zgradil Francoz G. Zčd<3 podmornico, ki je odgovarjala potrebam. Nemška vojna mornarica je po naročilu admirala Tirpitza začela graditi podmornice 1904. Konstrukcija teh je bila kmalu zelo izpopolnjena ter je dosegla v prvi svetovni vojni velike uspehe. Zdaj so jih še izpopolnili in upajo /■ njimi doseči velike uspehe v gigantski vojni z Veliko Britanijo. Italija si te vofne ni želeia »Italija ni vstopila v to vojno zaradi ekspanzivnih namenov ali zato, da bi se povečala, tudi ne zato, da bi izpolnila svoje obveznosti za Nemčijo. Ta vojna je s stališča Italije zanjo obrambna vojna. Italija ni napovedala vojne Angliji 1940, nasprotno, Anglija io je napovedala Italiji že 1. 1935, ko je hotela preprečiti ostvaritev italijanskega imperija v Vzhodni Afriki. Velika Britanija bi hotela zase monopol po vsem svetu in ne more trpeti, da je nastala v srcu Afrike kolonialna sila Italije. Italija sj te vojne ni želela, mora jo pa zaradi lastne bodočnosti izbojevati. Da si Italija vojne ni želela, kaže 'že to, da je fašizem veliko večino svojih sil uporabil za mirna dela. če bi hotel duce voditi napadalno vojno, bi svoj gigantski načrt gradbenih del preložil na bodočnost,« zaključuje »Lavoro Fascista«. Darlan o vojni mornarici Francije »Le Journal« prinaša intervju z admiralom Darlanom, ki je naglasil, da »se bo francoska vojna. mornarica branila proti vsakršnemu poizkusu, izkoristiti jo v boju proti tretjemu. Tudi bo branila prekomorsko kolonialno posest proti vsem napadalecm.« Kljub temu, da pogoji premirja ne dopuščajo tega, je Darlan poudaril, da ima v načrtu gradnjo novih vojnih ladij. Predvsem bodo gradili ladje, ki sicer počasneje plovejo, imajo pa večji akcijski radij. Zdaj so Franciji potrebne patruljne ladje za varstvo oddaljenih kolonij. Darlan ima v načrtu tudi gradnjo nove trgovinske mornarice. Na vprašanje, ali bo francoska flota pomagala Nemcem proti Angliji, je Darlan dejal: »Zagotavljani vas, da je francoska vojna mornarica v absolutno francoski oblasti. Tako bo tudi ostala ter se bo pod svojo zastavo borila proti vsemu, kar pride.« Vdova po pok. Austinu Chamberlainu, ’ angleškem zunanjem ministru, lady Chamberlain je po krajši bolezni umrla. Angleška letala potrebujejo od najbližjih angleških letališč do Bergena na Norveškem eno uro in pol, do Danske I uro in tri četrt, do Hamburga 2 uri, do Berlina 3 ure, do Kolna 1 do Stuttgarta 2 uri, do Pariza I uro in do Bretagne pol ure. Abesinski cesar Haile Selasie je dal novinarjem izjavo, da je bil, ko je še živel v Bathu na Angleškem, vedno dobro informiran o položaju v Abesiniji. Po vstopu Italije v vojno je bil bivši abesinski delegat pri Zvezi narodov Taezaz pet mesecev v Abesiniji ter se je skrival pod tujim imenom generala Memebra-tholla. Faezaz je cesarju prinese! dragocene podatke, čeprav so Italijani mislili, da so ga v tem času ujeli. »Snnday Times« pišejo, da ima Nemčija verjetno 40.000 letal. Od teli je 18.000 lovskih. Za boje v prvi črti pa ima pripravljenih okoli 9.000 letal, med njimi okoli 4.500 bombnikov. Za invazijo je potrebnih najmanje 6.000 letal. Zato hi morala Nemčija potegniti iz Poljske. Italije in Romunije vsa moderna letala. Doslej so Nemci poslali nad Anglijo pri enem napadu največ 2500 letal. Novice Manifestacija Južnoslovanske pevske zveze Ob polnoletnosti kralja Petra II. Na plenarni seji uprave Južnoslovanske pevske zveze in artističnega odbora dne 30. januarja t. 1. v Beogradu so bili storjeni važni skleni, da se čim dostojneje proslavi znameniti dogodek, ko postane kralj Peter II., pokrovitelj omenjene pevske zveze, polnoleten in zasede prestol. Sklenjeno je bilo: 1. da se bo 6. septembra v vseh cerkvah Jugoslavije pri božji službi pela nova, za to priliko komponirana zahvalna pesem Jn po možnosti tudi novokomponirana in iega dne prvikrat izvedena cela maša. 2. Enako svečane naj bodo posvetne manifestacije tako v Beogradu kakor po Posameznih pevskih župah. Glavne župne svečanosti naj bodo v sedežih žup v času od 6. septembra do konca tega leta, vendar tako, da se zaključijo pred veliko manifestacijo v Beogradu, ki bo 1. decembra ali pa 13. decembra na dan kraljeve krstne slave. Prepušča se posameznim pevskim društvom, da poleg sodelovanja pri glavni župni svečanosti priredijo v svojih krajih svečane koncerte. 3. Velike pevske manifestacije v Beogradu se bodo udeležila vsa uglednejša Pevska društva Beograda in Zemuna in zbori, ki bodo izbrani ob priliki glavnih župnih svečanosti. Na tej manifestaciji bodo vsi sodelujoči pevski zbori izvajali skupno pesem, eventuelno z orkestrom, komponirano za to priliko. Tudi ves ostali spored, ki ga bodo izvajali omenjeni Pevski zbori, mora biti sestavljen iz novih, do sedaj sploh neizvajanih kompozicij, višjega umetniškega stila, da bi se na ta način v tem znamenitem trenutku tudi »ajdostojneje pokazala visoka stopnja jugoslovanske skladateljske in pevske kulture. Pa tudi pri glavnih župnih svečanostih se sinejo izvajati samo nove, šc ne izvedene kompozicije, eventuelno kakšna izmed skupnih pesmi. 4. Manifestacija v Beogradu naj se razširi na ta način, da se po ostalih dvoranah (izven mestnega središča) vršijo popoldne koncerti onih zveznih pevskih društev, ki bodo za to določena. Tako bo dana tudi najširšim slojem prebivalstva možnost, da se udeležijo tc splošne pevske manifestacije. Tudi na teh koncertih mora biti spored sestavljen iz samih novih, še ne izvajanih skladb. Na ta način bo JPZ ne samo dokazala svojo pozitivno kulturno in nacionalno delavnost, temveč se bo tudi najdostojneje oddolžila svojemu pokrovitelju kralju Petru II. 5. 6. septembra bodo združeni pevski zbori Beograda, Pančeva in Zemuna priredili kralju pozdravno serenado, na kateri bodo odpeli posebno za to priliko komponirano' in natečajno izbrano pesem. Natečaj sam bo pravočasno razpisan. 6. Da se uresniči manifestiranje s samimi novimi kompozicijami, bo zvezna uprava pozvala komponiste, da do 1. avgusta t. 1. stavijo JPZ na razpolago svoje nove, še neizvajane kompozicije, katere bo dostavila pevskim društvom radi naŠtudiranja in izvajanja. 7 . Sklenjeno je bilo, da se poveri rektorju Glasbene akademije v Beogradu, komponistu Petru Konjoviču komponiranje skupne pesmi za veliko pevsko manifestacijo v Beogradu, komponistu dr. Mi-loju Milojevjcu, profesorju omenjene akademije, pa komponiranje zahvalne pesmi. Oba sta sprejela obveznost. 8. Sklenjeno je tudi bilo, da se prepusti Hubadovi in Ipavčevi pevski župi, da določita skladatelja, ki naj za to priliko vglasbi odgovarjajočo zahvalno pesem za katoliški obred. (Iz pisarne Ipavčeve pevske ž u p e). Plače banovinskih uradnikov v mobilnem in voinem stanju Ministrski svet je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o izplačilih prejemkov banovinskih uslužbencev v mobilnem in vojnem stanju. Čl. 1. V mobilnem in vojnem stanju se bodo prejemki aktivnih uslužbencev n ostalih oseb. zaposlenih v aktivni banovinski službi, razen banovine Hrvatske, družinskih banovinskih upokojencev in oseb, ki iz banovinske blagajne prejemajo pomoč in vzdrževanje, izplačevali pod pogoji uredbe o izplačilu prejemkov državnih uslužbencev v mobilnem in vojnem stanju z dne 18. XI. 1939. Čl. 2. Prejemke bo izplačevala državna blagajna na način, ki ga bo predpisal finančni minister. Čl. 3. Za izvršitev izplačila prejemkov po tejv uredbi bo finančni minister zadržal od skupne banovinske trošarine po uredbi o banovinski trošarini z dne 1. IV. 1937. dohodek od prometnega davka po čl. 12 finančnega zakona za leto 1937 s tem, da se bo končni obračun izvršil po končani vojni. Čl. 4. Način obračunavanja bo predpisal finančni minister. Uredba je objavljena v današnjih »Siuž benih novinah«, z objavo splošne državne mobilizacije pa bo dobila obvezno moč. Celje Celjski preračun sprejet Sinoči je bila proračunska seja mest-°ega sveta. Bila pa so na dnevnem redu tudi poročila odborov. Zupan je uvodoma poročal v poslovanju mestnega prehranjevalnega urada. Po velikem delu, j^i ga je ta tirad opravil, sedaj brezhibno ‘Unkcinonira delo in se živila pravično 'H nemoteno razdeljujejo. Glede proračuna je pojasnil, da je predloženi osnutek 'c za 9 mesecev do 31. dec. 1941. Zaradi Poenostavitve izpade predvidena delitev v redni in izredni proračun. Iz proračuna je izpadla tudi partija o avtobusnem Podjetju. — Finančni referent je poročal, se bo oskrbovalnima v mestnem za-vetigču za oskrbovance zvišala na 14 din dnevno. — Mestna občina bo odslej plačevala letni prispevek Tujsko-prometni 2vezi v Mariboru in ne več v Ljubljani. V mestnih hišah se bodo napravili Predali za pošto, v kolikor bodo sredstva 2a to na razpolago. — Sledilo je poroči-0 o prošnji Tujsko-prometnega in olep-Sevalnega drifštva za večjo podporo te-fiiu društvu od strani mestne občine. Ker višja podpora društva ni mogoča, je bilo sklenjeno, da mestna občina prevzame sama v oskrbovanje mestne nasade in drevorede. Nadzorstvo nad javnimi napadi bo odslej imel mestni kmetijski regent, podrejeno mu bo tudi mestno vrtnarstvo. Kmetijski referent mora sestali program dela, po katerem bo mestna ^očina te posle vršila lahko tako, kakor j? zahtevajo interesi mesta Celja. — ^arbeučev vrt na Masarykovem nabre1 ZJU se bo preuredil v otroško igrišče. — zvedla se bo elektrifikacija vasi Lo-r°vca in Dobrave, ker so interesenti Postali na stavljene' pogoje. — Odobrilo ie povišanje cen električnemu toku. novih cenah smo že poročali.) — S 1, jarcem se bodo zvišale tudi pogrebne ^ožnje. — Predvidi naj se izgradnja noji teste ob nasipu novoregulirane Vo-r ‘*Jne proti izlivu v Savinjo. — Defektna J^ulacija potoka Koprivnice od Dečkove cestr; ^ izvršila. ‘UŠČ oroti vasi Dobrava se bo postopo- Občina bo za odkup zem-q za cesto v Jenkovi ulici izplačala 3;-lbem zadrugi državnih nameščencev J(> din. 40% prispeva vsak posestnik, t. j. 24 din za m2. — V mestni klavnici se zvišajo pristojbine za klavnino, za hladilnice in za umetni led. — Imenovan je bil novi gradbeni odborov disciplinsko sodišče za mestne uslužbence na je občina imenovala dva člana, ostale je nominirala banska uprava. — Nekaterim društvom so se dovolile podpore. — Spre jet je bil pravilnik o ustanovitvi družinskega sklada pri mestni občini za podpi-ranie ubožnih družin, pristojnih v mestno občino. — Sledil je referat finančnega referenta o mestnem preračunu za dobo od 1. aprila do 31. dec. 1941. Osnutek preračuna predvideva 16,395.613 din izdatkov in ravnotoliko dohodkov. Osebni izdatki mestne občine znašajo skupaj din 2.336.808, materialni izdatki znašajo skupaj 6,406.184 din. Osebni in materialni izdatki mestnih podjetij znašajo din 5.761.854. izdatki za zavetišče v Medlogu znašajo- 540.667 din. Izdatki skladov znašajo 1,350.100 din, skupaj torej izdatki 16,395.613 din. Dohodki so predvideni: 35% občinska doklada, obč. davščine, trošarine, dohodek od imovlne in razni dohodki 8,598.370 din, dohodki mestnih podjetij 5,756.921 din, zavetišče v Medlogu 540.667 din, dohodki skladov din 1,499.655, skupni dohodki torej 16,395.613 din. Lani so znašali izdatki za dobo 9 mesecev 14,714.698, so letos torei večji za 1,680.915 din, isto razmerje je pri dohodkih. Preračun je bil soglasno sprejet. O podrobnostih bomo še poročali. Pri slučajnostih se je sklenilo, da bo odslej referent pogrebnega zavodi moral dajati obračune za vsa pokopališča, za vsa kopališča, letna in zimska, pa bo imel nadzorstvo inž. Brodnik. — Senator Mihelčič je končno sporočil, da je dobi! od gradbenega ministra obvestilo, da je vzeta v ^program za javna dela, ki se bodo izvršila iz dohodkov notranjega posojila, tudi regulacija Savinje, Voglajne in Ložnice. V ta namen je določenih din 30.000.000 za regulacijo Savinje pod Celjem, 10,000.000 din nad Celjem, din 18.000.000 pa je določenih za regulacijo Voglajne in Ložnice. — Sledila je tajna seja. c Jutri I>o na razstavi ,,Neodvisnih" imel vodstvo akad. slikar prof. Kregar. c Predavanje SPI) bo v petek, 28. t. m., ob 20. v risalnici meščanske šole. Ga. I* an-ny Copelandova iz Ljubljane Do go-govorila o ..gorah Velike Britanije1'. Pokazala. I)o okrog 80 skioptičnih slik. izpitov bo javljen naknadno. c Mariborski avtobus je pričel vozili dnevno pošlo tudi za trg, ozix-oma pošta Vojnik. Vojničani dobe sedaj pošlo in časopise že zgodaj dopoldne. * Preselitev! Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo krznarsko in kaparsko delavnico iz Kocenove ulice 2, v Razlagovo ulico 6. — Vljudno se priporočam še za nadaljnja cenj. naročila. IVAN KOŽUH, krznar in kapar, CELJE. c Lastniki motornih vozil sc pozivajo, da takoj zamenjajo karte za nakupovanja bencina, če lega še niso storili. * Maškarada Olepševalnega društva na pusLni torek dne 23. februarja obeta bili najprisrčnejša letošnja prireditev. Konkurenca mask z dragocenimi in praktičnimi darili. c Izpili vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, šmarskega in konjiškega okraja bodo prve dni marca v Celju. Kandidati naj vložijo prošnjo na okrajnem načelstvu v Celju. Dan Nocoj vsi na MAŠKARADO SOKOLA CELJE I Sokolski dom, Gaberje. Konkurenca mask! Krasna darila! c Mrtvega mladeniča so potegnili iz Hudinje pri Škofji vasi. Star je okoli 25 let, precej dobro oblečen, ima škornje, rjave lase in športni klobuk. Pri ujem so našli uro in nekaj denarja. Ker na njem niso našli nobenih znakov nasilja, gre očividno za nesrečo ali samomor. Identitete še niso ugotovili. Event. pojasnila naj prebivalslvo sporoči orožnikom 'v Vojniku. Na pustno soboto, 22. t. m. V. CELJSKI KARNEVAL v Narodnem domu. — Pričetek ob 19.30. c Uspešna policijska racija. Pri raciji je celjska policija prijela večje število postopačev in sumljivih oseb, pa tudi ljudi, ki so jih zasledovale razne oblasti. Nekatere bodo oddali v domovinske občine, druge pa sodišču. Lfubliana a Skok iz II. nadstropja palače Ot XI) je v duševni zmedenosti napravil 30 letni Josip Šeiig, uradnik pri progovni sekciji. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico. a Ljubljansko gledališče. V d r a m i danes premiera Pragove, igre ..Zaprla vrata", jutri v nedeljo popoldne „Romco in Julija*', zvečer „Sesto nadstropje'1, obe predstavi po znižanih cenah. V operi danes ,,1’les v maskah", jutri v nedeljo, popoldne „Vesele žene svindsorske", zvečer OPOZORILO! VSEM ČITATELJEM VECERNIKA! želimo, da tudi vi prejmete lepe nagrade, ki jih razpisuje »DRUŽINA« svojim naročnikom. »Družina-: je družinski list s slikami. Izhaja tedensko. Letna naročnina je samo 30 din. — Nagrade za naročnike so 3 po 1000, 6 po 500, 10 po 200 in 20 po 100 din. — Nagrado prejmete le, če plačate celoletno naročnino »Družine«, 30 din vsaj do 10. marca. — Ker je veliko povpraševanje po tem novem lepem listu, bo že v kratkem zmanjkalo prvih številk. Zato naročite takoj, da iste še prejmete. — Uprava pošlje eno šte- vilko na ogled. »Družina«, Celje. e Mesino gledališče. V četrtek, 20. t. m., ob 20. balet. Nastopita Boris Pilato in Mo-harjeva. — V petek, 21. t. in., ob 20. uprizori ljubljanska drama Pragovo igro „Za-prla vrata". c Zdravniško dežurstvo OUZD ima jutri dr. Josip Čerin, Prešernova ulica 1. c Nočno lekarniško službo ima od 15. do 22. t. m. lekarna „Pri križu'1 na Kralja Petra cesti c Smrtna nesreča. 18 let ni dninar Stanko Hribar od Sv. Katarine pri Sl. Pavlu pri Preboldu je v Trbovljah vozil divji kostanj na postajo. Voz se je zvrnil na n jega in mu je zdrobilo pri tem lobanjo. V Celjski bolnišnici je poškodbi podlegel. e Rezervni podčastniki bodo zborovali jutri ob i). v hotelu ,;Union“ v Celju. opereta „Pri belem znižanih cenah. . konjičku", oboje pri fCInp v Ljubljani el. 22-11. Morski volk. Errol Flynn, Brenda * KINO MATICA. Zgodovinski velefilm Marshall . * KINO SLOGA. Tel. 27-30: l-ilmska komedija „l*rvi poljub" s Frančiško Gaal. * KINO UNION. Tel. 22-21 ,.Cirkus" -ruski velefilm z Ljubo Orlovo. * ZVOČNI KINO SOKOL SISKA. Telefon 11-79. Največji film sedanjosti .. Vvan-ture Robina Ilooda" z Errol Flyimom v gl. vlogi. Predstave: danes ob ti), in 21., v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21., v ponedeljek iii torek ob 19. in 21. uri. Kino Union. LtiiMiana. CIRKUS Telefon 22-21. . Veliki ruski film istih slavnih umetnikov, ki so napravili film »Pastir Kostja« in “Volga Volga«. V glavni vlogi LJUBA ORLOVA. — Glasba Dunajevski. — Predstave ob 10., 19. in 21. uri Kino SSoga, Ljubliana, tel. 2730 PRVI POUUB Prvi Metro-film s slavno 1-rančiško Gaal v sijajni, veseli in ganljivi ljubavni komediji. Predstave dnevno ob 16., 19. in 21. uri. predvaja od 15. do 18. fehr. duhovito komedijo Šandorja Hunyadyja V glavni vlogi: FRANČIŠKA GAAL in Franchot Tone Režija Norman Taurog Kino Matica, Ljubljana, telefon 22*41 Zgodovinski velefilm Morski volk v glavnih Predstave ob delavnikih ob Iti., 19. in 21.15; v vlogah ERROL FLYNN E. MARSHALL Najznanienitejšl film sezone Ljudje iz variteteja s prilil!bij. zvezdnico LA JANO, ATILO HORBIGF.RJEM in HANS MOSERJEM. nedeljo ob 15,45., 17., 19.15, in 21.30 Maribor Rekorden poset gledališča v Januarju Januarska bilanca v Narodnem gleda- v naslednji sezoni iišču je bila glede obiska zelo razveseljiva. Prodanih je bilo izven abonmana 8551 vstopnic in je bila cela vrsta predstav razprodana. Januarski obisk pomeli ja rekord! Kajti najboljši obisk prejšnjih let je dosegel januar v sezoni 1926-27, ko je bilo prodanih 8322 vstopnic in januar 7774 vstopnicami. Ta doslej nedoseženi rekord pa naj nikar ne zavaja občinstva v napačno sodbo o gmotne!” r>■ gledališča. Upoštevati je namreč treba, da se je s tem komaj zamašila vrzel, ki je nastala že zaradi nizke vstopnine in pa zaradi zakasnele otvoritve letošnje sezone in raz- nih ovir v decembru, ko so dohodki ob čutno popustili. Dasi se je vse podražilo, je ' ostalo pri svoji nizki vstopnini in popustih, ki jih imajo abonenti in blokaši. Zdi se torej, da ni samo v Ljubljani in po drugih mestih naše države nego tudi v našem Mariboru začela gledališka psihoza! Ponesrečen skok na tovorni vlak Nadkretnik Kokft je našel sinoči okoli 20. ob železniški progi na Aleksandrovi cesti močno poškodovanega moškega. Obvestil je o tem prometni urad, poklicana policija in gasilci so ugotovili sledeče: Trije moški so čakali ob progi na tovorni vlak, ki je odpeljal iz Maribora proti meji ob 19.05, in sicer delavci Bor-net David, Majer Jakob in Šnepf Josip iz okolice Sombora. Ko je vlak pripeljal, je psvi skočil na vagon Bornet. Majerju je spodrsnilo, padel je pod voz, ki mu je zdrobil roko. Šnepf si je zaradi tega očitno premislil ter raje pomagal svojemu tovarišu. Pomagal ga jc pozneje spraviti na omejni policijski komisariat. Policija ie Šnepfa aretirala, težko poškodovanemu Majerju so v bolnišnici amprtirali desno roko v ramenu, za Bornetom pa manjka vsaka sled. Ko so v Št. liju preiskali vlak, ga ni bilo najti. Bržkone je zaradi nesreče slutil, da ga bodo iskali, ter je zopet skočil z vlaka. Recitacijski večer Literarnega kluba Na Ljudski univerzi so imeli sinoči recitacijski večer člani Literarnega kluba iz Ljubljane. V imenu mariborskega Umetniškega kluba jih je pozdravil prof. Branko Rudolf, poudarjajoč, da so potrebni ožji stiki med ljubljanskimi in mariborskimi kulturnimi delavci ter da je treba končno ustvariti med njimi pravo delavno skupnost na kulturnem poprišču. Prof. Stanko Bunc je pozdravi! goste v imenu Ljudske univerze in mariborske javnosti ter opravičil književnika Bogomirja Magajno, ki se večera ni mogel udeležiti. V prvem delu večera so recitirali iz svojih del Cene Vipotnik pesmi »Lov na tihem brdu«, »Klavrna zgodba«, »Otrok in mati« in »Tujina«; Jože Dular je bral črtico »•Petrov«; Ivan Čampa pa svoje lirične pesnitve, med drugim »Zmagoslavje smrti«, ^Jesenska mora«, »Midva« in »Slovo od doma«. Prvi del večera je zaključil France Nov šak s črtico »Bibiča se je izgubila«. V drugem delu večera so brali Cene Kranjc deveto sliko iz svojih »Zgodb o čebelah« (»Pomladitev čebelje družine v čebelnjaku štev. 1«); Severin Šali iz svoje zbirke »Slap tišine«, za katero je dobil nagrado ljubljanske mestne občine kot za najboljšo pesniško zbirka za leto 1940, med drugim pesmi »Pojdiva«, »Materi«, »Večerna pesem« in »Tihožitje« ter »Noč«. Jože Brejc je bral pesmi »Srečanje«, »Zatišje«, »Križano popoldne«, »Kmečka pesem« in »Pomladna himna«. Večer je zaključil Jože Kastelic z branjem svojih pesmi »Edina stvar«, iV strmi senci«, »Privid« ter »Requiem«. Večer mladih ljubljanskih literatov je bil dobro obiskan in so želi mnogo odobravanja. rabnino za ceste bodo od vozil plačevali le avtobusi, uporaba zračnega prostora pa je mišljena samo za napeljave, ki so večinoma last mestnega električnega podjetja. Kot last zasebnikov pridejo tu v poštev predvsem radijske antene, ki so speljane preko cest od hiše do hiše. Sedaj bo marsikdo raje napeljal anteno nad svojo hišo od dimnika do dimnika Gospodarskega življenja nova taksa ne bo posebej prizadela. Uporabnino bo plačeval vsakdo, ki bo trajno uporabljal javno zemljišče ali zračni prostor nad njim v območju mesta Maribora, za odmero in plačevanje pa bodo veljali isti predpisi kot za druge občinske davščine. Plačevanja so po pra vilniku oproščena državna in banovinska Kuhinjske URE M. Ilgcrjcv sin, Gosposka 13 Prodajamo tudi na obroke! Jutri vsi na VII. Ruski veier v Narodni do m - Baletne toike - Ples - Začetek ob 20. uri Likvidacija obrtniških združeni Svoj čas smo poročali o odloku kra-i ie ve banske uprave v Ljubljani, s katerim sc razpuščajo mariborska obrtniška združenja ter se jim postavlja komisar. Zn komisarja je bil določen mestni obrtni referent dr. Milan Senkovič, ki je doslej prevzel posle združenja brivcev, urarjev in slikarjev, danes pa mu bodo predali svoje društvene stvari kovači. Obrtniki so se sicer pritožili s posebno vlogo na ministrstvo za trgovino in industrijo, ki pa še doslej ni rešena ter nima odložilne moči. Ne zatrpavajte odtočnih kanalov Hišni lastniki oziroma od njih pooblaščene osebe pri odmetavanju snega s hodnikov cesto zatrpavajo cestne struge in mreže odtočnih kanalov ter odvažajo sneg z dvorišč in s streli na cesto, kar Vse nasprotuje tozadevnim predpisom. Mestno poglavarstvo mariborsko zato prizadete opozarja, da je pri čiščenju snega s hodnikov paziti na to, da ostanejo struge na cesti kakor tudi odtočnih kanalov proste za odtok snežnice ter da se sneg z dvorišč in s streh odvozi na za to določen kraj. V slučaju, da sc po krivdi hišnih lastnikov oziroma oskrbnikov ali hišnikov struge in odtočne mreže že zatrpane s snegom, se mora sneg iz strug in z mrež nemudoma odmetati, sicer bo to storilo mestno poglavarstvo mariborsko na stro ške in nevarnost prizadetega hišnega lastnika. II. pri g. Grahorniku na Ranci. Vsak vinogradnik naj se tega tečaja udeleži, vinogradniki pa naj pošljejo na tečaje tudi svoje viničarje. Vsi tečaji se bodo pričeli ob 14. uri. TEČAJI ZA VINOGRADNIKE IN VINIČARJE Zadnjič objavljeni trsni tečaji Vinarske podružnice v Mariboru se zaradi velikega snega niso mogli vršiti. Sedaj je na novo določen razpored tečajev: 10. II. ni g. dr. Marinu v Peklu, 18. II. pri g. • ir. Sehcrbaumu na Meljskem hribu. 20. U. p/-* g. Karlu Kaufmanu v Počehovi. 2.1 PASJI ZAPOR UKINJEN Ker se od 11. XI. 1940 ni pojavil noben nov slučaj stekline v mestu Mariboru se s 15. II. 1940 ukinja pasji zapor. Psi, ki so grizljivi, kakor n. pr. psi volčje pasme, morajo še nadalje nositi nagobčnik. V veljavi ostane prepoved, jemati pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore, trgovine, mesnice, zabavišča. Pse jemati na trg ob tržnih urah je strogo prepovedano. Po javnih nasadih se morajo psi voditi na vrvici in z nagobčnikom. Kršenja tega razglasa se bodo kaznovala po kazenskih določilih živalskega kužnega zakona. podjetja in njih ustanove. Uporabnina se bo odmerjala po tekočem kilometru prevožene komunikacije, ki jo vzdržuje mestna občina, odnosno po tekočem metru raznih napeljav v javni zemlji in v zračnem prostoru nad njo. Na javni poziv. mora vsakdo do meseca oktobra predložiti zahtevano prijavo, nakar se mu do konca leta za prihodnje preračun-sko leto odpiše uporabnina. Ako prijava izostane, odmeri mestno poglavarstvo višino uporabnine po uradnih podatkih, razen tega pa izreče tudi kazen v obliki dvakratnega zneska uporabnine poleg redne takse. Za uporabo cest, ki jih vzdržuje mestna občina, se plača 1 in po kilometru, najmanj pa 100 din, za napeljave skozi zračni prostor do din 5 za meter, najmanjc pa 20 din, za napeljave pod zemljo pa do din 30 za meter, toda najmanjc din 100. Uporabnina se lahko tudi pavšalira. Mestni svet odloča, koliko tega dohodka ses teka v regulacijski sklad. Za naprave, ki zavzemajo površino na javnem zemljišču, veljajo posebna določila. m Šestdesetletnico življenju obhaja julri v . krogu ffrnžihc priljubljeni pekrski' gostilničar in trgovec ter znam predvojni, javni delavec g. Peter Zorko. V Pekrah se je naseEI leta 1008 in je od takrat napravil mnogo koristnega za gospodarski razvoj predmestne izletniške vasi. Liil je tudi dolgo vrsto let. starešina gasilcev 111 jc bil imenovan za častnega člana pekrske gasilske čete. Z redom sv. Save V. 111 likovana ga. Krna ICosijeva meščanski šoli v Mariboru stopnje je od-na II dekliški * V ,,Totem listu" je /, današnjo Sa številko pričel izhajali izviren kriminalni roman „Skrivnosti Inkove palače“ izpou peresa Juana Robaneza.' Romun je izvirno ilustriran ter bo izhajal v nadaljevanjih. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. * Ne pozabite na večer „KOLA“ vlia pustno soboto 22. febr. Maske dobrodošle. Dobiček namenjen za ..Zimsko pomoč". * Kakor smo že večkrat poročali, jc francoska tvrd. M. Michelin & Cie., dobavila večjo količino avtoplaščev za tovorne avtomobile in avtobuse ter je bil dravski banovini dodeljen kontingent od 231 komadov. Te gume bo razdelila banska uprava, odd. VIII, zaradi česar naj interesentje do 19-t. m. vlože na gornji naslov prošnjo v dveh izvodih in sicer: na go Lovih obrazcih, ki se dobe na okrajnem načelstvu soba 23 in 33, ali na Mestnem magistratu-Cene so zmerne. Ako pokličete telefon Maribor ŠL 21-39 ,dobite natančne informacije glede vlaganja prošenj in podatke o cenah. * Hotel, kavarna in restavracija ..Orel" soboto, 22 t. m. ,,domača vcselica", torek, 25. I. 111. „pustna zabava . Sredo, 26. t. m. „Kulinarska razstava” in slanikova pojedina. Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe. * Kamnica. V nedeljo 10. februarja pustna veselica Sokola Kamnica pri Lorenčiču. Volitev in nagraditev kraljice mask! Pri' četek ob 15. uri. Vabljeni vsi! * PREOBLAČIMO promptno vse velikosti gumbov. VIDA, Koroška eesta 10. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. Državna razr. loterija GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE 5. dan glavnega žrebanja. Din 100.000.—: 30997 60318 Din 80.000.—: 33794 96182 Din 60.000.—: 39225 75516 Din 50.000.—: 87836 Din 40.000.—: 55081 Din 30.000.—: 8399 36377 Din 20.000.—: 17613 49691 65£3S 78737 Din 16.000.—: 26904 47613 75180 97492 Din 12.000.—: 21772 34103 Din 10.000.—: 3723 8002 17127 42677 48737 36731 76550 78141 83543 92345 Din 8000.—: 666 1250 2077 18173 22698 26528 2733» 33863 34702 36185 39569 50338 54288 56692 60423 68261 72680 73254 85698 90724 92281 96958 Din 6000.—: 2490 3742 10386 10590 11746 12846 15504 22818 30588 31800 36123 42225 47963 59917 63686 67249 81342 83784 86327 86621 94445 97297 Din 5000.—: 5217 8504 22711 36276 42763 46243 53676 54952 61155 63144 68564 71877 72324 87145 92708 93385 93613 95683 98190 Din 4000.—: 216 1963 4909 6554 7279 8386 15799 19043 19375 21402 30514 32337 32754 34773 35187 36666 37451 37592 38826 44630 46967 48155 571311)0535 66453 68492 70122 78935 79328 83778 85547 87386 87850 94545 (Brez jamstva.) Pri nas kupljene srečke so zadele naslednje dobitke: din 20.000 štev. 49691, din 16.000 štev. 26904, po din 10.000 štev. 56931 in 83543, din 8000 štev 92281 ter din 5000 štev 5217. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—. Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-tnri, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago. Bančna poslovalnica DEZJAK, Maribor Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Nova občinska taksa V preračunskem predlogu za 1. 1941 jc predvidena tudi tako zvana 'uporabnina«. ki se bo pobirala za uporabo lavnega sveta in zračnega prostori v,a področju mestne občine. Nova taksa bo v prvi vrsti prtzaefela Mestna podjetja, ki so lastnik vseli kablov, cevovodov itd, pod mariborskimi cestami, le za telefonske kable bi morala plačevati poštna uprava, ki pa je kot državna ".stanova no pravilniku on roč ep n n te h* kep. Un«. HARMONIKE HOHNER, SCANDALLI, ROVAL STANDARD PO STARIH CENAH DOKLER TRAJA ZALOGA V. W E I X L in S I N OVA, MAR I B O R ni 16 slaščičarskih obrtnikov v našem mestu je dobilo za tekoči mesec samo 2000 kg pšenične moke, kar je daleč izpod količine, ki bi jo stvarno potrebovali. Res je, da so tudi vse pekarne dobile nakazilo samo za 1100 kg pšenične moke, vendar pa je treba pripomniti, da so slaščičarji vezani izključno na pšenično moko, medlem ko pečejo peki predvsem kruh iz ržene in koruzne moke. Slaščičarski obrtniki bodo o lem razpravljali na posebnem sestanku. m o najvišji dnevni ceni. O, k'trr>nann. Aleksandrova e 11 m. Dežurni zdravnik OUZD bo v nedelja 16. febr. g. dr. Stopar Ludvik, Studenci, Kralja Petra cesta 39. ni. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. febr. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Narodno gledališče Sobota. 15. febr., ob 20.: „Na dnu . Zadnjič-Globoko znižane črtne. Nedelja, 10. febr., ob 15.: ..Habakuk11. — Ob 20.: „Sumljiva oscba“. Gostovanje v „Lepi Vidi“. V kratkem so uprizori še enkrat zelo uspela slovenska novost ,,Lcpa Vida ;, tokrat z gostoma, PP-Mir« Danilovo jn o. Emilom Kraljem odin" nima članoma ljubljanske drame. Hlno v Mariboru * ESPLANADE KINO. „!»Icd dvema očetoma1', češki film prekrasne vsebine s pri' ljubljeno Stepničkovo v glavni vlogi. * GRAJSKI KINO. Danes veliki film \A afriškega pragozda »Kongo Ekspros‘% \ViI' ly Rirgel, Marianne Hoppe, Rene Dellgon- * UNION KINO. I)o ponedeljka nar Andv llardy‘‘ z družino IIardy v glavnih vlogah. Salve smeha. * KINO STUDENCI. Od It. do 16 .febr. velenapeli film »Vampir Zapae zdaj venomer ustvarja v svoji vsega-'nogočnosti in popolnosti, ne more poznati ''^zaželenega ali slabega, izvira vse tako 'nienovano slabo ali nezaželeno v našem življenju samo iz naših napačnih miselnih predstav o življenju. Te so nam usojene, da po niih spoznamo resnico. Komaj pa zamenjata napačne miselne predstave spoznanje in resnica, se nam ne more ”'č več nezaželenega zgoditi, ker pač vemo, j-sfcaj mora priti v našem življenju samo do-1,ro in zaželeno ali z drugimi besedami, ker smo zaradi spoznanja resnice o neizbežnem Nastanku dobrega prepričani. In kakor smo že Pfej slišali, sc vsako prepričanje natanko po Svojeni smislu v vidnem življenju upodobi. Posebno v današnjih dneh splošnega na-hfedka, sili na mesto neprenehoma spreminjajočih sc napačnih človeških domnev o živ-'jenju na vseh koncih in krajih zmerom bolj 'csnično znanje, umevanje in spoznanje. Ne moremo pa tajiti, da nam je različne Probleme, ki smo jih sami leta in leta zastonj s hi šali razrešiti, večkrat v naše popolno zadovoljstvo objasnil kdo drugi. V tem primeru 0rej nismo prišli do spoznanja z lastno močjo# temveč s pomočjo drugega, ki se je sPuznanja že povzpel. K tem pa je že dokazano, da lahko kakšno sPoznanje sprejmemo, doumemo in se z njim okoristimo tudi tedaj, če nam ga je kdo drugi obrazložil, in torej ni potrebno, da bi se to Spvo spoznanje rodilo iz naše pralastne moči. je pa mogoče seveda šele tedaj, ko smo •tosegii potrebno razvojno stopnjo, da lahko "ouniemo in sc okoristimo s tem, kar nam je kdo dokazal. Kakor hitro je namreč kdo kakšnemu človeku obrazložil in tudi dopovedal neki boljši in bolj osrečujoč način življenja, prav gotovo ne bo bivši nevednež več ostal pri svojem prejšnjem, starem in manjvrednem načinu življenja. Kajti vsako novo spoznanje, vsaka nova doumljena resnica vsebuje čudovito lastnost, da nam izoblikuje naše vsakdanje življenje bolj v smer naših želja, torej zadovoljneje in srečneje, ker izloči iz našega življenja mnogo treni in trpljenj. Toda vsakdo me bo vprašal: Kaj je prav za prav resnica; kje je ključ do pravilnega spoznanja samega sebe in kje skrivnost, da se znajdem v vseh življenjskih položajih? Odkar ljudje mislijo, se ukvarjajo s temile vprašanji: Kdo sem, zakaj sem, odkod sem, kam grem? Ali sem samo »nekaj«, ki ga je gol fjlučaj zagnal v vsemirje, da zdaj brez slehernega cilja tavam in blodim okoli in se bom potem spet razblinil v prazen nič? Ali sem pa morda drobec modre inteligence, ki s svojo vsemogočno voljo svoje ustvarjalne ideje prikazuje kot materialni svet? Današnji dan, ko se človeštvo polagoma prebuja iz morečega sna materialističnega do j življenjskega naziranja, počasi spoznava od-1 rešilno resnico, da mora biti le vseobsežna inteligenca, ki se iz nje vse rodi, ki se uveljavlja v vsem in po vsem, ki je i/. nje vse izšlo in ki vse venomer iz nje izhaja. Ta vsegamogočna 111 vsevedna inteligenca ustvarja, deluje in vlada na ta način, da svoj vesoljni stvaritveni načrt prikazuje v raznoterih oblikah vidnih pojavov, ki nam pomenijo materialno življenje. Volja te inteligence je vzrok vsega, kar je in vse kar je, torej vse tvarno življenje, je zgolj posledica te volje. Tudi vsak korak v našem vsakdanjem življenju je posledica volje te edine sile — kajti vse, kar je bilo, vse, kar je in vse, kar bo, je bilo zaradi^ njene vsegamogočnosti in vsevednosti določeno že pri prazačetku v njenem stvaritvenem načrtu. Tej inteligenci, tej edini sili, ki je samobitno vseobsežno gibalo, pravijo v vseh verah: bog. Mi bomo tej inteligenci rekli »prašila«. Tako se začnemo z začudenjem zavedati, da prav za prav materialnega sveta kot takšnega sploh ni, temveč da je ves materialni svet samo viden prikaz volje prašile, če bi recimo, ustvarjalna volja prašile prenehala delovati, bi se ves navidezno tvarni svet razblinil v prazen nič. Razumljivo je pa, da tudi volja kot takšna ne more eksistirati sama po sebi. Izvirati mora iz mislečega principa, ki jo povzroča. Mislečemu principu pa morajo biti za podlago misli, in misli pridejo lahko samo od duha. Tako spoznamo v prašili duha — in v duhu prašilo samo. Duh,, ki je .torej prašila sama, je potemtakem prvenstvena, edino resnična sila, temelj vsega, kar je vzrok vsega življenja. In ker se duh lakho samo uveljavlja po miselnih predstavah in idejah, se vse, kar je, poraja v mislih. Vse vesoljstvo s svojo neskončno množino življenjskih pojavov je v resnici samo prispodoba miselnih predstav prašile. To bomo bolje razumeli, če rečemo: vse, kar vidimo, slišimo, tipamo, vohamo in okušamo, se nam ljudem in vsem drugim bitjem samo zdi stvarnost in resničnost, je pa v resnici odsev prasilinih misli. (Nadaljevanje prihodnjo sohoto). 510 milijonov kvadratnih kilometrov. Po tem takem izgubi Zemlja vsakih tisoč let okroglo 30.000 kvadratnih kilometrov. Nič pa ne vedo povedati, kdaj bo prišla ono leto, ko bo morala naša Zemlja po njih računih popolnoma izginiti. Dr. Fr. Mišič: Izdajalski Lišček Pust jesenski dan je s svojimi sivimi megla-m( legel na mesto. Bilo je pred odhodom koroškega vlaka. Sprehajal sem se v smeri prot: kolcdvoiu, brez posebnega načrta. Tedaj me dohiti starejši tovariš, ki je vzbudil mojo pozornost in radovednost s svojo nenavadno prikaznijo. Kakor je bil vedno svojemu stanu primerno oblečen, tako je bil sedaj še najbolj podoben iz. tovarne vračajočemu se delavcu. Brez dežnika kljub deževnemu vremenu. Vse, kar je imel na sebi, je bilo staro, ponošeno, umazano, raztrgano ali zakrpano, klobuk, ha-« velok, hlače, čevlji, nahrbtnik. Z levico se jo opiral na suho pololupljeno brezovko, desnico pa je pod havelokom držal nekam čudno. »Na vlak grem, na Pohorje se odpeljem«, mi odvrne nič kaj dobre volje. Pridružil bi se mu, mu rečem; toda zavrne me s pripombo, da bi se moral vendar za ta izlet primerno preobleči, da nimam ne nahrbtnika, ne pro-vianta, sicer pa da vlak itak kmalu odpelje. Meni je bilo tedaj Pohorje znano samo do Koče na Klopnem vrhu. Na zapadnem Pohorju tedaj še ni bilo nobene planinske postojanke in črni vrh, Veliko in Malo kopo ter Ribnico sem poznal le po imenih in iz Ba-diurinega »Pohorja ;. Čeprav sem se zavedal svoje nadležnosti, vprašam tovariša, kam na Pohorje. Na Ribnico! Sedaj pa bi še prav posebno rad šel z njim, da vidim nekaj novega' na Pohorju, Ribnico! »Pa kaj hočeš početi ob takem vremenu v Ribnici!« »Tako. Torej vedi, da grem na Pohorje Iiščke lovit!« Hkrati odgrne svojo pelerino in mi ne baš prijazno pokaže majčkeno gajbico v desnici. V njej je kaj veselo in zadovoljno, skoraj razposajeno, skakljal seni in tja pisan lišček. Ker sem bil v mladih letih tudi sam navdušen ptičar celo tedaj še, ko sem se učil latinsko in grško, me je tovariševa pot tembolj razvnela. Spomini iz mojih deških let, ko sem na velikem vrtu in sadovnjaku doma lovil čižke, senice, taščice, so se mi porajali. Občudoval in obenem zavidal sem tovariša, da kljub svoji starosti — bil je že skoro šestdesetletnih — očituje v izrabljanju svojega prostega časa toliko sveže deške mladosti in podjetnosti. Kot star in prevejan ptičar pa sem tudi vedel, da se lišček z limanico pri dežju ne more loviti, ker se mokri lim mokrih ptičjih nožič ne prime. Neprevidno opozorim tovariša na to dejstvo, čeprav me je vsa moja notranjost gnala, da bi se mu pridružil in še enkrat užival veselje mladega ptičarja. Tedaj pa se tovariš, še vedno razdražen, tik pred kolodvorom, poslovi z opazko: »Kaj veš ti, kdaj je treba lišče loviti.« žal, zelo žal mi je bilo, da nisem mogel s tovarišem na Pohorje na lov na liščke. Sicer bi se mu bil pridružil, kljub vsem pomislekom, če bi me ne bil sproti zavračal s svojo očitno neprijazno doslednostjo. (Dalje prihodnjo soboto) Zkotiček Kako omeMm svoe izdatke? Naša gospodinjstva so sedaj v toliki meri ogrožena, da je res skrajni čas, da zbero gospodinje vso energijo ter prestavijo gospodinjstva na drugo, sodobnejšo podlago. Gospodinjstva, kakršna smo vodili še pred nedavnim, so sedaj nemogoča in nas vodijo le v pogubo. Vsi vemo, na čem smo. Draginja je neznosna, denarja je premalo. Zvišanje pre jemkov bi bilo nad vse nujno a se ne pojavi. Privatnim nameščencem in de-delavstvu je bilo nekoliko pomagano; v najbednejšem položaju so državni uslužbenci. Mi sicer vsi vemo, da država v celoti niti naša, še manj druge — ne preživlja najboljših časov, pa se vseeno oziramo z zaupanjem navzgor v pričakovanju. da se bo danes ali jutri le zmo-"1° nekje toiiko, da se tudi nam nekako pomaga, f ačas pa si pomagajmo sami. Že itak skrčeno gospodinjstvo bo treba še skrčiti. Trmasto uničevati samega sebe nima smisla. Gospodinja, gotovo si že mnogo razmišljala v zadnjih mesecih, kako bi zmanjšala izdatke za gospodinjstvo. Pri obleki težko kaj prištediš. Je tako draga, da je enostavno več ne kupuješ. Štediš lahko le to, kar imaš. Edina prilika za skrčitev izdatkov se nudi v kuhinji. Sedaj vemo, da smo poprej živeli razmeroma dobro. Dnevno smo si privoščili ne-broj malenkosti, ki pa danes niso več malenkosti: kava, čaj, žemlja, jajce, maslo, goveja juha, košček pečenke, kakšna močnata jed itd. itd. Vse to bo treba črtati. Meso bomo kupili le enkrat tedensko, čeprav imamo 5 mesnih dni, kavo in čaj nadomesti mleko, žemlje, jajca, mask) in močnate jedi odpadejo. Kuhali bomo pač ponarejene juhe, razne ceneni’, prikuhe in konec. Glavno je, da smo za silo siti, ne pa, od česa smo siti. Izbirčnost družine bo treba ozdraviti. Kdor pa doslej še ni začutil potrebe po slični omejitvi izdatkov, temu je pa itak še dobro. dobro kavo, kakor tudi temu, da mi je treba dati vanjo tako malo sladkorja. Sumila sem jo že, da uporablja morda saharin in ga takoj v kavi prekuha. Pa sem se motila. Nekega jutra sem prišla precej zgodaj v kuhinjo. Prijetno me je pošče-, getalo v nosu. Vidim, da se na štedilniku j praži kava, a v kuhinji nikogar ni. Stopim J bliže, da pomešam. Vrtmi s kuhalnico nekaj časa kavo po posodi, ko mi obvisi pogled na zrnih, čudna so ta zrna. V tem (se vrne gospodinja, pa jo povprašam, kakšne vrste je ta kava? »Pa ne vidijo go spodična, to je koruza«, mi je odgovon-la. Nato mi je pojasnila, da že leto dni pijem vsako jutro koruzno kavo. Vidite, na k;^ko posrečeno idejo je pri' šla preprosta ženica. Brez izdatkovža kavo in brez posebnih velikih izdatkov za sladkor je bilo v hiši vedno kave_dovolj- — Iznajdljivost, vedno nova iznajdljivost je potrebna v kuhinji. V ob emih belega športa se vam asparagusi v*t JI sus; o ? Letošnja zima nam je poleg raznih bridkosti prinesla pa tudi nekaj lepega v obliki dobrega snega za smučanje. Kdor se smuča, je letos vsak lahko prišel ria svoj račun. Snega je bilo in deloma je še dovolj v nižini in po bregovih, kamor nas bo v severno ležeča smučišča še nekaj časa vabil. Danes je smučarski šport med žen-stvom prav tako razširjen kakor med moškim spolom. Kljub naporom, ki so v zvezi s smučanjem, vztraja prava smučarka korajžno na vsaki turi. Povdarja-mo »prava« kajti imamo tudi neprave smučarke, to so one, ki se smučajo oziroma hodijo okoli s smučmi radi lepe smučarske uniforme, radi raznih avantur in sploh radi svoje domišljije. Ne zavedajo se, da smučanje ni nikaka modna revija, temveč naporen šport, ki zahteva celega človeka, sicer lahko rodi mesto dobrih le slabe posledice: zlomljene ude. pokvarjena pljuča in srce ter slično. Prav radi tega se moramo na smučanje že v jeseni pripraviti. Smotrna telovadba naj okrepi mišice, ter jih usposobi za napor. Krepke mišice so tudi organizmu v oporo. Ako smo se tako pripravljeni začeli smučati, nam smučanje ni v muko temveč v razvedrilo. Telo je prožno — cela stvar gre lepo od rok in nog. Sedaj se pa bližamo počasi koncu lepih smučarskih dni. Kaj bomo sedaj? Ali ie dobro, da tako na mah prestanemo z gibanjem? Nikakor! Smučanje mora zonet nadomestiti telovadba, ki naj nobeden dan ne izostane. Telo moramo prekopo- \ mladi obdržati v prožnosti. S tem ga :-;ujlepše pripravimo na poletne športe: plavanje, tenis, kolesarjenje, veslanje iti slično. Med najpriljubljenejše zelene spone rastline spada menda asparagus, Kjer se gospodinja peča z lončnicami, jih najdemo pač pri vsaki hiši. Asparagus sc odlikuje po svojem bogatem zelenju prijet-^ ne zelene barve, po razmeroma nagli rasti in prijetni obliki. Kamorkoli ga postavimo, deluje prijetno na naše oči. Ob vsaki priliki deluje efektno. ob vsaki slavnosti služi v okras. K najžlahtnejšim cveticam dodajamo vejice asparagusa prepričani, da na ta način najbolje ustrežemo številnim naročnicam in čitate!ji-eam. Čini bodo razmere dopuščale, p;l bomo v še večjem obsegu ustregli željami ki jih dnevno dobivamo od naših naročnic, ko nam Izražajo zahvalna priznanja za naš »Ženski kotiček«. Uredništvo »VECERNIKA«. ŽENA V DŽUNGLI eksotični roman iz INDIJE ločila od Beate s pozdravom oči, da bi Zopet dan — zopet noč... romanje, romanje!... Kakšno moč ima človek... če ima cilj! Kako malo potrebuje človek, če ima cilj!... Potovanje, potovanje!.. Nebo se jc potemnilo. Deževalo jc v ten kih curkih. Dež je bičal razgreta obraza. \ eter jc vel. Zeblo ju je. Bolečina ranjenih nog sc jc plazila navzgor v stegna in izsevala tja do hrbtenice in tilnika. -Zopet vedro nebo. Kratek počitek, Pre prosta južina. Prišla je noč, globoko črna v meglah sopar Megla se je •valila od reke. Roko v roki sta hodili ženi kakor v snu. Odmaknjeni vsaki resničnosti. Nočni dih jc zavel preko Beatinega obraza. V njem duši jc vstal spomin na domovino. Videla je zlato žitno polje, vzvalovano, s soncem obsijano. Kakor za žetev zre! klas .je nosila svoje trpljenje v srcu... • Zdaj mi bo usoda vrnila Agncs ...« Jutro sc je svetlikalo. Odmrlo, boleče sta občutili svoje ude. Toda ran nista čutili več. Obe sta vedeli: če bi zdaj počivali, bi se ne mogli več dvigniti. Nedaleč pred njima se je pokazala vas. Skozi goščavo se je cepila pot in nežen veter jc kodral vrhove, Skoro kakor po navadi je potegnila Mawasa svoj pločevinasti korec in se prosila za mleko. Beatin pogled je sledil dekletu. Spotikalo se je, šepalo, se opotekalo. Charamau. Bhuta! — je mrmrala. Prah je škrtal med Beatmimi zobmi. Počasi se je okrenlla proti gozdu. S sladkobnim vonjem trohnečih tal je vsrkavala vonjave akacij in žlahtnega lesa. Nekje je gorel ogenj. Ogenj! — Taboriščni ogenj? Ali taborijo v tem gozdu mogoče romarji ali cigani? Pazljivo je oprezovala. Strah jc pretresel njeno telo. Nedaleč od roba gozda so stali, pripravljeni za odhod, vozovi. Šotori so bili podrti. Ogenj je ugašal. Pritegnjena z magično silo, se je Beata vedno bolj bližala, ne ozirajoč se na nizko viseče trnjeve veje. ki so trgale njeno obleko in kožo. Pajčevine so Jo plazile po obrazu. Spotaknila sc je, klecnila, se bliskovito vzravnala in si utirala pot naprej. Zdaj je slišala glasove, Ze je, odropotal en voz nerodno proti cesti. I11 zopet glasovi — prepir. »Mavvasa me ne bo našla!« se Beata nenadoma zdrzne. Jezen krik Ženskega glasu je vreščal med debli. Napirej —f naprej!... še nekaj korakov navzdol — tedaj uzre za nekim šotorom, zadnihn, ki je še stal, velikega, temnega moža z bambusovo palico... Brezobzirno je bil neko ženo, ki se je zaletavala proti njemu kakor kaka roparska žival. Neusmiljeni udarci so jo vedno znova odbijali. Toda nihče od tolpe se ni menil za odvratno početje. ’ »Da, pomagati hočem, Mahatma!« jc mrmrala. »Stoj!« Kakor krik se je utrgal iz Beatinega grla ukaz. Drhtela je po vsem telesu od odpora. Oba sta se obrnila —• Beata je gledala hudoben, posmehljiv, grozen moški obraz. Njegove čeljusti je obraščala črna brada. Sredi svojega srda, z odprtimi usti, z dvignjeno roko kakor v obrambi, je buljila Beata v moža. Ta obraz... Bradati jc gledal hudomušno iz kotov oči k njej, ji grozil in vrgel nasproti tok tujih besedi. Kletve, prostaštva. Zgrabil je ženo, ki se je hotela odplaziti, in dvignil znova bambusovo palico. Z enim skokom je brla Beata pri njem ■n zarila svoje prste v njegovo laket. »Ne smeš tepsti!« Kakoi panter se jc okrenil — dvignil palico proti njej. Nepremično je stala Pred njim. Ruta ji jc zdrsela z glave. Njeni lasje so se zalesketali. »Ne smeš tepsti — Charaman Bijeta!« je zazvenelo, rahlo... toda ostro kakor nož. Crni se odmakne — hripavo sopihanje je prihajalo iz njegovih ust: »Me — k^o pa si ti?« NjegoVa žena se je splazila vstran. Zvedavo-sovražno je čakala in poslušala. Beata je krotila svoj gnus, svoj strah, svoje razburjenje. Ta mož — da, to ic Charaman Bhuta! Poteza za potezo temnega obraza. Orna brada. Bradavica na desni strani nosu. Končno ima! Končno stoji pred njim! Končno more vprašati! In vendar ni prišel noben glas iz njenega grla... Brez moči se je pregibat jezik v ustih ... Zakrilila jc z rokami. • • 1 edaj zazveni iz šotora rahel zvenk, sladek, svetel glas .., Sing... sing . • • sing... Pogleda cigana in ženi sta se za hip zdrznili... Brez glasu se zgrudi Beata na kolena. Hotela je kriknili, toda glas ji je odpoveda’... Bil je samo še dih: Agnes! Trda beseda proti šotoru — toda že je bilo prepozno. Skozi odprtino je stopilo vitko dekle. Beata je odprla ustnice - hripav, pretresljiv glas iz raztrgane duše • - dvigne se, sc zgrudi — se plazi po tleh z iztegnjenimi rokami: »Agnes!« Cigan je stisnil pest proti deklici. - • surovo je zazvenela kletvica. Dekle se plaho umakne. Se enkrat krik bolečine: Agnes! , potem se je Beati zmeglilo pred očmi..-videla jc: Dekle ob vhodu v šotor ic nosilo pisane, žive obleke, dolgi, neurejeni, črni lasje so padali navzdol. Rdeče korale so ovijale rjav vrat. na rjavem zapestju so se lesketali zlatniki. (Dalje.) iteršilja in pobude našemu podeželju Pomenek z vinogradnik! o izrednih pojavih v naši njavo z vodo, v kateri si kuhala cel olupljen krompir, zelenje zelene in peteršilja, cel poper in muškatov cvet. Ako nameravaš vkuhati v Ai 'tes^en'me’ j11*10 sanl° odcedi, da bo čista. Ako pa nameravaš servirati nezakuhano juho a” pa dati vanjo kruhove rezine ali kaj slične-fia, potem juho z zelenjavo vred pretlači. S pretlačeno zelenjavo je tako juha zelo okusna, vendar^na oko ne dela toliko utiša goveje juhe, dočini je samo odcejena po okusu kakor Po barvi čisto podobna goveji juhi. Ako kuhaš juho iz svinjske hrbtenice, kupi toliko hrbtenice, da ti bo dovolj tudi za večerij Opoldne serviraj manjši del, ker so na mi-21 še druge stvari. Bolj mesnate dele prihrani za večerjo. ,_Med_ iznajdbe sodobnega časa spada tudi rižota iz svinjskega srca. Seveda, bogve kako mastna zadeva to ne bo, bo treba pač vzeti malo več masti, ako dajete prednost bolj mastnim jedem. Srce razrežite na popolnoma drobne rezine, lahko ga pa zmeljete tudi na mesnem stroju ali pa sesekljate na deski. Se ”°Ij med novodobne jedi pa spadajo palačinke iz enotne moke. Seveda, na kuharsko razstavo jih ne boste mogli- nesti. Od Palačinke namreč zahtevamo, da je tanka in v zvitem stanju vitka ,kot jegulja. S palačinko 'z enotne moke takih eksperimentov ne bosti mogli delati, ker ne bo imela potrebne gibč n°s;i, pač pa bo imela drugo, za današnji čas zelo praktično in zaželeno lastnost, namreč debela bo in zaradi tega nasitna. Dobra bo Pa tudi, le lepa ne bo tako. Na srečo pa imamo na jeziku bradavice, ki odločajo o okusu, ne pa oči, ki bi precenjevale lepoto. Le glede nadeva bo nekoliko težko. Marmelade imamo letos silno malo in jo štedimo le za izredno svečane prilike. Dušena jabolka so sicer prav priljubljen nadev, toda so tako Uraga, da jih komaj zmoremo. No, če nimate ne enega ne drugega, pa vzemite nekoliko sladkorne sipe, potresite z njo vsako palačinko, nato jo pokapajte z limonovim sokom in 10 zvite. Ne savrsiife milnice^ Malokdo ve, da je navadna milnica dobro gnojilo in da je škoda za vsako kapljico, ki jo izlijemo brezkoristno proč. —• Vinska trta brajdi okrog hiše, sadno drevje itd. se naglo in lepo razvija, ako mu od časa do časa prilijemo nekoliko milnice. Posebno koristna pa je milnica z« polivanje komposta, če ga imamo kje v bližini hiše. Ta voda hrani namreč v sebi vedno več ali manj kalija, ki je kakor znano izborno gnojilo. IV. IH) GORNJERADGONSKIII GORICAH SLATINA KADENCI: Ivan Kreft, poštar v p. in posestnik, Muršfak. Tako lej);' rasti trsja nismo pričakovali. Zarodek je pač jako pičel. Najmanj ga kažejo mosla-vec, žlalilnina in laški rizling, nekoliko več pa rulandec, burgundec in muškatni silvanec. Zima je najhuje gospodarila po nižinah. Severne in vzhodne lege so jk> zimski pozebi manj prizadele. Pravijo, da j.: po ljutomerskih goricah še slabše ko pri nas. Rano obrezano Irsje se jc manj solzilo kakor pozno obrezano Irsje. Sicer pa v nasledkih ni razlike. 7.a rez v zeleno tukaj še ne vedo. SLATINA KADENCI : Joško (itaser, upravnik viničarske šole v p. in posestnik. Kapela. Trsno rez v zeleno sem prvič poskušal leta 1021). Snemanje odrezanih rozg. ki jih moraš s kolja zrezati na koščke, je pač nerodno in zamudno. Pri Lem se lahko pokvarijo že. nabrekla očesa in mladike. Zimska pozeba leta 1910. je bila tudi huda, kar so ]X)kazali že kalilni poskusi. Za rez v zeleno se .pa tokrat nisem mogel odločili. Odločil sem sc za rez „na smrt” (na izrod). Trsu sem torej puščal namesto 2 reznika I rožnike in vsakemu rožniku jx> 2 očesi več ko običajno, ali na-meslo 1 S perona 2 š]>erona in vsakemu šperonu po 1 očesa več ko navadno. Pa kako so me viničarji gledali! Vseeivi sem vztrajal na rezi po svojem načrtu. Izkazalo še je, da je ostalo povprečna 50% (polovica), tu pa lam so pa ostali kar celi rožniki „v večnem..spanju". Vse* ga mladja jc bilo na trsju komaj toliko, kakor ob navadni rezi druga leta. Nekaj sem po svojem načinu rezi vendarle rešil. Huda pa bo rez prihodnjo pomlad, ko bo treba loliko suhih reznikov in druge suhljadi ter toliko drugega iui-polnega lesa odrezati ali odžagati, da pride Irsje čimprej zopel v svojo pravo obliko. GORNJA RADGONA: Klolar Houvier (izgovori: Buvie!), vinogradniško veleposestvo. tovarna sckla in vinske kleli. — Zimska pozeba je različna: po kraju, po trsni vrsti in po starosti trsja. V splošnem so starejši nasadi po nižinah bolj jiozebli ko mlajši, pravilno pognojeni nasadi po višinah. Od naših glavnih vrst je najbolj ki pomrlo. Renski rizling in laški rizling sla razmeroma šc dobro zdržala, burgundci pa prav različno. Bouvierova (Buvieova) ranina, ki je imamo mnogo, jo v višjih legah čisto dobro prezimila in kaže tudi zadovoljiv nastavek, v nižjih legah z jako debelimi rozgami od lani pa so kvara ludi pri tej vrsti velike. Mnogo trsja. ki kaže zdaj še čisto krepko rast, se ho v enem ali dveh letih posušilo. 2e zdaj je opazili nekakšno bledič-nost na njem, kar pa ni znana žollica ali kloroza. Nasledki letošnjo zimske pozebe so na sploh — mislim ^ manj hudi kot oni pred 12 leti, v posameznih primerih so pa vendar celo hujši. Preiskali smo mnogo očes od vseh trsnih vrst in iz vseh leg. Spoznali smo, da ne moremo najti ‘pravila, kako naj režemo. Za rez v zeleno se nismo mogli odločili zavoljo posebnih delavskih razmer pri nas. Zalo sem odredil na sploh jako dolgo rez, no da bi si' loliko oziral na ustrezno obliko trsja Na la način s ni ohranil marsikatero zdravo in rodne oko, truguni vr pomagalo poznej ze d odrezali. No, nered " ihko ki bi ga bili sicer z Vselej pa ludi to ni v trsni obliki bomo odpravili. C) loj priložnosti pa moreni poročali o dobrih izkustvih z rozjo v zeleno iz leja 1929.. ko je moj blagopokojni oče Irsje one gorice, ki .jo je on čisto sum oskrboval, obrezal v zeleno: dosegel je popoln uspeli pri vseh vrslali v tej gorici, pri renskem rizlingu trgatev. pa j<\ dosegel naravnost bbgalo Prihodnjič Dotlej Irsini ložiš. priobčimo rezalev lab sklepno besedo, ko brez skrbi od« Andrej /inave. Zdravilne zeli in korenike TA MESEC NABIRAMO ZDRAVILNI KOLMEŽ Ker se je v novejšem času znanstvena medicina zopet povrnila k naravnim sredstvom za zdravljenje —- z zdravilnimi zelmi, bomo tu di v tem pogledu pomagali svojim čitateljem in prinašali poučne članke o nabiranju, sušenju in uporabljanju zdravilnih zelišč. Obenem pa bo s tem pomagaiio šibkejšemu sloju, da si z nabiranjem pridobi vsaj par stotakov. Ker par ni vsak čas primeren za nabiranje te ali one rastline, bodo ti članki urejeni po času nabiranja. V tem mesecu nabiroma znano rastlino kolmež (acorus calamus), ki raste ob rekah, potokih in stoječih rekah. Rabi se le korenika. Korenika se olupi, posuši na zmerno topli peči in razreže na 4—5 prstov dolge kose. Usuši se precej, saj dobimo iz 8 kg sveže korenine le 2 kg suhe. V domačem zdravilstvu se rabi kolmež zelo mnogo. Mnogi zdravniki ga priporočajo kot odlično sredstvo pri težkem prebavljanju, za-sliženosti črev, trešljiki in bledičnosti. V ta namen pijemo čaj 10—15 gr. korenine (zmlete v prali) na I liter vode. Isti čaj vzbuja tek, krepi želoder, jzloča slabe sokove in žene na vodo, zato ga pijejo tudi vodenični ljudje. Namesto čaja lahko vzamemo tudi za nožev vrh suhe zmlete korenike. Tudi zunanje uporabljamo kolmežovo obaro za rakaste tvore (z njim pa ne zdravimo raka!), pri rahitisu pa se kopljemo v njej obaro, nakar posujemo rano z v prah zdrobljeno korenino. Že prve tedne potem, ko Smo v našem listu uvedli »Nasvete in pobude našemu podeželju«, smo dobili s podeželja od pre-prostih podeželskih ljudi kot tudi cd strokovnjakov številna priznalna in zahvalna pisma. V kratkem času je postal stik med podeželjem in njegovimi nasveti v našem listu tako živahen, da je postalo nujno, da čimprej razširimo »Nasvete in pobude podeželju«. Z današnjo številko smo to storili ter tako ustregli številnim željam in predlogom. Poslej se bo podeželje moglo v še večji meri nasloniti na naš list ter iz njega mimo vsega ostalega, kar mu nudi »Večernik«, črpati v še večji meri koristne nasvete za praktično življenje. Uredništvo »VEČERNIKA«. Vzor Šef: Eno je jasno in zanesljivo. Klopčič, čim "mene ni, ste vi najbolj len človek v uradu! I pozebel moslavee, ki ga je precej splob Tudi stare gnojne rane umivamo s kolmežovo VVVNA/V A/nAAAAA/SAAAAAVVAAi*A^vV VVVVwVVVV\AA»\'\AA»\/V>A/VNA’VV*Vv\AA>VVVvVVVVV \^v^AA»^VV*vV^Vaska, odpusti, krivico sem ti storil«. V očeh mu je zablestela luč in na ustih mu je vzcvetel smehljaj. Pa ni bil to oni tužni smehljaj, ki sem ga videl na njegovih ustih, ko sem mu storil krivico. Potem sva molčala. Ko sem ga prijel za roko, sem čutil, da mi je že odpustil. Tisto uro sem stopil tudi k učitelju. Ko me je videl vsega negotovega in trepetajočega, me je prijel za roko in me vprašal, kaj bom povedal. Gospod ... jaz sem vrgel gobo. Vaška je nedolžen .. .c Ko sem mu pogledal v obraz, se jc smehljal in poklical je Vaško. Pobožal 8a je po laseh in videl sem, da je. učiteljeva roka trepetala. Njegov glas je bil zopet kakor nekdaj. „ -Ti fant, ti mali. Meni samemu se je čudno zdelo, kako si mogel, Vaška, biti teko razposajen. In sedaj. Vaška, daj, pomagaj mi nesti sliko v kabinet, morda boni našel tani kako lepo knjigo za te«. Sošolci so zijali, ko je bil Vaška/ t»iko ni ho zopet učiteljev prijatelj. V razred se je vrnil /. lepo knjigo. Njegova lica 80 lahno rdela V očeh mu je žarela sreča. Ko smo stopili v zimsko sonce, sem gr> poiskal z očmi. Ne daleč pred menoj sem zagledal njegovo kučmo. Ko sem ga dohitel, sem mu položil roko na ramo. »Vaška, ali grem lahko s teboj?« In potem sva šla čez belo’ polje. Tedaj ni bilo na nebu sivih oblakov; sonce je sijalo in tisoč drobnih lučk je odsevalo od bele odeje. Za roke šva se držala in stopala skozi belo tišino. Tiho sva se pogovarjala. In njegov glas je bil nežen, kot je bila nežna njegova dlan, ki sem jo držal v svoji roki. \; srcu pa mi je bilo svetlo, kot je bil svetel tisti zimski dan. Križanka 1 2 d 4 5 6 7 i J* m m m mm i i 1 r m IB □ p m iu u □ m Vodoravno: 1. zadnja slovenska vas ob morju, 2. mesto v Dalmaciji, 3. žuželka, izraz iz športa, 4. kratica za tega leta. .egipčanski bog, 5. vodna žival, afriška zver, 6. moško krstno ime (okrajšano), 7. sad (ali drevo). Navpično: I. mlajši slovenski pisatelj, 2: strast ali hrepenenje, 3. števnik, kos lesa, 4. osebni zaimek, tudi osebni zaimek, 5. pritok Donave, do koder je nekoč segal naš narod, šport, 6. merilo časa (v množini), 7. dogovor o neki trdif-vi. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: l. Bardija, 2. era, nag, 3. na, ko, 4, Abo, 5. as, ad, 6. tri, 7. ilo, nit. Navpično: I. Bengazi, 2. ara, 3, Ra, to, 4. zbor, 5. in, in, 6. jak, 7. Agordat. i __________ Rešitev zadnje uganke: jajce — • UGANKA Dasi nikdar ne zvoni, vendar čas oznanja, kadar v vetru nežno se ziblje in priklanja. » Večemik« sta mladino Leto 3 Maribor, 15. februarja 1941 Stev. 7 iiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiii POMLADANSKA ' ALDO DEBELJAK Minila je zima, prišla je pomlad, nam cvetja prinesla, zelenih je trat. Vijola dehteča se soncu smehlja, in zvončki cingljajo in potok Šumija. Prepevajo ptiče, slavijo Boga, P0 tratah se deca vesela igra. stfsia SRAMOTNI PEČAT Dolgo je že od tega, kar sem hodila še v prvi razred ljudske šole. Imeli smo mlado učiteljico začetnico. Bila je z nami zelo dobra, le kadar smo postali preveč glasni, ali če je kateri paglavec nagajal svojemu sosedu, se je trudila, da bi pokazala jezen obraz. Ce bi se smejala, bi si mislili, da se šali. Včasih je morala vzeti v roke tudi šibo, kako bi pa drugače krotila toliko vaških drobljanccv. Nekega dopoldneva smo imeli risanje. Ne spominjam se več, kaj smo risali, samo to vem, da nam je gospodična učiteljica risala na veliko talilo, mi smo pa risali na svoje ročne tablice. Večkrat sem se trudila, da bi se naučila žvižgati, pa (p se mi nikakor ni posrečilo. Tudi takrat sem se spomnila na to. Napravila sem šobo in vlačila zrak skozi usta notri in ven. Vsi so bili zaverovani v risanje, ko naenkrat pretrga tišino tanek in piskajoč ijlas. Takrat se mi je prvič posrečilo zažvižgati. Bila sem skoraj ponosna na svoj prvi uspeh. Tisti trenutek pa se je že obrnila učiteljica po razredu in s strogim obrazom vprašala, kdo je zažvižgal. Nihče se ni oglasil, vsi so gledali na deško stran, v tisto klor*. LOJZKA VERZELOVA ki je bila vzporedna klopi, v >• aeri sem sedela jaz. Meni je pognalo vso kri v glavo, vendar sem se tudi jaz ozrla v tisto stran, kamor so gledali drugi. Se enkrat jc rekla učiteljica, naj lepo vstane in prizna tisti, ki jc zažvižgal. Nihče se ni ganil. Sedela sem, kakor na trn jih. Že sem hotela vstati, pa me je neka skrivna moč priklenila na klop, tako da se nisem mogla ganiti. Takrat je rekla učiteljica, da bo dobil tisti, ki je zažvižgal, pa noče priznati, sramotni pečat na čelo. Takoj sem začutila, kakor da bi mi ga nevidna roka res že vtisnila. Začelo me je žgati, kakor da bi mi kdo kuril v glavi. Ko sem se dotaknila z roko čela, me je kar speklo, in bila sem prepričana, da imam na njem res sramotni pečat. Povesila sem glavo globoko nad klop in nisem je upala več dvigniti, kajti bala sem se, da bi, kakor hitro bi jo dvignila, pokazali vsi z roko na mene, saj bi videli na mojem čelu sramotni pečat. V klopi, v katero so gledali, je sedi 1 mali Gustl Učieljica je bila prepričana, da je zažvižgal on, pa se ne upa priznati, ker ga je sram. Prigovarjala mu je, Slovenska zemlja je izčrpana DAJTE JI HRANE, DA BO RODILA BOGATEJŠI SAD! Skopa je naša slovenska zemlja in kmet, ki zdrži na njej, nima lahkega dela. To spoznanje je prodrlo že do najvišjih mest in polagoma se uvaja načrtno kmetijsko gospodarstvo. Res je: v Sloveniji ne poznamo neobdelanih njiv. Res je pa tudi, da jih obdelujemo vestno, toda gnojimo jih premalo. Pri tako intenzivnem poljedelstvu, ki se deset in desetletja izvršuje v Sloveniji, sam hlevski gnoj ne more zadostovati. In tudi ne zadostuje! To jasno dokazuje statistika naših pridelkov. Da samo gnojenje s hlevskim gnojem ne zadostuje, so vedeli vodilni možje naše kmetijske politike že pred svetovno vojno. Takrat se je že uporabljal umetni gnoj v večjem obsegu, kot se je uporabljal v prejšnjih letih gospodarske krize, ko je leta 1935 vsa Slovenija porabila samo 150 vagtfnov umetnih gnojil. Danes jih porabi okrog 600 vagonov. To komaj zadostuje za gnojenje one njivske površine, ki jo zasejemo s pšenico. Niti za to ni dovolj, kajti ICO kg gnojila za ha žitnega polja ni vprav izdatno gnojenje, ki bi osiguralo bogato žetev dobre kakovosti. Vse druge kulture pa ostanejo brez enega izmed najučinkovitejših pripomočkov za dvig pridelkov. Tako izrabljamo slovensko grudo že deset in stoletja. Tožimo, da je skopa, da daje onemu, ki jo z vso skrbjo in ljubeznijo obdeluje, le skromno zahvalo in slab pridelek. Vse to je res, toda krivica ni na slovenski grudi, temveč kje drugje. Za gnoj nima kmetovalec nikoli denarja; za vse drugo ga že nekje iztakne, edino za gnojilo ga nima. Če bi se porabil v Sloveniji za gnojilo samo oni denar, ki se zapije ob priliki raznih »likofov«, bi se že izkazala slovenska zemlja hvaležna z obilnim sadom. Da slovenska zemlja ni skopa, temveč naša dobra mati, ki nam daje vse, kar more, lahko ugotovi vsak, kdor se poglobi v vprašanje rastlinske prehrane in analize zemlje. Ce smo našo zemljo izmolzli in je nismo zadosti krmili, ne more gelati s polno močjo, temveč samo s svojimi skromnimi močmi, kolikor jih daje skromna hrana v obliki slabega hlevskega gnoja in malenkost umetnega. 440 analiz zemlje iz vseh krajev Slovenije kaže neizpodbitno resnico, da je naša zemlja izsesana. Po znanstvenih ugotovitvah je zenica z 0.0—0.1 »/o dušika, I—2 mgr fosforne kisline, 1—10 mar kalija siromašna in ne more obilno roditi. Po izvršenih analizah se je pokazalo, da je več kot polovico naše obdelane površini v siromašnem stanju! K temu se pridruži še veliko pomanjkanje apna, kar še bolj znižuje pridelke in njih kakovost. Bogata in rodovitna zemlja je ona, ki je alkalna, vsebuje dovolj apna in več kot 0.2% dušika, več kot 6 mgr fosforne kisline in več kot 2.5 mgr kalija. Takšne zemlje v Sloveniji sploh nimamo, če ima zemlja dovolj dušika (dobro gnojena s hlev. gnojem), nima dovolj fosforne kisline ali kalija, oz. obratno, če ima dovolj kalija, ji primanjkuje dušika (težke ilovnate zemlje) itd. Skop je oni, ki ima, pa ne da! Naša slovenska zemlja pa da vse, kar premore ! K temu jo prisili pridna in vestna roka našega kmetovalca in ugodne podnebne razmere. Dajte, postrežite naši zemlji tako kot n. pr. strežejo svoji drugi narodi, pa boste doživeli veselo presenečenje! Razume se, da mora biti postrežba strokovno pravilno urejena. Če želimo dvigniti naše povprečje žetve in sploh vseh poljskih pridelkov, moramo pričeti obsežno melioracijsko akcijo. V tei akciji bo uporaba umetnih gnoji! morala zavzeti vidno mesto. Današnja uporaba umetnih gnojil se bo morala podvojiti in potrojiti. Poleg večje uporabe umetnih gnojil pri vseh kulturah, ne samo pri žitu, torej tudi pri večletnih kulturah, kot so sadonosniki, vinogradi, travniki, ki jih zelo slabo gnojimo, se mora naša poljedelska tehnika poboljšati tudi glede kakovostnega semena, desinfekcije semena pred setvijo in boljše tehnike setve. Inž. J. Teržan. Ravnanje z mlekom po molži Skrb vsakogar, ki molze bodi, da ravna po končani molzi z mlekom tako, da ostane isto do uporabe ali predelave kolikor mogoče neizpremenjeno. Zato je neobhodno potrebno, da se spravi mleko kakor hitro mogoče iz hleva, zlasti pozimi, ko je hlevski zrak napojen z raznimi neprijetnimi duhovi, ki se kaj radi oprimejo mleka. Ko se mleko prenese v čisti prostor, se precedi in ohladi takoj vsaj do 2CK> C, t. j. ako se mleko takoj ne uporabi ali ne podela. Čimbolj mleko po molžji ohladimo, tembolj smo poskrbeli za njegovo stanovitnost. Pred odpravo ali pošiljanjem je skrbeti tudi za to, da se mleko ne skisa; v živalskotoplem stanju se sme mleko pošiljati le na bolj kratke daljave in še to le v odprti ali na lahko pokriti posodi, da se na ta način v manj toplem zraku ohladi in voda izpuhti. Za vsako daljšo pošiljatev je potrebno, da se vsaj do 20» C ohlajeno mleko spravi v dobro zamašene, če le mogoče kovinaste posode. Da se pri vožnji mleka prepreči premočno tresenje, kar bi lahko povzročilo tvorjenje maslenčnjih grudic, se prevaža mleko na posebnih prožnih vozičkih — takih, kakršne je uvedel za mlekarice ljubljanske okolice svoječasno šent-vidski župnik, gospodarštvenk in pesnik Blaž Potočnik. —s— Za pravilno krmljenje svinj so umni svinjerejci na podlagi svojih izkušenj postavili ta-le načela: 1. z intenzivnim ali močnim krmljenjem se mora pričeti takoj v prvih tednih. Z mlekom, zlasti s sladkim, se rast in uspevanje svinj zelo dvigne in pospeši. 2. Koruzna moka, otrobi itd. pokladani v večji množini, dado oljnato slanino in meliko meso. 3. Ječmen se kot močno krmilo zelo pri- poroča. 4. V zadnjih tednih pred klanjem je izmed vseh žitnih plodov v prvi vrsti rž priporočljiva piča, ker se tvori po nji najboljše meso in najčvrstejša slanina. 5. Časovnih dob za krmljenje, oz. pokla-danje se je natanko držati, a nikoli preveč naenkrat, ampak rajši manj, pa večkrat po-kladati. Skrajna snaga korita, škafa itd. je samoposebi umljiva zahteva. Kako zatreš ščurke in ruse Stopi ponoči naglo v kuhinjo s svetilko, druga oseba pa naj hitro popari okoli lazeče ščurke s kropom. Ali pa: pusti v kuhinjo ježa; ta jih mnogo podavi. Nastavi jim limanice, da sc polove, n. pr. ovij lonec s cunjo ali prisloni nanj trske kot mostič, po katerem splezajo živalce vanj. Za vado vlij v lonec nekoliko piva, mleka, korenja, mesa itd. Lonec bodi seveda znotraj pocinjen, t. j. gladek, da ne morejo ščurki ven splezati. Razen tega nasuj zraven luknjic okoli štedilnika mešanico enakih delov boraksa in stolčenega sladkorja. — Sploh pa zabraniš ščurkom in rusom doseljevanje v kuhinje in shrambe, če zaliješ okoli štedilnika, na zidu in na tleh vse luknje s cementom, če držiš vse snažno in če ne pustiš okoli ležati neumite posode, ostankov jedil, kosti itd. S takim ravnanjem odvzameš ščurkom priložnost za skrivanje, razmnoževanje in preživljanje. Breskve in marelice Breskve in marelice rastejo povsod, kjer uspeva vinska trta. Lahka, globoka, topla, dobro obdelana m ntocna zemlja je za nj*-najboljša. Saditi pa je breskve in marelu izHljučno le spomladi. V jeseni posajei drevesa, pa četudi stoje na zavarovanih m ^ stih ob zidovih, rada pozebejo, ker niso se ukoreninjena. Ta vrsta drevja je torej v tei pogledu zelo občutljiva. Najboljša podlaga z< cepljenje breskev in marelic je po nasm krajih sliva, oz. češplja, a ne iz korenin prirastia, ampak vzgojena iz koščic. Najnavadnejsc zgodnje vrste breskev so med drugimi »Kraljica vrtov«, Amsden« in »Aleksander«. Akacija , Akacija je zelo razširjeno drevo, ki raste in uspeva tudi na najslabši zemlji, le mokroto slavo prenese. Kjer se je enkrat vgnezdila, je ni več lahko zatreti, ker se s svojimi koreninami in izrastki razširja daleč na okrog-Vinogradnikom dela v bližini goric mnog0 preglavic. Sicer pa je hvaležno drevo, ker hitro raste in nam že v najkrajšem času koristi. Akacija se pomnoži najhitreje s kore-ničnimi poganjki, nevkoreničeni potaknjenci pa niso tako gotovi, da bi se vkoreninili. Kdor ima namen, akacijo pomnoževati v večjih množinah, se poslužuje semenja, ki ga vseje v posebne grede; ondi pa potrebujejo najmanj dve leti, preden sc morejo presaditi na stalno mesto. Kako popraviš žarko mast Včasih se dogodi, da 'nam postane svinjska mast žaltava in žarka; pri tem izgubi tudi svojo prvotno belo barvo ter jo izpremeni v rumeno. Tako mast je moči popraviti na ta način, da jo preevremo v primerni posodi in ji dodamo nekaj zrezane čebule in nekaj koščkov čistega lesnega oglja. Večji uspeh doseže pri tem, ako se cvre mast v manjšin kakor pa v velikih posodah, oz. količinah-Oglje je po končani proceduri kajpada odstraniti. KRI IN DRUGI ODPADKI ZAKLANIH ŽIVAH so dobra primes kompostu. Navadno mečemo te stvari na gnoj, kar pa je napačno. Tu dolgo ne segnijejo, a vrh tega jih kure, posebno pa psi, spravljajo na dan. V kompostu, kjer se seveda morajo z zemljo zagrniti, so popolnoma na miru, se hitro razkrojijo in so največjega pomena, ker dajejo kompostu one snovi, ki najbolj manjkajo. Mesarji naj hi imeli poleg mesnice enega ali dva široka komposta, da sprejmeta vase vse odpadke zaklanih živali. Boljšega gnojila si ne moremo /VVVWvVWV^AVVWVW*WV^^/VVW^AIi se mi ne boš izognila, ti mala stvarca?. A prebrisana mravlja mu odvrne: »čudno, da si že tako velik in še tako neolikan. Mar ne veš, da imajo dame prednost? Saj to spada k oliki!« Ko slon to sliši, se osramočen umakne s poti. Kaj ti pomaga orjaška postava, ako pa prazna tvoja je glava? Brez doma SONJA KOČEVAR Gorje mu, kdor nima, doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod. Mirna, majhna vasica, z. belimi hišami se plaho stiska okoli cerkve in mirno spi. V daljavi bobni in se v noči bliska. Vedno bliže prihaja hrup. Rožljanje, topotanje, kakor da se je splašila čreda bivolov v stepi. Psi lajajo. Vaščani sc dramijo. Vojaki beže skozi vas. Z grozo se vaščani pripravljajo. Komaj, da oblečejo najpotrebnejše, nato bežijo za vojaki. Zapuščajo dom. Ali ga bodo še kdaj videli? Omamljeni od nemirnega spanja se ozi- rajo nazaj. Kje bo odzdaj njihov dom? Kdaj bodo spali na varnem? Zjutraj se utrujeni ustavijo, vsi upehani in s solznimi očmi. Z zvezdami posuto nebo bo njihov krov, zelena trata njihovo ležišče. V daljavi bobni. Tenek steber dima se vije iz smeri, kjer so pustili svoj dom. Zajček in lovec IVAN DREMELJ Ko zajec v loko prileti, se lovec zvito zasmeji; brž puško stisne med roke in zajčku prestreli srce. O, zajček se pač vsak boji, t da lovec ga ne ustreli. Zato se vsi zmenili so, da lovcev se izognejo. Potem pa so na vse strani po dolili, gorah se razšli, in zvesto sklepa se drže, pred lovci vedno vsi beže. Sneženi mož RADO Ves dan že Tonček dela sneženega moža, ni njemu prej do jela, dokler ga ne skonča. Velika in debela njegova glava je, in njega usta bela široko se reže. Klobuk mu še natakne, napravi mu oči, in pipo v usta vtakne, pa zdi sc, da kadi. Na straži mora stati tu zunaj mož visok, tu videl bo drčati po snegu kup otrok. »VEČERNIH ZA MLADINO« JE VAS ČASOPIS! VAŠKA MAT. Učiteljev glas jc bil trd in osoren. Vaška je sklonil glavo, učitelj pa jc nadaljeval: »Za tvojo predrznost, ki si ji dal duška že prvi dan, boš ostal peto uro v šoli. Urica samote, mislim, ti bo za nekaj časa ohladila predrzno razposajenost!« Besede so padale kakor kladivo. Ko smo odšli po četrti uri domov, je ostal Vaška zaprt. Hotel sem stopiti k učitelju, da bi mu povedal resnico, pa sem se zbal njegovega jeznega obraza. Pri vratih sem sc ozrl v razred. V klopi jc sedel Vaška, sam, in njegov pogled je bil razočaran. Moral bi stopiti k njemu, ga prijeti za roko in ga prositi odpuščanja. Pa nisem storil ne tega ne onega, le glavo sem sklonil in zbezal proti domu. Ko sem hodil po cesti, sc mi jc zdelo, da jc mrak okoli nične. Na nebu ni bilo več sonca. Meglene koprene so sc zgostile v sive oblake, ki so trudno in nepremično ždeli nad pokrajino. Le tu pa tam se jc pretrgala sivina; za. trenutek je poživil tišino snop sončnih žarkov. Samo za trenutek, potem se je zavesa na nebu zopet strnila in svetloba se jc neznano-kani razblinila. Na drevju ni bilo več iv-ja. Veje so se žalostno zastrmele proti nebu. / Ko sem šel po ozki gazi proti domti. sem mislil na Vaško in na krivico, ki sem mu jo storil, čutil sem, da sem storil krivico bitju, ki mi jc postalo drago v trenutku, ko sem ga zagledal. Že prvi pogled iz njegovih oči mi je prižgal v srcu iskro, že prvi hip, ko sem ga zagledal, mi je srce zahrepenelo, da bi mi bil Vaška prijatelj. Jaz pa sem ga le žalil i'1 iz mojih ust so prihajale le surove besc-dc._ Sedaj razumem besede, ki sem j*11 večkrat slišal, da človek človeku, ki niti je najdražji, najraje stori krivico. In ta krivica, ki jo človek stori najdražjeinn bitju, je tudi udarec njemu samemu, a iz teh udarcev raste še močnejša ljubezen. Zavedel sem se, da moram popraviti Metropola na iaagcebjangu umira... »Mednarodni Šanghaj živi le še od japonske milosti" V mednarodni koncesiji teče življenje dalje, ko da se ni kdo vq Šanghaj, razkošna trgovska metropoli, v Vzhodni Aziji je dandanes le še senca onega, kar je nekoč bila. »Mednarodni Šanghaj živi prav za prav le še od i General Čangkajšek .laponske milosti«, piše tuje časopisj'. Ce danes potujete po Jangcekjangu do Šanghaja, morate skozi goste vrste japonskih vojnih ladij. Drug za drugim ležijo molčeče in mrke križarke, torpedni čolni, remorkerji in pomožne ladje vseh vrst. Tujci, t. j. Evropci in Američani nemo opazujejo, kako se je čas iznenada zasukal. Nihče si ne upa izgovoriti besede, nihče ne šari s svojo fotografsko kamero, kajti fotografiranje japonskih vojnih objektov je prepovedano pod smrtno kaznijo. Z Japonci sc zdaj ni šaliti: za vsako stvar smrtna kazen. Kdor se ne ravna po drakonskih predpisih, gorje mu! Redke oklepnice in križarke evropskih držav in Amerike, ki so še zasidrane v šanghajskem pristanišču, se zdijo trenutno ko za parado. Take kot so sedaj, pač ne morejo imponirati rumeni rasi, dasi jih Japonci respektirajo ter na daleč izogibajo. V evropskem delu mesta se še vedno dvigujejo ponosni evropski nebotičniki, razkošni hoteli in bančne palače. Žal, zdi se, da v teli palačah polagoma izumira prej tako bujno življenje. Zaledje, iz katerega je nekoč kakor slap lilo bogastvo v Šanghaj, je sedaj v japonskih rokah. Oni so gospodarji reke Jangcekjanga. nadzorujejo jo do absurdnosti, brez njihove volje in dovoljenja ne more najmanjši čoln v Šanghaj. V mednarodno koncesijo je mogoče le skozi japonske straže. Dežela brez starih devic nico obvezati, da bo po prestani kazni vzel za ženo eno izmed deklet, ki jih je vzel poglavar države v varstvo, če je kazen lažjega značaja ima kaznjenec pravico svobodno izbirati med dekleti, če pa je njegov delikt težjega značaja, potem mu enostavno izmed kraljevih varovank določijo nevesto. Dnevno popije 50 litrov vode V Lisabom na Portugalskem je Itali- Davie Micheiin: Culcala te bom — (ZGODBA IZ LANSKOLETNE F RANCOSKO-NEMSKE VOJNE) Mala planinska hišica, izgubljena sredi smrek, je s svojimi drobnimi okenci mežikala v noč. Na ognjišču je prasketal ogenj. Po edinem prostoru se je razlezla prijetna toplina. Po stenah, kotih in gredeh so plesale drhteče sence. Gvvendolina je zamišljrena sedela ob ognju Zdaj zdaj se je ozrla po prostoru ter opazovala trepetajoče sence, ki so se lovile po gredeh in kotih. Pa se je spet zagledala v ognjene zublje ter v njih videla brezupni ogenj in zublje, ki so jo spremljali v reki beguncev, ki so zapustili svoje domove in bežali po za-phanih cestah liki procesije prokletih in zavrženih ljudi, v ognju letal, bomb, topov in bo/jega strahu. Slednjič je našla pribežališče v tej planinski hišici, ki so jo lasniki kdo ve zakaj osta-vili. Zdaj ni več študirala. Kje so že oni dnevi, ko je kot slušateljica na vseučilišču sedela v auditoriju. Tako daleč je vse to. Srečni dnevi, ki so izgoreli sami vase kot plamen na ognjišču ... Cuj, brnenje avtomobila in korake pred hišo. Skočila je in se naslonila na podboje. V ostrem snopu svetlobe je zagledala čokatega častnika, ki ‘je stopal proti hišici. Vljudno se jt predstavil: sanitetni kapetan s svojim konvojem ranjencev, iz bitke prihaja, med ranjenci ima težak slučaj. Poročnik njegovega oddelka Francois Melleville je pretrpel živčni zlom, ko je njegova četa prišla v ogenj tankovskega in letalskega napada. Prosi, da bi ga smel pustiti pri njej, dokler se ne vrne proti bojni liniji. Bivanje v planinskem zraku in miru bi mu utegnilo še najbolje pomagati. Luči so se oddaljile, brnenje avtomobila se je izgubilo. Iz mraka se je izvila visoka senca. — To je najmanj neki nadvojvoda, — je pomislila Gvvendolina. Tako lep je bil. tako žalostno lep. Predstavil se je in dodal: Najbolj nemogoč, najbolj dolgočasen 111 nejevoljen gost, ki si ga morete misliti. Toda nadejam se, da vas ne bom motil niti toliko kot tale vaš naslonjač. —- Živeli boste kot vas bo volja, — je enostavno odgovorila. — 2e tri dni mi živci drhtijo v peklenski mrzlici, — je pristavil on, ne da bi jo pogledal. — Ob moji strani je padel moj najboljši prijatelj ter izdihnil kot zver Ta vizija me zasledili'.' in uničuje Gvvendolina 11111 je skušala pomagati. Ponudila 11111 je jela, svetovala 11111 je, naj leže. O11 pa ie vsako stvar mrko zavračal, rekoč: - Ko zares obojim no smrt, bom storil kot volk, ki S" zavleče globoko v gozd, da sSun pogine ter ni nikomur v nadlego. To ie deial tako arogantno, da sc jc Gvven dolu '1 '"ulila niTavičeno užaljena. . Prav, - ie deinla. ■ Tu imate svojo soho. pif.telj« in vse, kar vam je še treba. |n ,• r;-V,, g,',--: Ce nu- boste potrebovali, me : :i :|rHčite ('■lavo je držal med dlanmi; iznenada je sko ti: l:v'šku in zavpil: Dovolj' Dovolj 1 Mar nimam pravice hiti sam s svojimi vizijami?! Zdi re mi, da bo najbolje. če se zaklenem si i ■ Gvvendolina. Por 'i ni Ml*» nv->' še za minuto ni mogla zatisniti oce:;a. žal ji je bilo tega mladega V zadnjem času čestokrat berete o azijski državi Siam. Poleg številnih eksotičnih posebnosti je ta država znana tudi po tem, da ondi sploh nimajo starih devic. Dekleta, četudi bi jih narava ne obdarila s posebno- lepoto, lahko brez skrbi pričakujejo, da bodo zanesljivo dobile ženina. Cim so dekleta, ki jim ni usp-elo dobiti ženina, dosegla določeno starost, jih vpišeio v poseben imenik kot »kraljeve hčerke«. V tem trenutku prevzame zanje vso odgovornost poglavar države, ki jim jamči, da bodo dobile moža. Stvar se zgodi na kai preprost način. Vsak kaznjenec se mora ob vstopu v kaznil- j jan Silvio Motti obolel za kaj čudno bo- ■II1—««1—m ................... mm 11 i leznijo. Mož je vsak dan tako neodoljivo ■žejen, da mora popiti dnevno najmanj 30 litrov vode. Pred tedni je jedel klobase, koj nato pa je postal strašno žejen, da je na licu mesta izpil več ko 5 litrov vode. Žeja se je iz dneva v dan stopnjevala, tako da mora sedaj možak dnevno izpiti že okoli 30 litrov vode. da si vsaj za silo pogasi žejo. Motti je ves obupan letal od zdravnika do zdravnika, toda nobeden mu nd vedel povedati učinkovitega zdravila. Zdravniki so mnenja, da je ta čudovita bolezen posledica organskih motenj. moža. Stopila je doli. Rahlo-je odrinila vrata. V naslonjaču je spal nepokrit, tik ob ognju. Tiho je stopila k njemu, da bi ga vsaj pogrnila. On pa je ta hip odprl oči: — Zares, prav zares da sem bolan. In glava mu je padla na prsa. Gvvendolina se je prestrašila. S čašo sveže vode mu je vrnila zavest. Tako se je parkrat onesvestil. I11 vselej, ko se ie zbudil, je rekel: - Zdi se mi, da sem se prav kar onesve-1 stil... Slednjič je zajokal, Gvvendolina je gledala,1 kako mu drhtijo široka in močna raitiena, upognjena nad kolena in roke. Kako rada bi j stopila tik njega, pobožala bi ga, toda bali i se je, da bi jo osorno zavrnil, da bi ne zavpil ! nad njo. Pa mu je samo rekla: — Le jočite. Jaz pa vam bom, če želite, igrala Mozarta. Ni se premaknil. Stopila je k pianinu, in že so po tesnem prostoru zaplavali zvoki čudovitih menuetov. Okoli bolnega častnika je drhtel vedri in globoki svet Mozartovih zvokov. Gvvendolina pa je igrala z ganotjem kot še nikoli. Ko je končala, .je stal častnik za njo, prijel jo je za roko. ter ji poljubil prste, ki so malo prej drhteli čez tipke. Pa jc spet sedel v naslonjač, toda zdaj ni več sklonil glave v dlani, ampak je živo opazoval vsak gib dekleta. čez štiri dni sc je kapetanov konvoj vračal po isti poti. Ko so se kamioni ustavili m planinski cesti pred hišico, je kapetan slišal zvoke pianina in prijeten .ženski glas, pojoč stare francoske pesmi. Na soncu pred ' J zaradi neugodnih snežnih prilik za _ neugodnih — ............... . . ,, določen čas preloženo tekmovanje, ki se moralo vršili jutri v okolici • . na Pohorju. Prvenstvo bo ol) prvi pr* ■ ko ga bo mogoče izvesti. BOKSARJI ISSIv MARIBORA NA J LSI -MCAII ISSK Maribor bo gostoval jutri s svoju 1 boksarskim odsekom na Jesenicah P' SIv Bratstvu v rcvanžnem srečanju. * slopili bodo Hubert Meglič, Ivan aoj ■, Ivan Čerin, Cvetko Pečenko. Alcksano«. Švajger, Mihael Štrukelj in Josip Ipa^e • / - ■■ — . IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA SK SLOVANA V GUSTANJU Mežiški športniki pozimi ne počivamo, ampak sc temeljito in resno pripravljam na borbe, ki nas čakajo v vigredi. ; ta namen vsi aktivni člani pridno nL' niramo v luk. Sokolskem domu. Muiuio nedeljo je bil obvezen sestanek vseh no-gomelašov. Na tem sestanku smo sestavu A in B moštvo ter izvolili kapitana tema moštvoma. Tudi mladini smo določili tre* nerja, ki b opričel takoj z vežbanjeni. Na iniciativo športnikov iz Slovenjega Gradca, ki so tudi bili navzoči na sestanku, smo ustanovili kolesarsko sekcijo. Nocoj, 1°-t. m., ob 20. uri pa bomo priredili v Sokolski dvorani predpustno športno rajanj® na katero vabimo vse prijatelje belega 1,1' zelenega športa. i članski sestanek SSK »Bratstvo« na P‘j' brežju bo v nedeljo 16. t. m. ob 9. uri dopoldne v Sokolskem domu na Pobrežju. Vabljeni so vsi člani, da se tega sestanka udeleže. ^ Radio Nedelja, 11». felir. Ljubljana: 10. reproduciran orkestra!; ni koncert; 10.30 veseli godci in Trboveljski pevski jazz; 12. IIaydnova simfonija (pl- j 13.02 nedeljski koncert BO; 17.30 domač glasbeni spored (radijski komorni zI»oi' n* Bo); 19.30 ura slovenske pesmi in besede; 20.30 zabavna gl.; 21. Bo; 22.15 prenos- M ..Nebotičnika'. — Beograd: 13.50 vojaška godba ;18.15 plesna gl.; 20.40 zabavni koncert :22 .prenos iz kavarne;. 22.50 plesna gl. — Praga: 16.30 Janačekova simfonična rapsodija ..Taras Bulba“; 16.20 koncert zabavne gl.; 21.15 zabavna gl. — Sofija: 12.5*1 13.25. 18.45 in 21. lahka in plesna gl. Ponedeljek, 17. febr. Ljubljana: 12. valčki^ 13.02 domači Irio; 17.30 pesmi in plesi Jugoslavijo (Ro);’ 19-50 hudomušnosti (Fr. Lipah); 20. operetni napevi ;20.30 ob 10 letnici Verdijeve smrti koncert s sodelovanjem ge. Vide Kovič-Zamejičevc, članice Narodnega gledališča v Mariboru in Žarni Francla iz Ljubljane ter radijskega orkestra. Dirigira I). M. Sijancc . Beograd: 17.05 zabavni konc.; 20. S. Naslusijevič ..Laktaši' ; 22. Beethovnove klavirske sonate ter zabavni koncert; 22.50 plesna gl. — Zagreb: 20.30 Verdijev Recjuicm izvaja Zagrebška filharmonija. — Praga: 10.25 lahka gl.; 17.10 zabavni spo-red; 18.20 zabavna gl.; 18.45 Janačekova ...lonuffa"; 23.25 plesna gl. Sofija: 12.50, 19.; 19.50 in 21.20 lahka in plesna glasba; Kultura Ob Finžgarjevi sedemdesetletnici Ta mesec slavi slovenski narod sedemdesetletnico rojstva enega svojih najmar-kantnejših sodobnih kulturnih delivcev, pisatelja F, S. Finžgarja. Posebno proslavo bo priredilo v kratkem tudi mariborsko gledališče z uprizoritvijo njegove drame »Razvalina življenja". Pisatelj F. S. Finžgar se je rodil 9. tebr. 1871 v Doslovieah pri Brezniei na Gorenjskem, kamor spada ludi rojstni kraj velikega Franceta Prešerna, s katerim jc jubilant celo v daljnem krvnem sorodstvu. On jc bil tudi listi, ki ’je dal iniciativo za odkup Prešernove rojstne hiše v Vrbi in vodil akcijo do popolnega uspeha. Po končani gimnaziji se je. posvetil duhovniškemu stanu. Kot kulturni delavec in pisatelj je deloval na vseh kulturnih področjih, najbolj seveda na literarnem. Prvi' začetki njegovega pisateljskega dela segajo daleč nazaj. Zasledimo ga v ,.Domačih vajah ", v ..Vrtcu" kot Basuigoja in Namna v pesmih in prozi. Finžgar se je uveljavil v vseh panogah leposlovnega ustvarjanja, vendar ji- najmočnejši kol pripovednik in' dramatik. V vezani besedi je najboljši njegov idilični ep Triglav". Posebno se še odlikuje s svojimi mnogoštevilnimi črticami, povestmi in novelami, romani in dramami. Pisati je začel še. za časa gimnazijskega študija. V Alojzijevišču je kol osmošolec objavil dve daljši povesti: ,.Gozdarjevega sina in Zaroko o polnoči". V obeh spisih je bilo lahko šc- opazili vpliv starejših romantikov. Toda kmalu je prišla njegova temeljna realistična narava do izraza v romanu ..Iz modernega sveta“, ki je sledil nizu lirskih in epskih črtic. V lem romanu je načel pisatelj aktualno vprašanje socialne pravičnosti in so ga predvsem zanimale težave in borbo resničnega življenja Plod njegovega velikega domovinskega navdušenja pa je njegov največji spis, ro- man ..Pod svobodnim soncem , obnovitev življenja starih Slovanov na Balkanu. Homan jc bil preveden tudi v nekatere druge, zlasti slovanske jezike. Svoja najboljša dela je ustvaril Finžgar med svetovno vojno in takoj po njej. So to: ..Dekla Ančka", .,Prerokovana", ..Boji" Kronika gosjjoda Urbana" itd. Važni sla ludi povesti ,,Beli ženin" in ..Strici'. Njegove spise izdaja sedaj Nova založba v Ljubljani in je že izšlo devet zvezkov. Toda ludi na dramalskem področju se je jubilant močno uveljavil. Pomembne so zlasti njegove štiri ljudske igre: ..Divji, lovec", ,,Naša kri". ..Veriga" in .'Razvalina življenja". V teh delih nam prikazuje pisatelj človeške strasti in napake, poudarja vrednost domače zemlje in slovensko zavest. Priljubljene so 111 igrane po vseli naših poklicnih in diletantskih odrih. Mimo tega se je udejstvoval kol urednik, ljudski govornik, kulturni organizator in duhovnik. V zadnjem desetletju se jc ves posvetil Mohorjevi družbi kot urednik in glavni tajnik. Urejeval je dolgo ludi ..Mladiko". Pri Mohorjevi družbi je izdal „Sedem postnih pridig" ler pisal verske in narodne pomenke v dijaškem listu ,.Naša zvezda Socialnim ustanovam je napisal igro ..Nova zapoved" ter dramatiziral brezjanski čudež v kolektivnem misteriju Uslišane". Finžgar deluje dalje v Društvu sl ivenskih književnikov, v Pcukiubu, prj Slovenski Matici in je član slovenske akademije znanosti in umetnosti. S tem je bil sprejet med naše ..nesmrtnike'. Za njegov letošnji jubilej je. napovedala Mohorjeva družba njegovo novo mladinsko povest Gospod Hudournik", katere odlomek je bil objavljen v ..Vrtcu", kar dokazuje, da pisateljeva pripovedna moč in klasič-nost njegovega jezika še ni izčrpana. Ob lem njegovem jubileju mu poklanja ves naš narod iskreno hvaleSnost! d. v. v» ,.Časopis za zgodovino in narodopisje S polletno zamudo se nam je to pot predstavila j prva polovica letnika »časopisa za zgodovino in narodopisje« za leto 1940.. Med razpravami prinaša na prvem mestu Antona S m o d i č a članek »Nove latenske najdbe na Dravskem polju.« Avtor opisuje tu najdbe, ki so bile izkopane v I. 1935 do 1939 v Forminu, Stojncih, Skorbi in na Panorami pri Ptuju. Članek je važen že zaradi tega, ker ima vrsto slik, ki ponazorujejo vse opisane predmete. Latenske postojanke na'Dravskem polju nudijo po zbranih najdbah sklep, da je obstajala tu že v keltski dobi prometna pot vzdolž Drave, od Pobrežja do Ormoža in Središča. Naslednji članek M. Kosa o »Stanju in nalogah slovenske kolonizacijske zgodovine;« ter prispevek P. Blaznika o »Metodah proučavanja kolonizacijske zgodovine« sta izpopolnjeni predavanji, podani na zborovanju slovenskih zgodovinarjev dne 7. septembra 1940 na Ptujski gori. Po splošnem razmotri-vanju pravilnega raziskovanja naše zemlje prihaja prvi avtor do zaključka, da morajo biti izhodišče vsakega sistematičnega študija slovenske kolonizacije poedinosti; od njih gre pot k splošnemu. Od ene vasi naj gre pot raziskovalca k sosednjim, k eni stari vasi se bodo pridružile druge starejše. Pokazala se bodo tako naselbinska jedra in območja, pa tudi kolonizacijski tokovi, sledeči prastarim prometnim črtam. Blaznikova razprava jc pregledno dopolnilo prvega članka glede praktičnega dela na terenu, ker je znan raziskovalec kolonizacijskih sledov na slovenski zemlji. Nekako praktično stran gornjih teoretskih lazmišljanj in navodil podaje tudi dr. Fr. Mišiča članek »Ledinska in hišna imena okoli Luč«. Razpravo ponazoruje pregleden zemljevid kmetij v zaledju Luč. Stanko K 0-ciper je prispeval članek o »Pravnih starinah iz ormoškega okraja«, ki so važen doprinos za naše javno pravo s posebnim ozirom na vzhodno Dravsko polje. Izvestja prinašajo Josipa Mravljak a Chemenaten, Caminata — Kluže, košček zgodovine iz ozke soteske, po kateri vodi cesta iz Dravograda v Muto. Lepe slike s gradbenimi skicami, tločrtom, komnoseškimi podpisi in znamenji iz mariborske stolnice je prispeval inž. arh. Marjan Mušič k svojemu članku »Gradivo iz dobe romantike In gotike v mariborski stolnici«. Franjo B a š piše o »Rečici kot trgu«, Ta prijazni kraj ob Savinji je postal trg s sejmskimi privilegiji že v prvi polovici XIV. stol. Posebno zanimiva je »pur-gerska jirisega« iz zapisnika rečiških tržanov. Dr. Fr. Ilešič je prispeval »Drobiž o Antonu Kremplu«, Jakob Soklič člančič o »Davorinu Trstenjaku v Starem trgu«, ter podal življenjepis z genealoškim pregledom prednikov »Ljutomerskega in ptujskega advokata dr. Jakoba Ploja.« Med Nekrologi je Franjo Baš počastil spomine na prof. Gabriela Majcena, dr. Vladimirja Travnerja, prof. dr. Ferda šišiča in šolskega svetnika Emilijana Lileka. Velik del Časopisa, 28 strani je posvečenih Slovstvu, kjer je omenjenih 24 publikacij, med temi tri zelo podrobno, številko zaključujejo Zapiski in pet listov zelo lepih fotografij najrazličnejših predmetov latenske najdbe na Dravskem polju in posnetki iz mariborske stolnice. časopis sc nam je to pot predstavil z zelo pestro in zanimivo vsebino, ki je spet bogat prispevek k poznavanju naše zemlje. Pod marljivim uredništvom banovinskega arhivarja prof, B a š a in ravnatelja Študijske knjižnice, Janka Olaserja je bilo zbrano gradivo, po katerem bo rad segel vsak, komur je pri srca pogled v zanimivo preteklost Slovenije. Zgodovinsko društvo v Mariboru zasluži za svoje delo vso podporo naše javnosti, zato naj ga vsak,. kdor le more, podpre z naročnino Časopisa, ki stane 50 din na leto. -ine. ZANIMIVA SODNA RAZPRAVA APROVIZACIJA SLADKORJA V ČRNI Ivan Veržun, lesni trgovec v Dravogradu, je kupil na dražbi Ilirske rudarske družbe zemljišče ob glavni cesti Preva-—Črna v obsegu 6 a 23 m" za 400 din. V zemljišču so bile zakopane vodovodne ■ cevi, katere je imela zarubljene Marija Rek za svojo terjatev proti Ilirski družbi. Veržun je dal cevi izkopali ter jih ie odpeljal s tovornim avtomobilom v Dravograd na svoj dom, da bi jih porabil za napravo turbine. Nove železne vodovodne cevi bi stale po mišljenju izvedencev nad 100.000 din, stare uporabljene pa so bile vredne dobrih 60.000 din. Marija Rek je stavila pred sodiščem predlog, da bi se dejale vodovodne cevi, K> jih je dal izkopati Veržun, v sodno shrambo, čemur je sodišče tudi ugodiio. .Ko pa je prišel izvršilni organ na Ver-žunov dom, je ta izjavil, da cevi da: tar jiji je kupil skupaj z zemljišče* za znesek din 400 na javni dražbi. Kazensko sodišče na Prevaljah, ki je ugotovilo navedeni dejanski stan, je obsodilo Veržuna po § 383 na 240 din denarne Slobe, pogojno za eno leto, in na vrnitev cevi v sodno shrambo. Proti sodbi sta vložila priziv, tako obdolženec kakor tudi vršilec državnega tožilstva. Iz Črne smo prejeli: Zadnje čase ..te bilo pri nas precejšnje pomanjkanje sladkorja. Temu je bila vzrok samo nepravilna razdelitev sladkorja posameznim trgovinam in konzumom. Tako je dobila neka trgovina za svojih 519 prijavljenih odjemalcev skupno komaj — 50 kg sladkorja in to za ves mescc. Tako ne pride na osebo niti polnih 10 dkg sladkorja. Nasprotno pa je dobil drug trgovec za 23 prijavljenih odjemalcev tudi 50 kg sladkorja in pri tem je dobila oseba po 2 kg sladkorja. Pravičnejša je bila razdelitev konzumom; n. pr. konzutn z 651 prijavljenimi odjemalci je dobil 700 kg in tudi ostali trije konzumi so dobili sladkor v mnogo pravičnejšem .razmerju (za skupno 535 prijavljenih odjemalcev 600 kg sladkorja). Tako so ponekod prodajali na osebo po 1 kg sladkorja in celo po 2 kg. drugod pa samo po 10 dkg na osebo. Da pa delavcu rudarju ne zadostuje mesečno tako majhna količina sladkorja, je pač vsakemu jasno, saj tvori velik del njegove dnevne hrane ravno kava, ki jo nosi tudi s seboj na delo. V splošnem interesu bo treba najti primernejši ključ za razdeljevanje hranil. MALI OGLASI ilo 20 besed stanejo z davkoiu vred 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda 1.— din. Kdor išče službo, plača za tak ojilas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno reklamo pa stanejo namesto 15.— din 20.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za pismene odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek Je treba oriložltl v znamkalj. Male oglase ic treba plačati takoj pri naročilu. Pri pisnenih naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvolna tarifa. SPOMNITE SE CMD! 22839-2 11 ZASTOPNIKE (akviziterje) išče veliki do- 20 fopsed 30 din. vsaki nadaijnia muči zavarovalni zavod. Pla- buseda 2 din ga in provizija. Ponudbe pod Maribor ie znan po svoji domača zavarovalnica« na lepi okolici. oglasni oddelek »Večernika«. GOSTILNIČARJI, »Pomnit1- v tej rubriki izlet-jiike na vse Vaše dobrote. 1 KONCERT s* pustnimi krapi in dobrim vinom že od 16 din naprej v sostilni Hoste v nedeljo, 16. Šefbruarja. 22819-1 SLUŽBO DOBI tt> 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I -Večemika«- 22815-3 Sprejme se 4 do 5 članska DELAVSKA DRUŽINA sposobna vinogradniškega )n poljskega dela, dobi 2 veliki [njivi, lahko redi 2 kravi (tudi svoje). Vsaka oseba dnev-'iio plačana. Ivan Ločičnik — Rošpoh pri Mariboru. 22954-2 SOBARICA za pospravljanje hotelskih Sob, mlada moč. je lahko začetnica, po možnosti z znanjem nemškega lezika- Ponudbe s fotografijo ie poslati tia hotel >.Metropol~Čako-vec«. 22949-2 DEKLE z znanjem kube in serviranja išče službo natakarice-začetnice. A. Šmigoc, Celje, Mariborska 21. 22797-3 MEHANICAR s ključavničarskim in avto-genskovarilnim tečajem išče službo Grem tudi za šoferja ali pomočnika. Naslov v ogl-odd- »Večernika«- 227'92-3 Iščem službo SLUŽKINJA Za vsa hišna dela vešča kuhanja. se- sprejme 1- marca-Naslov v oglasnem oddelku ••Vi.-čcriiika 22849-2 ‘ ii'1-JšA UPOKOJENKA' ?c!i / istotako upokojenko- kj Zin; .iospod;niiti. skupno ži-'eti. 1’onudbe mul 'Udobna iosen- na ogl odd Večerni' k:.. • ??865-2 f'■ uotrebipete novo kuii srico? 1,:e ■ :las nod to rubriko In uspeli bo ziigntovUen - NATAKARICA mlada, začetnica, n boljše hiše. 16—20Ietna. katera bi bila voljna pomagati tudi v kuhinji, se sprejme. Ponudbe na hotel »Metropol« — Čakovec 22950-2 Iščem GOSPODINJSKO POMOČNICO. j Naslov v ogl. odd »Večerni-i ka«. 22953-2 SLUŽBO IŠČE !o 20 besed 12 ;lln vsakn nadalinia beseda 1 NATAKARICA srednjh let- z znanjem nemščine, ter kavcije zmožna-išče službo. Naslov v ogl-odd »Večernika«. 22868-3 BREZPOSELNI! Ne trudite se s prošnjami! Oglas za din 12. pod to rubriko Vam bo olaišal iskanje hi zb i 3 POSTREŽNICE ali pomoč pri gospodinjstvu. Cvetlična ul. 2. _ 22790-3 Službo išče ZAŠČITNA SESTRA Z izpitom 'Gre tudi event. za sobarico. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«- 22771-3 Pridno in pošteno, zanesljivo kmetsko dekle starejše, želi službe kot pomočnica pri gospodinjstvu. Je zmožna šivanja in ima po sebno veselje do vrta. Vprašati Poljane 4. Studenci. ______________________ 22762-3 Službo išče starejša VDOVA k mali družim- Samski gospe ali gospodu. Naslov pustiti v oglasnem oddelku Večcrni-ka«.___________________ 22847-3 TRG. POMOČNICA želi spremembo službe v Ma ribor ali okolico. Naslov v ogl. odd "Večernika« 22482-3 NATAKARICA sposobna za kavarno, gostilno, zmožna nemščine, z lepimi spričevali išče službo v : Mariboru Naslov v oglasnem oddelku .-Večernika 22723-3 NATAKARICA ; želi službe v ho)jš: lokal. Na-! stopi lahko takoi Ponudbe j na oglasni oddelek Večer-tiika« pod »Poštena«. 22896-3 prednosti oglaševanja v dnevniku »Veterniku* velika naklada, velik krog; čitateljev s kupno močjo, zaupanje čitateljev v vsebino lista . .. jamčilo za uspeh Iščem službo za PRANJE PERILA in likanje Vpraša se Stančič, Levstikova ul. 9. 22894-3 EKONOM. absol. kmet. šole, starejši, samski, išče službo oskrbnika. — Dopise na upravo lista Maribor ali Celje pod — ■Ekonomija«- 22943-3 MLINARSKI POMOČNIK išče službo, vajen valčnemu mlinu, najraje v okolici Maribora- Kvar Fric. Snežiče, Velika Nedelja. 22942-3 STROJNI KLJUČAVNIČAR IN STRUGAR želi spremeniti službo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22926-3 VA)ENCI-(KE) 1o 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din Sprejme se DOBER UČENEC za predsobo in shrambo, ter hiše. Vprašati gostilna Šabe-der. Tezno. 22577-4 OBRTNIKI! Ali potrebujete vajenoa-ko? Že inseratnj oglas v tej rubriki in uspeli ne bo izostal. 4 onocemjA KANC 15 let star FANT gre za učenca v trgovino z mešanim blagom, z vso oskr bo, v večjem kraju Naslov Ignac Romih, Zagorje pri Kozjem, p. Pilštanj. 22835-4 UČENKA za damsko krojaštvo s« sprejme takoi. Salon Zidarič, Stolna ul. 3. ________22800-4 Sprejme se dober UČENEC za kleparsko obrt, iz poštene hiše. Vprašati gostilna Ša-beder. Tezno 22577-4 , ---------------------- Sprejme se VAJENEC ali vajenka in pomočnik za fina dela- Lampret Jurij, kro-iaštvo, Tezno. 22850-4 besed |£ din vsukn nadalinia be«edj» ! din HlSNl POSESTNIKI! Hišo ste zgradili, a nimate stanovalcev. Oglas v tei rubriki in interesentov bo na prutek. 5 STANOVANJE in KROMPIR 1 se odda. Zg. Radvanje, Stu- j denška c., Kocbek 22818-5 ' STANOVANJE soba in kuhinja, s pritiklinami, se takoj odda. Studenci," Makarjeva 77. Pojasnila v pekarni Zamuda, Maribor, Frankopanova 9. 22867-5 Odda se v najem dvoriščno STANOVANJE soba s kuhinjo, s 1 marcem. Vpraša se: Meglič. Krekova ul. 16-1. 22864-5 LEPO STANOVANJE obstoječe iz kuhinje in sobe. v novi zgradbi- se odda s 15. marcem v Pobrežju. Nasipna ulica 55. 22918-5 Oddam 2 SOBI IN KUHINJO takoj v najem. Slovenska ul-36. ,_____________22907-5 DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom, električno lučjo, v Račah 46, poleg kolodvora se odda. Vprašati v pisarni v Mariboru- Sodna 14. pritličje 22899-5 PREHRANA !o 20 besed 15 din. vsaka nadalju\i beseda 1 din GOSPODA ali gospodično vzamem v oskrbo. Tržaška 59. 227'99-7 SOBICA IN KUHINJA z vsemi pritiklinami se odda s 15. marcem- Studenci, Kralja Matjaža 31. 22893-5 Lepo . TRISOBNO STANOVANJE poleg park« se takoi odda. Društvo hišnih posestnikov, Gregorčičeva S. 22890-5 Oddam STANOVANJE sobo in kuhinjo. Taborska 13 ___________________ 22886-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Dr. Verstovškova ul. 36. — Pobrežje. 22929-5 Oddam SOBO IN KUHINJO za 180 dih S 15. marcem, Masarykova ul. 10. Pobrežje — Spesovo selo- , 22930-5 STANOVANJE, ■soba in kuhinja se odda. -Sp Radvaniska št. 18, Nova vas. 22931-5 gaaamiiBHM lo beaed ic din. vsuko nadalinia beseda 1 din ZDRAVNIK išče dvosoono stanovanje v V. okraju med Studenci in črto Betnavska-Fraitkopano-va-Valvazorjeva-Kralja Petra trg. Jiopisi na ogl. odd. »Večernika« pod »22887«. 22887-6 iščem ENOSOBNO STANOVANJE Po možnosti s kopalnico, v bližini Melja. Ponudbe pod »Cimprpj 500« na oglasni oddelek »Večernika«. • 22895! (j jo 20 besed 15 din. vsaKa n.adaljnj;t beseda 1 din ’ Separ. OPREMLJENA SOBA is štedilnikom se odda. Vgjaš-niška 10. 22854-8 SOBO sončno, separirano, oddani j stalnemu gospodu takoi ali (pozneje. Vrtna ul. 9. pritličje desno. 22820-8 KABINET s posebnim vhodom se odda-Kolodvorska 3- pritličje des-no- _________________ 22817-S Odda sep razna ali OPREMLJENA SOBA I s posebnim vhodom in upo-■ rabo kuhinje. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22912-8 Opremljena ali prazna SOBA 'sončna, s ser/ariran. vhodom, j se, takoj odda. Naslov: Sme-jtanova 42-1, levo. 22905-S Lepo OPREMLJENA SOBA z celo oskrbo se odda boljšemu gospodu ali upokojencu Kneza Koclja ul. 19-111. lev. 22920-8 Oddani OPREMLJENO SOBO boljši osebi s souporabo ko-.palnice Betnavska cesta 7'2. ! 22899-8 GOSPOD se sprejme na stanovanje- •— Koroška cesta 50 — Cesar. . 22937-8 OPREMLJENO SOBO ali prazno s posebnm vhodom a bližini avtobusne postiije oddani takoi, Metelkova ul-19-1. 22933-8 Oddam čisto OPREMLJENO SOBO dvema gospodoma. Pipuševa 4, vrata 1.__________ 22936-8 Takoj oddam KRASNO SVETLO SOBO v sredini mesta mirni starejši osebi, tudi poročenim, s posebnim vhodom Ponudbe pod »Takoj« na ogl- odd. 22952-8 ALI STANUJETE izven mesta? Poiščite si novo stanovanje potom gornje rubrike! 6 Oddam prazno in mebiirano- SOBO. Kneza Koclja 19-1- vrata 6- 22959-8 DVOSOBNO STANOVANJE se poceni odda s I marcem v Meljski c. 87. Informacije v Zadružni gospodarski banki. Aleksandrova c. f>. 22804-5 DVOSOBNO STANOVANJE z vsem komiortom in liftom v II nadstropiu ob Kolodvoi skl ulici se odda s 1 majem ojasnila v pisarni Ljudske samopomoči. 22871-5 AtlZAR Samski, z vrtom in orodjem-išče stanovanje In da v najem orodje z obrtoin- Dvorjak M.. I >olič- p. Mislinje-'22651-f) Iščem dvo- ali trisobno STANOVANJE s kopalnico in vrtom s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod Mirna stranka • . ...... 22848-u Iščem STANOVANJE proti oskrbovanju malega po sestva v bližini Maribora. Jeni. ponudbe na ogl. odd. ■Večernika« pod Železničar-ekonom«. 22747-u do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda ’ din SLUŽBENO STE PREMEŠČENI! Poloni »Večernikdvega« malega oglasa najdete ob pra-! vem času primerno sobo! 9 OPREMLJENO SOBO v bližini , Splošne bolnice iščem. Ponudbe na ogl. odd. Večernika' pod št. 22852« 22852-9 lo ?0 besed 20 din vsaka nadaM.ot besed;1 ? liti VAŠ LOKAL * je na neprometnem kraju? Za menjajte ga z drugim potom naših malih oglasov! 10 Veliko izbiro čisto volnenega blaga b i t po znano niz cena za damske in moške spomladanske plašče, obleke, kostume ter nepremočljivi hubertus loden, blago za uniforme. Vse krojaške potrebščine dobite samo v Maribor (pri glavni policiji) FRIZERSKI SALON dobro vp-eljan ali samo in' ventar prodam poceni. Aparati prvovrstni- Naslov v os!, odd. 'Večernika*. > 22821-10 V najem se odda GARAŽA na Betnavski cesti. Primerna tudi za manjše skladišče. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22782-10 POSEST do 20 tiesed 20 din. vsaka tiadalinh beseda ; din Kupim PARCELO v Hočah poleg postaje, 1000 kvad. m alj več. Pouudbe z navedbo cetic pod »Hoče« na oglasni oddelek »Večernika« 22785-11 Prodam 2 PARCELI po 1000 m5 z lepo lego v Novi vasi. Vprašati: Maribor, Valvazorjeva 564, levo 22728-11 Proda sc v Slov. Bistrici v centru mesta ENONADSTROPNA HIŠA z dvema trgovskima lokaloma ter vrtom in gospodarskim poslopjem. Nfeslov v ogl. odd, ^Večernika«. 22837-11 POSESTVO 3 orale, prvovrstno, blizu postajo, za 90.000 din, istotam večstanovanjska hiša 7. vrtom za 55 000 din se proda. Informacije pri Ivanu Brglezu, Sp1. Polskava 132, Pragersko 22829-11 Prodam HIŠO ob glavni cesti z mesečnimi dohodki 1000 din Istotam prodam hišo s 1500 ms zemlje in 2 parceli s sadonosni-korn. Dev. Marija Brezje 69, Fras Franc.____________2283T-11 HIŠA z vciikim vrtom in sadovnjakom. v lepem letoviščarskem kraju. 10 minut od žel. postaje, ob banovinski cesti, se odda poceni v najem- Naslov v o ul- odd. Večernika« 22832-11 PARCELE med Cankarjevo in Cvetlično ulico na Pobrežju, v bližini mesta,_ naprodaj- Vprašati: Aškerčeva 14-1. Pobrežje (bli zu šole). 22784-11 Kupim VEČSTANOVANJSKO HIŠO v Mariboru- Ponudbe na ogl. odd lista pod »Gotovina«. _________________22793-11 INDUSTRIJSKO PODJETJE visoko donosno, se proda ta-,koj. Ponudbe na ogl. odd-,»Večernika« pod »Opekarna 300.000«. 22851-11 Prodam HIŠO z velikim vrtom- Poizve se v pekarni Saunik, Dobrava, Ptujska cesta, 22853-11 Prodam 5 ORALOV GOZDA v Prlekiji. Kupim travnik ali njivo v okolici Maribora. Ponudbe pod »Gotovina« na oglasni oddelek »Večernika«. 22844-11 Prodam ENODRUŽINSKO HIŠO z velikim vrtom, ima še 8 let davčne olajšave. Zg. Radvanje, Delavska 18. 22840-11 Prodani STAVBIŠCE 2000 m2, v bližini mesta. — Vpraša se Trg svobode 6, pri hišnici. 22869-11 Iščem manjšo MIZARSKO DELAVNICO s 1. ali 15. aprilom ali 1. majem. Vprašati Židovska 14-1, vrata 8. 22861-11 HIŠA Z GOSTILNO cnonrdstropna, 4 stanovami, eno 3 sobno, 800 m* vrta za zelenjavo, vrt za goste, gospodarsko poslopje. 10 minut od Glavnega trga, se proda. Dopisi na oglasni oddelek »Večernrka.i pod »Hiša 410«. 22860-11 Prodam novozidano HIŠO eno- ali dvostanovanjsko, velik vrt in njivic Naslov v gostilni Zupan, Dev. Marila v PARCELA 500 in'-', se proda. Vprašati: Sabelnik, gostilna, Pekre 189 - 22922-11 Zelo ugodno naprodai LEPA HIŠA z vrtom in njivo. Razen tega še naprodai tri posestva. — Vprašati pri Črnčec Ivan, D. M- Brezje 51, Maribor. 22904-11 Naprodaj dvostanovanjska VILA nova. z dvema stavbiščema P‘ri kolodvoru Tezno. Vprašati Koroška c. 43, Karaži-nec. 22918-11 Prodam malo HIŠO Parcelo in veliki vrt. Teztio. Koroščeva ul. 25. 22889-11 DENAR do 30 beseo 20 »in. vsaka nadaljnja besed* 2 din ME BI SI IZPOSODIL DENAR? Uspešen posrednik so »Vc-černikovi« mali oglasi v tej rubriki! 12 Iščem 5000 DIN GOTOVINE za 6 mesecev z 8% obrestmi proti garanciji. Vpraša se v oglasnem oddelku »Večerni-ka«. 22810-12 PLETENINE Prodam ugodno veliko zalogo zimskih in letnih pletenin. Ponudbe na ogl- odd. lista pod »Ugodno«. 22884-13 SUHE SLIVE IN OREhF razpošiljamo. Slive kilogram po 11 din, orehe pa po 12.50 din iranko Lukavac. po povzetju. Brača Papo — Luka-vac. 22956-13 Potrebujem POSOJILO 4000 din za kratek - rok- Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Posojilo«. 22776-12 Iščem POSOJILO 2000 din, vrnem 10% obresti in mesečno 300 din- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«. 22767-12 CREME Pp!mast.»na krera.i ic najboljša zaščita proii vetru in prahu. ..PMLIRG' Suha krčna proti siiaj-.i m mastni poiti. Idealna po^laija za pnder. ixma Polnomastna in hranljiva krema za no'. Osvežuje Vašo polt, odstranjuje gaiantiran-) \sc jnibe in daic mladeniško lice. do 30 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din DINAMO. ŠIVALNI ALI PISALNI STROJ kupite ali prodate poceni z oglaševanjem v gornji rubri- ki- 14 GENERATOR za osebni avtomobil, najno-.vejši model, prodamo. Na željo damo načrte proti majhni odškodnini- Priložite znamko za odgovor. Ponudbe pod »Generator« na upravo »Večer nika«, Ljubljana. 22824-14 Stari ŠIVALNI STROJ »Singer«, še dober, se poceni proda. Koroška cesta 90, Kebrič. 23888-14 Prodani OMARO mizo in umivalnik! Maistrj’--va ul. 22-J, desno- Kompletna MEHKA SPALNICA barvana, in posamezne oniai1-. postelje in nočne omarice, poceni naprodaj. Mizarstvo, Slovenska ul. 28. 22925-17 POHIŠTVO O sreči v zakonu odloča moderno pohištvo, izdelano pr* »Efka«, mizarstvo za stanovanjsko opremo. Zaupaj11-' svoja naročila, Maribor. Fran; čiškanska 12. 22916-17 ŽENSKI KOTIČEK Jo 20 besed 15 din. vsaka nada!in'a beseda 1 din BARVANJE LAS TRAJNI KODRI z' najnovejšim aparatom 111 preparatom z garancijo znižanih cenah. Salon Mr3-kič, Maribor Koroška c- 7. 22749-1S Prodam nekoliko nošenih ‘ ČEVLJEV -za dijaka št. 37 in moških 4-. Naslov v ogl. odd- »Večerni" ka«. 22866-18 ŠIVALNI STROJ z okroglim in podolgovatim čolničkom, rabljene, kupuje po najvišjih ccnah Ussar Alojz, Maribor, Trubarjeva ul. 9-1- 22921-14 Prodani ELEKTROMOTOR 1 P- S. 380 Volt Naslov upravi lista. 22944-14 Rabljen ŠIVALNI STROJ [.Occni proda mehanikar DRAKSLBR- Vetrinjska 11 2295 7—14 Brezju, Maribor. 22858-11 I&di nakupa trgovske hiše prodam lep’o POSESTVO v Limbušu z gospodarskim poslopjem, lepa lega, njive, travniki, gozd in nekaj vinograda. Cena primerna v današnjih časih. Naslov v ogl-odd. ^Večernika«. 22833-11 Prodam POSESTVO v Skorišnjaku št. 12. Leskovec v Halozah pri Ptuju, na lepem, hribovitem kraju, oko li 6 oralov, 8—10 tninut oddaljeno od velike ceste, sc-stoječe so jz vinograda, njive, travnika. pašnika, sadonosni-ka, gozda, dveh hiš, s kletmi in hlevom. Cena pri ogldeu na licu mesta- Vse ostalo se izve pri Antonu Mercu, Lubstava št. 17, Sv. Vid-Ptu). 22834-H MEHANIČNA DELAVNICA s spccialnim artiklom v Ljub liani ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Delavnica« na "upravo •.Večernika«, Ljubljana. 22825-11 Prodani VEČ PARCEL na Tcznu. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22855-11 I Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah Odda se v najem ENOSTANOVANJSKA HIŠA z vrtom. Studenci, Gozdna ulica 7. 22911-11 Prodam poceni RADIO 4 cevni. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22919-20 Iščem GOSTILNO v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22910-11 TRIST ANOVAN JSK A HIŠA velik sadonosnik, bližnja oko lica Maribora. Mesečni donos 520 din. Cena 75.000 din. Proda posredovalnica »Triglav«. Aleksandrova c. 12. tel. 25-34. 22913-11 NAKUP1FJTE in prodajajte posestva, hiše, komplekse itd. potom. naše gornje uSpošne rubrike. Za-siguran uspeh. 11 Prodam STAVBNO PARCEt-O x v Celju, velikost 850 kv. m' Naslov v upravi »Večernika«, Celje. 22945- GOSTILNA. mesarija s klavnico, ledenico, -trg. loka), vse novo adaptirano s kompletnim inventarjem, ob križišču državne ceste Maribor—Celje, avtobusna postaja, 2 velika vrta, sadonosnik in njiva se takoj proda Pisati Francu Planincu — Sl. Konjice—Zreče. 22947-11 Iščem FINANCIERJA(KO) s primernim kapitalom za patentni izdelek. Ponudbe na ogl- odd lista pod »Dober zaslužek«. 22951-12 MESARIJA ,tia prometnem kraju se odda takoj v najem radi selitve pod ugodnimi pogoji- Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Prilika« 22948-11 Večje VINOGRADNO POSESTVO z Jeruzalemu, obstoječe iz 5 oralov vinograda, sadonosni-ka, travnika, gozda, s'kupuo 15 oralov, se po ugodni ceni proda. Vprašati: Tržaška 18. gostilna.___________22811-11 PARCELO prodani blizu kolpdvora Studenci- Naslov v Oglasnem od delku »Večernika«. 22808-11 Prodam novo STANOVANJSKO HIŠO z malim gospodarskim poslopjem in 1 oralom vrta pri lhši. Rače 155. 22796-H ENOSTANOVANJSKA HIŠA s 1050 m! zemlje sc proda. Vprašat; Sp. Dobrava, p. Hoče (nasproti hiše štev. 126). 22726-11 NE ZAMUDITE PRILIKE! Znano lepo, dobičkanosno, 50 oralov veliko vinogradno po-.vestvo nadučitelja Žunkoviča, Naraplje, pošla Majšperk se proda najboljšemu ponudniku 22836-11 Enodružinska vila, enonadstropna 150.000, Doblčkanos-na hiša kakor gostilna 400-000 Novozgradba, lokal. 6 stanovanj 250.000. svRAPID«, Gosposka 28- 22927-11 ZAOKROŽENO POSESTVO tik Maribora, ob glavni cesti, ptodam. Ponudbe na ogl-odd. lista pod »Dolenjska^-22826-M POSESTVO v okolici Maribora do deset oralov njive; sadonosnik. vinograd s pritiklinami se ta-koi kupi. Pismene ponudbe pod »-Plačilo takoj« na ogl. odd. lista. 22934-11 PARCELA v ugodni mestni legi naprodaj. Vprašati Zrinjskega trg 5-TI, desno. 229.35-11 Spomnite se CMD l OBRT - TRGOVINA do 20 bejed 20 din. vsaka nadalinjr beseda 2 din PON1KLANJE. ookromanje predmetov vseh vrst dobro in Poceni Dri »Ru-da«. Maribor. Trstenjakova »lica 5. 6177-1 TRGOVCI! Cvetlični med, vosek in la. orehova jedrca kupite najceneje v Medarni, Ljubljana, Židovska ulica 15. 22541-13 ZA TRGOVCE IN OBRTNIKE! Priložnostne nakupe in prodaje vseh vrst Vam posreduje »Večernikov« mali oglas! 13 Veritas bivalne stroje prodaja tudi na obroke, mehanikar Draksler Vetrinjska M- 1883 GRADIVO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din ^GRADBENA SEZONA sc bliža! Opeko, gramoz in ostalo dobite potom malega oglase. 15 MANJŠE PODJETJE kovinske stroke naprodaj. Ugodna prilika za začetnike. Ponudbe na upravo »Večernika«. Ljubljana, pod »Prilika«. 22824-13 Kupim dobro ohranjeno AUTOMATSKO TEHTNICO Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«. 22743-13 Dvcstotisoč ročno izdelane nove ZIDNE OPEKE ugodno prodam. Vprašati pri Korošec »EFKA«, mizarstvo. Maribor, Frančiškanska ul. 12 22017-15 POHIŠTVO-OPREMA do 20 besed IS dtn. vsaka nadat|n!n beseda 1 din SPALNICE- JEDILNICE. KU HINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48. 4311—1 Prodam KOMPLETNO POSTELJO dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 22801-17 Važno opozorilo! Cenj. občinstvu si dovoljujem naznaniti, da sem otvoril_ lastno VRVARSKO OBRT v Mariboru, Koroška cesta št. 39. — Vsestransko si bom prizadeval, da bom res strokovno izvrševal vsa v vrvarsko stroko spadajoča dela. Stalno na zalogi prvovrstne perilne vrvi, šfrang.', uzde, razne mreže itd. Proti naročilu in v najkrajšem času, težke vrvi v vsaki debelini in dolžini, vrvi za zvonove, dvigala, za splavarje itd. Izdelujem vse iz prvovrstne bačke konoplje. — Za naklonjenost občinstva se vjludno priporoča STRASEK BOGOMIR, Specialna vrvarna, MARIBOR. Koroška cesta 39. Pristen antični FRANCOSKI SALON visoke umetniške vrednosti, izredno dobro ohranjen, sc ugodno proda- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22783-17 Prodani POHIŠTVO in žensko kolo. Trubarjeva ul- 7- Istotam so odda stanovanje: dve sobi in kuhinja, 22778-17 Radi odpotovanja poccni prodam krasno, novo POHIŠTVO (orehova korenina), jedilni? ca. spalnica in kuhinja. — Ogled od 14.—18. ure Studenci, Pušnikova fi. 22845-17 SVOJE POHIŠTVO bi radi prodali?! Z oglaševanjem v tej rubriki prejmete nešteto interesentov. 17 I Tirolske HUBERTUS LODNE 100% volnene. Jurič Ivan. Maribor, Koroška 19. 22813-1 ^ 3letnega FANTKA zdravega, oddam kot svojega dobri družini. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 22786-lj TELOVADNE COPATE v vseli velikostih pri A. Tkalec, Glavni trg 4. 22841-lj Prvovrstni TRAJNI KODRI večerne kakor dnevne frizujc. pri gledališki frizerki Marici Požar, Vetrinjska 11. 22914-1^ MOŠKA OBLEKA za srednjega gospoda, zelo malo rabljena, siva. se ugodno proda. Marijina 10, pritličje levo. 22923-15 KAJ ZANIMA naše žene? Odgovor najdete v tej rubriki. Zasiguran uspei' oglaševanja. 18 Mi šali,,Paula" Trajni kodri aamo pt i Pavli, apc-eiahtetatrajnc brez vodne ondu* lacije, 6 mesečna pismena jjaran" cija. Najmodernejši salon* Najboljs« por.trečba po nižjih cepali. Salon »Pavla*4 Koroška 0 KROJAŠKE IN VOLNENE ODPADKE kupujem po uajvišjih cenah-R. Višnievec, Stari trg 15“" Ljubljana. 22939-18 Lepa PERZIJSKA IN STENSKA PREPROGA kakor tudi stare vezenine i" dobro ohranjena ura, se P°’ ceni prodajo. — Knjigarna Scheidfoach, Gosposka 28- 22928-KS ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 din vsaka iiadall°Ja beseda 2 din Katera starejša OSAMLJENKA pospravi večkrat zvečer irta-lo stanovanje starejšem*1 osamljencu. Ponudbe na otrl-odd. »Večernika« pod »Trai* na sloga«. 22856-19 OSAMLJENA GOSPODIČNA želi znanja s poštenim osamljenim gospodom, starost 2$ let naprei. Ponudbe vgl. odd. »Večernika« Pot* Lepa pomlad <• 22882-19 GOSPODIČNA 20 let, iz province, rim- kat.> lepa, dobra krojačica. dota din 50.000 , bi poročil/1 boljšega gospoda. Informacije pošilja proti nakazilu din-10.— v znamkah FIDES*' Zagreb. Vinška 66. 22878-*9 furnirane sobe, lastna zajamčena izdelava poceni. — Oglejte si izložbo pri ŠIRITE »VECERNIK«! STRQ.JEVOD.JA ' 'eii rim. kat-, zelo soliden ‘n Prijeten, mesečna plača “m 1750.—, bi poročil boljšo S°spodično z dežele ali me* sta. Informacije pošilja proti nakazilu din 10.— v znamki »FIDES«. Zagreb, Vlasta 66. 22879-19 PRi ŽIVČNI ____________ SLABOSTI " Poskusile OtZaSaar, z/a n Mr m Aig J*»Oj ItO — Ar, D0*U 4« v VM|(| t«k p*V*«lp poMi*mo pOtlj«m© d>>fareino Od ^Morave do Save od šDonave do 2)rave utoti kašlju vzemi JCavameče Nlmela< kopiU -- GOSPODIČNA let stara, dota v gotovini fO.uoo din, iščem trgovca, obrtnika alt slično. Navodila daje fN.AOA Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 1.0.—. 22873-19 VDOVA 32 let stara, židovske vere, flota v gotovini din 150-000, 'iščem trgovca, uradnika ali slično. Navodila daje »NA-i^A«, Zagreb, Jelačičev trg 10, i/roti nakazilu din 10.—. 22874-19 ZDRAVNIK 3? let star, židovske vere, mesečni dohodek 3000 din, iščem zakonsko družico. Na-vodila> daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. proti nakazilu din 10.—. 22875-19 >NIMELA< preprečuj« f/ apufičanje petelj (sank) i Din 30-->NIMELA< SAM0PR0DAJA CELJE, poštni predal 2 Dobi so v drogerijah in trgovinah VEČ.II PPSESTNIK IN OBRTNIK star 29 let, čiste preteklosti, želi Uoročiti trgovko ali gostilničarko. Dopise poslati poslovalnici »Večernika«, Ptui 22835-19 PREPROST MOŽ srednjih let. lastnik hiše._ želi spoznati do 30 letno č;no-laSo gospodično v svrho ženitve. Dota zaželena. Dopise na oglasni oddelek j>Ve-Jemika« pod »Srečna boš«-22814-19 KRANJICA ki se dolgočasi na1 Štajerskem, želi spoznati radi družbe Kranjca. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod šifro »Svoji k svojim«. _____________________22S63-19 VDOVA brez otrok, 43 let stara-, s oi.temijenim stanovanjem, že li telišega gospoda s stalnimi dohodki ali upokojenca za skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. »Večer-r 1 a« pod »Solidna«. 22708-19 Prodam skoraj nov RADIO, ,6-r2cevni- Naslov v trgovini — Koroška 63________ 22941-20 ‘KLAVIRSKA HARMONIKA dobro ohranjena, 60 basov, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku sVečernika« pod »Harmonika«. 22906-20 RADIOAPARAT ’ 4 cevni, skoraj nov, sc proda. Vprašati Meljska 43, pritličje, vrata I. 22891-20 STAREJŠEGA GOSPODA dovca sprejm-i Samostojna vdova v skupno gospodinjstvo. Vprašati v ogl odd. Večernika«. 22773-19 Moderni PIANINO zelo lep, se ugodno proda. F. Bodner, Tyrševa 6. 22882-20 Prodani skoraj novo KLAVIRSKO HARMONIKO 120 basov, italij. znamke »Elektra« ali zamenjam za radio aparat novejše tipe. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22859-20 TAPETNIŠKI OBRTNIK 30 leten, ločen, želi spoznati radi ženitbe gospodično ali vdovo do 50 let s premoženjem- Vera poljubna. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Obrtnik.- 22760-19 INTELIGENTEN GOSPOD 40 let star, ,s premoženjem, poroči starejšo gospodično ali vdovo z nekaj premoženjem. katera ima veselic do ol-rti. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika«, pod »Poroka«. 22721-19 IZDELOVANJE OSEBNI AVTO štirisedežen, dobro ohranjen, z dobrimi gumami in rezervo kupi takoj: »Režijski odbor za rekonstrukcijo državne ceste št. 50c, Maribor, Srčzko načelstvo. 22909-22 ROČNI VOZIČEK na vzmeti, nosilnost 500 kg, solidno grajen, zelo dobro ohranjen, na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku > Večernika« 22337-22 Prodam dobro MOTORNO KOLO znamke BSA, 500 kubik, za 3.700 din. Vprašati pri Kompara, Aleksandrova c. 48. 22900-22 D. K. V. DOBAVNI AVTO v prvovrstnem stanju, prima gume, poceni naprodaj. Jugo-generator, Aleksandrova c. 51. 22885-22 OTROŠKI VOZIČEK, lepo ohranjen, kupim- Ponudbe Kutin, Maistrova 19 II. 22940-22 SAMSKI TRGOVEC zelo agilen in ugleden, 400.000 din premoženja, srednjih- let, želi poročiti značajno gospodično, ne preveč mlado, ki ima veselje do napredka. Radi spoznanja se zaupno z dopisom obrniti na oglasni oddelek »Večernika« pod »Solidno življenje«. _ 22902-19 MLADENIČI poiščite si nevesto potom >Ve-černikovih« malih oglasov. Najaktualnejša rubrika. 19 Stružnico 200 mm stružne višine, 1000 mm stružne dolžine, z norton-prestavami in vdelanim elektromotorjem 380 Volt ter 1 Vrtalni stroi moderni s priključevalcem (Schaltkasten) in vdelanim elektromotorjem, ki vrta 30 mm v jeklo, proda od tukajšnjega skladišča Ludvik Heršič, Ljubljana Strojno tehnična pisarna in zastopstvo strojnih tovarn. Cteštn 29. oktobra 13 Telefon 37-51 KMEČKI FANT z lepo doto, visoko postave, 24 let star, se želi poročiti na posestvo- Ponudbe na. ogl. odd Večernika pod »Pomlad«. 22938-19 LOČENA GOSPA, državna uradnica VII- skupine, inteligentnega poklica, bi poročila značajnega -gospo da od 36—45 let. ki bi_ mi bil dober mož in moji šoloobvezni hčerki ljubezniv Oče" — Dopise na ogl. odd- »Veternika« pod »Maribor 34«. 22932—19 glasbila 1o 20 besed 15 din. vsaka nadallitn heseda t din Težko je danes prodati STAR GRAMOFON Poizkusite z enkratnim oglasom in zadovoljni boste, 20 Naznanjava, da sva prevzela splošno znano gostilno ..PRI LIPI“ Zg. Radvanje, vodila jo bova strokovnjaško in se priporočava Telefon 23 30 Ivan in Karolina Šternad Zbirajte odpadke Staro železa baker medenino- s v i n <* c cink- star oapir, cu-nie krojaške odrezke. tekstilne odpadke. srlaževino. ovčjo volno, govejo dlake kuoute vedno o o tiai* višjih cenah Arbeiter Dravska ul. 15- Te 26-23- POUK do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din POBOLJŠAJTE SI POLOŽAJ! Učite se tujih jezikov. Potom 5-Večernikovih« malih oglasov si gotovo preskrbite cenenega inštruktorja. ■ 21 VOZILA d-i 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Moderni ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, radi selitve r.28 POZOR! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje in železne, litinske ter druge kovinske predmete, cunjc, papir, gumi in steklovino kupuje po naj višjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ. .Maribor, Kneza Koclja ulica St. 14, telefon 21—30, ter podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 24— 94. 22955-28 Kmetovalci! Poliedelci! Prvovrstne mline za mletje vseh vrst jzita, za izdelovanje ješprena in kaše, motorne in ročne slamoreznice, mlatilnice in čistilne pluge ter okopalnike Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka Martin Petrič, Celje, Kralja Petra 22 Zahtevajte ponudbe! Sprejemamo zastopnike Hala, Uktin! je drag in trajna skrb. Zato si dajte Vaš tovorni, osebni ali stabilni motor predelati na pogon z ogljem. L "fopa-peMtaiot" l-odjetje za plinske generatorje, MARIBOR, Aleksandrova c. 51 POSOJILNICA NARODNI DOM v Mar 'boru z. z o. j. £ naistareiši slovensk denarn zavod v Mariboru Mi REZERVE BLIZU DIN 12,000.000’- JESENOVE cca. 2 m dolge, 32—50 cm premera, ravne in čiste komade, kupujem v vsaki količini za izdelovanje smučk. lndustrya športnjh potrebščin: M. DRUCKER ZAGREB, Iliča 39. Ponudbe poslati franko žel. postaja ali žaga. Iščemo prvorazrednega strokovnjaka za manipuliranje s pulardi kakor tudi z vso ostalo perutnino. Obširne ponudbe z referencami je poslati na »Publicitas« d. d., Zagreb, Iliča 9 pod »Stalna namestitev« Udruženie številnih družin (Pomoč) Vsem onim, ki so na oglas v »Večerniku-poslali svoje naslove, sporočamo, da vlagamo na podlagi dobljenih podatkov te dni pravila. .Takoj, ko bodo pravila od oblasti potrjena, bomo sklicali občni zbor in šele nato bo društvo začelo z delom. Vsi oni, ki so priložili znamke, prejmejo prihodnje dni vprašalne pole, katere naj točno izpolnjene prinesejo s seboj na občni zbor. Toliko v vednost. Sklicatelji Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov: I. Kocmut, Meljska cesta 1 Moderni šlagetjl za pies in petje edino na ploščah 1 d le kiroion J Zahtevajte brezplačne sezname Zlato in srebro. brilijante, zastav Ijalne listke išče nujno za nakup JOgermv^jn, •Mari bor. Gosposka 15 Kupujem stalno vseh vrst in vsako množino jabolk po najvišjih cenah. Joalplna Bole sadje, zelenjava in deželni pridelki en gros - Maribor, Koroška c. 20 na dvorišču. Elektromotorji in diname vseh velikosti na zalogi — Pravtako izvršujemo vsa popravila in previt ja Elektro A. VERBA7S 17UBUANA, Gosposvetska cesta 10 (poleg Slamiča) Prodaja v Mariboru SCHNEIDER ih sinova lurčičeva I ZAGREB. NIKOLICEVA lOl Jjtpovu! fhesoti Predno se odločite za nakup avtomatske tehtnice, oglejte si na vsak način pred nakupom naše tehtnice, katere so v pogledu izdelave in trpežnosti n a j p o p o l n e j š e, kar jih je bilo do danes na trgu. Na zahtevo pošljemo našega zastopnika. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV PONTOS CENTRALA d. z. o. z., MARIBOR, Meljska cesta 55 in 55 a. Posestniki pozor! Najnovejši tehnično izpopolnjeni mali kmečki JELTOM mlini na kamne, ki meljejo vse vrste žita v poljubno lino ^ in navadno moko, izdelujejo zdrob, čistijo žito ter imajo vključeno napravo za izdelovanje ješprena in kaše. Kamni so j vodoravni (ležeči), tako, da ne morejo žgati moke. Lahek tek! — Prvovrstna izdelava! Cene zelo solidne. Te vrste mlinov Vam dobavi domača tvrdka Jelenc Adolf & Tomažin LJUBLJANA Celovška cesta 49. — Mlin na ogled trgovini. VERITAS GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADISCE Anton Bremec Celje Oglejte si veliko zalogo Zahtevajte cenik Najnoveiši modeli otroških vozičkov, dvokoles in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri F. Batjela nasl Stane Bergant, Maribor Aleksandrova cesta 26 * Telefon št. 24-14 Vsakovrstne n dlUtdlt papirja In cunl kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Maribor. Pobrežje. Cankarjeva 16 Nakupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 Naznanilo! Vljudno naznanjava, da sva prevzela od g. Šunko, Z«- Radvanje, , staro renomirano GOSTILNO. Vsem, ki sle nas poznali že iz Tezna, kakor tudi novim gofitom se najtopleje priporočava. Zagotavljava, da bova z vsem čim najceneje postregla. Nas^i skrb bo, da si najin stari dober glas v polni meri obdrživa in še izpopolniva. Točila bova le prvovrstna ljutomerska in pekrska vina. Se priporočava za obilen obisk MIRKO in ANA SEVER. Zg. Radvanje 51, prej šunko. Specijalna delavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev In dinam. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in diname za luč. Fr. Periinlit ulektrODOdjetic, Liubliana. Gosposvetska cesta 16-Telcion 23-71. PJsmski jtoftk TISKOVNA DRUŽBA Z O. Z_ v veliki izbiri in najugodneje nudi Maribor, Cankarjeva 1. telefon 25-45. Izd la 10 urejuje ADOLF ItliiiN 1KAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik Sl wl\u t)l 11.1.A v Muriboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi st ne rračajo. — Uredništvo in uprava« Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništvu štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409.