100. številki
V Trstu, v sredo 14. decembra 1892.
Tečaj X
„EDINOST"
i.h.j. dT.krit n. t.d.n, ti.ko grada i. lototo oh 1. ari popolndn.
„Edinost" stane:
i» vse leto gl. «.—; laven A vat. 9.— gl. M polu let* „ 3.—; „ „ 4.50 , i* ietrt lete , 1.50; „ , 2.25 . Posamične številke se dobivajo t pro-dajalnicah tobeke t Trata po & nov..
▼ Soriei in ▼ AJdaviiial po * nov. Ha naroć"ba brss prlloiane naročnina a* ipravnUtvo ne oilrn.
EDINOST
Oglasi in osaiaila m reteae po t ne*
vretiea ▼ petitu : 2« natlOTS a debeliai črkami »e plačuje proator, kolikor bi f«
obaeglo navadnih Poslana, Javna sahvale, startate* Itd.
*e račune po pogodbi.
V«i riopni pobijajo uredništvu Piana Canerma *t. 2. frankovarto ker
flljajo urednlltm Piana ^•ako plena* MM MM mrknkoTaaa se n* apre-
cnpiai ae ne vračajo.
jHmajo. Rok
Naročnino, ruktam arije in inaerate pre* jema apravnlitvo P i aua Casema H. I Odprte reklam aeije - o proste poitsiat.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.

Naši nasprotniki.
in.
V oni sloviti mestni seji tržaški, ko so „štigmatizovali" „nepostavno" agitacijo slovensko po okolici, juli smo tudi israi „slovanska pijanost', a v isti sapi so gospdda zagotavljali, da so liberalni do skrajnosti. Soditi bi toraj morali po takem, da je slovenska agitacija sares taka, da ima na sebi vse znake zločinstva, ako jo že obsojajo ljudje, ki so sicer liberalni do skrajnih posledic. Rekli so, da ta agitacija ne spoštuje ni zakonov, ter da stremi po srušenju reda v druibi človeški; da hode aruiiti dosedanjo organizacijo države. Vso državo avstrijsko hočejo kar prekopioniti slovenski agitatorji po okolici, r«kel je svetovalec Consolo.
To so zares težke obsodbe, koje eo izrekli gospođa o nas Slovenoih-„agitatorjih.*
Mi pa menimo, da ne zadošča, da ae isrekajo take obtožbe, ampak treba jih tudi dokazati. Dokan so nam pa ostali dolžni veleučena in razgreta gospoda. Njim je bila dolžnost, dokazati konkretnimi slučaji, da je agitacija Slovencev ne-postavna, da so aspiracije (nameni) naše nevarne obstoječemu redu in organizaciji države. Označiti bi bili morali natanjčno ter naglašati naie zahteve, da ei italijansko občinstvo samo ustvari svoje menenje o nas. Ker pa tega niso storili, smemo jim očitati po vsej pravioi, da postopajo lehkomišljeno ter da jim je jedini namen, hujskati italijansko občinstvo proti življu slovenskemu.
Za božjo voljo, kaj vender zahtevamo mi tržaški Slovenci P Nič druzega, nego da se izvedejo obstoječi zakoni tudi za nas Slovence 1 Ali prav za prav niti tega nismo doeedaj zahtevali v polni meri, ampak mi tržaški, osobito pa mestni Slovenci zahtevamo ie le prvotnih pravic, pristojajočih vsakemu avstrijskemu državljanu. Mi zahtevamo, da se jezik naš spoštuje v cerkvi, v ioli in uradu, mi zahtevamo, da se tudi nam dado narodne in
PODLISTEK.
Iz vojaškega življenja.
Spinal Rudolf Dolenc.
(Dalje.)
Po vročem dnevu pride tudi noč. Zopet se zarijemo v alamo. Pazil sem, da sem zlezel v kot, kjer vendar ne bodo moje koščice vsakemu na razpolago. In res druga noč bila je veliko mirnejša od prve. Tud> neko „deko" sem si sposodil od nekoga, ki ga ni bilo ravno v šotoru, ter Bi žnjo ovil še bolne noge. Pripravljeno smo vse itueli za prihodnji dan. Tudi na trdi slami fio spi človek sladko, ako mu slučajno kdo ne lomasti po nogah. To sem skusil tudi jaz, kajti prespal sem dobro to noč. —
Na vse zgodaj v jutro pokliče nas „hornistove" trobente glas. Vse je skočilo po konci. Ker Brno bili v temi, nastal je res pravi Babilon. Ta je iskal kapo, oni puško, zopet tretji svoj „Ubersoliwungtt, četrti ni mogel vdobiti „tornistre", peti „šale" itd. Jaz tiem si zvečer spravil vbo to gomazen pod glavo, in tako sem bil
politiške pravice. A vse to nam je najam-čeno v temeljnih aakonih avstrijskih 1 In ljudje, ki ne zahtevajo druzega, nego da se vrSe obstoječi, temeljni aakoni države, naj bi bili nevarni isti državi, koji so podlaga ti aakoni P Po kaki logiki prihajajo vender gospdda do takih zaključkov P ! Seveda, o logiki pri njih ni govora — pri njih odločujeta le strast io narodna nestrpnost. Italijanska etranka hoče po vsej sili imeti svoj „izključljivo italijanski značaj* mesta tržaškega in njega okolice, a se svojim ropotanjem, se svojimi srditimi izbruhi hote prikriti istino, da niti ni pogojev za to. Zgodovina in etnografija (na-rodopis) nam pravita, da Trst ni italijansko mesto, ampak da je ves „italijanski značaj* naSega mesta le umetno napravljena prevleka. V ta „italijanski značaj* našega mesta verujejo le tisti, ki hočejo verovati — da-ei so prepričani o nasprotnem — in pa tisti, ki ne posnajo odno-šajev naših.
Sicer pa ne treba nikakih posebnih dokazov za to, kar trdimo mi: uprav postopanje g o s p d d e same je n a j b o 1 j š i d o k a s, da niti aami n i s o p r e p r i č a n i o i z k 1 j u č 1 j i v o italijanskem anačaju mesta tržaškega. Da ni okolica adriema slovenska in da ne žive v mestu tisuči Slovencev, tudi izključljivo „italijanski značaj" te pokrajine ne bi mogel priti v nevarnost. Čudežev ne more delati nikdo, najmanje pa slovenski „agitatorji*. Čemu torej ta strah, čemu škripanje z zobmi pred peščico bornih agitatorjev slovenskih P! Vidite, gospdda italijanska, da se svojim ropotanjem naznanjate najbolj vsemu svetu to, kar bi hoteli prikrivati. Vi bi hoteli prikrivati resnico, mi pa jo vlečemo na beli dan. In zato nam lučate v obraz „slovensko pijanost"! Vi se trdno držite krive pr&mise, da so namreč tu „vaša tla*, in zato so krivi vsi vaši zaključki in so krivične vse vaše zatožbe. Vi veste sami vse to, vi veste, da je stvar krivična, katero zagovarjate — od todi vaš strah pred
zjutraj s opravljanjem kmalu gotov. Le puške nisem mogel dobiti svoje, a temu je km lu pomagano, kajti puška je puški jednaka, in na Število tudi ne more nihče gledati v temi.
Nastopimo pred šotorom in brž se prikaže na konji ona suha postava našega stotnika, katerega sem prej opisal.
Kričal in pihal je že na VBe zgodaj. No, lep začetek, dejal sem, kakšen bode še le konec!
Zapodć nas v neke hribe. No, tam se je še le pričelo pravo trpljenje. Poti ni bilo nobenih, steze so bile vbo obraščene robido in trnjem, ves hrib pa tako pust in skalami obdan, da si kar zejal, ko si prišel na vrh. Čudil sem se, kako ae more vrteti človeška noga po teh skalah in pečinah. A ne da bi pazil, kam stopiš, marveč leteti si moral z vbo svojo prtljago, kakor da bo te obseli vsi hudobni duhovi. A vender sem uverjen, da se v resnici ni mudilo prav čisto nič — ni nam, ni stotniku.
Gonil nas je na levo in desno, navzgor in navzdol. Streljali smo kakor bi imeli ogromno krdelo sovražnikov pred Beboj, da si nisem videl prav nobenega človeka, ki nam bi bil sovražen. Ko amo
vsakim „agitatorjem", od todi strah — ponavljamo vam to — pred lastno senoo.
Naši nasprotniki nam očitajo, da delamo razdor mej okolico in mestom, da boČemo doseči novo politiško-ad-mi strati vn o organizacijo države. Menda se ne motimo meneči, da nasprotniki mislijo pri tem na idejo ločitve okolice od meBta v administrativnem pogledu — na samoupravo okolice. Misel ta s« sedaj res pridno razpravlja v našem listu in v privatnih pogovorih, protestujemo pa proti podtikanju, kakor da to razpravljanje ni dovoljeno po postavah. Da večina okoličanov želi ločitve, imajo gotovo tehtnih vzrokov za to ; a njim je pred očmi ločitev postavnem pdtem, potem zakonodaje. To se pa ne pravi delati proti postavam, ako kdo dela na to, da se postavnim pdtem premeni kako obstoječa poetava, ali uprava kake dežele ali občine, odnosno nje organizacija. Sicer pa misel samouprave tržaške okolioe se ni porodila kar tako sama is sebe in tudi „bresvestni agitatorji* je niso aanesli mej ljudstvo; ampak vsraatla j« is prepričanja, porodivšega se ia mnogoletnih žalostnih skušenj, da bi okolica vspevala mnogo bolj? tako v duševnem kakor v gmotnem pogledu, ako bi se upravljala sama, nego da uživa „dobrote", s kojimi jo obsiplje mestna go spdda. Ne agitatorji so vrgli 'to idejo mej ljudstvo, ampak gospdda sama je se svojim postopanjem prisilila slovenskega okoličana, da je jel premišljati o samoupravi okolice: take seje, kakoršna je bila tista s dne 24. novembra — in takih je bilo že nebrojno — so najboljše širiteljice misli na novo politiško-administrativno organizacijo, kojo misel je obsojal svetovalec Consolo. Gospdda naj bi bili pravični okolici v narodnem in gospodarskem pogledu in izvestno ne pride na misel živemu krstu, da bi se hotel ločiti od mesta. Gospodje pravijo, da so liberalni; dobro : liberalizem svoj naj osvedočijo tudi nasproti okolici, pa mirna Bosna! Dajte okolici, kar jej gre; spoštujte okoličana, kakor in-
ponehali streljanjem, kričal je naš stotnik na konjiči svojem : „Le streljati, ne bo-dete streljali !" „Možtvo nima več patro-nov", povč mu g. kadet Skabar. „To je meni vse jedno, samo da streljate". Ležali smo dobre pol ure na trebuhih. Potem so nam še le zagodili ter dali znamenje, da se Bmemo odpočiti. Drugi gg. častniki zbrali so se na hribu ter vstopili v krog; posvetovali so se, tako mi je trdil Gustelj, kdo je dobil deželo. Kmalu na to pridirja nek nadlajtnant ter pošlje nekoga, iskat konja njegovega. Ker ga pa revež ni mogel takoj privesti, roti se kričaje rekoč : „Poslal sem
tega pr........tepca po avojega
konja in ni nazaj ni njega, ni konja Vidite, kako lepih izrazov se poslužujejo, da imenujejo to trpečo stvar božjo, kojo mi zaznamujemo z besedo Človek.
Odpravimo se zopet po tacih strminah proti domu. Ura bila ja že blizu dveh po-poludne, ko smo prisopihali domov trudni, žejni in potni. Privažali so nam v sodih vodo iz Senožeč in hoteli smo se nekoliko okrepčati; a tudi to se nam je prepovedalo. A danes smo prišli vendar do toli za-željene „tnenaže", toraj danes smo v tiste imenitne „Zugsliste".
vestno zasluži kot prvobitni vaš sodeželan, pa se neha kar čez noč ves raapor mej mestom in okolico. Sicer pa se čudimo zelo, videči, da goapddo kar mrslica strese, ako kaj čujejo o ločitvi, ko vender trde neprenehoma, koliko izgube imajo a okolico in koliko velikanskih žrtev jih stane ta okolica. Mi vas ne razumemo: čemu se oklepate okolice, ako vam je le na škodoP! Pametni bodite, pa vršite jo od sebe! A vi tega nečete. Že veste, zakaj !
Predno zaključimo, naglašati nam je še prevažni moment: da so v večkrat omenjeni glasoviti seji mestnega nastopa tržaškega takozvani „konservativci", isvnemši par gospodov, zložno glasovali z radikaloi. Temu se ne čudimo, čudili bi se le, da se je zgodilo nasprotno. Gospdda „konservativna" je dosledna le v svoji — nedoslednosti in neiskrenosti. Nad vse značilno je za te „konservativce* — mnogi jih jednačijo z vladno stranko —, da je jeden nje članov, koji sicer ni glasoval z večino, čutil veliko potrebo, slovesno naglaSati, da nima n i k a o e g a posla „s temi ljudmi* (se Slovenci.)
O d&, gospddft „konservativna*, v jednem pogledu — a v tem jedinom — ste pač dosledni: v mržnji avoji do slovenskega življa, tako, da vam je vsak brea-vereo ljubii, nego pošten in pobožen Slovenec.
O doktore goriški : za to vrsto „konservativcev" bi trebali krvavo sares konservativnega lista, da jih pouči o dolžnostih konservativcev do verske stvari in do drugorodcev.
Ilic Rhodus, hic salta — da ne bodemo prisiljeni misliti marsikaj!
Okoličani, zahtevajte „meščansko šolo"!
Spisal Miloi K. Šola je merilo narodovega naobra-ženja. Navadno prav imo, da kjer so umno
Odvežemo vsak svojo „šalo" od tor-nistre ter letimo k onim kotlom, kjer ae je delila menaža. Dobili smo juho a makaroni, koa mesa, k mesu pa še krompirja v salati. Komaj sem držal šalo v rokah, tako me je peklo. Pokusim to jed, in kakor bi trenil poparim si grlo tako, da se mi „nebo" kar olušči.
Grem proti svojemu šotoru, z namenom, da počakam nekoliko, da se ohladi ta vrela juha. Pa kaj se mi povč, da ne sme nihče v šotoru jesti, da so kaj ne polije. Seveda, pravim jaz, ker je vse v ta-petih, treba je res paziti na to! Skoda bi bila rea velika, če se kaj ponesnaži.
Zavživali smo torej te božje jedi zunaj na 8olnci.
Ko smo te jedi spravili pod Btreho, šli smo k onim sodom, da omijemo posodo in zalijemo jed. Bolj nam je teknila voda, dasi je bila »d eolnca že vsa Be-greta, kakor pa jed. Ko smo vse pomili in napili se, zginili smo v šotorih v slamo, da se malo odpoČijemo.
Ob polu štirih prikaže se nekdo na vratih in zakriči: „ Auf! Mit Gewehr und Tasche !u
(Dalje prih.)
obdelane njive in polja, tam žive naobra-ženi, bogati kmetje : kjer »o dobro vrav-nane šole, jo narod olikan.
Šola se je rasvijala in popolnjevala, kakor je Človek tekom čaaa duševno napredoval. Mnogim prostega naroda ni jasno, čemu bo te ali one šole, zato dajam na kratko njih pregled, da bodo videli kaj imamo in kaj nimamo.
Šole delimo v ljudske ali osnovne (popolari) z 1—8 razredov, meščanske (oittadine) z tremi razredi (od 5. naprej); srednje iole : gimnazije in realke ; pa visoke sole ali univerze in politehnike. — Razun teh imamo še stanovske, kakor: učiteljska izobraževališča, kmetijske, obrt-nijake, kupčijske in pomorske, rudokopne in ie nekaj drugih šol v Avstriji.
Oče ima sina in hčer. Vstopila sta v 7. leto starosti, treba ju poslati v bližnjo šolo.
Bodisi, da stariši stanujejo na deželi ali v mestu, pošljejo ju v ljudsko ali osnovno šolo. Pri nas na Primorskem jo otrok po postavi dolžan obiskovati ljudsko šolo od 6—12 leta, zatem še 2 leti nadaljevalno ali večerno šolo. — Otrok konča tedaj s 14 letom, ozirom a z 12 letom „šolski stan*. — Zdaj vstopi v živenje, ako ga niso roditelji odločili „za gospoda".
Kedar učenec izvrši z dobrim vspehom 4. razred, odprta mu je pot k daljnemu iszobraževanja: vstopiti zamore ali v latinske ali realke. Na gimnazijah ali latinskih iolah se učijo stara že mrtva jezika, latinski in grški, računstvo zemljemerstvo, zemljepis, zgodovina, natoropisje in natoro-slovje ali fizika in nekaj iz kemije. — In vse to celih 8 let. —
Konec osmega razreda mora vsak dijak prestati ostri izpit in z dobrim vspehom, potem ga šele učitelji razglasijo zrelega za visoke šole ali univerze. —
Srednjih Sol imamo v Trstu, a ne slovenskih, visokih pa ne; treba je že romati v Gradec, na Dunaj, v Prago ali Zagreb. — Na visokih šolah se visokoiolec vpiše v tisti oddelek, kateri ga veseli. — Tu so pripravnice za profesorje, dom za odvetnike in sodnike ali zdravnike in druge.
Na visokih šolah se je muditi 4—6 let, če ne več. — Visokošolcu je prestati ▼ tem času več strogih izpitov, in kedor ima enkrat „diplom" v žepu, hiti domov iskat si primerne službe, za katero se je pripravljal toliko let. —
Realka šteje do 7 razredov. Tem se poučuje vse, a nekateri predmeti (matematika in risanje) bolj natančno, kakor na latinskih, le mrtvih jezikov ne poznajo ; v zameno pa se učć francoski ali angleški. Is realke vstopi učenec na politehniko, da se vsposobi za zemljemerca (inženerja) ali tudi za dobrega mehanika. Na visoke šole odide primeroma le malo dijakov, dovr-Bivših srednje šole. Večina poišče si že prej primerna službe: n. pr. pri pošti, brzojavu (telegrafu) davkariji, na železnici in drugod, kamor jih sreča nanese. — Le redki so pa oni, ki se kot „učeni" vrnejo na bogati očetov dom in postanejo umni kmetovalci. Tem se najbolje godi ! —
Tako se leto za letom nadomeščajo mesta odsotnih z novinci- —
Omenil bi lehko Š3, da za Živino-zdravnike, kmetijske učitelje in ekonome (gospodarje) ho šole n. pr. v Klostemeu-burgu pri Dunaju in drugod.
Mladenič pa, ki se je izvolil duhovski stan, vstopi po dovršeni gimnaziji, a ne realki, v duhovsko semenišče v Gorici, Ljubljani, Celovcu ali kjer mu drago. Učitelji imajo svoja semenišča v Kopru in Ljubljani; učiteljice pa v Gorici in Ljubljani .
Zdaj bi bil površno naštel glavne zavode ali šole, v katere pohaja in se izobražuje naša slovenska mladina. —
Vrnimo se k ljudskim šolam. Naš narod te najbolje pozna, ker so edine, koju že nekaj let sem sam uživa, koder so vrav-nane na podlagi materinega jezika.
Ako bi ne bilo ljudskih šot, bi tudi univerze ne mogle obstati. — vsaj zidamo
vedno pri tl^b. — Ljudska šola je podstava vsemu poznejšemu naobraževanju. —
Da si je ljudska šola podlaga pouku, nam ona edina vendar ne zadostuje.
Ko bi zidar hili položil aamo fundament ali podstavo, bi bil res prvi in glavni pričetek zgradbe, a to bi ne bila hiša Tako lehko trdimo, ko bi mi le to znali, kar smo se naučili v ljudskih šolah, bi našim potrebam ne zadostovalo. Ako bi Slovenci pošiljali vse svoje otroke edino v ljudske šole in nikamor drugam, bi oni ne zamogli napredovati v toliki meri, s tako hitrostjo, kakor drugi narodi ; ostali bi vedno „duševni otroci", mej tem ko bi drugi narodi dozorevali v modre može.
Po tem takem, ako hočemo z drugimi istodobno napredovati, moramo zahtevati tudi drugih šol, primernih našim potrebam, katere tudi dovoljuje postava vsaki ddželi.
Poglejmo !
Šestletni otrok vstopi v prvi razred. Učitelj ga uvede v svet, razjasnujoč mu to in ono reč, ta in oni pomen ; prične žnjim branje, pisanje in številjenje.
Koliko truda ima tu gospod učitelj, koliko solzic je omočilo nedolžna lica onim, kateri niso zamogli pri vsi dobri volji premagati te prvotne težkoče učenja. Pridni stopi v drugi razred.
Tu je že treba gladkeje čitati, zlogo-vati, prepisovati in poznavati govorna plemena. Številjenje se že razširi do 100. No s temi števili se že da ftteviliti bodisi ustmeno ali pismeno. — Tudi mere in uteži, kakor tudi zlate krone bode treba otrokom nazorno pokazati, ako jih bode kaj. Risanje se že prične v tem letu.
V III. razredu otrok že gladkeje čita, pripoveduje o čitanem zapopadku, zdeluje pravopisne in spisne vaje. Slovnici, oziroma jeziku, je odmerjeno največ ur pouka. Številjenje se razteza ie de 1000. V tem letu se že prično štirje računski načini: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Vzame se po berilu nekaj is prirodopisa (živali, rastline, rude), tudi ae opisuje domači kraj in čita nekaj zgodovinskih odstavkov. Risanje se nadaljuje. O petju ne govorim, to goji učitelj od prvega do zadnjega leta.
Ćtrti razred razširi, dopolni in nekako sklene nauk ljudske šole.
Deček pravilno naglaša, se razgovarja o čitanem, ter se tu tudi vadi pismeno v nalogah. Slovnica se z razširjenim stavkom deloma sklene. Računstvo pošteva že milijone. Glasni računi se dopolnijo s desetin-kami — jako važnimi za vsakdanje živenje. Učenec, ako je razumen, sešteva, množi, deli, da je veselje. Tudi neki opravilni računi so pridjani. — V tem letu se nadaljuje o prirodopisju in glavne prikazni v naravi prinaša naravoslovje (fizika). Zemljepis se razširi na vso Avstrijo, zgodovina tudi obsega obris avstrijske zgodovine. Risanje, petje in še celo telovadba je uvedena kot potrebni predmet ljudske &ole. — To bi bil povrini načrt o pouku in predmetih na ljudskih šolah.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranja dsžals.
Ministra grofa K u e n b u r g a, zastopnika nemške levice, torej ni več v mi-nisterstvu: vladni list dunajski je Že objavil ročno pismo cesarjevo, s kojim se je vsprejela ostavka tega ministra. S tem pa ni rečeno, da levica nima več zagovornikov v ministerstvu, kajti ministra Gautsch in Bacquehem sta poznana zagovornika levičarjev. Zato pa menimo, da nemški liberalci niti ne mislijo na resno opozicijo proti vladi, kakor tudi vlada noče — to naglašajo vsa vladna glasila — definitivno pretrgati vezi, ki jo vežejo na gospode Plenerja in družbo. V teh naših nazorih nas potrjujejo najnovejše vesti, došle z
Dunaja. Vlada je predložila zbornici, kakor znano, trimesečni budgetni provizorij, ker so levičarji namenoma zategnili proračunsko razpravo tako, da »borniea ne more rešiti proračuna v tem letu. Levičarji so sicer sklenili uprti se zahtevi vlade po trimesečnem provizoriji — in sicer zato, da vsaj na videz in na zunaj Markirajo nekako opozicijanelno stališče —t pač pa hočejo privoliti v dvamesečni provizorij. Ker pa mej dva- ali trimesečnim provizorijem faktično ni nikake načelne razlike, ampak le formalna, je jasno, da levičarji ne mislijo na strogo opozicijo in da so že zopet tam, kjer jih vlada hoče imeti. In reB je že sklenil proračunski odsek poslanske zbornice na predlog levičarja Heilsberga in v spora-zumljenju s finančnim ministrom, da se provizorij skrči na dva meseca. Zdaj smo torej tam, kjer smo bili pred krizo : šel je sicer Kuenburg, a koketovanje vlade z levico nam OBtane ohranjeno. Tak utis morajo napraviti na razsodnega človeka vse izjave levičarjev in vlade iz poslednjih dni. Da je stvar še gotoveja, čujejo se razni poljski glasovi, da Poljaki — in ti so vlada — ne bi nasprotovali sodelovanju z levičarji. Naj torej stvar sučemo, kakor hočemo : vedno in vedno pridemo do zaključka, da Taaffe-ov sistem ni naklonjen avstrijskim Slovanom in da moč nemške levice sega le tako daleč, kolikor hoče vlada. To spoznanje mora prodreti mej nami Slovenci in dokler ni tega spoznanja, ne more biti govora o tisti realni politiki, koji bo uprav v denašnjih dneh tolika slava poje tudi po nekaterih slovenskih listih.
Tiskovnega odseka pododbor predložil je odseku svoj načrt o premeuobi tiskovnega zakona. Odsek je nekatere predloge zavrgel in misli zbornici predložiti le načrt zakona, • katerim se dovoljujejo razne olajšave. Najvažnejših stvari, odprave časnikarskega kolka in premembe določila o popravkih, se odsek ni lotil, ampak to preložil na poznejši čas, menda zato, ker upa, da vlada vsprejme vsaj te ne posebno važne olajšave. Odsek za premembo opravilnega reda je ukrenil določbo, da pristaja predsedniku oblast, odvzeti kakemu poslancu pravico govoriti za kvečjemu deset zaporednih sej, odklonil pa je nasvet, da bi pristojalo predsedniku izključiti kakega poslanca za več sej. — Te dni sta zborovala tudi proračunski odsek, v katerem je finančni minister dr. Steinbaoh naznanil, da izdeluje vlada načrt jednot-nega zakona o pristojbinah, in pa odsek za kazenski zakon, v katerem je bil tudi govor o prostozidarjih. Dotično določbo je odsek zoper ugovarjanje vladnega zastopnika odklonil.
V včerajšnji seji poslanske zbornice pokazali so nemški srditeži zopet, da smatrajo nas Slovence kot žrtev, namenjeno brezpogojno žrelu germanstva. Pečeti jih namreč naredbi, došli celjskemu in celovškemu magistratu, da morata vsprejemati slovenske uloge in je tudi reševati slovenski. Posl. Steiwender je predlagal zato, da se izvoli odsek 24 članov, koji naj bi proučil ti naredbi ministerstva za notranje zadeve. Ker pa je sbornica odklonila ta predlog, predložil je isti poslanec resolucijo, zahtevajočo od vlade, da predloži zbornici jezikovne naredbe za mesta: Liberce, Celovec in Celje. Ta resolucija se je izročila proračunskomu odseku. V tej seji se je nadaljevala prora-čuuska razprava in Bta se vsprejela prvo in drugo poglavje ministerstva za notranje zadeve.
Različne vesti.
Nadvojvoda Fran Ferdinand d'Este
dospe v Trst nocoj ob 8 uri in 42 m., da nastopi svoje svetovno potovanje. Potovanje bode trajalo nad jedno leto.
Okrajnim glavarje« v Pulji je imenovan Ivan pl. 8 c a n d e r Rossetti. Prejšnji okrajni glavar puljski je neozdravljivo bolan.
Boj proti „Edinosti«. Iz Tomaja se nam poroča, da je gospod dekan tomajski pretečeno nedeljo c lece doli iskreno svaril poslušalce, da naj ae nikar ne naročajo na „Edinost", kajti ta liat da je brez-v e r s k. N« prihaja nam na misel, da bi se razgrevali radi tega obdolženja — saj smo mu že navajeni —, ampak prepuščamo g. dekanu, da je zagovarja — pred svojo vestjo.
Radikalizam „Rimskega Katolika". Ve-lečastitemu g. dr. Mahniču se gotovo niti sanjalo ni, da pride kedaj njegov tist do časti najradikalnejšega lista mej Slovenci. K tej časti ga je povzdignil ljubljanski „Slovenec" od 12. t. m. Iz zveze dotičnoga članka „Slovenčevega" je sklepati, da člankar razteza Mahmčev radikalizem mej drugim tudi gledč nn politiko konservativnega ali Hohenwartho-vega kluba, kateri klub uprav dr. K a h n i č v poslednji številki „Rimskega Katolika" odločno obaojuje zaradi njegove (klubove) nedoslednosti, prevelike zmernosti in tudi neznačajnosti nekaterih njega članov. Kdo bi bil mislil, da nam v našem prepiru, tikajočem se grupovanja strank v poslanski zbornici, prihiti na pomoč uprav dr. Mahnič, ter da ta gospod doktor kedaj obsodi v tem pogledu svojega najiskrenijega pomočnika ua Slovenskem, namreč onega in istega „Slovenca", kateri vedno in na vse pretege zagovarja Hohenwart.hov klub. Stemje vrhni voditelj „lige" obsodil najstrožje glasilo iste lige"!! Ni torej lahko razumeti, kako more „Slovenec" v zaključku navedenega članka svojega priporočati „Rimskega Katolika" uprav radi tu mišljenega radikalizma!? Erkliire mir, graf Orindur, diesen Zwiespatt der Natur !
Enakopravnost. — C. kr. višje deželno sodišče v Trstu poslalo nam je že zopet laško razsodbo, s katero jo v drugi instanci na naš vsklic potrdilo zaplembo o prof. Sesiču. Sodnemu dvoru je predsedoval sam Pek, na kar se je spekla laika razsodba, dasi gospodje dobro vedo, da nas z nobeno rečjo ne morejo bolj razjeziti, nego s takim preziranjem jezika, kateri govoriti dve tretjini prebivalcev te dežele.
Proti takemu žaljenju deželne slovenske večine pritožimo se na merodajno mesto; ako tam nič ne dosežemo, pojdemo dalje, morebiti se v Avstriji šo najde pravica tudi za nas Slovence, da nas ne bodo z nekako krčevito vstrajnostjo sodili v tujem jeziku oelo v oni dobi, ko grof Taaffe tako sijajno izjavlja, da vlada stoji trdno na podlagi ustave, v kateri se nahaja tudi član 19.	„Nova Soča*.
Nov okoličanskl kandidat. V svojem polemiškem pismu proti ,Indipendenteju( tiskanem v ,Mattinu* od 11. t. m., izreka državni poslanec Burgstaller de Bedischini doslovno: „Del resto, come tutti sunno, io ero consigliere municipale del territorio, eletto spontanea v o 1 o n t & della popolazione elo sarei tuttora, SO volessl, come pu5 teatificarlo meglio d1 o-gni altro T onor. consigliere Loopoldo Ifau-roner*. (Sicer sem bil občinski svetovalec za okolico, izbran po lastni volji naroda, ter bi bil lehko še zdaj, ako bi hotel, kar lehko potrdi č. Mauroner). G. Burgstaller se pa o tej priliki ne spominja nezaupnice, podpisane mu od istih vo* lilcev, temveč oblastno trdi, da bi bil lohko še poslanec, ako bi on hotel!! Očevidno si domišlja, da so okoličanski volilci zgolj sužnji, ki se o volitvah kar alopo pokorč njegov: komandi. Je-li umestno, da kaj enacega piše državen in vladen poslanec?
Poziv na božičnico. Načelništvo tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 18. decembra t. 1. ob 3. uri popoludne v prostorih Slovanske čitalnice;(via S. Francesco 2) „bo-
žičnico" otročičem, obiskujočim slovenski otroški vrt pri sv. Jakobu. Uatopnina k „Božićnici" znaša 10 kr. za osebo izvzemši samo otroke.
Za „božićnico" so darovali nadalje : g. Bald. Miiubelli 25 gld., g. Kristijan Dejak 10 gld., g.a Bartelj 3 gld., g. Gr. Stepančič 3 gld., g. Ant. Turk 2 gld., gč. Zinka Kastelic 3 gld., g.a Mauer 2 gld., g.a 8kerl 1 gld., g. Sarežin, posestnik od Jakoba 3 gld., g.a Negode Marija 1 gld., g.a Negode Ana 50 kr., g. Kaipel 1 gld., g. Kanauščič 1 gld. in 1 par čevljev, g. Ivan Vatovec, posestnik 2 gld., g. Šorli 2 gld., g.a Dekleva 1 gld. in 3 predpasnike, g.a Vekoalava Valenčič 8 spodnih kitelc in 8 parov čvitic, gft Bogomila Valenčič 4 Bpodnih kitelc in 4 pare svitic, g.a Duška iz Zagreba 5 gld., g.a Etna Abram
2	gld., Euaa i n Rudi 1 gld., g. Hitti 12 parov nogovie in 3 kapice volnene, g.a Ljudmila Valenčič 12 robcev, 6 parov zapestnic, 6 parov rokovic 3 pare nogovie,
3	majco, 1 srajco. Gć. A. L nabrala na Prošeku 22 gld. 22 kr. Darovali so : Mo-horjaui pros. okraju 3 gld. 12 kr., g. I-M. M- 2 gld., g.a V. Luksa 2 gld., g. M. Lukša 2 gld., g.a F. Goriup 1 gld., g.a E. Goriup 1 gld., g. A. Goriup 1 gld., g.a F. Balanč 1 gld., g. I. Godina 1 gld., g. E. Slavik 1 gld., g. I. K —n 1 gld., gč. A. P—ž 1 gld., gč. I. P—o 1 gld., gč. A. L. 2 gld., g. Zuiagoslava 1 gld., gč N. N. 20 kr., gč. M. K—t 50 kr., družba pri T. 40 kr.
Za podružnico »v. {Cirila in Motoda na Greti nabralo se je v gostilni „Pri rumeni hiši" v družbi starih barkovljanskih pevcev 1 gld. 34 kr.
Zahvala. Čast. gespoda I. Valenčič trgovec v Trstu in J. Besednjak čevljar sta darovala slov. zavodu pri sv. Jakobu prvi več debelih lanenovih odreakov in drugi 3 skoro nove vezane podnožne plahte za čiščenje obuvala. Darilcema ae srčno zahvaljuje	Vodstvo.
II. jour flxo v slovanski čitalnici, ki se je moral odložiti že dvakrat, bode gotovo prihodnjo soboto zvečer. Pri tem sestanku bode predaval gospod prof. dr. Karol Glaser o Simonu Gregorčiču, svirala bodo na oitre gospo-dičina Bogomila Valenčičeva ter bodo sodolovali isvrstni pevci. Pričakovati je torej obilne udeležbe tako se strani članov, kakor vpeljanih gostov.
Pri velikem skupnem koncertu, kateri bode dne 7. januvarja 1893 v gledališču „Fenice-, sodelovali bodo: vsa pevska društva iz Trsta in okolice (nad 250 pevcev) pod vodstvom pevovodje Srečka B a r t e 1 n a, vsi tamburaški zbori iz Trata in okolioe (nad 50 tamburašev) pod vodstvom drd. Josipa Abrama in vojaška godba 97. pehotnega polka iz Pulja. Natanjčni program priobčimo v kratkem. A že po teh malih podatkih da se sklepati, da smemo pričakovati kaj i a -vanrednega.
Zastopniki drultev v odboru za veliki Skupni koncert se poživljajo, da pridejo k seji, ki bode v nedeljo dne 18. decembra ob 2. uri popoludne v prostorih „Del. podp. društva".
Silvestrov večer priredita združena veselićna odseka „Tržaškega Sokola" in „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v dvorani „Mally". Že sedaj se delajo razne priprave. Sodelovanje najboljših moči je obljubljeno. Igra, petje, šaljiva tombola, prehod iz starega v novo leto, ples in slednjič zabava po volji, kakor tudi druga iznenađenja bodo na dnevnem redu. Opozarjajoč že sedaj slavno občinstvo na ta večer upumo, da se bode isto mnogobrojno odzvalo temu pozivu. Prihodnjič več.
Italijani mej seboj. Iz velikanske tiskovne pravde velecenjenega g. dež. posl. Wasaermanna proti listu „II Giovine Pensiero", koje smo omenjali v predzadnji številki pod gorenjim naslovom, izci-milu aw jo velika — komedija. Urednik rečenega lista dolžil je g. Wasserraanna,
kar so izrečno naglašali vsi italijanski listi, takih stvari, kakoršne morajo spraviti vsakega človeka ob ves ugled pred javnostjo, a isti italijanski listi so zatrjevali še pred par dnevi, da hoče gospod Martinolich — tako je namreč ime uredniku — dokazati vse to, kar je trdil. Pameten človek bi menil, da so s tem podrti vsi mostovi mej Martinolichem in AVassermannom ter da mora pasti jeden ali drugi. A kaj se je dogodilo v ponedeljek P Čujte in strmite : g. Wassermann je umaknil svojo tožbo in polju-bovali so se gospdda pred sodiščem in tekle so curkoma solze veselja in ganenja. Potem so priredili sijajen banket ter sta si napivala — gospoda Martinollich in Wassermann. Slednjič so nabrali primerno svoto za „Lega Nazionale", s čemer je bila primerno ravršena vsa komedija. Italijanski listi pa so polni hvale na tem zvršetku, slaveč „uzorne" te može in rodoljube!.'! Zadeva je torej srečno pokopana, vprašanje je le, ali pozabi tudi javnost tako lahko na vse to, kar je pisal g. Martinollich. V interesu javne mordle in gospoda "VVasser-manua samega pa bi bili želeli, da izrečejo porotniki svojo sodbo. Sicer pa tudi prav : italijanska stranka je vsekako izišla iz te komedije kot — pohabljen tna-r o d č r.
„Roma locuta" — državni zakonik je govoril, stvar je torej regena in vojska končana. Padli so stotejka, stotinka in brončič, in zmagal je „vinar" (belič). V slovenski izdaji državnega zakona z dne 2. avgusta 1892. št. 126, s katerim se ustanovijo kronska vrednota, rabi se za nemški „Heller" slovenski „vinar", v oklepu pa je pristavljan „belič*. Po takem je nepotreben nadaljni prepir v tem pogledu: pisati bodemo morali „vinar" ali „belič", kakor sta ne pisala dosedaj „krajcar" ali „novčič". Prednost ima pa „vinar", kajti v državnem zakonu čitamo le po nekaterih mestih „beliča", in še to le v oklepih.
Škofovski jubile) papežev. Enciklika, kojo sestavlja sv. Oče o svojem Škofovskem jubileju, izide o novem letu. Jubi-lejska doba trajala bode vse leto in za-dobe verniki, ki se podajo v Rim tem povodom, posebne odpustke.
Uvoz blaga V Trst po železnioi je anašal minoli mesec 1.141.465 metr. sto-tov, dočim je lani v istem mesecu znašal 1*033 955, torej se je letos povišal sa 107*510 metr. stotov, čeprav se je letos pripeljalo le malo gramoza (šotra) za sipanje morja. Uvoc toraj narašča navzlic odpravi proste luke.
Vpisanje novorojencev. Mestni magistrat opozarja na cesarsko naredbo od 20. aprila 1854, da se mora v teku 40 dni po rojstvu naznaniti dotični otrok cerkveni oblasti. Tega opomina pač ne treba slovenskemu življu v Trstu in po okolici, kajti okoličani poznajo avojo dolžnost ter naznanjajo pravočasno svoje novorojene otroke, dočim je osobito v Trstu dosti brezvercev, ki istih ne spolnujejo.
Novo okrajno sodlšfie. Uradni list dunajski je že objavil naredbo, glasom katere se osnuje novo okrajno sodišče v Cerknici. V področje novega sodišča pride 7 katastralnih občin, ki bo spadale do aedaj k okrajnemu sodišču v Logatcu. S tem se je vresničila srčna želja Vilih Cer-kničanov.
Z Vrabč nad Vipavo se nam piše: „Prosim Vas, gospod urednik, da sprejmete teh par vrstio v svoj cenjeni list.
Italijanska vina so prouzročila mej nami velikansk strah; kupci, ki so nakupili ob trgatvi našega narboljšega vina vrhovskega, bali so se, da izgube svoj težko zasluženi denar. Ali hvala Bogu, da ni tako hudo. Cene sioer niso visoke pri nas, a kupcev je ae precej in se vina prevažajo na postajo v Sežano. Boljša vina se prodajejo do 17 gld. za hektoliter, kajti naša vina so vendar veliko boljša, ker so
iz trdega in zelo dobrega »veta : čim bolj pripeka solnce, tem boljša so. Nekega dne obiskal sem po svojih opravilih tri vasi in čudil sem se kako izvrstna so vina, ki so mi jih dali pokuSati kmetje. Torej, dragi kmetje: le „pikon" na ramo v tem zimskem času, sadite in gnojite, da pridelate kolikor možno veliko tega glavnega pridelka našega!
Nedavno je bila seja našega občinskega zastopa, pri kateri so je sklenilo, da se pota morajo popraviti. Pota te se razdelila tako, da mora popraviti vsak svoj kos. Nekateri kosi so se res popravili, žal, da le na poti proti cerkvi. Ali čudno je, da ravno župan in podžupan nista še popravila svojih kosov. Želeti bi pač bilo, da ona dva v prvi vrati storita svojo dolžnost, saj delo ni toli veliko."
Dostavek uredništva. Gosp. dopisnik omenja nadalje sv. Misijona, ki je bil te dni v Vipavi. Obžalujoč pripoveduje dopisnik, kako se je dogodilo dvema ženskama, da nisti mogli opraviti sv. izpovedi, kakor sti želeli. Gospod dopisnik naj nam oprosti blagohotno, da ne objavimo tega odstavka vzlic njegovi kategorični aahtevi; pomisli naj, kako rado ae zasukava in krivično tolmači vsaka naša beseda ter se jej podtikajo zlobni nameni. Mi verujemo gosp. dopisniku, da jc opravičena njegova nevolja ; ali mi moramo biti previdni, ako nočemo, da se nam potem ne godi — krivica! Oprostite, prosimo!
Iz Tolmina se nam piše : C. k. okrajno glavarstvo je razpisalo novo volitev v cestni odbor na 19. t. m. Volilci se opozarjajo, da se udeleže volitve v polnem Številu ter oddajo svoj glas po svojem prepričanju. Nočemo zgubljati besedij o poslovanju prejšnjega odbora — saj je znano vsemu svetu —, ampak naglašati moramo, da dobimo tak cestni odbor, kakoršnega hočejo volilci. Glejte torej, kaj delate!
Odbor „Delalskega podp. druitva"
prosi člane, da bi radi sklepanja računov tekom tega meseca poravnali udnino do konca leta. Od 11. do 17* t. m. imamo 50. teden.
Trlaikl mestni svet ima nocoj ob 7. uri svojo sejo.
Nenadna smrt. Gospa Tany Liebmann, mati dve tržaških zdravnikov, podala se je minolo nedeljo v gledišče Rossetti k predstavi Salvinija. V veži jo je nenadoma napadla slabost tako, da se je zgrudila na tla. V 10 minutah bila je mrtva navzlic hitri pomoči treh zdravnikov. Prenesli so jo ▼ njeno stanovanje v ulici Sanit&.
Zaprla je policija necega 30letnega Rob. Baohratha, trgovca na Dunaju, kateri je sprejel od avstrijsko-ogerskega konzula iz Kalkute zaboj vrednostnih stvari za 3000 for, ter iste porabil za se. Poleg tega je še v gostilni napravil 162 for. dolga, na kar je pobegnil v Trst, kjer ga je pridni Titz kmalu izvohal ter ga spravil v luknjo.
Vabilo na XOIII. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v soboto dne 17. decembra 1892. leta ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o XCII. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva.
3.	Poročilo gospodarskega odseka (hišne zadeve, Knezova zapuščina, itd.) 4. Poro-ročilo književnega odseka (društvene in založno knjige, itd.) 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti.
Proti izseljevanju v Brazilijo. Mini-sterstvo za notranje zadeve je zaukazalo podrejenim oblastim, da z ozirom na neugodne odnošaje v Braziliji z nova in nujno svare vse one, ki namerujejo izseliti se tja. Zajedno so dobile oblasti ukaz najstrožjo postopati proti vsem onim, ki zapeljujejo ljudstvo k izseljevanju.
Umrljivost V Trstu. Od nedelje dne
4.	decembra do vštete sobote, dne 10. decembra umrlo jo v Trstu 73 oaeb, 39 možkih in 34 šensk. V istem tednu lanskega leta je umrlo 103 oseb.
Za VI. župno cerkev v Trstu nabralo se jo dosedaj 36.962 gld. 96Va kr. Na-
daljnje prispevke vnprejemajo stavbeni odbor, škofijska pisarna in gg. župniki vse škofije.
Drobne vesti. Opekla se je petletna deklica Marija Lenardon. Stara penem : stariši so jo pustili doma sumo, otrok se je približal ognju in nesreča je bila gotova. — SOletnga kmeta Jos. Julušiča odnesli so v bolnico ker se j« zgrudil na nlici same bolesti. — Neko neznano osebo je na trgu sv. Ivana napadla padavica: odnesli so jo v bolnico. — V Rojanu je nastal ogenj v sobi necega društva, a k sreči se je kmalu pogasil. Skoda je neznatna.
Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1893. se prodaja pri uredniku našega lista. Sodba vseh slovenskih listov jo soglasna in se glasi : da letošnji „Narodni koledar* nadkriljuje vse, kar seje doHedaj izdalo v slovenskem jeziku na polji koledarske književnosti. V tem koledarju najde čitatelj vse potrebne koledarske podatke in mnogo leposlovnih in naučnih npisov iz najboljih peres, ilustracije pa take, da bi bilo v Čast vsakemu leposlovnemu listu. Za Trst je priredil požrtvovalni založnik posebno izdajo, v koji je kalenda-rij premenjen nam pri m orno. Zato pa zasluži založnik, itaga podpira, kdor le more, da ne bode trpel prevelike gmotne škode, kakor je stara navada mej nami Slovenci. Tržačani, sezite torej po „Narodnem Koledarju" !
„Ljubljanski Zvon" prinaša v 12. zvezku nastopno vsebino: 1. Rdstislav: Bolni car. 2. L. Habćtov : Žarki spomina. 3. B&tog : Koroško pesmi. 4. Josip Stari): Lisjakova hči. Povest. (Konec). 5. Gr. Jereb: Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. (Konec). 6, J. A. P.: Moja Ana. 7. m. p.: Jurij Juričič. 8. T. Dok-sov: Lubezni sreča. 9. A. Dolenc: Okolo sveta. (Konec). 10. M. H.: „Kaj si gozd šepeče". 11. L. Habćtov: Jesen. 12. Fri-dolin Kavčič: Slavni vojaki slovenski, VI. do VIII. Id. y.: Dravi. 14. L. Habćtov: Drćvče — spominska. 15. Josip Starč: Prof. Magdič in hrvaška stenografija. 16. Harambaša: Valvasorjeva rodbina rakev v Polšniku. 17. Valjavec: TržAščan, Tr-ždčan, trž&Ški. 18. Književna poročila. 19. J. L.: Češka književnost. (Konec). 20. Listek.
„Hrvatska Matica" izda za I. 1892 osem jako lepih knjig i. s. 1. Hrvatska Antologija. 2. Matica Hrvatska: )„Spomen knjiga". 3. Hoič : Slike iz občega zemljopisa III. 4. Mignet: Poviest Francezke revolucije. 5. Caric: Krištov Kolumbo. 6. Šandor-Gjalski: Osvit. 7. Tomič J. E. : Pastorak. 8. Novak: Pod nehanjem, — in vse to za bore tri forinte. — Ako želi kedo izmej Članov jako okusno vezane knjige, pridene pa še 4 gld. Prosim vse p. t. članove, da se blagovole v teku tega meseca s Članarino oglasiti pri poverjeniku Matice Hrvatske v Sežani:
Matko Kante.
Narodni koledar
za navadno leto 1893
dobiva pri uredniku našega lista.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsura-nega društva, poprej Pertotova, priporoča ae najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
AnHrpi kalan čevljar v ulici .Caserma. "IIUI OJ rvaiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. NftjolegantnojAe tur no-didno delo iu točna postrežhu.	01,
Gostilna „Alta Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente St. 30) toči izvrstna vinu in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišču neverjetno r ceno. Cl.
Prodajalniea in zaloga jestvin
„Rcjanskega posojilne;« in konsuranega druitva", ▼pisane zadruge z omejenim poroiivom T ulici Belvedere it. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne trste in po nizkih cenah se priporoča kupovalo,em v Trstu in iz dežele.	22--104
Via Picolomini številka 2,
Antontfeta Drenik,
se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsako vrstna dela. spadajoča t stroko Šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	7—52
Ernest Pegan sTEtm«
a vguii Pi||ti df||j| pri
roča svojo trgovino z moko io rasnimi domačimi
pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cen« so neverjetno nizko, postrežba vestna in nagla.	01.
Vekoslav Moder, pe9kkr
mojster „PiazzA Csserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slasčic. čokolade, vseh vrst moka itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Veliki krah! Nič več kašlja!
Nevryork i London nisu poitedili ni euro-pejsko kopno, te bijaie jedna velika tvornica srebrnih predmeta prisiljena podieliti čitavo ttkla-diSće uz veoma nizku odštetu radničke sile.
Ja sam pooblaiten, da toj nalog ovršim.
Prodajem
dakle svakomu, bio bogat il siromak, sljedeće predmete uz samu odštetu od for. €.60, i to : 6 kom. najfi. stolnih noževa pravim engl. rezom. 6 „ amer. patent, srobr. vilica iz jednog kom. 6 „ n „ „ žlica običnih 18 w „ „ „	„ za kava.
1 n n a n velika žlica za jak«,
1	- m • » n n mlieko. 6 „ engleskih Viktoria-tasa.
2	„ krasnih svetnjaka za stol. 1 „ čajovnik.
1 „ fina posada za oukar.
Karol Col ja, ifrc?yiaaAroaU^ilI"ot*
bile Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasarete" in sitone.
Anton Počkaj,
na voglu ulice Ghega in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša —
pa prodaja VBe navadno potrebne nemŠko-slovensko poštne tiskanice.	Cl
Svih 42 navedenih komada stojalo je prije 40 for., do-čim se mogu sada dobiti uz najnižu cienu od 6 for. 60 nov. — Amerikansko patent-srebro jest skroz i skros biela kovina, koja pridržke boju za 25 godina, se jamči. Za dokaz, da ov^j oglas nije
nikakva prevara
Kavarni ,Commercio' in Je-
flf|Qfkf|i * ulici „C a se rma", glavni ahaja«
ucouu lišči tržaških Slovencev vsoh stanov. Ha razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
is St. Petra
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunneija št. 5 (Piazza Fontorosso). Po dvakrat na dan friftno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (friina) smetana.
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočo-
vscchia it. 17 pekovski mojster, priporoča kruh | vseh vrst, moko, riž, soČivje, fino moraviko maslo Itd._Cl. |
Ivan Kanobel,
zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na dsbslo ▼ mnoftlnah od & kil. naprej po najniiji o*ni.
Via Barriera vec-cbia it 10,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, riiem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Ivan Pmlnn priporoča svoji trgovin I Vali rruiuy v Via del Bosco it. i
(ahod
na trgu stare mitnice, Piaasa Barriera veccbia) in v ulici Molin a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, rii in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. i
Josip Kocjančič,
43 komada svoga.
1
pri ob čujem nekoja od hiljada
pohvalnih pisama i ponovnih Uknjižena znamka, aručba, koje sam primio o izvrstnoći i dobroti moje robe, te se javno obvezujem vratiti svakomu novee, komu nebi roba konvenirala.
Samo pravo, ovom ubilježeno markom. Svi od drugih tvrdka oglašeni slični predmeti, jesn padielani.
Poiilje se samo poštarskim pouzetjem ili za gotov novac.
Osobito se prepornča za čiščenje toga potrebiti prah; ikatnla sa uputom 15
Tko želi dakle imati solidnu robu, neka upotrebi ovu zgodn i neka naruči sjajnn garnitura jedino kod
P. Perlberg, glavno skladišče i agent.
njsdlajsas aasr. patsnt-tvornlcs ia iretrnu robu Wlen, I., Fleischmarkt 14 22.
Izvadak Iz zahvalnica:
Sa garniturom od 42 komada posve sam zadovoljan ; pošaljite mi joi sliedeče.
Novi Banovci 12. julija 1892.
1-3	rim. kat lupa.
Sa priposlanom mi garniturom jesam posve zadovoljan ; nova naručba sliedi.
Pasek 10. julija 18*2. Eduard Kftupa
2—3	nadučitelj.
Mladenič
Čvrste postave, bivii podčastnik, 26 let star, dovrftil spodnjo realko in trgovsko iolo, sedaj službujoč v neki tovarni,1 išče službo premeniti hot knjigovodja kompto-rist ali magaziner ali na veliki ekonomiji; zmožen slovenskega in nemAkega jezika, deloma tudi laičine. Nastopi lehko takoj.
Ponudbe pod iifro 1866 na administracijo tega lista.	1—2
Martin Krže,
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Piazza 8. Oiovanni, It. 1. i
trgovina z mnogovrstnim Grlena bol kaftalj, hreputavlca, promuklost, nazobl
Gostilna „Stoka", SnaS j.'-;
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
IV-)!! llmplf črevljarski mojster, Via Ro-■ ■•»II UIIICIl, magna št. 6. priporoma se slavnemu občin*tvu v vsa v njega stroko s ada-joča dela. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene.
Tiskarna „Dolenc" fKftJEii
della Caserma St. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vozana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
B. Modic in Grebene, "iniSđ
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarjo in č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okraSenje grobnih spomenikov. Cl,
zadavioa, rora. zapala ustljuh Itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) 31 godina ajajnega nspjeha ito Jih fotovl Prendlnl, lufibar I Ijekarnar n Trata
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Probdjenih kailjnč noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-.
Člena 30 nft. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendlnijevoj ljekarni) ti Trsta
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah svieta.	8—52
ltalzamHki petorn Ink I prah
ozdravi vsak kaielj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 91—100
PRAXMARER ,Ai due Mori* Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
La Filiale della Banca Union
TRIE8TE
s* occupa di tutte Ie operazioni di Banca e Cambio • Valute.
a) Aecetta versamenti in Conto corrente, abbonando
PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI:
3 •/• o. preav di 5 g ni
S'/t*/« M 11 m'2 „
8'/, „ a 4 mosi fisso
Pivarna Lavrenčič
Leitenburg pripororuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; ^ nianje naročila pod 28 litrov se ne Hprejmejo. Ćastitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	28 = 33
Gostilna „Al (iallo d'oro" 0v4v
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Rar,-poSilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel naroi'evaloc kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covaolch.
5U—47
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-42
12-12
TRST
C'orso, Piazza della Legna M., 1. Odlikovana tovarnn čopl&ev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zalogu tinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.

2 %c. preav.di 20 g.n n i* n n 40 „
»7, »»8„ n	3 „ „ „ „ « „
Sulle lettere di versamento attualmente in oircolazione con dodici giorni di preavviso il nnovo tasso d' interosse entra in vi gore col 7 Maggio a. c.
In banco giro abbuonando il 2 '///„ inte-resse aanuo sino a qualunque somma; preleva-zioni
sino a flor. 20.000 — a vi sta versoch&que; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti sino alle 5 pom. la valuta del medtsimo giorno.
Assume pei propri correntisti V iucasao di conti di piazza, di cambiali per Triets«, Vienna, Budapeat ed aUr principali cittit; rilascta Inro assegni per quevtei piazze, ed accorda oro la facoltd di domiciliare effetti presso la sita Icassa franco d* ogni spesa per essi.
Procnra pei propri clienti informazioni suir Interno e sull1 Estero verso il solo rimborso delle spese postali.
b)	S' incarica dali' aqui»to e della vendita di effetti publici, valute e diviae nonehi del in-caa80 d'assegni, cambiali e coupons, verao mo-dica provvigione.
c)	Sconta cambiali dirette e domiciliate a condizioni oorrenti.
d)	Rilattcia assegni ed apre creditl su tutte le piszie deli' Interno e deli1 Estero a mo-diohe oondiiioni.
«) Sovrenziona effetti o valute.
f) Accorda ai propri committenti la facolti di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis P incasso dei coupons alla sca-denza.
£)Vende le obbligazioni communali 4'/, della Prima Cassa patriotica di risparmio di Buda-post, le lettere di pegno 4'/, e ls obligazioni comunali 4'/, con premio del 10°/, della Banca commerciale ungherese di Budapest, le obbligazioni comunali 41/, e le obbligazioni 4*/, oon 10% di premio della Banca ipotecaria ungherese di Budapest, le lettere di pegno 4'/«7o della Banca centrale austriaca di cre dito fondiario, i lotti 8°/0 1.» e 2.a emissiono deli* Istituto di credito fondiario auBtriaco, (Boden credit) lu obligasioni 4% oon lotteria (vincita prinoipale flor. 50.000) della Banca ipotecaria ungherese di Budapest. le lettere di pegno 4% dello Štabi limento provinciale ipotecario deli' Austria inferioro al corso di giornata.	12—12
Trieste li 25 Aprile 1892. ——.....
Drogerija
Arturo Fazzini y Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izb6r mineralnih vod&. zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudečo, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novft. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfiueje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopiiev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburger ViehnShrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 46—50
^^1
SI ili!
urar, Corso štv. 39. 3—104
Prodaja in popravlja ure.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (p»leg obokov C ilozz« najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Isvrstna namizna in de-sertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-28	Favero.
ooooooooog
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769.
TR8T,
Via Ttlborgo br 13.
Razprodaje sledečo posebnosti: Glasovite in prave flafitre is Brešije, železo-Malessi. Navadno ribje olje; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-ljači in prebavljajoči. Eliksir China proti mrz ioi. Anatarinsko vodo za usta. Obče
Eoznano vodo katrama in vbrizgavanja atrama. Zmes proti tajnim beleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel n rudeč itd. itd. Olavna zaloga rogatske kislice kneza EBterhazyja. NB. Pogodbe za tukajšnje dežele Be vspre-jemajo po ugajnjoči pogodbi ali po povzetju.	28—27
za katoličke liste in
poljudne spise Huberta Frirdla
na Dunaju V. preskrbuje uvrščenje
oglasov (reklam) v vseh katoliških listih tu- in inozemstva. — Inserent si prihrani po tem zavodu pri naročilih različnim časopisom ne le truda in časa, ampak dobi gotovo tako nizke cene, kakor da je naročil neposredno. Izbirajo ae pravi, to je primerni časopisi, sestavljajo se teksti oglasov na najboljše mesto ter preskrbljajo oliohčji po cenah, kolikor stanejo zavod sam. Seznami časopisov in proračuni stroškov dopošljejo se po želji (I marka aa 10 nvč.)
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju
G. B. ROVI S
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh stra&i in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je seBtavljen iz Hamili rastlin In čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 noč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za preste njo života in proti madronu iz soka neke posebne ra»tline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem čusu brez obzira na dijeto. Ena Skatlja velja BO noč.
Pla&ter in tudi tinktura proti kurjim očeBom in debolej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 nv(S. — Ena steklonioa tinkture 40 soldov.
Edino zaloga v Trstu v lokami ROVIS, v Gorici v lokami C ris to f ol 1 e tti, Pontoni in Gliubic.	«—10
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
JL
CARLO PIRELLI
j m^j narodni agent in špediter *
Trst, Via Arsenal št. 2.
ft
36-38 ^
J Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem J I in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje 4
Lastnik pol. društvo „Edinost*.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mak8 Cotič.
Tiskarna Dolenr v Trstu.