TRGOVSKI UST časopis asa trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za */•> leta 90 Din, za ]4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulica. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 21. oktobra 1926. Teiefop st. 552. ŠTEV. 128. Oglas svetovne finance za rešitev Evrope! Evropske in ameriške banke so naznanile, da bodo izdale oglas, ki bo govoril o velikanskih političnih in gospodarskih stremembah. >,Daily Nevvs pišejo, da je to med najvažnejšimi dokumenti po mirovni pogodbi v Versaillesu. Oglas je izšel včeraj in pravi, da je bil politični razvoj v Evropi po Versaillesu težek udarec za mednarodno trgovino. Obširna ozemlja, ki so dotedaj prosto trgovala, so dobila naenkrat nove meje in nove carinske zakone. Že samo ta preobrat je blagostanje onih dežel bistveno zmanjšal. Za obrambo novih mej v Evropi vpeljane trgovske prepovedi, carinske tarife itd., so se izkazale škodljive za vse udeležence. Nova železniška omrežja otežkočajo tranzitni promet in pt;dražujejo transportne izdatke. Nastala je na ta način v vsej Evropi umetna draginja* vsa produkcija je šla nazaj, krediti so se zmanjšali, obtok denarja se je znižal. Položaj Evrope je skrajno težak. Oglas zahteva radikalen prelom z dosedanjo gospodarsko politiko, kredit se mora nanovo vzpostaviti in se mora ustvariti oni razvoj trgovine in medsebojnega razmerja, ki ga položaj nujno zahteva. V vseh deželah je javno mnenje grozečo nevarnost že spoznalo. Zveza narodov in mednarodne trgovske zbornice delajo na tem, da reducirajo ovire prometa na minimum, vplivne osebe v posameznih deželah delajo na to, da se carinske tarife popolnoma odpravijo. Trdno je prepričanje podpisanih, da je zopetna vpeljava trgovske svobode najboljša možnost za zopetno vpeljavo trgovine in kredita na svetu. Zanimivi so nekateri podpisi manifesta. Za Nemčijo so podpisali med i drugimi Bosch, Deutsch, Melchior, Mendelssohn, Schacht, Siemens, Ur-big, Vogler, za Anglijo Balfour, Leaf, Norman, Rothschild, Mac Kenna, za U. S. A. Gates, Garrah, Morgan, za Francijo Finaly in Sergent, za Italijo Benni in Pirelli. 0 oglasu piše neki list: Senezacio-nelna je ta napoved in bo brez dvoma zbudila največjo pozornost v političnih in finančnih krogih vseh držav. Tvorba svetovnega koncerna vele-barik — o tem poročamo na drugem mestu — je gotovo saino začetek te velepotezne akcije, ki ne pomeni nič več in nič manj kot stvaritev financi-elne in trKOvskopolitifme Panevrope s pomočjo Zedinjenih držav. Državniki so se doslej zastonj trudili, da bi omilili strahovito gospodarsko krizo, zlasti še, ker se je oficielna Amerika zmeraj ogibala aktivnega poseganja v Evropsko politiko. Sedaj so pa začeli z iniciativo gospodarski krogi, to pot ob direktnem sodelovanju U. S. A.; U. S. A. prihajajo zmeraj bolj do spoznanja, da more biti evropska gospodarska katastrofa usodepolna tudi za druge kontinente. — O tem je Trg. list" že opetovano pisal. V drugem listu beremo: Združitev uglednih bančnikov in trgovcev vseh velikih evropskih držav in U. S. A. v apelu na državnike in gospodarske voditelje vseh držav v svrho rešitve iz gospodarske in finančne krize je kron« dosedanjih posameznih stremljenj in gospodarskih dogovorov zadnjega časa. Potovanje ameriškega državnega tajnika Mellona v gospodarska središča Evrope, dolgotrajni boj glede odplačevanja vojnih dolgov, Loucheurjev načrt o svetovni gospodarski konferenci, francosko-nemško zbližan je na gospodarskem polju, železni kartel in prihodnja ustanovitev mednarodne organizacije denarnih zavodov, vse to se kaže pot markantne etape velepoteznega načrta. Da se z majhnimi pomočki gospodarskega in denarnega značaja Evropa ne more razbremeniti povojnih posledic in se tudi ne more ustvariti trden temelj za obnovo Evrope, se je strahovito jasno ponovno pokazalo tako pri trgovskih pogajanjih posameznih držav kakor tudi' pri velikih mednarodnih kreditnih operacijah. Iz omračenega obzorja Evrope vstajajo obrisi velepotezne iniciativo, ki ima samanasebi vse pogoje uspeha. Niso samo osebnosti, ki jamčijo uspeh; Vidimo tudi natančno in bistroumno spoznavanje napak v gospodarski politiki evropskih držav. Po gornjem oglasu so vzroki akcije nesrečna oboroževalna politika, samopašnost vladanja, carinsko meje itd., kar bi moralo Evropo dovesti slednjič v najtežje katastrofe. Brezobziren prelom z dosedanjo prakso v gospodarski politiki, temeljita sprememba v današnji evropski mentaliteti bodi cilj stremljenja in ga ie tudi treba doseči. Poraja se zgodovinski čin prve vrste. EVROPA NE MORE VEČ DOLGOV PLAČATI! Bankir Lainout, ki pripada Morganovi skupini, je govori) v Newyonku vseuči-liščni mladini. Izrekel se je proti plačevanju vojnih dolgov. Izjavit je, da bi bilo smešno misliti, da bi plačala Evropa .Ameriki še dvaindvajset milijard dolarjev, oni Ameriki, ki ima že ilak polovico vsega denarja na svetu. Ne bo se mogoče ogniti reviziji vseli dogovorov o dolgovih. ŽELEZNA KVOTA NASLEDSTVENIH DRŽAV. Sredneevropske železne /.veze so se po poročilu Erjd. 'Lig. zedinile, da bodo pri pogajanjih z mednarodnim kartelom nastopile kot enotna srednjeevropska zveza surovega jekla. Od njih zahtevani kontingent ne znaša popolnoma 10 odstotkov •sedanjega skupnega kontingenta 27 milijonov 528.000 ton. Poudarjale bodo, da je njih produkcijska kapaciteta vsled znanih vzrokov še d as ti za kapaciteto zapad-uoevTopskih držav. Pogajanja za pristop se bodo začela najbrž koncem oktobra. POLJAKI IN ŽELEZNI KARTEL NA JUGOVZHODU. Katoviski lisi »Palonia« poroča o tvorbi kartela, ki naj mu pristopijo Nemška Gornja Šlezija, Poljska, češkoslovaška, Avstrija in Ogrska in koje.ga namen bi bil razdelitev jugovzhodnih evropskih trgov, torej ogrskega, avstrijskega, jugoslovanskega, bolgarskega, runninskega, grškega in turškega. Poljski list ostro nastopa preti temu, da hi pri tvorbi kartela porabila Češkoslovaška svoje sedanje posebno stanje 'kot izhodišče za pogajanja. Poljaka železna ind ostri ja se je v zadnjih treh mesecih na jugoevropskem trgu tako razširila, da lahko prevzame skoraj polovico češkoslovaške prodaje. Zato mora biti poljska železna industrija nasproti takim vabilom za pogajanja skrajno oprezna. — Če bo pa Češkoslovaška kimal u pristopila v mednarodnemu železnemu kartelu, koji pristop na vse načine forsdrajo, bodo morali Poljaki s svojo opreznostjo kmalu odnehati. Pomanjkanje vagonov. Od uglednega lesnega trgovca smo prejeli naslednji dopis: Vprašanje pomanjkanja vagonov postaja z dneva v dan bolj kritično. Vsega priznanja vredno prizadevanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, nje konstantne intervencije, na žalost ni imelo doslej zaželjenih uspehov in položaj postaja čimdalje bolj napet. Dolgo časa se je nahajala zlasti lesna izvozna trgovina v popolnem zastoju, a komaj smo prišli do živahnejših kupčijskih stikov, komaj so se valutne razmere v toliko spremenile, da smo našli nekaj kupcev za naš le«, ne dobimo vagonov za izvoz. Pomanjkanje vagonov v takem momentu, ko se borimo na vseh svetovnih lesnih trgih z najostrejšo konkurenco, ko moramo žrtvovati ogromno truda, da si ohranimo vsaj nekatera tržišča, more postati za ves naš lesni izvoz nsode-gonov za ves naš lesni izvoz usode-polno. Kupec, s katerim si sklenil kupčijo, ne sprejme nobenih izgovorov, zavlačevanje pri izpolnjevanju obvez iz sklepnega pisma ne napravi na inozemstvo najboljšega vtisa. Naš izvoznik mora nositi gmotne posledice radi neizpolnitve pogodbe, izgubi kliente in slednjič pride celokupna naša trgovina ob svoje dobro ime. Pomanjkanje vagonov, in to baš v času največje potrebe, se pojavlja že izza postanka naše države periodično, pomanjkanje postaja celo vedno bolj občutno. Sploh se vidi, da se naše prometne razmere ne konsolidirajo, ampak da postajajo vedno slabše. Naš promet, ki je bil na najboljšem glasu, je že predmet najostrejše kritike, vodi k gospodarski propasti države. Ako se voziš z vlakom iz Ljubljane v katerokoli smer, povsod vidiš dolge vrste pokvarjenih vagonov. Ležijo in trohnijo na istem mestu že leta in leta. Tako je to pri nas, tako je tudi po drugih centrih. V državi imamo tudi mase brezposelnih profesionistov. Moglo bj se vagone popraviti, problem rešiti, toda ne zgane se nihče. Ali res nimamo človeka, ki bj v narodni skupščini opozoril na ta absurd, ki bi s svojim vplivom mogel doseči, da se n. pr. različne komisije v inozemstvo za enkrat prekinejo in da se krediti, določeni za te komisije, uporabijo za popravljanje vagonov? Uvideti bi se pač moralo, da bo vagonska mizerijo našo izvozno trgovino popolnoma upropastila, da ne gre tu samo za posameznike, ampak za interese cele države. Nešteto naših trgovcev je moralo že sklenjene pogodbe stornirati, mnogi pa so izgubili radi neizpolnitve obvez znatne vsote. Ob svoje dobro ime pride pa ne samo posamezni izvoznik, ampak cela naša trgovina, ker je taka periodična bolezen, ki se ponavlja že leta, mogoča samo v državi, kjer se živi z dneva v dan in kjer se ne misli preveč na to, da vodi tako živofarenje slednjič do popolne propasti. Gospoda direktorja ljubljanske direkcije prosimo, da se za vprašanje energično zavzame in na to opozori ministrstvo, ker je položaj preresen in skrajno napet. ODDAJA DEL ZA NOTRANJO OPREMO NOVE STAVBE NARODNE SKUPŠČINE IN0ZEMCEM. Iz zanesljivega vira je* Zbornica za trgovino, obrt in industrijo zaznala, da obstoja nevarnost, da se mizarska in tapetniška dela za notranjo opremo nove zgradbe Narodne skupščine oddajo avstrijskim in madjarskiim tvrdkam. Da se la škandalozni korak iprepreči, je poslala na predsednika ministrskega sveta, Narodne skupščine in na prizadete ministre naslednjo spomenico, v kateri med drugim pravi: »Za novo zgradbo Narodne skupščine se imajo, kakor je podpisana z/borniea informirana, oddati v najkrajšem času dela za notranjo ureditev prostorov, predvsem mizarska in tapetarska dela. Ob tej priliki se usoja podpisana zbornica opozoriti Vas, velespoštovani gospod minister, na dejstvo, da imamo samo v Sloveniji nail 1.200 samostojnih mizarskih mojstrov, koji zaposlujejo odlično kvalificirano delavstvo in da imamo poleg tega <* večjih tovarniških obratov, koji se pečajo izključno z izdelavo pohištva in koji so po svoji strojni opremi, kvalificiranosti produkcije in finančnem položaju v stanu 'prevzeti in točno izvršiti vsako tudi še tako veliko delo. Splošna gospodarska stagnacija je danes, zbog stagnacije v stavbni stroki, v pohištveni industriji najbolj dhčutna, brezposelnost te stroke največja. Ker bi se moglo z oddajo še ostalih mizarskih del pri zgradbi Narodne skupščine zaposliti znaten del domače pohištvene industrije, se usoja podpisana zbornica najvljudneje prositi Vas, velespoštovani gospod minister, da zastavite svoj cenjeni vpliv v to, da se ta dela oddajo domačim pod jetnikom in to tembolj, ker obstoja, po informacijah podpisane zbornice resna opasnost, da. se dela oddajo avstrijskim in madžarskim tvrdkam. Ker bi 'bito to skrajno škodljivo splošnim narodno-gospodarskim interesom države, a bi poleg tega pomenilo tudi brezobzirno zapostavljanje ene najboljše kvalificiranih strok domače podjetnosti, je podpisana zbornica prepričana, da boste, velespoštovani gospod minister, gornjo prošnjo v polni meri upoštevali.« Kakor smo informirani je zbornica prosila v tej zadevi za intervencijo tudi narodne poslance. MEDNARODNI FINANČNI TRUST. Med denarnimi zavodi raznih držav se vršijo pogajanja, ki imajo za namen mednarodno organizacijo, denarnih zavodov. Pogajanja trajajo že več mesecev in so sedaj pred zaključkom. Bila so čisto tajna, da bi dosega cilja ne bila otežkočena. Merodajna je bila želja po kolikor mogoče tesnem skupnem sodelovanju. Prizadeti bančni zavodi spadajo vsi k največjim v denarnem svetu. Novi veliki konsorcij bo imel dva cilja: 1. Najprvo naj bo dana možnost, da delnice podjetij v eni deželi lahko vnovčim v drugi deželi. ‘2. Naloga konsorcija naj bo v velikih mednarodnih akcijah financiranja. Če rabi kakšno podjetje denar, se obrne na konsorcij in ne bo treba za vsako posamezno transakcijo, ki se izvrši na inozemskih trgih, posebnega itonsorcija. Višina glavnice novega trusta še ni znana. Znašala bo pa gotovo več sto milijonov dolarjev. Trust bo začel z novim letom že delati. Kakor poročamo v članku o : oglasij svetovne finance«, je novi trust velik kamen v zgradbi Panevrope. šele potem, ko stranka na tozadeven poziv ali ni vložila prijave, ali pa če na poziv visokosti opravljenega prometa ne dokaže s tem, da ne predloži zahtevanih dokazov oziroma predloženi dokazni materijal ni takšne kakovosti, da bi se zamoglo po njem strankino trditev smatrati kot dokazano. Vprašanje kvalitete našega žita. Konference, ki so se svoječasno vršile v ministrstvu trgovine in industrije o vprašanju izboljšanja 'kvalitete našega žita, namenjenega za izvoz, so se zaključile s sklepom, da se izdela zakonski predlog, ki naj bi vplival na izboljšanje kvalitete našega žita, in osnutek pravilnika, na čigar podstavi bi se smelo izvažati samo zdravo žito določene teže. Izdelavo zakonskega predloga in pravilnika je poverilo ministrstvo trgovine in inu-strije glavnemu tajniku Novosadsko produktne in efektne borze g. dr. Branku Petroviču. Med tem je g. dr. Petrovič navedene osnutke izdelal in jih predložil ministrstvu trgovine in industrije in ministrstvu poljedelstva in voda. Ker so osnovne misli teh osnutkov jako važne za naše izvoznike in tudi ostalo javnost, jih priobčujemo v nastopnem izvlečku: I. V zakonskem predlogu »o odredbah za izboljšanje kvalitete naših po- Psihologična preizkušnja. (K. Tiefengruber.) Priredba davka na poslovni promet. Razsodba upravnega sodišča v Celju, štev.: F 125/23/9, z dne 1. maja 1925. ifftonec.) Pa tudi v slučaju, da bi bila domneva o obstoju dolžnosti k vodenju knjige opravljenega prometa zadostno podprta z uradnimi podatki, smatra upravno sodišče nadaljnjo postopanje finančnega oblastva kot pomanjkljivo. Po točki 1. pravilnika k čl. 10. zakona in gl. 116. fin. zakona z dne 31. VII. 1922, Sl. Nov. br. 167 A je treba pri davčni priredbi posebnega postopanja. V smislu čl. 116 ora. fin. zakona, se ima, ako se dvomi o pravilnosti prijave glede višine opravljenega prometa, stranko pozvati, da predloži dokaze, v kolikor je pa ista zavezana v smislu čl. 10. zakona o davku na poslovni promet, voditi knjigo opravljenega prometa, se ima kot dokazilo zahtevati predložitev te knjige. Pravico zahtevati dokaze ima izključno predstojnik davčnih oblastev in tudi ta šele na podstavi tozadevne odločlbe davčnega odbora. Davčni odbor ima pravico oceniti promet davčnega zavezanca po svojem preudarku šele potem, ko je stranko pozval, da predloži dokaz in se stranka temu pozivu ali ni odzvala, ali pa se ji predloženi dokaz ni posrečil. Pri taki uradni ocenitvi mora pa davčni odbor upoštevati nabrane podatke in dokaze, ki jih mora tudi napram stranki navesti. V predležečem slučaju je davčni odbor ocenil tožiteljev promet za zadnje trimesečje 1921 ter za leto 1922 različno od tožiteljeve prijave po lastnem preudarku, ne da bi se stranko v odmer-nem postopanju poprej pozvalo, da predloži kakršenkoli si bodi dokaz o višini prijavljenega prometa in ne da bi se navedli stranki uradni odmemi podatki, kar stranka v naknadni vlogi k tožbi z dne 12. III. 1925 tudi izrečno graja. Šele na tožiteljev priziv je predstojnik davčnega oblastva pozval davčnega zavezanca, da v smislu čl. 116 finančnega zakona za leto 1922/23 predloži v svrho dokaza višine opravljenega prometa za leto 1921 knjige ali pa da na kak drug verodostojen način dokaže promet. Po določilih večkrat omenjenega pravilnika in čl. 116 fin. zakona za 1922/23 se morajo dokazi izvesti v teku pri-redbenega postopanja pred davčnim odborom, ker mora davčni odbor dokaze presojevati in v slučaju, da jim ne more in mora verjeti, osnovati lastno ocenitev in odločbo po prostem preudarku, vendar pa z uporabo uradnih podatkov in dokazov. Zato je upravičena tožbena točka, da vsled tega nedostatka ni mogel tožitelj informirati davčni odbor o njegovih prometnih razmerah in da je bil prikrajšan za eno upravno stopnjo. Teh pomanjkljivosti pa se nazadnje tudi ni v prizivnem postopanju odpravilo. Iz upravnih spisov namreč ni nikjer razvidno, da bi bil davčni odbor bodisi v od-meraem, bodisi v prizivnem postopanju storil sklep, da se ima tožitelja pozvati k predložitvi dokazov. S pozivom z dne 20. X. 1923 se ni zadostilo zakonitim predpisom, ker je ta poziv izdal predstojnik davčnega oblastva brez predhodnega sklepa davčnega odbora. Upravno sodišče je nadalje ugotovilo, da poziv z dne 20. X. 1923 ne glede na omenjeno pomanjkljivost zadeva promet zgolj leta 1921, dočim glede prometa za leto 1922, ki bi tvoril v slučaju obstoječe obveznosti k vodenju knjige opravljenega prometa od-merno podlago za davčno leto 1922, sploh ni bil izdan nikak poziv, ampak je davčni odbor ocenil tožiteljev promet brez nadaljnega po prosti presoji uradnih pripomočkov, kljub temu, da je tožitelj dne 17. II. 1923 vložil izkaz o prometu in tudi plačal prometni davek. V smislu pravilnika k čl. 10 zakona o poslovnem prometu z dne 31. I. 1921 v besedilu naredbe z dne 10. II. 1922, št. odst. 4, Sl. Nov. br. 37 ex 1922 je pa takšno postopanje popolnoma nedopustno. Ocenitev po svobodnem preudarku davčne komisije je v smislu citiranega člena dopustna Napredek in gospodar sle i uspehi trgov-I skega ali industrijskega podjetja niso sa-i mo odvisni od strokovnih dispozicij j obratnega vodstva, ampak prav občutno vpliva na razvoj podjetja osebna sposobnost izvršilnih organov za njim poverjene naloge. Po tem načelu je pri izbiranju in uvrstitvi osobja priporočljiva oziroma sploh potrebna temeljita preizkušnja. Količkaj oprezen podjetnik si bo dobro premislil, predno poveri vodilne posle osebi, katero ni vsestransko v lastni službi delj časa opazoval glede zaupljivosti, sposobnosti, nastopa ter enakih lastnosti. Na odgovornem mestu se zahteva posebna spretnost preglednosti in pozornosti ter navzočnosti duha za vsak slučaj. Umevno je, da se pogrešek pri izbiri csobja lahko bridko maščuje. Izbira osobja je postala danes problem kočljive narave, ki ga rešujejo prizadeti na razne načine. Gre brezizjemno za to, da se postavi pravi mož na pravo mesto. Pri izbiri mora seveda odločevati edino le osebna sposobnost in to je treba nekako uganiti. Temu vprašanju se je doslej pripisovalo vse premalo važnosti, sedaj pa so nastopili psihologi ter propagirajo načine preizkušenj, ki imajo baje prav zadovoljive uspehe. V trgovski pisarni, v registraturi, na skladišču, pri blagovnem prometu, sploh v vseh oddelkih komercijelnega obrata se bo dal \ išelc uspeha doseči, če bodo knjigovodja, skladiščnik ter ostali nameščenci razpolagali s potrebnimi duševnimi zmožnostmi, ki jih usposobijo, da se v poverjeni stroki špecijalizirajo. Psiholo-gična izkušnja naj ugotovi potoni opazovanja ipri različnih praktičnih opravilih, kako daleč sega porabljivost duševnega intelekta dotičnega kandidata. Nova metoda predvideva umetno ustvarjene preizkuševalne slučaje, po katerih se sposobnost dotičnega jako zanesljivo oceni, in se izraža duševna kvaliteta lahko v jasnih številčnih razredih. Iz številnih psihologičnih preizkuševalnih sredstev, ki so jih v te svrhe izumili strokovnjaki, se poslužujejo pod- Takih in enakih eksperimentov se je I napravilo že brezštevilno, in vsi zago- I tavljajo, da bi bile psihologične izkušnje po teh načelih najzanesljivejši pripemo- jetniki najraje priprostih tabel, na katerih je rešiti gotovo nalogo po sledečem načrtu: 5 28 13 17 3 11 2 25 20 0 8 19 22 15 6 16 4 18 1 12 10 21 14 7 24 Kandidatu se predloži tablica, na kateri so številke 1—25 brez vsakega reda zamešane. Preizkušenec dobi nalogo v s aritmetični vrsti pokazati na vsako številko od t do-25. Treba je namreč v kolikor mogoče kratkem času ipoiskati številke v redni vrsti. Čas in napake se natanko ugotovijo. Poskusi so izvanredno zanimivi, kažejo namreč, sposobnost nagle in točne orijentacije, način duševnega delovanja ter splošno osebno intelektualnost. Ta način preizkušnje se z dobrim uspehom uporabi pri vajencih in sploh mladostnih nastavljencih. Iz dosedanje prakse v tem oziru se je kot najboljši čas za brezhibno rešitev te razvrstilne naloge ugotovilo 26 sekund, siednji uspeh je bil 48 sekund, najslabši pa 150. — Vidi se torej, kako različna je duševna kapaciteta oseb, ki pridejo v poštev za namestitev. Ugotovilo se je, da ta priprosti način preizkušnje jako zanesljivo ocenjuje kandidate in da osebe, ki dosežejo pri tej nalogi dobre uspehe, tudi v obče odgovarjajo zahtevam dodeljene službe. Podoben način preizkušnje je takozva-na »loterijska naloga«, ki služi pred vsem za presojo naglosti v primerjanju. Od 50 številk, ki stoje na desni strani, naj preizkušenec tiste podčrta, ki so bile po razporedu na levi strani izžrebane. I Točnost in naglost je tudi v tem slučaju zanesljivo merilo za sposobnost. ček za presojo osobja, kateremu se hoče poveriti sodelovanje v kateremkoli kup-čijskem podjetju. Ijedelskih pridelkov, namenjenih za izvoz« se odreja v čl. 1 da: »Kraljev-ska vlada postavi potrebno število semenskih postaj, da pridejo producenti potom do zdravega in dobrega semena.« Istotako naj vlada pospešuje privatno inicijativo za ustanovitev vzglednih posestev in najizdatnej-še propagira izpopolnitev enakomernosti posameznih vrst prehrano. Da bi se zemlja obdelovala po navodilih ministrstva poljedelstva in voda, se ustanovijo iz odličnejših gospodarjev, okrajni in oblastni »gospodarski odbori: pod predsedstvom načelnika okraja, okrožja ali oblasti. Članstvo v gospodarskih odborih je častno. Člani ne dobivajo za sodelovanje nikake nagrade (čl. z.). Vlada sezida v najkrajšem času v donavskih in morskih pristaniščih velika skladišča in jih opremi z dvigali za nakladanje in razkladanje, odnosno podpira vsako privatno inicijativo v tej smeri (čl. 3.). Prepoveduje se izvoz nezdravega žita in žita, katero nima teže, predpisane s pravilnikom (čl. 4). Minister trgovine in industrije se pooblašča, da v sporazumu z borzami in Udruženjem izvoznikov odredi kvalitetno težo kot bazo za borzne uzance (čl. 5). Ako blago, ki se izvaža, ne vstreza zahtevam pravilnika, (carinarnice odvzemajo vzorce in jih pošiljajo pristojnim borzam) je Uprava borze v tretjem primeru prestopka dolžna predlagati ministru trgovine in industrije, da naloži izvozniku globo od 500 do 10.000 Din. Globa se ravna po izvoženi količini. Iz denarnih glob se ustanovi fond za podpiranje siromašnih vdov in sirot žitnih trgovcev (čl. 8). V skrajnem slučaju se more na predlog borzne uprave gotovim osebam za določen čas ali za vedno odvzeti pravico izvoza. Kazen ne zadene onega, ki z originalno pogodbo dokaže, da je pokvarjeno blago ali blago siabejše kvalitete prodal kupcu z j njegovo vednostjo, ali ako se je bla-i go pokvarilo po nakladanju brez kriv-j de izvoznika (čl. 10). | II. V pravilniku je določeno, da se ne sme izvažati kot žito SHS« ono žito, ki se je uvozilo iz kake druge države. Nadalje se ne sme izvažati segreto, plesnjivo in pokvarjeno žito, v nagri-zenih zrnih, in pšenica, pomešana z jaro in umazana pšenica (čl. 1—4). Standardizacija se ugotavlja na sledeči način: Pri pšenici je baza za uzance 76 kg težine s 2% primesi, pri rži 71 kg s 2% primesi (smeti ali drugačnega zrna), pri ovsu 40 kg s 3% primesi, pri ječmenu pa 61 kg s 3% primesi. Izvoz je dovoljen tudi izpod kvalitetne leže, vendar ne sme biti teža in odstotek primesi pri žitu, namenjenem za izvoz: pri pšenici manjša nego 70 kg z največ 4% primesi in 2% drugačnega zrna, pri rži manjša nego 68 kg z največ 4% primesi in 2% drugačnega zrna, pri ječmenu manjša nego 58 kg s 4% primesi in pri ovsu manjša nego 39 kg z največ 3% primesi in 2% drugačnega zrna. Standard za koruzo je največ 2% pokvarjenega zrnja (čl. 5—7). Od koruze se ne sme izvažati: čin-kvantin, degenerirana in ciganska koruza potem koruza, ki vsebuje 8% od navedenih vrst ali od bele koruze. Izvažati se tudi ne sme bela koruza, ako vsebuje več nego 1% rmenega zma^ Žito, ki ni zadnje žetve, se sme izvažati samo, ako je to v pogodbi izrecno določeno. Standard za fižol je maksimalno 2% pisanega ali pokvarjenega zrna. Pod splošnim imenom »fižol« se razumeva vedno beli fižol (čl. 10). Vzorci se jemljejo iz različnih delov blaga, nikakor pa ne samo iz vrha. Na ladjah-vlačilkah se jemljejo vzorci iz vsakega skladišča. Vzorci, ki se odvzamejo iz pošiljk, oddanih na postajah v starih mejah Srbije, južne Dalmacije, Pančeva in Bosne, se pošiljajo beograjski borzi. Okraji Darda, Batina, Sombor, Apatin, Odžari, Topola in mesta Subota ter Sombor bi spadala v področje somborske poljedelske borze, ostala Vojvodina in eoetne Ste vlike. ___ 008. 9. 10. 15. 16. 23. 29. 33. 37. 38. 40'. 46. 48. 51. 66. 68. 77. 79. 82. 84. 86. 89. 92. 95. 97. 100. 101. 2. 3. 4. 6. 7. 11. 12. 15. 20. 24. 32. 33. 35. 40. 43. 44. 45. 46. 49. 51. 53. 57. 58. 65. 67. 70. 76. 81. 83. 88. 89. 90. 93. 94. 96. 202. 8. 6. 7. 10. 13. 14. 17. 19. 21. 23. 30. 37. 43. 52 57. 59. 60. 66. 70. 73. 75. 76. 78. 81. 83. 85. 90. 96. 98. 99. 303. 6. 7. 9. 15. 18. 19. 20. 22. 23. 24. 29. 36. 38. 40. 41. 42. 43. 45. 47. 50. 52. 54. 57. 67. 71. 75. 77. 87. 90. 400. 403. 7. 8. 15. 17. 19. 21. 22. 30. 31. 33. 35. 36. 37. 42. 43. 44. 49. 52. 55. 57. 61. 65. 67. 68. 69. 70. 73. 74. 78. 86. 87. 88. 92. 93. 95. 96. 97. 308. 8. 9. 10. 12. 14. 19. 20. 29. 34. 37. 40. 45. 46. 48. 49. 52. 53. 62. 65. 74. 79. 80. 86. 92. 97. 99. 605. 8. 10. 12. 15. 21. 26. 29. 30. 33. 38. 39. 43. 46. 59. 65. 07. 68. 74. 75. 76. 78. 84. 85. 88. 92. 94. 99. »08. 7. 10. 1 *. 14. 16. 18. 19. 26. 27. 28. 32. 33. 34. 3\ 39. 41. 44. 45. 46. 53. 54. 56. 57. 61. 62 66. 69. 70. 71. 73. 77. 80. Si. 84. 87. 90. 91. 95. 98. 804. 5. 6. 7. 8. 12. 13. 16. *0. 21. 26. 29. 34. 37. 41. 43. 47. 48. '3. 5\ 8. 62. 64. 66. 67. 69. 72. 74, 76. 78. 80. 8 ’. ^7 89/9 '. 93 9i. 906 9. 10. 12. 14. 15. 20. 23. 29. 31. 38. '«> 43. 44 4-.. M> ’. 56. 57. 58. 60. 61. 62. 63 <" «7. "% ~ ' ' •’ 98. 9^ SreCke. 729 280 401 714 122 959 524 407 603 833 946 510 321 191 986 504 775 100 417 686 029 235 951 595 314 378 964 726 868 299 132 837 528 969 849 713 609 499 271 089 825 762 955 947 147 434 525 205 788 353 TRGOVSKI LIST, 21. oktobra 1926. stm——W———W—t —Mm -lr'.znic. Garancijo za to .posojilo to baje prevzelo Društvo narodov. Denarstvo. Ruska pogajanja za angleško posojilo. Zastopnik sovjetske Rusije Krasin. se pogaja v Londonu z angleško velefinanco glede najetja posojila. Ciin dovedejo ta pogajanja do konkretnega uspeha, se nadaljujejo razgovori v zunanjem ministrstvu, da se s politično poravnavo ustvarijo potrebni pogoji za izvedbo najetja posojila. Glavni pogoj angleške vlade za dovoljenje ruskega posojila je, da se sovjetska vlada izjavi pripravljeno, da se porabi poisojilo le v Angliji in za namere, ki jih odobri London. Krasin je dal razumeti, da bi njegova vlada pristala tudi na predvojne dolgove, a ko bi Anglija znižala dolg in ako bi se posrečilo nameravano najetje posojila. ’ Svetovni finančni trust. Pogajanja za ustanovitev mednarodnega finančnega trusta se bodo zavlekla predvidoma še za teden dni. Osnovna glavnica se glasi na fantastično vsoto 2 mili jard funtov. Turško notranje posojilo. Vlada je predala Otomanski banki v Angori 1,057^000 turških lir za izplačilo prvega kupona notranjega posojila. Dividende madžarskih bank. V zadnjem času se je izdalo nekaj poročil n raavoju poslov madžarskih Ibank v drugi polovici t. 1. Na podlagi teh poročil se je že razvila na borzi v Budimpešti zelo živahna kupčija s kuponi delniških družb. Ker se pričakuje, da bo izplačala peštaniska madžarska komercijalna banka pre-cej visoko dividendo, se je ponujalo za kupone delnic te banke .za poslovno leto 1926. 60.000 kron. Enake vsote se je ponujalo tudi za kupone delnic drugih delniških družb. Davki In takse. Osvoboditev plačanja taks. Po rešeaiju Generalne direkcije davkov osvobojene so plačanja taks vse one javne loterije, katerih celokupna vrednost srečk ne presega iznos 2.000 Din. Promet. Gospodarstvo pri upravi naših železnie. V prvih petih mesecih t. 1. je znašal deficit naših železnic 303 milijone dinarjev. Dohodki so znašali 885 milijonov, izdatki pa 1.188 milijonov. Poleg tega je leteči dolg prometnega ministrstva vedno večiji. Naša država tudi ne plačuje vici-nalnim železnicam odškodnina, ki jih bo morala nekoč plačati. Privatnim železniškim družbam bi morala plačati naša država vsako leto na račun zakupa 400 milijonov dinarjev, ne plačuje pa nič. Da so naše železnice, ki so izimed vseh evropskih držav najdražje, pri tem tako pasivne, dokazuje v najlepši luči kako slabo 'je državno gospodarstvo. RAZNO. Velikodušen dar za poplavljene«; G. Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani, je daroval ob priliki 40-letnice obstoja svoje tvrdke za poplavljence v polhov-graški, žirovski in poljanski okolici znesek 10.000 Din, ki ga je izročil g. velikemu županu ljubljanske oblasti. Bodi mu za ta plemeniti, človekoljubni dar izrečena v imenu prizadetega prebivalstva najtoplejša zahvala. Olajšave za poljedelsko razstavo v Bihaču. Ministrstvo saobračaja je odobrilo 50-odstotni popust na železnicah posetnikem poljedelske razstave v Ri-baču. Ta razstava se otvori 24. t. m. Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico v Sarajevu. Ministrstvo notranjih del je dalo naredbo velikim županom v Bosni in Hercegovini, da pripravijo imenike volilcev v trgovsko in obrtniško zbornico v Sarajevu. Volitve se bodo vršile koncem novembra. Mednarodni urad za delo. Ob priliki otvoritve konference mednarodnega urada za delo je govoril španski delegat grof Altea, ki je izjavil, da bo Španija nadaljevala svoje sodelovanje v mednarodnem uradu za delo. V novoizvoljeni svet pridejo Fontaine (Francoz), Carlie (Belgija) ter Oudegest Fatronal. Posebno dolgotrajna debata se je vnela, ko se je razpravljalo o novem italijanskem zakonu cd 30. junija t. 1. s katerim se vzpostavlja deveturni delavnik. Zboljšanje italijansko-francosldh ©d-nošajev. »Radio Nazionalec poroča iz Pariza, da se v francoskih političnih krogih z veliko vztrajnostjo širi glas, da se bo Mussolini v kratkem sestal s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Ta sestanek bo gotovo povoljno vplival na konsolidacijo prijateljstva med Italijo in Francijo. Sploh pa prevladuje v pariških krogih mnenje, da so se itali-jansko-franccski odnošaji v zadnjih tednih zelo zboljšali. Vest o sestanku med obema zunanjima ministroma pozdravljajo francoski krogi z velikim zadovoljstvom, ker upajo, da bosta tako rešeni dve kočljivi točki, tuniško in maroško vprašanje, ki kvarita odnošaje med obema državama. Slaba vinska letina na Ogrskem. Na Ogrskem je trgatev po večini že končana in so ugotovili, da so v najbogatejših vinskih okrajih pridelali letos na oralu samo 2 do 3 hi mošta, d očim so .ga pridelali lani 15 do 25 hi. Cena mošta zato seveda zelo raste; lani so ga kupovali po 2000 do 3000 kron liter, letos pa stane liter že sedaj 7000 do 11.000 kron. Vino je tudi kvalitativno zelo .slabo, zanimanje ino-zemtva zanj je krajno majhno. Lani je poslala cela vrsta velikih inozemskih tvrdk svoje nakupovalce na Ogrsko, letos pa sploh nobenega ni. Letošnja letina je tako slaba, da ne .more kriti niti lastne domače potrebe. In vendar je Ogrska v drugih letih ogromne množine eksportiirala. Po svetu. Brezposelnost na Češkoslovaškem obsega 2’1 % vseh nastaivljencev; zlasti velika je v stekstilnj in kovinski industriji. — Belgijsko stabilizacijsko posojilo je podpisano. — Položaj ogrskih denarnih zavodov se .je zelo zboljšal; finančni krogi pričakujejo, da bodo bančne bilance za 'poslovno leto 1926 ugodne in da se bo to poznalo tudi pri izplačilih dividend. — Irving Bank Tr.ust Co v New-yorku se je združila z Amerikan Exchan-ge and Shipping National Bank. Obe banki imata delniško glavnico 735 milijonov dolarjev; v Newyorku imata 27 uradov. Nova banka je tretja po moči v Ameriki. — Na Češkoslovaškem hočejo zvišati cene za sladkor. — Nemška elektroindustrija je dobila velika naročila. — Zveza surovega železa na Nemškem prodaja že sedaj po nespremenjenih cenah in pogojih za november. Sploh nobeno podjetje za bodoči mesec ne bo cen bistveno spremenilo. — Premogovna konjunktura v Poruhrju je tako ugodna, da znašajo zaloge koksa samo dva milijona ton, .zalog premoga pa sploh nič več ni. Tudi drugod so toliko prodali, da so se .začeli bati za domačo .preskrbo in da je državni premogovni komisar iposetgel vmes. Tako na primer ni hotel dati dovoljenja za izvoz premoga v Skandinavijo. — Na podlagi dosedanjih produkcijskih zaključkov računijo na Ogrskem s 16.000 vagoni sladkorja; 9000 jih bodo porabili doma, 7000 jih bodo lahko eksportirali. Kakor beremo, jih imajo že dosedaj 2000 prodanih, skoraj tretjino razpoložljive mno- žine. — Ogrske, avstrijske in nemške tovarne emajla mislijo na ustanovitev kartela. — Novo ustanovljeni svetovni bakreni trust hoče cene nekoliko dvigniti, na stabilni podlagi. Cena eksportnega 'bakra je zaenkrat določena na 14'4 centov za funt. — Francoski izvoz v septembru je bil za 571 milijonov večji kot uvoz, torej je bila trgovska bilanca zelo aktivna. — Ameriška zunanja trgovina izkazuje v septembru močno d viganje ekspor-ta na 450 milijonov dolarjev proti 386 milijonom v avgustu in 420 milijonov v lanskem septembru. Import je iznašal v .septembru 345 milijonov, v avgustu 336, v lanskeih septembru .pa 356 milijonov. Kakor vidimo, je bila bilanca zmeraj aktivna. — Septeinberska bilanca desetih največjih angleških bank, v katerih je združenih 90 odstotkov vsega angleškega trgovskega sveta, kaže nazadovanje depozitov; v avgustu jih je bilo 1660 milijonov, v septembru 1671 milijonov. Likvidna sredstva so se znižala od 365'3 na 355'9 milijonov, likviditetna kvota je padla torej' od 21'9% na 21/4%. Vsled znižanja obrestne mere pri Ogrski narodni banki so morale znižati mere tudi druge banke, povprečno za 1%. Zavodi prve kategorije plačajo za hranilne vloge 4^%, za vloge aia trimesečno odpoved pa 6%. — Na Češkoslovaškem so izdelali velik elektrifikacijski načrt ,za železnice in so ga začeli sedaj izvajati. Državne železnice so naročile 16 električnih lokomotiv. — V nemški jekleni industriji ise snuje velik protiblok proti obstoječemu kartelu. Slišimo imena Krnpp, Klockner in Haniel. •— Menda se snujejo tudi dogovori angleških in francoskih indusfcrij-cev. — Ogrska mesta so najela drugo investicijsko posojilo v znesku 9 milijonov dolarjev po 7%. Na Dunaju razimotrivajo vprašanje avstrijskega premogovnega .trgovskega monopola. — Evropski sindikat lima bo imel svoj sedež v Švici. Pri pogajanjih so polagali bistveno važnost na to, da se ohrani posameznim podjetjem kolikor mogoče velika samostojnost. — Zvišali so cene briketa v Gornji Šleziji od 17 6 na 19 mark, v Dolnji Šleziji pa od 26'50 na 28’80. Razstava perutnine v Mariboru. Dne 9. in 10. t. m. se je vršila na vrtu gostilni-čanja 'Sintiča' (zraven mestne klavnie v Marilboru pod vodstvom nadveterkLarja g. Pirnata razstava perutnine štajerske pasme. Razstavljenih je bilo 111 petelinov in I141 kokoši, rjave, bele in graha-ste (barve, kakor tudi 9 gosi in 8 rac. Razstavljene živali so bile prvovrstne, največ ijih je bilo iz Raizvanja pri Mariboru, ker tu se ljudstvo najbolj za to zanima. Ker je bil s to razstavo združen tudi sejm, so se živali prodajale po 30 do 80 Din komad. Uspeh je bil zadovoljiv. Gospodarske vesti. Češkoslovaški kontingent špirita za prihajajočo kampanjo je določen kot doslej na 550.000 hi, od kojih odpade na žganjarne po deželi 359.000 hi, ostalo na industrijske žgalni-ce- — Po novi pogodbi znaša izvozni kontingent Češkoslovaških železnih tovarn v Avstrijo 9% namesto dosedanjih 18%. Poročali smo že, da se pričnejo te dni pogajanja srednjeevropske železne industrije za vstop v mednarodni železni kartel. — Rusi so v zadnjih dveh mesecih !na Češkoslovaškem prav veliko naročili. — Zaposlenost v nemški kolesarski industriji je vseskoz nezadovoljiva, cene so skrajno nizke. Čeprav delajo tovarne z zelo velikimi omejitvami, je bilo treba vseeno veliko delavcev odpustiti. — Tri velike nemške tvrdke se pogajajo z občinskimi zastopstvi ukrajinskih mest Harkov, Kijev, Odeso in Dnje-propetrovsk (prej Jekaterinoslav) o zgradbi plinarn v teh mestih. Plinarna v Harkovu naij bi dobila prodiScijsko zmožnost štirih milijonov kubičnih metrov. če bi prišlo do definitivne pogodbe, bi nemške tvrdke gradbo in tehniško opremo naprav popolnoma prevzele. — Inozemski kapital v poljski železni industriji je ta-le: 48% je nemških, 20% francoskoJbelgijskih, 20% avstrijsko-če-škoslovaških in samo 12% poljskih. 68% je torej takih, kojih nositelji so že sedaj v mednarodnem kartelu. Če to vemo, potem o pristopu Poljske k mednarodnemu železnemu kartelu ni treba veliko pisati. — Italijani bodo uvoino carino na nekatere predmete zvišali, » TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. oktobra 19*26 se je pripeljalo 366 svinj, cere so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 60—100, 7—9 tednov stari 125—150, 3—4 mesece dari 250—300, 5—7 mesecev stari 420—450, 8—10 mesecev stari 5*25—550, 1 leto stari 1000 do 1*200, 1 kg žive teže 9.50—10, 1 kg mrtve teže 15—17. Prodalo se je 193 komadov. Zboljšanje lire iu cene v Trstu. Preteklo soboto so se v Trstu na prefekturi sestali zastopniki trgovskih sindikalnih organizacij. Prefekt jim je obrazložil znatno zboljšanje lire ter povdaril potrebo, da v odgovarjajoči liri znižajo pene življenskih potrebščin in drugih izdelkov. Vršila se je obširna razprava, po kateri je bil prefekt obveščen, da je tržaški Lkyd, ki ima lastno skladišče živil za svoje uslužbence, sklenil znižati cene življenskim potrebščinam za 4%. Bavnclako so delavske zadruge in nekatere zasebne tvrdke že naznanile, da bodo znižale cene, v kolikor jim bo to vsled zboljšanja lire sploh mogoče. Dunajska borza za kmetijske produkte (18. t. m.). Koncem minulega tedna so tečaji na ameriških borzah poskočili za okrog 2 centa. Tudi budimpeštanski tečaji so višji. Zaradi lega se je tendenca na Dunaju nadalje okrepila. Uradno so se povišale cene pšenici in rži za polovico šilinga, ovsu pa za četrtino šilinga. Noti rajo vključno blago vnoprometni da- vek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica': domača ' 9—40, madžarska Tisa 44.56—45.50; rž: 28.25—30; j ee-m en: 1. 36>—42; t o r š č i C a : 26.50 do 27.50: oves: 'domači 25—25.75. Dunajski goveji sejem (18. t. m.). Do-gon'3173 glav; od tega 1116 iz Jugoslavije. Cene so popustile bikom in slabi živini za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže 'udirajo: voli I. 1.50—1.80 (izjemno 1.85- 2.10), 11. 1.25—1.45, III. 0.95 do 1.20, biki 1 — 1.35, krave 0.85—1.50 (1.65). slaba živina 0.50—0.75 šilinga. Veletrgovina kolonialne In Špecerijske robe ti! Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo raznih oljnatih barv, za dobavo 32.000 pol gladi hi ega platna, za dobavo 1000 kg mangan kita, ;a dobavo 10.000 kg livarskega peska za sivo litino ter za dobavo čistilnega ma-terijala. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Gubiji sprejema do ‘26. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 300 kg kovine za ležaje »Lager-metalk. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 120 kub. m jamskega lesa ter za dobavo 6 vago- nov po 4 m dolgih krajnikov. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema dc 30. oktobra t. I. ponudbe za dobavo 200 kom. lopat iz železne pločevine, 50 žag (Zugsagen) in 10 ključev za vijake. — \ rsile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. novembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafskih drogov in drugega potrebnega materijala, dne 4. novembra t. 1. pa pri isti direkciji glede dobave železnega materijala. — Dne 6. novembra t. 1. pri komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banji luki glede dobave 200 tisoč kg ovsa. — Dne 9. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1100 kub. m peska za lokomotive. — Dne 17. novembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje zgradbe kurilnice na postaji Novi Sad. — Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. RAZGLAS. Komanda 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani namerava dati v izvršitev sledeče tiskovine: 70.000 pol Delovodnik protokolov, i 7.000 pol Staničiiih službenih knjig, 1.200 blokov po 100 listov Patruljnih listov, 3.000 komadov Priznauic za stanarino, 3.000 komadov Priznanic za pokojnino. ibtzir Ijajn se vsi oni, kateri Zete prevzeti v delo navedene tiskovine, da, predlože svoje pismene ponudbe s specificiranimi cenami najdalj e do 5. novembra 1926. do 10. ure dopoldne pri blagajniku omenjenega polka. Vzorci zgoraj navedenih tiskovin in vse nadaljue informacije zaniorejo se dobiti vsaki dan pri blagajniku gornjega polka. Najcenejšemu iu najsoliduejšemu ponudniku se poveri izvršba zgoraj navedenih tiskovin po odobrenju žandarmerijske komande v Beogradu. Komanda 8. žaudarmerijskega polka K. štev. 12.161. Za jugoslovanski patent št. 1942 od t julija 1923 na: stroj za proizvadjanje hladnoče, naročito za male efekte (Kaltemasehine, insbesomlere liir kleine Leistuugen) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Ceni. ponudbe na ing. Milan šuklje. Ljubljana, .šelenbnrgova ulica 7. Vse vrste trgjovske knjige kot: amerikan-Skl Journal!, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrsie Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje A. JANEŽIČ, Ljubljana Fiorljaitskai ulica Št. 14 knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Na veliko t Na malo I MIIISSIH5 Veletrgovina prodaja ,4 PREMOG Iz slovenskih premogovnikov VMb kakovosti, v celih vagonih po originalnih -cnoh premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi zo industrijska podjetja in razpečava no debelo — Inozemski premog In koks TMka viste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvo-vrrfnf češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. '/ Naslov: f rapetfilzavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva testa it. 15, II. nadstr, v v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno _ rudninsko vodo 1~ Lastna pražarna za kavo In mlin za dl-„ Save z električnim obratom. I CENIKI NA RAZPOE.AOOI ilS^=llllll—^EIII===IHIimBB TRIKO-PERILO za molke, žene In olroke, volna v rnrnih barvah, rokavice, noaovlcc. dokotenlce, nanrpl- nlkl ra šolarje in lovce, deSnlkl, Idoli, sifoni, /.cpni robci, police, vllce, noži, Skorje, potrebščine kiallvltje, kcoJaCe, CevIJarSe, brivce edino le pri tvrdki Edino šivalni stroji in najboljši kolosa zo rodbino, obrt In industrijo so le iOS. PETELINCA Najnizje Gritzncr Tudi CCneI f P* obrok«! Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika Pouk ▼ teženju brezplnčno. - Večldmt fl®rancljfl. mmi tjubijano blleu Pretemov«SB -P®-memira. j. fcafnljle cene! Ka veliho in q.»ie! J •TISKA iRNA » IERKUR Trgovsko-industrijska d, d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon 11 552 Račun prt poit lak. z«v. št. 13.101 S ■ « — Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vsec tiskovine ^a trgovino, Industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice 1.1.d. « Ltd. lastna knjigoveznica. flrej« 'fv. IVAN FMZL. ?.» rcg»VKko-fndustrljek'0 d. d. kat i«4aj»tel*a ta' Ratosirja: A. Sirit. LjvMjana.