teto LXIX Stev. 17 a V Ljubljani, v sredo, 22. januarja 1041 /ollnlna p I a lana 9 gotovini Cena 2 din Od 1. nov. d*l|« naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/TI1. Tel. 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po prazniku. Cek. raču Ljubljana št. 10.050 za naročnino In Stev. 10.849 za inserato. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.i Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlja Spor med Irsko in Anglijo Predsednik angleške vlade je izjavil, da dela nasprotnik britskemu imperiju v sedanji fazi vojske več škode z blokado angleških dovoznih cest v Atlantskemu oceanu, kakor pa s svojimi letalskimi napadi na angleški otok. Kavno ta okolnost je bila poglavitni vzrok, da je priskočila Amerika Britaniji na pomoč, da bi nadoknadila rastoče velike izgube angleškega trgovskega brodovja in da bi se to brodovje moglo učinkovito zavarovali z vojnimi ladjami in drugimi pripomočki proti napadom sovražnikovih podmornic in malih križark, ki so začele potapljati angleške transporte tudi že v Tihem oceanu Ta okolnost, na katero Velika Britanija očivid-no ni bila pripravljena, ker je menila, da bo od samega začetka vojne njena blokada oslabila Nemčijo tako, da se bo v primeroma kratkem času izčrpala, je rodila novo vprašanje, namreč, kakšno je ali naj bi bilo stališče irske republike v orjaški borbi med Anglijo in Nemčijo. Irska je takoj ob začetku vojne proglasila svojo popolno nevtralnost in Anglija se je s tem zadovoljila, ker ni računala s tem. da bi mogel irski otok v sedanji vojni igrati važnejšo politično in strateško vlogo. Odkar pa nasprotnik potaplja angleške ladje v severnem Atlantiku v čedalje večji meri, je postalo jasno, da so irske obale velikega pomena za tistega, ki se mora braniti proti sovražnim pomorskim in letalskim silam, ki prežijo zlasti južno in zapadno od Zelenega otoka na angleške transporte in vojne ladje, ki jih spremljajo. Zato je že na koncu lanskega leta predsednik angleške vlade sprožil v Dublinu vprašanje, ali ne bi bilo primerno, če bi Irska dovolila angleškim pomorskim vojnim in letalskim silam, da se toliko časa, kolikor bo trajala vojna, poslužujejo nekaterih irskih pristanišč za potrebne akcije proti nemškim podmorskim silam. Dasi je angleška vlada opetovano predočevala irski vladi, da bi bilo to nujno potrebno in bi ne pomenilo kršitve irske nevtralnosti, ker irski otok pač po svoji zemljepisni legi od nekdaj pripada k obrambnemu sistemu angleškega otočja, pa je iz Dublina prišel vselej odločen odgovor: nel Razume se, da je na eni strani popolnoma razumljiva želja Anglije po nekaterih irskih oporiščih, da pa je po mednarodnem pravu Irska popolnoma upravičena, da se tega brani, ker bi to res pomenilo kršitev njene nevtralitete, zaradi česar angleška vlada s pravnega stališča nima proti Irski v rokah nobenega orožja. Zato je posegla Angiija v zadnjem času po drugem sredstvu, da je napovedala Irski neke vrste gospodarski bojkot, ki pa je seveda v sedanjem položaju dvorezno orožje, ki na zadržanje predsednika irske republike De Valere ni nič vplivalo. In tako se je potem načelo večno irsko vprašanje, ki poleg arabskega in indskega predstavlja za britski veleimperij eno izmed razpok v njegovem organizmu. Poostritev odnošajev med angleškim kraljestvom ln irsko republiko nam tudi dokazuje, da irsko vprašanje še nikakor ni rešeno in da bo to rešitev prinesla šele sedanja vojna. Kaj je prav za prav IrsKa? Po angleško je Free-State, to je neodvisna država, toda severni del te države spada slejkoprej organsko k Angliji, čije uradni naslov je: »Združena kraljevina Velika Britanija in Severna Irska.c Po pogodbi z Anglijo je Irska dejansko res neodvisna, formalno pa je še vedno angleški ali britski kralj hkrati kralj irske republike. Takšno je namreč stališče Anglije, do-čim je stališče Irske čisto drugačno. Angleško stališče je potrjeno po dogovoru med obema državama od 6. decembra 1921. Toda leta 1933 je irski parlament odklonil prisego zvestobe angleškemu kralju in narod priznava za svojega suverena le svojega predsednika. Anglija svoje ustave, po kateri je angleški kralj slejkoprej tudi, če ne drugače, pa vsaj po besedi, suveren irske, ni izpre-menila, Irska pa Beveda pravi, da je angleška ustava nič ne briga. In ker je teritorialna celost najbolj važen pogoj za neodvisnost države, posebno če ta država predstavlja otok, zato Irci slejkoprej zahtevajo, da se njihovi republiki pridruži tudi severna Irska, čeprav je povečini angleško protestantovska, in to tudi lahko utemeljujejo s tehtnimi razlogi. Ulster je bil irska dežela, ki so jo angleški kralji naselili s protestanti z angleškega otoka z istim namenom, s katerim so pošiljali svoje koloniste tudi v druge irske kraje, ki so pa nudili osvajateljem večji odpor. Brez združitve Ulstra z ostalo Irsko ni pravega Ln končnega pomirjenja med Irci in Angleži. Ne bomo navajali zgodovine, iz katere je stališče Ircev razumljivo, saj je bila Irska tlačena že od 12. stoletja dalje in se zlasti od puritanca Cromwella naprej z Irci ni postopalo drugače, kakor so postopali isti puritanci eno stoletje pozneje z indijskimi plemeni v današnji Severni Ameriki. Šele v drugi po.ovioi 19. stoletja je človekoljubni angleški liberalec Gladstoue začel na Irskem drugo politiko. Bil je tudi liberalec Lloyd George, ki se je po minuli svetovni vojni najbolj prizadeval, da Irska dobi dejansko samostojnost, kakor drugi ('oniinijoni Velike Britanije. To je stvar, ki bi bila mogla tudi psihološko izboljšali odnošaje med Irci in Angleži; kakor vidimo, pa je težko ustvariti prijateljstvo med dvema narodoma, če je nujno soživljenje vodilo sovraštvo celih osem sto let. Na drugi strani pa je za Anglijo danes življenjsko vprašanje, kakšna je prav za prav nevtraliteta Irske, ali je namreč dobrohotna ali zlohotna, in v tem primeru se seveda ne more zameriti Angležem, če se zavedajo, kakšne nevarnosti krije zanje taka nevtralnost. V tem slučaja se ne more tisti, ki je resno ogrožen, držati besed in formul, ampak položaja, kakršen dejansko je. V resnici je to zelo čudno stanje, da se na angleškem otoku borijo za biti ali ne biti, na bližnji irski obali pa ljudje brezskrbno uganjajo svoj najljubši šport, namreč ribolov. Ko je skušal predsednik Roosevelt predsednika de Valert pregovoriti, naj ugodi željam angleške vlade po oporiščih na irski obali, njegovega posredovanja niso odklonili samo v Dublinu, ampak tudi v Ameriki sami, kjer živi, kakor vemo, največ irskega naroda. Nevtralen opazovalec je primoran priznati, da stoji pred konfliktom, v katerem sam ne more zavzeti ne enega, ne drugega stališča: psihološko razume zadržanje Ircev — ali je stvarno pravilno, tega danes še ni mogoče odločiti — hkrari pa ne more dati neprav Angliji, če hoče imeti zavarovan svoj hrbet. Zakaj Angležem ni samo za to, da bi mogli z irske obale uspešno braniti svoje transporte po Atlantskem oceanu, Napad na Tobruk se je začel Angleška poročila o nadaljnih ofenzivnih nastopih na meji Abesinije V Albaniji pričakujejo italijanske protiofenzive Angleška poročila Kairo, 21. jan. t Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: Davi v ranih jutranjih urah se je začel splošni napad na italijansko obmorsko trdnjavo Tobruk. Operacije se razvijajo zadovoljivo. V področju K a s s a 1 e naše čete z veliko silo zasledujejo sovražnika, katerega čete se umikajo dalje proti vzhodu čez mejo. V območju M e t e m e je sovražno topništvo precej živahno delovalo, toda ni doseglo nobenega omiljenja v našem hudem pritisku. Na meji Kenije nadaljujejo naše izvidni-ške čete svoje operacije. Na meji Eritreje in Abesinije Kairo, 21. jan. t. Reuterjev poročevalec trdi, da so angleške čete pri zasledovanju italijanskih čet, ki so se umaknile iz Kasale, prišle že na tla italijanske Eritreje in da še vedno napredujejo proti vzhodu. Dopisnik trdi, da angleški vojaški krogi računajo, da znaša italijanska sila, ki je zapustila Kassalo in sedaj gre nazaj v Eritrejo, okrog 2 brigadi. Poročevalec trdi nadalje, da prihajajo še vedno nova poročila o delovanju abesinskih upornih četnikov V Kartum pa da je prispela k svojemu možu, bivšemu negušu, bivša abesinska cesarica s svojimi hčerami, ker hoče takoj za svojim možem oditi v Abesinijo, kakor hitro bi se tamkaj začela večja dejanja abesinskih upornikov. Catania, Brindisi Letalsko poveljstvo od svoje strani službeno javlja: Istočasno, ko so angleške čete s suhega napadle Tobruk, so letalske sile izvedle izredno hude bombne napade- na to utrjeno mesto. Zadete so bile pristaniške naprave, vojašnice, topniške baterije, ki so bile razdejane. Protiletalsko topništvo je hudo streljalo, toda do letalskih bitk ni prišlo, ker nasprotnikova letala niso vzletela. Naši bombniki so spet napadli letališče v 1 C a t a n i j i na Siciliji. Piloti so opazili, da je gorelo na tleh 7 sovražnih letal, med njimi dva velika bombnika. Požari so nastali v upravnih poslopjih, vidn: še 120 km daleč. Prejšnjo noč so naši bombniki bombardirali železniško postajo v Brindisi, kjer je bila povzročena velika škoda. Uspehov ni bilo mogoče ugotoviti zaradi nizko ležečih oblakov. Južnoafriško letalstvo je z velikim uspehom napadlo A s a b , kjer so bila zažgana skladišča. Nadalje N e g e 11 i v Abesiniji, kjer je bilo razdejano veliko skladišče za motorna vozila skupno 6 številnimi vozili vred. Z vseh teh operacij so se vrnila vsa letala. Napadi na Malto Kairo, 21. jan. t. Reuter. Letalsko poveljstvo poroča, da so nasprotnikova letala včeraj Malto dvakrat napadla, toda niti ena bomba ni padla na suho zemljo. Sovražna letala so bila izvidniška. V nedeljo je bilo, kot je sedaj ugotovljeno, nad Malto sestreljenih skupno 19 sovražnih letal, med katerimi je mnogo nemških strmoglavcev ter nemških in italijanskih lovskih letal. Ker je bilo v sobotnih bojih sestreljenih 20 letal, znaša število letal, ki jih je napadalec na Malto izgubil v teh dveh dnevih, 39 letal. Angleške izgube znašajo 3 letala. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 21. jan. t. Poročilo št. 228 italijanskega glavnega stana o operacijah v Afriki in v Sredozemskem morju se glasi: Kirenaika: Večje udejstvovanje artilerije na področju Tobruka. Tudi sovražnik je huje nastopil proti tobruškim trdnjavam, in je pri tej priliki prizadejal nekaj tvarne škode, človeških žrtev pa ni bilo. Naša bombna letala so pogosto napadla sovražnikove naprave in oporišča. Vzhodna Afrika. Na sudanskem bojišču akcije r.aSih oddelkov proti sovražnim mehaniziranim četam. Na naši strani so pomagala tudi lovska letala. Sovražnik je pretrpel znatne izgube. Potrebe vojaškega strateškega značaja so prisilite poveljstvo, da je zapustilo Kasalo. Skupine naših letal so bombardirale železniško j>rogo v okolici Tešenija, ter sovražnikove mehanizirane oddelke na več krajih v Sudanu. Sovražnik je napadel Negeli, Oalo in Sidarno, povzročil pa je samo v prvem mestu nekaj malega škode. Na Kreti je bilo bombardirano in obsuto s strojniškem ognjem neko letališče, kjer so izbruhnili požari in kjer je bila prizadejana občutna škoda. V noči od 20. na 21. januar so sovražni- ampak se tudi boje, da si ne bi nasprotnik izbral irskega otoka za napad na Anglijo. 2e leta 1796 je Napoleon poskusil izkrcati svoje čete na Irskem, leta 1916 pa so Irci, ki takrat niso bili še neodvisna država, uprizorili krvavo vstajo, ki so jo Angleži zadušili le z velikim naporom; takrat je bilo ustreljenih veliko irskih voditeljev in je komaj ušel smrti sedanji predsednik De Valera. V Dublinu seveda izjavljajo, da bodo svojo nevtraliteto branili tudi proti kakšnemu nemškemu poizkusu izkrcanja, česar pa v Angliji ne verjamejo, ker pač zarddi usodne zgodovinske preteklosti, ki se ne da kar tako izbrisati, ne zaupajo narodu, s katerim so bili stoletja in stoletja v najhujši borbi. Na Irskem pa se je zadnji čas izcimilo prepričanje, da namerava Anglija zasesti Irsko iz Ulstra in tako se nasprotstvo le veča. ' -••».- , . ...... kova letala napadla Catanio. Povzročila so gotovo škodo, ni pa bilo niti ene človeške žrtve. Začetek italijansko-nemške ofenzive v Sredozemlju, pravi tržaški list Rim, 21. jan. b. Dopisnik »Piccola« poudarja v obsežnem poročilu iz Berlina, da predstavlja sestanek Hitlerja in Mussolinija uvod v nove odločilne dogodke. Po mnogih znakih bodo dogodki, ki se bodo odigrali v najbližji bodočnosti imeli v prvi vrsti vojni, a šele v drugi vrsti politični j>o-men. Italijansko nemška ofenziva na Sredozemskem .Torju, ki je že v toku, ne dopušča nobenega dvoma o tem in že danes se vojna iniciativa na tem odseku nahaja v rokah osiščnih sil. Zaradi tega ima vse ono, kar se je nedavno dogodilo v Grčiji in Severni Afriki samo krajevni pomen. Prvi odmor v vojnih operacijah v teku sedanje zime je končan. 2e spomladi se bodo odigrali veliki dogodki in bo tzvojevana zmaga, kakor je nedavno rekel Hitler, v 1. 1941. Zato bodo dogodki sami pokazali, kako važen je bil sestanek Hitler-Mussolini. V Albaniji Napredovanje na južni fronti Italijanska poročila Nekje v Italiji, 21. jan. Štefani: 228 uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Grško bojišče: Normalno udejstvovanje patrol in artilerije. Skupine naših letal so močno bombardirale tudi pomorska oporišča na Grškem. Pristaniške naprave in zasidrani parniki so bili hudo zadeti. Razen tega je bilo bombardiranih nekaj mest in četnih zbirališč. V boju s sovražnimi lovskimi letali so naši bombniki sestrelili štiri aparate, eno naše letalo pa se ni vrnilo. Videlo se je, kako se je njegova posadka s padali spustila na tla. Grška poročila Atene, 21. januarja, t. Atenska agencija. Poročilo št. 86 grškega generalnega štaba se glasi: Naše čete so imele krajevne uspehe pri svojem delovanju. Zajeli smo ujetnike in vojni material, med katerim je nekaj havbic in mnogo avtomatičnega brzostrelnega orožja. Vladni tolmač je na si nočnem sprejemu časnikarjev dejal, da je bila italijanska 7. divizija, imenovana »Toskanski volkovi«, s svojih postojank pregnana in razpršena. Kje se je ta dogodek pripetil, ni povedal. Vendar pa so nekateri časnikarji trdili, da je bilo to na obali, severno od Himare, česar zastopnik vlade ni ne zanikal, ne potrdil. Boji na južnem oddelku trajajo naprej, v glavnem pa so kraievnega značaja in so zelo krvavi, ker je napredovanje mogoče le »na konici bajonetov«. V srednjem in severnem odseku bojišča je čutiti iz načina italijanskih protinapadov in iz letalskega delovanja, da pripravlja nasprotnik protiolenzivo. V srednjem odseku so grške čete še vedno pri vrelcih Škumbe in Devolija, na severnem odseku pa stoje Italijani še vedno na Mokri planini in na obali Ohridskega jezera pri Linu in ribiškem naselju Udunište. Na grški strani pričakujejo italijanske protiofenzive takoj, kakor nitro se bo vreme le nekoliko zboljšalo. V Solunu ni Angležev Na vprašanje časnikarjev, če je res, da se v Solunu nahajajo že angleške čete, je zastopnik vlade prebral uradno objavo grške vlade, ki pravi, da so poročila, da se angleška pehota odnosno angleški motorizirani oddelki nahajajo v Solunu ali drugod na grškem ozemlju, popolnoma neresnična in imajo zle namene. Na vprašanje, če je res, kar so poročali inozemski listi, da bodo sploh Angleži prevzeli vrhovno poveljstvo v Grčiji, je zastopnik vlade odgovoril, da tudi te vrste poročila spadajo v vrsto onih, o katerih pravi uradno poročilo, da so lažniva. Na vprašanje, če nemško letalstvo že sodeluje pri napadih na Grčijo, je vladni tolmač dejal, da dosedaj tega ni bilo opaziti. Letalske napade na grške cilje opravljajo italijanski bombniki, ki so včeraj napadli pirejsko pristanišče, nad katerim se je razvila srdita borba, v kateri sta bila dva sovražna bombnika sestreljena, in en angleški lovec uničen. Grki potopili podmornico Atenska agencija je snoči objavila uradno poročilo grške admiralitete, da se je »neka sovražna podmornica približala obrambnim napravam proli podmornicam in da se je pri tej priložnosti potopila«. Bombni napad na Valono Atene, 21. jan. t. Atenska agencija: Angleško letalstvo poroča: Naši bombniki so včeraj ponoči in podnevi izvedli dosedaj največji bombni napad na Valono. Velike eksplozije so nastale v vojaških zgradbah in požari so začeli divjati. Bombe največjega kalibra so padle na zgradbe v bližini obale, kjer so nastala velika razdejanja. Churchill o vojnih ciljih Vprašanje odselitve italijanskih družin iz Abesinije London, 21. jan. t. Reuter. V spodnjem domu ie Churchill na vprašanje o vojnih ciljih Anglije odgovoril: »Anglija hoče izvojevati zmago. K temu cilju so naperjene vse njene sile. Toda kljub temu ona ne zanemarja vprašanj obnove po končani vojni in je pripravljena vsak trenutek, kakor hitro se prikaže prava priložnost, da obrazloži svoje vojne cilje. Večina ljudi tako pri nas kakor v Ameriki že dobro pozna cilje, za katere se borimo z narodnim socializmom. Vlada išče priložnosti, da bi mogla dati izjavo, ki bi nam pomagala do zmage m do osvoboditve narodov, ki ležijo sedaj na tleh pod tujim jarmom. Toda v sedanjem trenutku ne morem ničesar reči. Ko so Churchillu svetovali, naj Italiji natančno obrazloži vojne cilje, da bodo v Italiji vedeli, zakaj so morali iti v vojno, je odgovoril, da je imel svoj govor naslovljen na italijanski narod in da k takratnim besedam ne more ničesar več dodati. Anglija je namignila, da bi bila pripravljena olajšati odhod iz Abesinije italijanskim ženam in otrokom. Toda iz Italije ni prišel nikakšen odgovor. Angleška vlada seveda ni storila ničesar v tem pravcu, da bi sama od sebe jx>-magala pri odselitvi italijanskih državljanov. Dolžnost italijanske vlade je, da nam v tem jx>-gledu stavi svoje predloge, ali da to store vojaški poveljniki na licu mesta. Na noben način pa sedaj ni več mogoče zaradi tega prekinjati vojaških operacij, ki so v razvoju. Na vprašanje, kakšni so odnošaji s Sovjetsko zvezo, ni odgovoril Churchill, marveč državni podtajnik Butler, da je »vlada Nj. Veličanstva Sovjetski zvezi stavila svoje predloge za sporazum med obema državama že lani in sicer dvakrat, prvič dne 15. junija, drugič pa dne 21. oktobra. Sovjetska vlada angleških predlogov ni vzela v pretres. Položaj je danes takšen, da pripada prihodnji korak k zbližanju Sovjetski zvezi«. Omejeni boji na zahodu London, 21. jan. t. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja: V pretekli noči so posamezna sovražna letala metala bombe na pokrajine Norfolk in Kent. Nekatere bombe so padle tudi na področje Londona. Škoda ni velika. Človeških žrtev ni bilo. London, 21. jan. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Danes podnevi je sovražno letalstvo močno delovalo nad vzhodno Anglijo, toda do velikih napadov ni prišlo. Nekaj bomb je padlo na londonska predmestja ter v vzhodno Anglijo. Škoda pa je le majhna. Vojna na morju London, 21. januarja, t. Reuter. Admiraliteta poroča: V tednu, ki se je končal v soboto, dne 18. januarja, or>olnoči je bilo od sovražnega orožja potopljenih 9 angleških ladij s skupno tonažo 30.236 ton. Nobena zavezniška ali nevtralna ladja ni bila potopljeno. To je po osmih mesecih sedaj že drugi teden, da so angleške žrtve na morju daleč pod povprečino potopljenih ladij. Angleški minister o naraščajoči proizvodnji orožja, letal in ladij London, 21. jan. t. Reuter. V spodnjem domu je imel danes minister za delo B e v i n daljši govor o organizaciji industrijskega dela v Angliji predvsem z ozirom na gradnjo letal. O tem predmetu je bilo zadnje tedne slišati mnogo kritiziranja. Debata bo trajala dva dni Bevin je v svojem govoru rekel, da se je studenček letalske proizvodnje od začetka vojne do danes spremenil v velikansko reko, ki bo stalno naraščala in ki se ji pridružuje vedno naraščajoča reka letalske proizvodnje iz Amerike. Iz Amerike je priletelo v slabih vremenskih prilikah mnogo letal, ki pričajo o izvrstni kakovosti ameriškega dela. V Angliji sami se je proizvodnja letaj kljub sovražnim napadom obdržala na višku in je v zadnjih mesecih 1940 celo narastla. Tudi drugo orožje se proizvaja v ogromnih količinah. Ko bi mogel povedati, kako hitro je danes ena divizija popolnoma opremljena z vsem motoriziranim orožjem in z drugimi potrebščinami, bi se poslanci začudili, da jc kaj takšnega mogoče. Letala sama se hitro razvijajo. Znanstveniki delajo noč in dan in današnjo ielalo skoraj ni podobno več letalu v začetku vojne. Bevin lahko pove toliko, da so angleške delavnice za letala dale mnogo več popolnoma novih letalskih strojev, kakor znašajo vse dosedanje izgubo. S tem pa še niso všteta letala, ki so bila popravljena. Angleško letalstvo zelo hitro raste in v zadnjih dneh so šle mogočne skupine letal tudi v inozemstvo, kjer so sijajno doprinesle dokaz o zmagoslavnem angleškem Nadaljevanje na 2. stran} Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z lokalnimi padavinami. Zemunska vremenska napoved: Precej toplo. Po veČini oblačno, zlasti na zahodni polovici države. Ponekod bo deževalo. Kdor hoče boj med Srbi In Hrvati, je Antikristi Znani Dobroslav Jevdjevič, ki je bil navdušen oproda Živkoviča in Jeftiča, ima navado, da iz Pra-če v Bosni, kjer je župan, v obliki pisma pošilja srbskim kmetom po Bosni svoje članke. Še pred nekaj meseci je ta mož napadal vlado in hrvatske ministre ter sporazum, češ da ni dosegel svojega namena. Zato je zdaj tem bolj zanimivo, da je ta mož poslal svojim ljudem tole pismo, kjer napada velikosrbske politike: »Ti ljudje ne vidijo zunanje nevarnosti, niti strašne svetovne katastrofe, niti možnosti, da se tudi naše seme zatre. Edino, kar znajo ti ljudje ljudstvu pripovedovati, je to, kaj vse so Hrvati dobili in Srbom vzeli. Lansko leto jc bilo leto sklepanja sporazuma. Denimo roko na srce, pa recimo, da ves ta nač niti en naš kmet ni občutil, da jc banovina Hrvatska. Če nas tudi zdaj tolče kaj slabega, nas naši bijejo. Ako na Hrvatskem ne gre vse tako, kakor bi bilo treba, zaradi tega hrvatski kmetje zdaj naganjajo svoje gospode ter pri tem ne pada nobena krivda na srbski narod zaradi kakega steklega okrajnega načelnika ali drugega nasilnika. Mi, hvala Bogu, se nismo navadili oblasti, da bi se zdaj jezili, ker ministruje tudi nekaj Hrvatov zaradi nekaj stotisočev hrvatskih sinov. Kdor vam zdaj govori, da je potreben boj s Hrvati, je Antikrist, čeprav je pravkar iz cerkve prišel. Je srbski dušman, najsi bi tudi razvijal stotine srbskih zastav. Samo slepci ne uvidevajo, da zdaj ne gre za kako razmejitev med Srbi in Hrvati, marveč za to, ali bomo eni in drugi sploh še obstali. Če pa človek to uvidi in drugače dela, tedaj je tujčev plačanec in izdajalec, ki zanj nobena kazen ni pretežka!« Zemljoradniki in pravoslavna duhovščina »Zemljoradnikt, plašilo zemljoradniške mladino, prinaša članek zaradi nekega govora, ki ga je imel šibeniški pravoslavni škof Irenej Gjor-gjevič na sestanku upravnega odbora Zveze srbskih zemljoradniških zadrug. List mod drugim pravi: »Zemljoradniška stranka se lahko pobaha, da je ravno ona imela najmanj sreče izmed vseh drugih strank s stališčem cerkvenih zastopnikov do nje. Teh 20 let 60 številni njeni funkcijonarji po željah najvišjih cerkvenih vrhov razglašali zeniljoradniško stranko z n komunistično, proti-cerkveno in celo za protidržavno.. .c Nato pripoveduje, kako so sicor posamezni pravoslavni svečeniki ponekod delali za to stranko, zaradi česar so jih potem zapirali v samostane ali jih drugače kaznovali. Nalo pripoveduje: »V neki vasi vranjskega okrožja so si kmetje postavili svojo električno centralo. Za kuma so povabili eamoga voditeljn zcmljoradniške stranke. Tudi episkop jo bil povabljen ter je prišel. Množica ljudstva je prišla na to slovesnost. Vsi so odšli zdaj sprejemat kuma. Toda episkop ni hotel čakati zdaj ne ljudstva ne kuma, marveč je pred časom posvetil centralo. Ni hotel čakati kuma, čeprav je po posvetitvi še nekaj ur ostal tamkaj. Tako ravnanje je zemljoradniška stranka celih 20 let glodala. Iz spoštovania do versko-nacional-no organizacije ni odgovarjala ter je čakala, da bodo cerkveni zastopniki nekoga dne uvideli škodljivost takega stališča za samo cerkev. Naši upi pa so ostali jalovi. Najnovejši nastop šibe-niškega episkopa Ireneja nam pa je dal povod, da odkrito govorimo ter javno pokažemo slabe stvari v pravoslavni cerkvi.« Nato list dolži epi-skopa Ireneja, da je šel na zborovanje zveze srbskih zadrug ter je tam z govorom reševal rodo-vino Gjorgjevičev. — Znano je namreč, da je Zveza srbskih zemljoradniških zadrug v rokah bivšega ministra Voje Gjorgjeviča, ki je star zadružnik. Zoper njega je začela rovariti zemljo-radniška stranka, ki pa v zadružništvu ni tako močna. To jo ozadje tega spora. Ljotičevo zadružništvo Glasilo bivšega ministra in zadružnika dr. Gjorgjeviča »Zemlja« poroča, »da je vse Ljotičevo zadružno gibanje že pri koncu in da so Ljotičeve zadružne organizacije zaprosile za zaščito, ker imajo nad 3 milijone primanjkljaja«. Belgrajska radijska postaja in muslimani Hrvatski »Dnevnik« piše o sporu med muslimani in belgrajsko radijsko postajo, ki je prinesla na dnevni red nekaj 6tvari, zaradi katerih so muslimani bili užaljeni List piše: »Kakor emo že poročali, je sarajevska »Narodna Pravda«, glasilo mi-r%tra dr. Džaferja Kulenoviča, prinesla hude očitke zoper belgrajsko radijsko postajo, katero je obdolžila, da v svojih izdajah žali muslimanski verski čut. S tem v zvezi je nastopil tudi reis ul ulema Fehim efendi Spaho, ki je kot verski poglavar muslimanov dolžan skrbeti za pravice muslimanske verske skupnosti. Ob tej priliki je uprava belgrajske radijske postaje dala izjavo, kjer zanika te trditve ter trdi, da celo sistematično dela na tem, da bi široki narodni sloji spoznali velike moralne in kulturne vrednote naših muslimanov in njihov delež v narodni kulturi.« — Hrvatski »Dnevnik« dostavna: »Odgovor prepuščamo merodajnim musli-maAkim faktorjem.« Nemške organizacije v Jugoslaviji »Deutsche Zeitung« poroča, da Nemci v Starem Vrbasu zidajo nemški manjšinski kulturni zadružni dom. List pravi, da se je nemška zadružna organizacija v Starem Vrbasu odločila zidati tak dom, ki bo zanj plačala en milijon dinarjev. — Nemško glavno glasilo »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu pa poroča, da je v okviru nemškega Kulturbunda bila ustanovljena posebna zdravstvena sekcija, ki naj se briga za zdravje med nemškim prebivalstvom v Jugoslaviji. Zlasti se bo ta nemška zdravstvena služba pečala s pobijanjem jetike. Nato bo ustanovljena tudi sekcija nemških zdravnikov, lekarnarjev in živinozdravnikov, ki bodo morali delovati v splošni narodni službi. Poleg tega se snuje organizacija nemških bolničark, babic in dojilj. Za pravoslavno bogoslovje v Sibeniku Zagrebška »Nova srpska riječ« zagovarja misel, naj bi se v Šibeniku ustanovilo pravoslavno bogoslovje, ker je tamkaj sedež pravoslavne dalmatinske eparhije. List svoj predlog utemeljuje med drugim s tem: vzhodno od črte Osijek—Dubrovnik je pet pravoslavnih bogoslovij in ena manaška (samostanska) šola, medtem ko zahodno od te črte ni nikjer niti ene srbsko pravoslavne bo-gosiovnica. ^ s Jugoslovanski šolski tečaji v Argentini Zagrebške »Novosti« prinašajo iz Buenos Airesa z letalom došlo poročilo o koncu tamkajšnjega šolskega leta, ki je v novembru. Nato pa pravi: »Preteklo šolsko leto je bilo za naše izseljence zelo rodovitno in smo z uspehi docela zadovoljni. Otroci naših izseljencev hodijo v argentinske šole. Da bi pa ne pozabili svojega jezika ali pa da bi se ga naučili, če za to niso doslej imeli prilike, so zanje ustanovljeni posebni tečaji. Ako otroci hodijo v argentinske šole dopoldne, obiskujejo naše tečaje popoldne, ali pa narobe. V naših šolah najprej končajo naloge za argentinske šole, zaradi česar so vsi, ki obiskujejo naše tečaje, najboljši učenci argentinskih šol. V naših šolah se potem uče svojega materinega jezika, zemljepisja in ztrodovine Jugoslavije, bero in pišejo ter računajo. Stalne šolsko tečaje za naše otroke imamo v Biienog Airesu, in sicer je poseben srbsko-hrvatski tečaj za srbske in hrvatske otroke ter poseben tečaj za slovenske otroke. V Rosnriju je mešan srbsko-hrvatski in slovenski tečaj. Slovenski tečaj v Buenos Airesu ter mešani tečaj v Ro-sariju vodijo slovenske šolske sestre, hrvatski te- Jaj v Buenos Airesu pa vodi hrvatska ntiteljica .Nikiea Dcfcančeski. Poleg teh stalnih tečajev se v notranjosti Argentino snujejo tri in štirimeseč-ni šolski tečaji, ki jih vodi učitelj g. Slavko Ga-jer. Za vse te tečaje pa skrbi »Jugoslovansko osrednje šolsko društvo v Buenos Airesu.« Ker se je šolsko leto končalo 30. novembra, nakar so otroci odšli na poletne počitnice, so bili šolski izpiti za slovenski tečaj dne 23. novembra, za srbsko-hrvatski tečaj pa v nedeljo 24. novembra. Pri izpitih je bil navzočen tudi poslanik g. dr. Cankar, šolski odbor ter starši otrok. V Buenos Airesu se je izpitov na naši šoli udeležilo 110 otrok, v Rosariju pa, kjer se je udeležil tudi naš konzul g. Branko Rubeša, je bilo pri izpitu 48 otvok. Ti šolski tečaji so velike važnosti in je treba zelo skrbeti zanje. Dve učiteljski moči pa vsemu velikemu delu nista več kos ter bi bilo treba število povečati. Manjka tudi šolskih knjig, ki jih tukaj v našem jeziku ne moremo dobiti, iz domovine pa jih kljub vsem prošnjam ne dobimo. Delo med izseljenci je težavno in odgovorno. Če se ga ne bomo resno in pravočasno lotili, bi se kasneje utegnili kesati.« Ustanove za posredovanje dela v Jugoslaviji Poročilo o delovanju javnih borz dela od ustanovitve do danes Belgrad, 20. januarja. AA. Osrednja uprava za posredovanje dela je od svoje ustanovitve do danes razvijala zelo živahno delovanje. Preteklo leto je bilo to delo najintenzivnejše, ker so bile z ustanovitvijo banovine Hrvatske postopno ustanovljene glavne uprave za posredovanje dela v Ljubljani, Zagrebu in v Belgradu. Na te ustanove so bili preneseni glavni posli javne službe skrbstva za brezftoselne od osrednje uprave za posredovanje dela. V naši državi je bila osrednja uprava za posredovanje dela ustanovljena leta 1022. V prvem razdobju se zlasti odlikuje doba od 1928 do danes, ko so delovale samoupravne javne borze dela, prej z osrednjo borzo dela, pozneje pa z osrednjo upravo za posredovanje dela. Temelje sedanji organizaciji delavskega posredovanja je položil v Jugoslaviji pokojni minister dr. Gregor Žerjav, ki je izdal odlok o pobiranju prispevkov za borze dela. Pozneje se je ta uredba postopno izpopolnjevala s posameznimi spremembami in dopolnili, leta 1936 pa je tedanji minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič z novo uredbo o skrbstvu za brezposelne delavce izvedel moderno zavarovanje za primer brezposelnosti v naši državi. V zvezi s preureditvijo države, ko je bila ustanovljena banovina Hrvatska, je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srcljan Budisavlje-vič v soglasju s hrvaškim banom dr. Subašičem določil obliko nove organizacije te službe, ki zagotavlja brezposelnemu delavcu kjerkoli na področju naše države enake pravice. Posredovanje dela v pravem pomenu besede obstoji v Jugoslaviji šele od leta 1929. Takoj po prvi organizaciji je nastopila težka kriza brezposelnosti, ki je ovirala delo in razvoj te ustanove celih pet let. Organizacija na širši podlagi se je začela šele leta 1935, ko so samoupravne javne borze dela morale opraviti ogromen posel pri posredovanju dela, evidenci in podpiranju brezposelnih, graditvi lastnih domov, delavskih prenočišč in delavskih kuhinj. V gotovih razmerah so morale dajati tudi posojila za graditev domov, javnih borz dela, delavskih prenočišč in delavskih kuhinj, pa tudi za cenene delavske hiše m stanovanja. Samoupravne javne borze dela so od leta 1928 do 1940 opravile posel v zvezi z iskanjem dela za 5,892.703 osebe. Ta posel se je nanašal na ponudbe dela za 548.333 oseb, na posredovanje dela za 405.507 oseb, na izdajanje »objav za vozne olajšave« za približno 3 milijone oseb in končno zdaj tudi za izplačevanje podpore za brezposelne (1 milijon 415.317 oseb, ki so prejele 154,537.123 din). Javne borze dela imajo dalje zelo razvito svoje poslovanje na več kot 900 občinskih upravah v državi, ki se pri izplačevanju podpor brezposelnim in pri izdajanju objav za vozno olajšavo pojavljajo kot pomožni organi javne službe skrbstva za brezposelne. Poleg tega je treba omeniti še zelo pomembno delo v korist brezposelnim, delo, ki se kaže v skrbstvu za delavska prenočišča in reviziji javnih borz dela v Nišu, Skoplju, Kotorju, Krušev-cu, Osijeku, Karlovcu, Subotici, Petrovgradu, Mo-starju, Tuzli, Splitu in v Sibeniku. V teh prenočiščih je okrog 1500 postelj, za enkratno prenočišče s kopalnico, perilom in zdravniškim pregledom pa se plača približno 4 din. Zgrajeni so bili dalje lastni domovi javnih borz dela, v katerih so razen pisarn tudi delavska prenočišča, in sicer v Belgradu, Nišu, Skoplju, Kruševcu, Bajini Bašti, Zagrebu, Osijeku, Karlovcu, Subotici, Petrovgradu, Mostarju, Tuzli, Splitu in v Sibeniku. Odobrena so bila dalje posojila za zgraditev domov javnih borz dela in za delavska prenočišča pri posameznih občinskih upravah. Posebno poslopje za delavsko kuhinjo je bilo zgrajeno v Nišu. Dohodki te službe so redni in izredni. Redne dohodke plačujejo delodajalci in njihovi delavci, ki so zavarovani pri SUZOR-ju, vsak polovico. Izredni dohodki se stekajo v obliki raznih taks, kakor taks za »objave za vozne olajšave«, taks na obrazce za tuje državljane in taks od poselskih knjižic. Zasluge za te izredne dohodke ima uprava skrbstva za brezposelne. Izredni dohodki so se začeli stekati z letom 1928, redni dohodki pa z letom 1928. V tem razdobju so pobrali davka na brezposelne vsega skupaj 362,621.151 din, izrednih dohodkov pa je bilo plačanih 29,344.320 din. Velik del upravnega aparata in z ozirom na to tudi stroškov odpade na podpiranje vojnih obveznikov, na številna javna dela, v zadnjem času pa tudi na j>osle, ki so v zvezi s prehrano pasivnih krajev. Vse te posebne službe se vzdržujejo z lastnimi izrednimi dohodki. Če od skupnega zneska izdatkov za upravo odbijemo omenjeni izredni dohodek, ostane še 36,334.066 din ali vsega skupaj 10.02% od pobranih davkov na brezposelnost. (Od tega 7.32% na osebne, 2.70% na materialne izdatke.) V zadnjih treh letih je razmerje upravnih stroškov do davka na brezposelnost še zadovoljivejše. V tem razdobju so dohodki znašali 191.612 066 din, skupni upravni stroški pa 31,168.806 din. (Osebnih izdatkov 18,249.452.61 din, materialnih pa 12.353.73 din.) V tej dobi so izredni dohodki znašali 24,397.837.64 din. Če to vsoto odbijemo od upravnih stroškov, dobimo ostanek 6,770.908.70 din, ki pade v breme davka na brez-jioselnosti. Kakor se vidi, so znašali upravni stroški okoli 4.05% (osebnih 2.37%, materialnih 1.68%) davka na brezposelnost. Jasno je, da so pod vodstvom osredn je uprave za posredovanje dela upravni stroški imeli stalno tendenco padanja, tako da so konec leta 1939. dosegli približno 4 odstotke. Po preureditvi službe se je osrednja uprava za posredovanje dela pretvorila v skupno organizacijo glavnih ui>rav v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani. Pri tej novi funkciji je padla nan jo naloga koordinacije obsežnega dela pri socialno-političnih poslih in enotne ureditve panog socialne uprave. Ta preureditev je bila samo zaradi tega mogoča, ker je bilo posredovanje dela že od začetka organizirano decentralistično, ter je nadaljna razdelitev poslov postala s samim razvojem službe potreba uprave in razbremenitve centrale. Tudi pri tej svoji novi vlogi se je osrednji upravi za posredovanje dela posrečilo nadaljevati s svojim delovanjem v skladu z avtonomnimi organizacijami v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. V tem sodelovanju glavnih uprav z njihovo centralno organizacijo se vprašanja posredovanja dela izpopolnjujejo s skušnjami, ki so bile pridobljene na jx>sameznili področjih, in s pobudami, ki so se iz tega rodile. Najvažnejšo vprašanje, ki se zdaj prereše-tava v teh treh središčih, je vprašan je reorganizacije posredovanja dela in zaščite vajencev na podlagi že izdelanih osnutkov. Iz dosedanjega dela upravičeno lahko upamo, da bo organizacija delovnega posredovamja v novi obliki in na novih temeljih nadaljevala v popolnem soglasju z delom v isti smeri socialne zaščite našega delavstva in revnih slojev. Športna manifestacija v Čel u Belgrad, 21. jan. m. Prometni minister Inž. Bošlič je s svojim odlokom g. c. br. 1181 z dne 13. t. m. odobril jiolovično vožnjo za udeležence velike manifestacije, ki jo prireja zimskošportna zveza z Jesenic v Celju od 23. do 27. januarja. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzel zastopnik prosvetnega ministra dr. Miha Krek, ki ga bo zaradi njegove zadržanosti v Belgradu zastopal okrajni načelnik dr. Ivan Zobec. Nakupovanje koruze Belgrad, 20. januarja. AA. Na podlagi čl. 10 pravilnika o prisilnem odkupu koruze in koruzne moke (pravilnik od 31. decembra 1940), je določena dovoljena vlažnost koruze za mesec januar na 23 odstotkov, za mesec februar pa na 22%. Z ozirom na to bo Prizad plačeval koruzo, ki ni umetno |X>sušena, v mesecu januarju po 212, v februarju pa po 216 za 100 kg Iranko vagon nakladalna postaja na glavnem pridelovalnem področju. Velika požarna škoda na zagrebškem semenišču Zagreb, 21. jan. b. Veliki požar, ki je izbruhnil včeraj v katoliškem semenišču, je napravil ogromno škodo. Posebno velika je škoda v arhivih »Vi-jencac, pevskega društva, v katerih so bile zelo znamenite kompozicije. Snoči si je ogledal pogorišče tudi hrvatski nadškof dr. Stepinac, ki se je zanimal za nastalo škodo. Danes dopoldne je bila na pogorišču policijska komisija, da ugotovi vzrok požara, kakor tudi komisija zavarovalnice Croalia, pri kateri je bilo poslopje zavarovano za 2,500.000 din, dočim škoda znaša malo manj. Ta požar se lahko vsekakor šteje med največje požare v zadnjih desetih letih v Zagrebu. Osebne novice Belgrad, 21 jan. m. Z odlokom finančnega ministra je premeščen iz Škofje Loke na davčno upravo v Mokronog Pavel Kalčenko, uradniški pripravnik 9. skupine. Belgrad, 21. jan. m. Na meščansko šolo so postavljene naslednje učiteljice ročnih del in gospodinjstva: Angela Marine v Št. Vidu nad Ljubljano, Antonija Janša Ljubljana-Moste, Anica Majstrl v Mežici, Anton Plaznik v Slovenjgradec, Helena Zdol-šek, Slovenska Bistrica. Belgrad, 20. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravie upokojen v 4-1 pri načelstvu ljubljanskega okraja zdravstveni inšpektor dr. Zivko La-pajne. Belgrajske novice Belgrad, 21. januarja, m. V Belgrad je davi dopotoval ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je v zadevi dravske banovine posredoval na več ministrstvih. Belgrad. 2t. januarja, m. V Belgradu se mudi predsednik Prevoda iz Ljubljane, bivši minister Franc Snoj, ki je imel danes daljši razgovor z ministrom dr. Protičem, zaradi prehrane v dravski banovini. Belgrad, 2t. januarja, m. Danes je prispel v Belgrad predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Golia, ter je interveniral na pravosodnem ministrstvu in merodajnih ministrstvih v zadevah slovenskega sodstva. Dr. Golia bo ostal nekaj dni v Belgradu. Belgrad, 21. januarja, m. Danes se je v Belgrad vrnila večina hrvatskih ministrov, med drugimi poštni minister, trgovinski minister, minister dr. Vladišn Smoljan. finančni minister se je vrnil že snoči. V Zagreb se je vrnil predsednik izvršilnega odbora SDS Večeslav Vilder. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 21. jan. b. Danes dopoldne je obiskal bana dr. Subašiča minister za socialno politiko dr. Budisavljevič. Dubrovniški podžupan pa je povabil bana, da obišče Dubrovnik ob priliki slovesnosti na dan sv. Vlaha. „Duhovni temelji Evrope" po naziranjth nemškega ministra dr. D:etr'cha Praga, 19. januarja AA, DNB: Na današnjem sestanku nemške akademije v Pragi je imel glavni ravnatelj tiska v Nemčiji dr. Dietrich govor načelnega pomena. Naslov se je glasil: »Duhovni temelji nove Evrope«. Borba, ki jo danes narodi vodijo na bojiščih, na kopnem in na morju je dejal dr. Dietrich, borba, v kateri uporabljajo narodi oboroženo silo, ki je zadnje sredstvo za reševanje 6porov, je po svojem bistvu borba med dvemi naziranji po svetu. Nova ideja, katero sta rodila dva visoko izobražena naroda, se bori za svobodo in za boljšo bodočnost proti duhovnim silam včerajšnjega dne, torej proti silam, ki jih je čas zavrgel. Zmage nemških armad niso samo zmage boljšega in močnejšega orožja, temveč tudi zmage duha, ki vodi nemške bojevnike. Ramo ob rami s temi vojaki, ki ne poznajo zaprek ne težav, pa stopa v borbo nova in velika ideja, kateri je narod izvir in zavetje, ideja, ki je poosebljena v voditelju Nemčije. V tem je treba gledati najpomembnejšo in najvažnejšo tajnost nezlomljive nemške vojaške sile in moči. V nadaljnem delu svojega govora pravi Dietrich, da so na svetu narodi, ki so ja6no poznali to zvezo, katerih vladajoči krogi so siti, in zadovoljni s samim ....................... Omejeni boji na zahodu (Nadaljevanje 8 1. strani) orožju. Govoreč o vojnem brodovju, ki mora v sedanji vojni opravljati samo nalogo, ki jo je opravljalo v zadnji vojni 5 različnih vojnih bro-dovij skupno, je Bevin dejal, da jo treba temu poglavju posvetiti največjo pozornost. V tem oziru lahko zagotovi parlament, da angleška industrija stori več, kakor more. Vojno brodovje hitro raste. Trgovinsko brodovje prav tako. V drugi polovici 1940 je bilo dograjenih skoraj polovico več ladij, kakor v prvi polovici, to pa navzlic letalskim napadom. Veliko pozornost je bilo treba obrniti na hitro popravljanje vojnih in trgovskih ladij. Toda še bo treba to poglavje vsestransko izpopolniti, da bo Anglija kos nalogam, ki jih postavlja volja do zmage. Bevin je tudi razodel, da Anglija kljub nemški podmorniški vojni redno izvaža 6voje proizvode in je bil njen izvoz v decembru 1910 24 milijonov funtov (5 milijard din) torej za 2 milijona funtov (pol milijarde din) večji, kakor izvoz v novembru istega leta Nemška poročila Berlin, 20. januarja. AA. Vrhovno poveljstvo sporoča: Nemško letalstvo je nadaljevalo 20. januarja ob neugodnih vremenskih razmerah z nasilnimi ogledniškiini poleti nad britanskim prostorom vse do Orknejskega otočja. Posrečilo se mu je bombardirati več vojaško važnih objektov. Razen teira so dosegli nemški bombniki dva polna zadetka z bombami težkega kalibra na neki ladji ter poškodovali še neko drugo trgovsko ladjo s 6'00 tonami. Trgovska ladja, za katero je bilo rečeno, da je bila 20. januarja poškodovana, se je potopila, kakor se je pozneje videlo. Posamična nemška bojna letala so včeraj napadla letališča na Malti. S poleta v noči med 19. in 20. januarjem se tri nemška letala niso vrnila domov. seboj, in zaradi tega slepi. Ti ljudje so zaslepili svoje narode, in iib s tem onesposobili za daljnovidno gledanje na dogodke, ki po svojem obsegu daleč presegajo njihovo ozko obzorje. Ti vladajoči krogi smatrajo sebe za neke vrste zadnjo in najbolj dovršeno pridobitev v napredku, in smatrajo svojo demokracijo kot neke vrste nespremenljivi in končni cilj v razvoju človeškega rodu. Zaradi tega ti ljudje nadaljujejo s kletvami, zlasti v primeith, ko življenja ne morejo razumeti. Ko 6o sprevideli, da z vojsko ne morejo zmagati v tej vojni, so napovedali moralno vojno državam osi. Kolikor bolj sprevidevajo, da njihova pomorska t^okada, s katero so mislili izglado-vati nemški narod, ne more uspeti, pa skrbijo, da bi obkolili Nemčijo in Italijo z mržnjo in sovraštvom. Med vprašanji, ki jih ta vojna še more rešiti, se mi zdi. da ie eno najvažnejših duševno psihološko vprašanje osvoboditve ljudskih možganov od laži, zablod in predsodkov. Potrebno je bilo, da je nemška vojska predrla silno Maginotovo črto in da je francoski narod šele potem spregledal s svojimi očmi in dojel resnico, takšno, kakršna je. Tako se bo vendar enkrat znašel ob resnični umski sili te trpeče celine. Nato je govoril o priljubljeni frazi o »enakosti vseh ljudi, o enakosti vseh, ki so iz matere rojeni«. Dietrich je rekel: Ze po sami naravi ljudje niso enaki, temveč neenaki. Vprašanje, ki si ga je zastavil nacionalni socializem, ne obstoji v tem, da bi spravil v sklad interese posameznika s celoto, temveč zahteva za vse ljudi izenačenje pogojev in možnosti za napredek ter uspeh vsakega posameznika. S tega stališča je zamisel o vrednosti in proizvodu dela vsakega posameznika temeljno načelo in kažipot, da se zagotovi bodočnost teh narodov, Na koncu svojega govora je Dietrich rekel: Veliki pro6vetljeni narodi našega sveta so dali v zgodovini zahodne kulture pogoste dokaze za impozant-no veličino duha O takšni veličini duha podajajo dokaze tudi sedaj, ko je treba prinesti odločitve, a katerim se postavljajo smernice za razvoj naslednjih stoletij. Narodi občutijo veličino teh odločitev, samo državniki demokracij so takšni, da ne morejo razumeti, kaj dogaja. Danes se na naši celini na vse strani bude narodi. Nekdanji prvoboritelji preteklosti, katero je čas pogazil, se preobražajo v zaveznike, ki se že kaže;o na obzorju Toda ni še končana borba za to bodočnjst, toda odločitev zgodovine je že padla Ta razsodba se že udejstvuje in izvršuje ideje nove dobe, zamisli, ki naj bi popeljale narode v nov čas in v nov polet. In ritem teh zamisli spremlja korak naših armad, ki so 6topile v borbo za življenjske pravice svojih narodov in za zagotovitev nove dobe, ki sc že svita. Japonska zunanja politika Prisrčne besede na naslov Sovjetov — Grožnje Ameriki — Težnje po južnih morjih — Trdna vojna zveza z Nemčijo in Italijo Tokio, 21. januarja. T. Domei. Japonski zunanji minister M a c u o k a je včeraj, kakor je napovedal pred dvema dnevoma, v parlamentu pojasnil jajKinsko zunanjo politiko s posebnim ozirom na izjave, ki jih je dal ameriški državni tajnik Cordell Hull ob priliki svojega govora v kongresnem odboru, ko so proučevali Roose-veltov zakonski predlog o posojevanju ameriškega orožja tujim državam. Macuoka je med drugim dejal: Vojno zavezništvo z Nemčijo »Kakor Nemčija in Italija v Evropi, tako želi Japonska, njuna zaveznica v trojni zvezi, ustvariti nov red v Aziji. Politika vseh treh zaveznic je potemtakem politika miru, mirnega preurejanja in iskanja temeljev za trajno mirno sožitje narodov. Berlinski pakt, ki ga je Japonska podpisala, izrecno nalaga vsaki zaveznici, da mora takoj priskočiti na pomoč svoji tovarišici v trojni zvezi, če bi bila napadena od tretje države. Japonska bo svojo obveznost zvesto in v polni meri izpolnila, če bi se zgodilo, da bi bila Italija ali Nemčija napadeni od kakšne tretje države. Zlobna propaganda se trudi, da bi sedanji položaj Italije pokazala v takšni luči, kakor da bi morala Japonska po besedah trojne zveze že sedaj izpolniti svoje dolžnosti. Toda Macuoka ie prepričan, da bo Italija sama in kmalu dosegla vojne cilje, ki si jih je postavila. Na to je Macuoka govoril o Kitajski ter dejal, da ima Kitajska sedaj svojo vlado v Nan-kingu, ki ji predseduje Vančinvej. Področje, kjer vlada Vančinvej, nadalje Mandžukuo in Japonska tvorijo sedaj velikansko skupno področje, kjer se uresničuje novi red. Ta velika nova skupnost na Daljnem vzhodu bo kmalu stopila v strnjene gospodarske zveze z Nemčijo in Italijo. O maršalu Cankajšku in njegovi Kitajski je Macuoka dejal, da razpada tako v gospodarskem, kakor v vojaškem pogledu. Maršal Čan-kajšek se Japoncem upira samo zaradi tega, ker pričakuje pomoči od Anglije in od Amerike. Toda Macuoka se sprašuje, kakšna pomoč še more priti od teh dveh držav. Južna morja... Macuoka je nato pojasnil japonsko politiko v Južnih morjih ter takoj dejal, da Japonska z največjim zanimanjem sledi razvojem v Nizozemski Indiji, v Siamu in v In-d o k i n i. Jaj>onskn ne sme opustiti tega zanimanja, ki je zanjo življenjske važnosti. Odnošaji med Japonsko in Siamom so prijateljski. Tudi s francosko Indokino se razvijajo gospodarska pogajanja v prijateljskem ozračju in v uvidevnosti z ozirom na nove stvarnosti na Daljnem vzhodu. Japonska želi, da bi Siam dobil nazaj izgubljena ozemlja, vendar bi ne mogla dolgo gledati, da vojna med Siamom in Indokino večno traja. Macuoka upa, da bo kmalu končan ta nepotrebni sj>or. Glede Nizozemske Indije pa bo Jajx>nska še imela priložnost objasniti svoje stališče. Macuoka je na to prešel na odnošaje z Avstralijo, ki jih je imenoval prijateljske. Komplimenti Sovjetom O odnošajih s Sovjetsko zvezo je Macuoka rekel, da si Japonska zelo prizadeva, da bi z diplomatičnimi sredstvi odstranila vse nesporazume, ki vladajo med obema državama. Japonska in sovjetska vlada se pogajata za prijateljsko ureditev medsebojnih odnošajev. Na dnevnem redu so tri vprašanja: razmejitev med Mandžukuom in Notranjo Mongolijo, vprašanje japonskih pravic do ribolova v sovjetskih vodah, ter določitev japonskih pravic na severnem delu otoka Sahalina. Grožnje Ameriki Na koncn svojega govora je Macuoka odgovoril ameriškemu državnemu tajniku Cordellu Presoja nemških listov o sestanku Hitler-Mussolini Berlin, 21. jan. DNB. Nemški jutranji tisk piše o sestanku med voditeljem Nemčije in Musso-linijem in pravi, da je to novo potrdilo za naj-krepkejšo vzajemnost držav osi na političnem, idejnem in vojaškem polju. Listi podčrtavajo, da je to že deveti sestanek med vodjo Nemčije in Mussolinijem in ob tej priliki poudarjajo, da inozemski, zlasti pa tisti tisk, ki je sovražno razpoložen do držav osi, skuša vsak sestanek vodje Nemčije in Mussolinija opremiti z najraznovrst-nejšimi in najbolj nemogočimi načrti in napovedmi. ,v. ■ »Volkischer Beobachter« pise, da so vse te trditve, ki se jemljejo iz zraka, izraz nepriznane zaskrbljenosti. Popolnoma nekoristno je takim sestavljalcem napovedi in izmišljotin napovedovati in dokazovati nasprotno, kajti skupna borba obeh voditeljev dveh velikih narodov v svoji globoki povezanosti ne ugotavlja nobene spremembe. Vojna ju je utrdila. Kri, ki se v vojni skupno preliva, je temelj vrednotam tega ne-razdružljivega prijateljstva. Nespretni sovražni poskusi ne bodo ničesar spremenili in ne bo se jim posrečilo razbiti skupnosti nemškega in italijanskega naroda, kajti ta skupnost je največja nevarnost za sovražnika. List predlaga, da naj se napovedi v zvezi z novim sestankom med vodjo Nemčije in Mussolinijem prepuste anglosaškemu tisku, ki je že osemkrat ponavljal iste stvari. V istem smislu piše »Berliner Bor sen Zeitung«, ki podčrtava, da je pri vsakem sestanku med vodjo Nemčije in Mussolinijem prišlo do številnih prerokovanj v zvezi z nemškimi in italijanskimi načrti. Ni nemško-angleškega ali pa italijansko-angleškega bojišča, ampak je samo eno skupno bojišče držav osi in sicer v vojni in pri delu. Anglija mora pač potrpeti, če hoče izvedeti za nove podrobnosti 3 vsebini zadnjih posvetov, dokler Nemčija in Italija ne bosta smatrali potrebno, da odpreta vrata čakalnice. (»Volkischer Beobachter« govori o devetem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem. Javnosti znanih je samo pet. Potemtakem sta se voditelja Nemčije in Italije sestala še štirikrat in o tem javnost ni bila poučena.) Berlin, 21. jan. b. »Essener National Zeitung« potrjuje vesti italijanskih listov, da se namreč nemške oborožene sile nahajajo pred težjimi nalogami, kakor pred vdorom v Francijo. List maršala Goringa naziva sestanek predsednika Mussolinija a kanclerjem Hitlerjem^ vojno posvetovanje, katero je daljnosežne važnosti za daljni razvoj vojne. Vse to je v znamenju priprav, katere bo tieba končati z velikim sunkovitim napadom. Madžarske domneve Budimpešta, 21. jan. m. Madžarska javnost posveča še vedno veliko pozornost sestanku Hitlerja in Mussolinija. »Pester Lloyd< poudarja, da je potekel v neskaljenem prijateljstvu med dvema zavezniškima državama. Po informacijah madžarskih političnih krogov se je razprava v glavnem nanašala: 1. Na popolno vojaško sodelovanje na Sredozemlju in Bližnjem vzhodu; 2. Na določitev stališča napram Ameriki; 3. Mirna gosjjodarska organizacija Evrope. Po njegovih informacijah bodo nemško-itali- janski odnošaji po tem sestanku še tesnejši. Angleška ugibanja London. 21. jan. t. Reuterjev diplomatični so-trudnik Ferguson govori v zvezi s sestankom med Hitlerjem in Mussolinijem, ki je bil v Berchtes-gadenu pri Hitlerju, kamor je voditelj Nemčije zaprosil svojega italijanskega zaveznika. Brez dvoma so se razgovarjali o načrtih za bodočnost. Ti načrti ec seveda bolj nemški, kakor italijanski, piše Ferguson in še ni jasno, če tičejo napada na Anglijo, ali pa udejstvovanja na jugovzhodu Evrope in v Sredozemlju. Govorila sta brez dvoma o položaju Francije in je Hitler brez dvoma Italiji ponudil večje ugodnosti z ozirom na Francijo, odkar je maršal Petain moral dati Lavalu roko v spravo Ferguson misli, da sta oba državnika resno razpravljala tudi o vprašanju uvedbe enotnega vrhovnega poveljstva nad nemško in italijansko armado, Ameriška ugibanja Ziirich, 21. jan. b. Associated Press: 0 sestanku Hitlerja in Mussolinija poroča berlinski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung«, da se ta konferenca ni vršila v ozkem okviru vojnih in diplomatskih razgovorov. Podrobnosti o predmetu razgovora in o stvarnih zaključkih so tajne. Nekateri pa menijo, da je imel namen odbiti neka stremljenja ameriške diplomacije. Nemčija je namreč dobila vtis, da Združene države poskušajo v najnovejšem času dobiti nekak vpliv na italijanske zaveznike v tem smislu, da bi ga odvrnile od nadaljnjega sodelovanja v vojni na strani Nemčije. Že samo dejstvo nemško-italijanske konference je po nemškem mišljenju zadostno, da zavrne takšna stremljenja, ki so v ostalem itak že doživela neuspeh pri navodilih, danih ameriškemu poslaniku v Rimu. Dokaz, da se Italija ne namerava izmuzniti svojim zavezniškim dolžnostim, je zadostno utemeljen v besedilu uradnega poročiia. Vendar je očividno, da v Berlinu kljub temu ne zasledujejo politike Združenih držav brez vsake skrbi. Govor Kennedy-ja in predsto-ječe potovanje Rooseveltovega nasprotnika Will-kieja v predsedniškem volivnem boju smatrajo v Berlinu za nezaželene dogodke. Hullu na njegovo trditev, da se morajo Združene države severne Amerike oborožiti proti nevarnostim na Tihem in na Atlantskem morju. Združene države menijo, da leži njihova prva obrambna črta v sredini Tihega morja, morda celo že kje na Kitajskem in v ozemlju, ki leži v južnih morjih. Japonska vlada meni, da ameriško stališče za mir ni ugodno. Amerika bo morala svojo politiko spremeniti, predvsem z ozirom na Kitnjsko, kajti sicer so hude posledice, ki hi za Ameriko morale nastopiti tako na Tihem, kakor na Atlantskem morju, neizbežne. Ako se Združene države severne Amerike zapletejo v vojno v Evropi, potem mora po besedilu trojne zveze tudi Japonska nastopiti proti njim na Tihem morju. Potem bo po krivdi ameriške politike nastala nova svetovna vojna, ki ne bo to samo po besedi, marveč v vsem strahotnem obsegu tega pojma. Japonska vlada svojega stališča ne skriva. Ona mora slediti smerem, ki jih narekujejo življenjske pravice japonskega naroda na svojem lastnem prostoru. Če bi japonski narod moral doprinesti nove žrtve, da prepreči poseganje nepoklicanih v njegovo življenje, jih bo radevolje doprinesel. Toda tako daleč ni treba priti, kajti politika Japonske je vdnna miru in mirni, pravični preureditvi krivic, tako, da bodo narodi mogli neovirano živeti na svojih prostorih in se posvetiti mirnemu delu za svoj napredek. Zato se moramo potruditi, da se ta vojna čimprej konča.« Papeški letopis za 1941 Vatikanski letopis — »Annuario Pontifi-cio« — za leto 1941 je te dni izšel na 1396 straneh. Ta zanimivi letopis prinaša med drugim sledeče številke: Katoliška Cerkev šteje po vsem svetu 1218 škofijskih ali njim enakopravnih stolic, misijonskih predstojništev pa 458, torej vsega skupaj 1676 dušnopastirskih območij višjega reda. Pri tem niso vštete opatije, ki opravljajo iste funkcije, in jih je vsega 54. Skupno število višjih pastirskih stolic je torej 1730, pač impozantno število. Oseb, ki se trudijo na misijonskem polju, je 73.987. Od teh je 20.578 duhovnikov, 8514 bratov laikov in 44.895 misijonskih sester. To nam kaže, da se na polju razširjanja vere med pogani čedalje bolj udejstvujejo ženske, ki prekašajo število moških skoraj v razmerju 1 : 2. Prav ta okol-nost nam razlaga velik dvig števila misijonskih območij v zadnjih letih. Skoraj vse misijonsko delo vodijo redovi, in sicer jih je v poganskem svetu 159 moških redov in kongregacij ter 776 ženskih. Zelo se je dvignil mednarodni ugled Cerkve. Predstavnikov Svete stolice pri posameznih narodih je 60, od katerih jih ima 38 diplomatski značaj, pri Sveti stolici pa je akreditiranih 36 poslanikov inozemskih držav. Zanimivo je tudi število znanstvenih in vzgojnih zavodov v Rimu, ki jih vodi Cerkev. 13 zavodov ima značaj višjih šol, papeških akademij je 9, vzgojnih institutov pa 45. Z4*/z uteha vijoib ftutio-/ Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! __ Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno 0 le kvalitetno TUN G SRAM- KR YPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROSKI! Siamske čete zasedajo pokrajino Kambodžo v Indokini Newyork, 21. jan. A A. Tass. Associated Press poroča, da je bilo v Bangkoku uradno potrjeno, da so zastopniki civilnih oblasti Siama odšli v francosko Indokino, da bi prevzeli upravo v osvojenih pokrajinah Kambodže. Siamske čete še napredujejo v Laosu in niso naletele na noben odpor. Nemčija in jugovzhod Nova poročila o nemirnem položaju v Romuniji V »Neue Ziircher Zeitung« smo brali naslednja poročila o položaju na jugovzhodu: Nemško mirovno posredovanje v Grčiji Iz Sofije: V krogih nevtralne diplomacije v Sofiji se že nekaj časa širijo poročila, da se Nemčija v Atenah pogaja za sklenitev miru med Grčijo in Italijo. Nemčija bo brez dvoma uporabila vse sile, da doseže mirno in hitro poravnavo tega spora na Balkanu. Kajti Nemčija bi se na vsak način rada izognila nujnosti, da »stori druge korake«, da pride svoji italijanski zaveznici na pomoč. Nemčiji je danes veliko na tem, da ostane mir na Balkanu neskaljen. Veliko diplomatično delovanje — priprava na nove dogodke Iz Berlina: Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je naprosil inozemske dopisnike časopisja, naj z večjo vzdržnostjo poročajo o raznih govoricah, ki zadnje čase krožijo o tako imenovanih nemških načrtih in namenih na jugovzhodu. S tem je nemško zunanje ministrstvo hotelo na posreden način te govorice zanikati. Če jih ni naravnost zar nikalo, leži vzrok v tem, da Nemčija svojih kart pred nasprotnikom ne mara razgrinjati in nasprotnika takšne govorice morda včasih še bolj zmedejo, tako da ne vidi pravih namenov Nemčije. Edino, kar smemo v sedanjem trenutku trditi, je to, da razvija Nemčija na vojaškem in na diplomatičnem polju na jugovzhodu veliko delavnost, ki pa v javnosti ne pride do izraza zaradi tega ne, ker ima značaj priprav na neke dogodke. Mnenje, da je to delovanje v neposredni zvezi s položajem nemške zaveznice Italije, je zelo upravičeno Nikdo bi ne bil začuden, če bi v kratkem zvedeli, da je popolno sodelovanje med obema zaveznikoma spet na zelo viden in otipljiv način prišlo do izraza. Poloial v Romuniji Istanbul, 21. januarja, t. AF1: Iz Romunife prihajajo poročila o neredih, ki da so izbruhnili med legionarji in domačinskim prebivalstvom. Poročila pravijo, da so morali ponekod pomirjevalno nastopiti nemški vojaki, ki so obnovili red. Nadaljnja poročila pravijo, da fe romunska vlada zaprla vse meje in da smejo čez mejo samo ie osebe, ki imajo diplomatične potne liste. Poročila končno zatrjujejo, da je verjetno, da bodo nemške zasedbene čete dobile Se večjo oblast v romunski upravi, da za-t. ^-mčiio mir in red. Nemške čete v Romuniji: Koliko... in čemu...? Iz Sofije: V nevtralnih diplomatičnih krogih v Sofiji so mnenja, da bo Nemčija na koncu meseca januarja imela v Romuniji 280.000 mol Glede nalog, ki naj fih ta močna nemška armada v Romuniji ima, so v istih krogih prepričani, da so nemške čete v neposredni zvezi z mirovnimi prizadevanji nemške vlade v Atenah. Kakor pravijo nekatera poročila, je v Romunijo prispel vojni material še za enkrat tolikšno vojaško moč, tako da bi bilo mogoče moč nemške armade v Romuniji v najkrajšem času zvišati na dvojno količino. Nemški častnik ubit v Bukarešti Bukareita, 21. januarja, Štefani: Notranje ministrstvo je objavilo tole obvestilo: V noči od 18. na 19. januar je bil neki nemški častnik v uniformi ubit. Ubil ga je neki tuji državljan. Atentator je skušal pobegniti, toda je bil aretiran. Nemški častnik je takoj podlegel ranam. Vlada je izdala najstrožje ukrepe. Preiskava o razlogih tega umora se nadaljuje. Bukarešta, 21. jan. TCP. Morilec majorja Beringa je bil danes f>o obsodbi hitrega sodišča ustreljen. General Antonescu je sporočil še pred obsodbo nemškemu poslaniku, da se bo smrtna obsodba nad atentatorjem izvršila takoj, kakor hitro bo končana preiskava. Z ozirom na okolnost, da je atentator Grk, in da je v Romunijo prišel s turškim potnim listom, so v Bukarešti zaprli 10 uglednih članov grške kolonije. Smrtna obsodba nad atentatorjem je bila izvršena na podlagi no-voobjavljenega dekreta, ki predvideva smrtno kazen tudi za urnor članov nemške vojaške komisije v Romuniji. Na ta način je s tem dekretom izpopolnjen zakonski dekret z dne 27. nov. 1040. Krsto s truplom umorjenega majorja Beringa bodo nocoj na glavni bukareški postaji položili v poseben vagon in prepeljali v Nemčijo. Bukarešta, 21. jan. TCP. Po odstopitvi notranjega ministra generala Petrovicesca je ob 20. uri prišlo do velikih legionarskih demonstracij. V sprevodu so korakali proti V6eučiliškemu trgu, kjer je pri spomeniku kneza Mihajla Hrabrega neki dijak č !")r. inž. Grampovčan Janko: Socialno zavarovanje naših železničarjev G. prometni minister je izdal novo uredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja, ki je bila priobčena v štev. 298-Cill Službenih novln kraljevine Jugoslavije z dne 25. XII. 1940 in stopi v veljavo mesec dni po priobčiivi, to jc 25. jan. 1941. Nova uredba ima zamenjati naredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja za slučaj bolezni in nesreče (M. S. št. 16276-22 z dne 20. V. 1922, objavljena v Službenih novinah kraljevine SllS pod štev. 170 A z dne 4. Vili. 1922). Nova uredba je v političnem pogledu centralistična, in sicer upravno-centralistična, ker jemlje samoupravnim organom še oni mali del samoupravnih pravic, ki jih je dajala sedanja naredba iz leta 1922, kajti one predpisane pravice samoupravnih organov, ki so določene v njej, ne predstavljajo po sedanjih izkušnjah, ki smo jih imeli, ko je veljala sedanja naredba, nikake samouprave več. Načrt nove uredbe je bil predložen na mišljenje samo Združenju jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev io upravi, dočim samoupravni organi in ostale železničarske organizacije, kljub ponovnim prošnjam niso dobile načrta v proučevanje in niso bile vabljene, da dajo za njega svoje predloge. Na ta način je postala nova uredbo to, kar je. Da pogledamo, kakšne so samoupravne pravice! Člen 118. pravi: »Minister prometa more razveljaviti vsak sklep samoupravnih organov, ki nasprotuje zakonu, predpisom, naredbam in interesom fonda.« Gospod minister tedaj more to storiti, ali — ne moral Tedaj g. minister more nezakonitost toicrirati ali pa ne. Ako jo po uredbi tole-rira, kaj potem? Ali je potem praksa merodajna ali zakon? In kdaj ravnajo samoupravni organi proti interesom fonda? Kakšni so interesi fonda, kadar g. minister osebno posreduje; kdo je v takem primeru pravi zastopnik interesov fonda: g. minister ali samoupravni organi? V praksi se je pokazalo, da takih primerov ni malo in da taki primeri tudi niso vedno — lahki. Nova uredba uvaja v fond tacite tudi komisarje in to v členu 117., ki določa oblastne upravnike in glavnega upravnika, da vodijo vse posle bolniškega londa v primeru razpusta samoupravnih organov, do novih volitev. Člen 112. določa (v t. 6) pravico veta glavnega upravnika, ki more g. ministru predlagati, da se sklepi in odloki samoupravnih organov razveljavijo, prav tako kot je to bil primer po dosedanji naredbi, ako »smatra«, da niso v skladu s predpisi; tako je praksa pokazala, čeprav zakon govori o objektivnem stanju stvari. V § 26. sedanje naredbe more ena tretjina odbornikov v samoupravnih odborih biti v službi izven sedežev uprav, dočim nova uredba izrecno zahteva, da morajo vsi odborniki biti v službi tam, kjer je sedež uprave. Če bi se zgodilo, da državna prometna ustanova nekega odbornika premesti izven sedeža uprave fonda, ugasne mandat takega odbornika, isto velja tudi za Glavni upravni odbor, tako, da v bodoče v tem odboru ne bo sedel niti eden zastopnik interesov pokrajin, marveč sami Belgrajčani, odnosno ljudje, ki služijo v prestolnici. Kako pa ti ljudje zastopajo interese pokrajin, pa smo imeli priliko občutiti skozi dolgih dvajset let, ko so sedeli v samoupravnih odborih in v glavnem upravnem odboru sami centralisti, ki so gradili drage domove in bolnišnice na jugu države, dočim »prečanski«, zlasti slovenski kraji niso prejeli nikakih večjih investicij. Člena 70. in 92. nove uredbe, po katerih ugasne mandat odborniku, ki je premeščen, predstavljata prikrito grožnjo vsem samoupravnim organom, ki bi hoteli delati po svoji vesti za dobrobit članov, kajti takega odbornika čaka — premestitev s sedeža uprave in s tem mu preneha mandati O samoupravi v novi uredbi ni tedaj nikakega sledu večl Nova uredba predstavlja zapreko tudi novi notranje-politični ureditvi države, kajti izdana je baš v času preureditve države v smeri decentralizacije in po glavnem občnem zboru fonda v Belgradu, na katerem so delegatje iz vse države soglasno sprejeli sklep o decentralizaciji financ bolniškega londa. Neki visoki funkcionar je o tem dejal na vprašanje: »Kaj misli o sklepu glavnega občnega zbora«:Jaz bom odločno proti, kajti če se decentralizira fond, potem sem nepotreben«. Fond razpolaga s premoženjem, ki je danes vredno nad dvesto milijonov dinarjev. Njegov letni proračun znaša okoli 60 milijonov dinarjev. Upravljanje takega premoženja ni majhna stvar in s tem, da pokrajine izgube z novo uredbo, ki preprečuje stalno z. stepstvo pokrajin v glavnem upravnem odboru stalno nadzorstvo nad upravljanjem tega premoženja, se izpostavljajo tudi nevarnosti, da postanejo navadne »kolonije« centrale, Ko je glavni obč ni zbor leta 1939 pometel z dvajsetletnim režimom v (ilavnem upravnem odboru, tedai so prizadeti delali na vse kriplje, da onemogočijo delo predstavnikom decentralizma. Uspeh ccntralistov, ki so bili pri fondu postavljeni pred vrata, pa je bil v — novi ureubi, ki je izšla v trenutku, ko bi se morale razveljativi volitve v bolniški fond v upravi Belgrad-jug in izvršiti nove. Ta uspeh je rezultat dela ljudi, kateri bi morali v naii državni prometni ustanovi že končno izginiti s površja, kajti njihovo delovanje v tem resoru v tem času predstavlja ne samo anahronizem, marveč edino resno oviro za nadaljnji razvoj. Nova uredba je s pravnega stališča nejasna. Mi bi mogli navesti celo vrsto dokazov za našo trditev. Perpleksnost pravnih norm je zlasti oči-vidna v členu 19., v katerem se pomoči dele v glavne in postranske. Med glavne citira čl. 19.: zdravniško pomoč, zdravila itd., zdravljenje v bolnišnicah, zdravljenje zob in ust, hranarina, podpora ob porodu in pogrebnina. Med postranske podpore našteva uredba: podpora za sanatorijsko zdravljenje jetike, pomoč za »zdrivniško in klima-tično« zdravljenje, podporo za plombiranje zob in za tehnična dela, podpora za proteze in higienske predmete in podpore, katere določa glavni občni zbor. Ako sedaj pogledamo namen tega sklada po uredbi, tedaj vidimo na prvi pogled, da ta razdelitev podpor v glavne in postranske na tak način kot je to izvedeno v uredbi, ne odgovarja samemu namenu, ki ga uredba navaja. Kajti iz same uradne statistike se vidi, da je med železničarji jetika na prvem mestu in šele na drugem mestu revmatizem itd. Ker jc namen bolniškega zavarovanja v prvi vrsti v tem, da nudi pomoč v primeru bolezni, spadajo brezpogojno vsa ona sredstva, ki služijo neposredno temu namenu med glavne reči, da namen bolniškega zavarovanja s stališča zdravja naroda, s stališča socialne ekonomije in s staliiča interesov same prometne ustanove v nikakem primeru ne more biti v nekih dajatvah te ali one vrste, marveč so vse te dajatve samo sredstvo (in ne namen), da bolni člani dobifo zopet svojo prejšnio duševno in telesno sposobnosti Ce sam zakonodajalec na-glaša namen v sredstvih, potem ni prav nič čudne- ga, ako vsa ta zavarovanja res nimajo drugega namena kot tega, da se izdaja ogromen denar za zdravnike, zdravila itd., ker s tem se pač dosega cilj zavarovanja po uredbi — brez ozira na zdravstveni efekt teh dajatev, ako se že dele podpore v glavne in postranske, potem bi morale priti med glavne podpore, ki gredo za tem, da se doseže namen zavarovanja, pač one, ki neposredno vplivajo na ozdravljenje in na to, da se povrne vsaj delno prejšnja zdravstvena sposobnost, in med postranske vse one, ki posredno vplivajo na zboljšanje socialnega stanja članov. Med glavne podpore spadajo tedaj: podpora za zdravnika, zdravila, bolnišnice, sanatorije, kopališča in slično, medtem ko denarne podpore, kakor hranarina, ob porodu, pogrebnina itd. sploh ne spadajo sem, marveč predstavljajo socialne podpore, za katere bolniški sklad ne bi smel biti obremenjen. Izgleda, da je za zakonodajalca glavna podpora ona, ki predstavlja največji izdatek, odnosno ona, katera je prišla v navado pri nas in katero je težko iztrebiti. Hranarina je brezpogojno socialna dajatev in državna prometna ustanova bi morala sprejeti na sebe to obremenitev prav tako za svoje delavstvo, kakor jo je sprejela za svoje — nastavljeno osebje. To bi bila njena sveta dolžnost, kajti če že ne more najti po> kritja za socialni minimum svojega osebja, potem bi mogla prevzeti na sebe vsaj onih 20 milijonov letno za plačanje hranarine delavstvu, ki največ boleha baš zaradi slabega socialnega stanja! Člen 34. nove uredbe določa plačilo bolnoobskrbnih stroškov za 3. razred v bolnišnicah. Medtem imamo veliko število primerov, v katerih so člani prisiljeni zaradi pomanjkanja prostora v 3. razredu, da se zdravijo v 2. razredu, pri čemer morajo nositi razliko sami, čeprav je ta razlika v mnogih primerih nižja od one razlike,, katero mora fond doplačevati za svoje člane v lastnih bolnišnicah, kjer znašajo bolniškooskrbni stroški več kot pa v 2. razredu državnih in banovinskih bolnišnic. Uredba o tem ničesar ne govori. Nova uredba v socialnem pogledu predstavlja izvesten napredek, ki pa je spričo dejstev povišanja cen zdravilom in povečanja plač zdravnikom iluzo-ren. Podaljšanje roka za prejemanje hranarine od 26 na 52 tednov, s klavzulo razpoložljivosti finančnih sredstev postavlja fond v nemogoč položaj, ker že sedaj hranarina izčrpava eno tretjino sredstev sklada in je tudi neizvedljivo brez občutnega povečanja bremen. Zakonodajalec bi bolje storil, če bi ta »kamen spodtike« tekstatorjev naredbe izpustil. Če je računal na medsebojno obračunavanje posameznih vrst službe med železničarji, ki bi nastalo zaradi povečanja dajatev za neregulirano osebje na škodo ostalih dajatev — s katerimi bi morali biti prikrajšani nastavljenci, se je bridko zmotil. Danes ni mogoče interesov, ki so skupni vsem vrstam železničarjev, podrediti postranskim interesom posameznih vrst železničarjev, ker se železničarji vseh strok in položajev danes le prav dobro zavedajo stanja, v katerem se vsi železničarji brez razlike službe in položaja nahajajo. Mi smo zgoraj jasno podčrtali zahtevo vseh železničarjev, da hra-narino nosi brezpogojno sama državna prometna ustanova in ne fondi Drugo, kar moramo naglasiti je, da se mora vsak bolni železničar zdraviti, ne 26 ali 52 tednov, marveč 5, 10, ali 100 tednov, to je, dokler ne umrje, ali dokler ne bo zdravi Toliko se govori o radikalnem socialnem preobratu in o potrebah tega preobrata za našo družbo, tu pa se v sredi teh socialnih gibanj, ki naj bi že jutri dobile svojo legalizacijo, pojavi uredba, da se mora delavec ozdraviti v 26 tednih, ali pa naj — umre! Tudi člen 41. nove uredbe vsebuje slične eventualije za rodbinske člane in možnosti za podaljšanje roka zdravljenja, ki pa so neverjetne ali vsaj malo verjetne. Nova uredba predstavlja v moralnem pogledu — nesmisell V §u 19. dosedanje naredbe, točka 2, stoji dobesedno, da se smatra za člana družine: »neoženjeni zakonski drug, brez premoženja in stalnega zaslužka, ako član sklada nima oženjenega zakonskega tovariša in dokaže, da mu obstoječi zakoni preprečujejo sklenitev zakonitega zakona.« Nova uredba pa je storila korak dalje v legalizira-nje konkubinatov in pravi v členu 17, točka 2: »neporočeni zakonski drug, brez premoženja in zaslužka, ako niti eden od neporočenih zakonskih tovarišev ne stoji v poročni obvezi obstoječega zakona in ako njihovo razmerje ne izziva javnega pohujšanja«. Torej sedaj ni treba razvratnežem več dokazovati, da jim zakoni preprečujejo skleniti zakon, ampak so jih čuvarji javne morale oprostili teh nerodnih formalnostil Pri ljudeh nemorala ni nemorala, če ne izziva javnega pohujšanja! Sijajna stvar za pokvarjene ljudil Opozarjamo vse, da dvignejo svoj glas, da se bo čulo tudi v prestolnicil Nova uredba v jezikovnem pogledu daje tudi izpričevalo svojim očetom V členu 19. in 20., 24 itd. najdemo dosti cvetja iz vrta njihovega jezikovnega znanja. Po uredbi zdravijo bolnišnice in sanatoriji in ne zdravniki, »kopališča« in ne voda. Uredba pozna »klimatsko« zdravljenje, torej zdravljenje, ki je podobno klimil Itd itd. V uredbi kar mrgoli tujk iz turškega, francoskega in drugega vira. Nova uredba odpira v političnem pogledu cel kup »možnosti« za mesta glavnega in oblastnih upravnikov, v centralnih in oblastnih upravah. Uredba določa, da se more postaviti za glavnega upravnika oseba 6 pravno fakulteto in z najmanje 10 let službe pri fondu. Na ta način je zavarovala birokracija bodočnost svojih »otrok«, katerim je izročila usodo fonda za dolgo vrsto let v njihove »varne« roke. Ne vemo, če je ta centralna uprava, ki je v dobršni meri sodelovala pri novi uredbi, zaslužila tako »bianco« zaupanje od strani 300.000 železničarjev in brodarjev in njihovih družinskih udov, da bi se moglo reči brez rezerve: »dolgoletna praksa je potrebna za dobro poznavanje in izvrševanje službe!« Končno pa sama beseda »se more«, dovolj jasno govori, da se ne »mora«. Uredba predstavlja triumf onih, ki so pri zadnjih volitvah v bolniški fond po vsej državi doživeli svoj poraz. S trdnim zaupanjem pričakujemo, da ta uredba, ki žali najgloblja čustva našega naroda, ne bo uveljavljena. Kontrola uvoza Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo naslednjo okrožnico o bodočem načinu izvedbe kontrole uvoza in plačilu blaga iz ne-klirinških držav: I. Predlaganje prošenj za uvoz. Uvozniki bodo neposredno ravnateljstvu za zunanjo trgovino ali od nje pooblaščenim organom predlagali prošnje za uvoz iz klirinških in nekli-rinških držav samo onih predmetov, ki so po naredbnh trgovinskega ministrstva dani pod kontrolo ravnateljstva za zunanjo trgovino (pa-rafin, bombaž, bombažna preja, fiocca, odpadki). Prošnje na ravnateljstvo za zun. trgovino lahko vlagajo samo registrirani uvozniki na predpisanih formularjih. Za ostale predmete, ki se plačajo v svobodnih devizah (po, posebnih naredbah trgovinskega ministra pa 1 niso preneseni v pristojnost ravnateljstva za J zunanjo trgovino, ampak so še nadalje pod? kontrolo deviznega ravnateljstva Narodne banke) je predlagati prošnje kol doslej deviznemu1 ravnateljstvu Narodne banke. II. Plačilo. 1. Ker bodo potrdila ravnatelj-, siva za zunanjo trgovino za uvoz blaga iz ne-klirinških držav na osnovi konkretnih prošenj; zainteresiranih uvoznikov veljala samo za uvoz, ne pa tudi za plačilo, bodo morali uvozniki; imeti ob času carinjenja blaga tudi odgovarjajočo odobritev deviznega ravnateljstva NB za plačilo blaga, ki se uvaža na osnovi polrila iz-' danega po ravnateljstvu za zun. trgovino. 2. Da bi se uvoznikom olajšal postopek pri pridobitvi navedenega uvoznega potrdila in odobritve za plačilo bo ravnateljstvo za zunanjo trgovino dostavljalo uvoznikom odobritve dev. ravnateljstva Nar. banke obenem z uvoznim potrdilom. Zato uvoznikom ni treba predlagati posebnih prošenj za odobritev plačila, ko gre za uvoz predmetov pod kontrolo ravnateljstva za zun. trgovino, ker so bodo odobritve za plačilo izdajale na osnovi prošenj, predloženih ravnateljstvu za zun. trgovino, v katerih bodo. zainteresirani uvozniki navedli tudi način, kako žele plačati. 3. Plačilo na osnovi tako dobljenih odobritev morajo izvršiti uvozniki tudi po poteku roka uvoznega potrdila in odobritve za plačilo v smislu veljavnih deviznih predpisov, če razpolagajo z listinami iz čl. 3. dev. pravilnika zaradi opravičila. 4. Ob priliki plačila mora uvoznik predložili pooblastilo zavodu poleg izvirnih uvoznih listin na osnovi čl. 3 dev. pravilnika tudi izvirno uvozno potrdilo, na osnovi čegar ie uvozil blago kakor tudi odgovarjajočo odobritev za plačilo. 5. Poobl. zavodi se morajo predvsem uveriti, ali je uvozno potrdilo in odobritev za plačilo uničeno po carinarnici za znesek, katerega je treba plačati, ker morajo carinarnice od uvoznega potrdila in odobritve za plačilo odpisati količine in vrednost zavarinjenega blaga, kar potrjujejo s svojim pečatom in podpisom. V kolikor se podatki, navedeni po carinarnici na uvoznem potrdilu in odobritvi zn plačilo ne ujemajo, poobl. zavod ne more izplačati zneskov brez specialne odobritve deviznega ravnateljstva Nnr. banke. 0. Ce uvoznik plača delno ali v celoti vrednost že uvoženega in zacarinjenega blaga, mora pooblaščeni zavod zadaj na odobritvi za plačilo navesti plačani znesek in to potrditi s svojim podpisom, c. Po izvršenem plačilu in opravičilu v smislu deviznega pravilnika bo poobl. zavod original odobritve za plačilo dostavil deviznemu ravnateljstvu na vpogled obenem s pismenim poročilom o izvršenem plačilu nn posebnem forniularju. ostale uvozne listine pa bo vrnil uvozniku za njegov arhiv. Devizno ravnateljstvo NB Ihi po vpogledu vrnilo neposredno domačemu uvozniku original odobritve. Ravnolako mora postopati pooblaščeni zavod tudi ob priliki plačila uvoženega blaga samo na osnovi odobritve za uvoz in plačilo, izdane po deviznem ravnateljstvu NB (za predmete, ki še niso prišli pod kontrolo ravnateljstva za zun. trgovino) t. j. po. izvršenem plačilu bo original odobritve za uvoz in plačilo takoj dostavljen deviznemu ravnateljstvu NB na vpogled skupno s posebnim pismenim obvestilom o izvršenem plačilu na spec. formularju. III. Plačilo o naprej. 1. Za plačilo blaga, o katerem govori ta okrožnica, pred izvršenim uvozom in zacarinjenjem mora imeti uvoznik specialno odobritev deviznega ravnateljstva NB za plačilo vnaprej, ker se z navedeno odobritvijo za plačilo odn. uvoz ne more plačati naprej. Prošnje za plačilo vnaprej ie predlagali neposredno deviznemu ravnaleljslvou NB po obrazcu št. 4. V prošnjah je poleg ostalih podatkov po formularju potrebno točno navesti tudi količino blaga s pozivom na št. car. tarife, za katero se zahteva plačilo vnaprej, kakor tudi številko in datum event. uvozne odobritve ravnateljstva za zun. trgovino. 2. Poobl. zavodi si bodo v trenutku plačila pribavili od uvoznika po predpisanem obrazcu pismeno obveznost, da bodo uvoz in opravičbo izvršenih plačil vnaprej opraviti v predpisanem roku. 3. Ob priliki plačila v naprej po naknadno nabavljeni odobritvi bo poobl. zavod zadaj na originalu odobritve plačila vnaprej navedel vsoto. ki je dobila vnaprej izplačana. Nalo bodo original odobritve za plačilo vrnili uvozniku, original odobritve za plačilo v naprej bodo zadržali v svojem arhivu, duplikat odobritve za plačilo vnaprej pa bodo dostavili deviznemu ravnateljstvu. 4. Po izvršenem opravičilu uvoz-niške obveznosti, prejete od uvoznika v tre-nulku plačila, bodo poobl. zavodi dostavili na vpogled dev. ravnateljstvu NB original odobritve za plačilo, odn. za uvoz in plačilo obenem s poročilom o izvršenem opravičen ju. Poročila, določena v tej okrožnici bodo dostavljali poobl. zavodi deviznemu ravnateljstvu NB samo za naslednja plačila: 1. odobritve za plačilo, 2. odobritve za uvoz in 3. odobritve za plačilo vnaprej, ki so bile izdane po 31. decembru 1940. Zborovanje nameščencev v Celju Celje, dne 21. januarja. Društvo združenih nameščencev, podružnica v Celju, je podala snoči v Ljudski posojilnici na svojem zborovanju obračun dela v preteklem letu. Po spominskih besedah predsednika gosp. Krofliča Jožefa je članstvo počastilo spomin umrlega dr. Korošca s trikratnim »Slava«, nakar je podal splošno poročilo o društvenem delu predsednik Kroflič. Mnogo truda je društvo posvetilo organiziranju članstva. Driištvo šteje sedaj 212 članov, od teh 37 članov odseka višjega gostinskega osebja, ki se je včlanilo v celjsko podružnico DSN. Po novih, na zborovanju sprejetih pravilih, I10 podružnica imela sedaj širok delokrog: 4 okraje-celjski, gorniegrajski, šrnar-ski in laški razven občin 1 rbovlie in Hrastnik, kjer obstoja tudi podružnica. Na tem področju je še mnogo stanovsko neorganiziranih nameščencev, zato bo imela podružnica široko polje dela. Društvo je posredovalo v večih primerih pri delodajalcih za izboljšanje plač, napredovanj, nekaterim priskrbelo tudi službo. Tajniško poročilo je podala edč. Gabrovec Milica, blagajniško gdč. Pograjčeva, nakar je na predlog člana nadzornega odliora g. Šimnovca dobil odbor razrešnico s polivalo. Celjski župan g. dr. Voršič je prišel na zborovanje z gg prof. Bitenccm in dr. Hanžeiičem ter izrekel društvu priznanje za požrtvovalno in liorbeno delo za izboljšanje nameščenstva. Na-incšienccin je poslal pozdrave- tudi senator g. Alojzij Mihelčič, katerega je bolezen zopet priklenila na posteljo. Predsednik centrale g. češnovar iz Ljubljane je pohvalil zuvednost celjskih nameščencev, ki se oklepajo borbene naše nameščenske organizacije Združenih slovenskih nameščencev. Pri tem pa je poudaril, da je v Sloveniji še mnogo, mnogo neorganiziranih nameščencev, saj je v naši banovini 14.000 nameščencev. Če bi bili vsi ti organizirani, bi predstavljali ogromno in močno organizacijo, katera bi bila upoštevana in bi mnogo dosegla. Nato je tolmačil nova podružnična pravila. Svoj referat je zaključil s pozi-vom^na delo za usjiešno organiziranje nameščenstva \ organizaciji, katere glavni namen je, da se bori za izboljšanje nameščenstva kot celote. Posebno zanimiv referat je imel na zborovanju predsednik nameščenskega odseka Delavske zl>ornice inž. Košir iz Ljubljane. Nameščen-stvo v Sloveniji, organizirano v nameščenskih organizacijah,-je zaradi težkih gmotnih razmer, ki so posebno prizadele nameščence, v mezdnem gibanju in v posebni akciji, ki jo bodo nameščenske organizacije izvedle. Nameščenci se danes zavedajo važnosti organiziranja, zato bodo sledili navodilom nameščenskih organizacij, ki se borijo za izboljšanje svojega položa ja. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odlior: predsednik Kroflič Jože, za podpredsednika Vrabl Vanči. za tajnika Skoberne Slavko, za blagajnika Pograjc Marica, za odbornika Ulaga Kati in Sotler Avgust, član nadzornega odbora pa Prelog Vinko in Šimnovec Maks. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o novelizaciji zakona o pokojninskem zavarovanju, o zaupniških sestankih, o zadrugi, legitimacijah itd. Končno je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje sledeče zahteve nameščencev: 1. Takoj naj se izvede decentralizacija socialnega zavarovanja. Kompetence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev naj se prenesejo na avtonomne nosilce delavskega in nameščenskega socialnega zavarovanja. 2. Izvede naj se teritorialna razmejitev nameščenskih bolniških blagajn, to je Bolniške blagajne, TBPD v Ljubljani, »Merkurja« v Za-grenu in Bolniške blagajne trgovačke omladine v Belgradu. 3. Nameščenci v Sloveniji naj bodo obvezno zavarovani edino pri Bolniški blagajni TBPD. 4. Izvede naj se pokojninsko zavarovanje višjega gostinskega osebja. 5. Izvede naj se obvezno zavarovanje proti brezposelnosti. 6. Zahtevamo, da se čimprej reši vprašanje samostojne nameščenske zl>ortiice. 7. Pristojna državna oblastva naj posvetijo vso pažnjo perečemu vprašanju nameščenskih plač, ki so spričo vedno bol j narašča joče draginje absolutno prenizke v tolikšni meri, da resno ogražajo obstoj velike večine nameščenstva. 8. Prav tako naj državna oblastva jiosvetijo vso pažnjo zakoniti ureditvi vprašanja družinskih plač. Dne 21. januarja 1941. Denar Ameriški dolar 55.— Mernika marka I4.10--U.80 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 11,178.329 din, na belgrajski borzi 15,315.000 din, od tega 178.221 in 366.000 mark, 145.435 šv frankov, 70.272 dolarjev in 128 švedskih kron. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 855.000 din, Zasebni kliring: Zagreb, Solun 100 drahem 39 denar, Belgrad, Solun 100 drahem 38.65—39.35. Ljubljana — uradni tečaji* London 1 funt . . ...... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev . , „ s 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov 1028.64—1338.64 Ljubljana — svobodno tržiščei London 1 funt ........ 215.90— 219.10 Newyork 100 dolarjev ... t . 548000—5520.00 Ženeva 100 frankov . ... . 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni kliring; Berlin 100 mark i > , , . 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem......39 den. Curih. Belgrad 10, Pariz 8.275, London 16 10, Newyork 481, Bruselj 69 (nom.), Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229 (nam.) Berlin 172.50, Stockolm 102.775, Oslo 98.50 (nam.), Kopenhagen 83.50 (nom.), Sofija 4.25, Lizbona 17.24, Budimpešta 15, Atene 3.00, Carigrad 3375, Bukarešta 2.15, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 101.50. Vrednostni papirji Vojna Skoda; V Ljubljani 465.50—468.50 v Zagrebu 467 denar v Belgradu 469—471 Ljubljana. Drž papirji: 7% invest. posojilo 100— 102, agrarji 55—57, vojna škoda proenptiia 465.50— 468.50, begluške obveznice 84.50—85.50, dalm. agrarji 80.50 -81.50, 8% Blerovo posojilo 106—108 , 7% Blerovo posojilo 98—101 7% posojilo Drž, hip. banke 103—105, 7% stab. posojilo 95—99. — Delnic-e: Narodna banka 7000—7200, Trboveljska, 365-370, Kranjska industrijska družba 142 denar. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos 100 denar, agrarji 56 denar, voj. šk. pr. 467 denar, begi, obv. 84.50 denar, dalm, agr. 80 50 denar, 6% šum. obv. 79.50 denar, 4% sev agr. 54 50 denar, 8% Bler. pos. 106 denar, 7% Bler. pos. 100 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 102—104, 7% stab. pos. 97 denar — Delnice- Narodna banka 7.050 denar, Priv. agr. banka 200 denar, Trboveljska 370—380 Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos 10025 denar, voj. šk. pr. 469-471, begi. obv. 85—85 jf (85), dalm, agr. 80.25—80 75 (80 25), 6% šum obv 79.25—79 75 (79) 4% sev. agr. 54 denar, 8% Bler pos. 106.50 do 108. 7% pos. Drž. hip. banke 103 denar, 7% Bler. pos. 100 denar (100), 7% stab posojilo 98-99. — D e 1 a i c e : Priv. agr. banka 208 denar. Žitni trg Novi Sad. Oves: bač , srem., slav. 345 —350 — Ječmen: bač., srem 410—420. — Fižol: bač, srem, beli brez vreče 2% kasaduplikat 555 — 565. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. 2ivin?ki sejmi Na svinjski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 32 komadov, Cene so bile naslednje: 7 do 9 tednoc stari 190 do 23C d^n, 3 do 4 mesece 240 do 410 din, 5 do 7 mesecev 420—670 din, 8 do 10 mesecev 700— 980 din, 1 leto stari 100—1800 din 1 kg žive teže 12 do 16.50 din, mrtve leže 16 — 19 din, Prodanih je bilo 13 komadov, Razvoj cestnega omrežja v Sloveniji Zadnja leta so prinesla Sloveniji lepo Število obsežnih javnih del, med katerimi so bila gotovo najbolj vidna prav cestna dela. Razvoj motornega prometa, ki se je pri nas začel nekako pred desetimi leti, je v veliki meri uničil pri nas številne prometne žile, najhuje x pa so trpele prav najl>olj važne in najbolj obremenjene cestne zveze. Zato ni nič čudnega, če je iz prvega milijard-nega posojila za javna dela dobila tudi Slovenija delež, ki ji je omogočil začetek modernizacije glavnih državnih cest. Tudi banovina, ki sicer zdaleka ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi in ki mora deliti svoje skromne dohodke na vse najrazličnejše panoge javnega udejstvova-nja, je, zavedajoč se pomembnosti urejenega cestnega omrežja, storila, kar je le mogla, da se popravi in uredi tudi cestno banovinsko omrežje v Sloveniji. Prav v zadnjih letih smo zaradi tega doživeli v Sloveniji številna cestna dela, ki so uspela že v toliko, da smo mogli začeti upati, da se bo slovensko cestno omrežje v doglednem razdobju uredilo v toliko, da bomo imeli vsaj primerne priključke na sosedne države, ki so v cestnem prometu dal^č pred nami, kakor tudi najvažnejše prometne zveze za promet po notranjosti. Na državnih cestah Tudi lansko leto, ki je v javnih delih zaznamovalo že znaten zastoj zaradi razmer, v katere je zašla naša država zaradi vojne v Evropi, je modernizacija cest v Sloveniji še dokaj napredovala. Med državnimi cestami moramo omeniti dokončani modernizirani odsek ceste Kranj-Naklo in modernizacijo Jelenovega klanca v Kranju. Z dokončno ureditvijo teh dveh odsekov smo dobili od Ljubljane do Podvina pri Lescah ponekod za stalno, drugo pa začasno modernizirano gorenjsko cesto, ki je v Sloveniji doslej edina tako dolga modernizirana proga. Na žalost so to tudi edina večja dela na državnih cestah, ki so bila lani končana. Začela pa so se nova cestna dela na državni cesti Ježica-Domžale in na državni cesti Maribor-Fram. Negotovost, ki je nastala zaradi nestalnostj cen, dobave gradiva, pa je obe te gradbeni deli hudo zavrla; dočim je cesto Ježica-Domžale prevzelo še v graditev zasebno podjetje, ceste Fram-Maribor ni bilo več mogoče oddati, ker se ni hotel izpostaviti noben podjetnik nevarnosti, da pri cesti doživi bridko izgubo. Zato 60 slednjo začeli graditi v lastni režiji. Od napovedanih modernizacij državnih cest, za katere so tudi že krediti na razpolago, bi bilo treba omeniti modernizacijo iz Ljubljane do Jezice, modernizacijo državne ceste skozi Novo mesto, skozi Tržič, Vransko in Celje. Vsa ta dela pa na licitacijah niso bila oddana in je prav veliko vprašanje, če jih bo mogoče oddati vsaj letos spomladi. Med deli, ki so bila na državnih cestah opravljena, bi kot večjo graditev morali omeniti še most na državni cesti čez Mirno v*Boštanju. Na žalost pa je bil zgrajen samo most, dovozne klančine do mostu pa niso bile zgrajeno, tako da mosta ni mogoče izročiti prometu, čeprav je dograjen do kraja. Banovinske ceste Banovinska cestna dela so v lanskem letu dosegla nekaj prav lepih modernizacij. Na prvem mestu je prav gotovo sodobno modernizirana banovinska cesta iz Podvina do Lesc, za katero je žtvovala banovina velike vsote. Hkrati je ta cesta zgledna cesta za naše razmere. Izrednega pomena je posebej zato, ker tvori naraven podaljšek že modernizirane državne ceste od Podvina do Bleda, tako da je z njo ustvarjena sodobna cestna zveza Ljubljane z Bledom, ki je prav gotovo v normalnih razmerah naše najvažnejše in najodličnejše letovišče, zlasti za tujce. Večina drugih važnih ba-novinskih cestnih del je bila lani zaključena na Štajerskem. Tako je biila dograjena in izročena prometu čudovito lepa gorska cesta Reka—Sv. Aren na Pohorju. S to cesto je Pohorje šele dobilo priključek na Maribor. Zato bo v prihodnjih letih Pohorje prav s to cesto tudi izredno mnogo pridobilo, pa naj mislimo tu zimski šport, ali pa poletne planinske izlete. Nadvse važna pridobitev, ki jo je Prekmurje čakalo polnih dvajset let, pa je bila dosežena z zgraditvijo petanjskega mostu na nekdanji banovinski, a sedaj državni cesti, ki veže desni in levi breg Mure, ki ima v vsej Sloveniji le še pri Veržeju star lesen most. Težke milijone je banovina žrtvovala za ta most, ki je doslej največja mostna zgradba v Sloveniji. Prav lep je tudi lani zgrajeni most na banovinski cesti v Nazarjih in most v Dolenji vasi nad Skofjo Loko. Poleg teh večjih cestnih del in graditev mostov, je banovina na mnogih krajih opravila še manjša modernizacij-ska in gradbena dela, ki so vsa mnogo koristila lokalnemu prometu. Tudi pri banovinskih gradbenih delih na cestah je v drugem polletju lanskega leta nastal zastoj, ki so ga povzročile razmere na našem trgu in negotovost glede mezd. Vendar je banovina našla posrečeno rešitev za oddajo del po- sameznim podjetnikom. Ker podjetnika, ki bi za fiksno ceno prevzel dela za daljšo dobo naprej, ni bilo mogoče dobiti, se je uveljavilo načelo nekakšnega pogojnega prevzemanja del. Pri tem je veljalo, da se gradbeni stroški podjetniku povišajo, če se mezde povišajo za 5%. Za nabavo gradiva pa je omogočala banska uprava predujme, tako da so najvažnejša gradiva bila lahko nabavljena po določenih in ne previsokih cenah. Prav to razumevanje tehničnega oddelka je omogočilo, da so bila oddana še nekatera cestna dela, lei bi jih sicer ne bilo mogoče oddati. Za letos se nam ne obeta nič posebnega Za letošnje leto pa so napovedi o javnih delih tako iz državnih, kakor tudi banovinski h sredstev dokaj črnoglede. Modernizacije iz državnih sredstev bo skoraj nemogoče oddati, če bo še obveljalo načelo, naj podjetniki stavijo fiksne ponudbe. To pomeni, da bomo še naprej čakali na to, kdaj naj se začnejo modernizacije, za katere je denar na razpolago in da bomo še naprej gledali, kako zaradi naraščanja cen ne zadoščajo več danes vsote, s katerimi bi pred nekaj meseci še vse delo lahko opravili. Delavnost na banovinskih cestah pa bo v veliki meri zavrlo dejstvo, da banovinski pro- račun prav gotovo ne bo mogel narasti v tistem razmerju, v kakršnem je narasla draginja. Pa ne samo to: medtem, ko je bil dolga leta banovinski bednostni sklad vir sredstev za javna dela, pri katerih so bili zaposleni brezposelni, edini socialno res hudo prizadeti med. našim prebivalstvom, bodo čakale bodnostni sklad v letošnjem letu verjetno še druge naloge. Zaradi pomanjkanja surovin grozi mnogim industrijam v Sloveniji redukcija delavstva. Zgodi se lahko, da bomo v nekaj mesecih imeli na tisoče in tisoče brezposelnega industrijskega delavstva, ki bo prišlo ob zaslužek brez lastne krivde po sili razmer. Ker je prav bednostni sklad v veliki meri zbran iz sredstev delavstva, bo moral letos pomagati temu in tako ne bo sredstev za podpiranje brezposelnih z javnimi deli. To bodo prav gotovo čutila tudi cestna dela. Prav zaradi tega je letošnji načrt za javna dela na banovinskih cestah zelo skromen in obsega v glavnem le za-ključitve posameznih še nedokončanih gradbenih del. Upajmo, da te razmere ne bodo trajale dolgo, sicer bo naše cestno omrežje zopet začelo propadati. Zaradi draginje namreč letos za vzdrževanje cestnega omrežja ne bo mogoče dati dovolj sredstev. Je pa samo po sebi razumljivo, da bo banovina napela vse sile, da izpopolni in ohrani cestno omrežje, ki je v zadnjih letih mnogo pridobilo na dosedanji višini in da ga po možnosti še zboljša. Slovenski hokejski igralci v Romuniji (Od našega posebnega r>oročevalca) Bukarešta, 17. jan. Mnogo je bilo ugibanj o našem potovanju v Romunijo, končno smo pa le odpotovali v ponedeljek zvečer iz Ljubljane. Hokejska reprezentanca je sestavljena iz kompletne Ilirije ter enega Zagrebčana in Belgrajčana. Mislim, da je taka sestava gotovo najboljša, kajti to smo že večkrat dokazali na samem terenu. Začela se je dosti mučna vožnja, v glavnem zaradi dolžine proge, ne pa zaradi drugega. Da smo imeli dovolj prostora, nam je železnica rezervirala dva oddelka, za želodce pa smo imeli s seboj razne dobrote, ki so nam jih naklonile tvrdke Bizjak, Slamič, Pielick in Jeras. Tako smo torej dobro »oboroženi« pričeli svojo pot. V Zagrebu se nam je priključil Stipetič, ki je prispel na vlak naravnost s tekme med ZKD in Varaž-dinci. Kmalu pa je postalo vse tiho, kajti vsakega je premagal spanec. Tako smo prišli do Vinkov-cev, kjer smo se morali presesti, prvič in zadnjič do Bukarešte. V Borovem se nam je priključil še Popovič iz Belgrada, tako da smo bili kompletni. Formalnosti na meji so bile kmalu opravljene in začela se je pot po Romuniji. Na mejni postaji Gimboliju nas je sprejel zastopnik romunske zveze in nas spremljal do Bukarešte, kamor smo prispeli utrujeni ob pol dveh ponoči s parurno zamudo. Odšli smo takoj v holel, kjer pa je bilo malo težko s posteljami, kajti vsi hoteli so več ali manj zasedeni od nemške vojske. Morali smo se stisniti, tako da nas leži več skupaj kot je predvideno. Odpravili smo se takoj spat, kajti zvečer nas je čakala že prva preizkušnja. Vstali smo dosti r>ozno in uporabili čas, ki nam je ostal do kosila, za bežen ogled mesta. Zunanji izgled je zelo impozanlen, vendar pa se jrovsod vidi, da ni vse tako, kot bi moralo biti Za pravi red izgleda, da Romuni nimajo preveč smisla. Povsod tudi naletiš še na posledice nedavnega potresa. Tu je počena kaka stena, tam porušeni balkoni, razvaline slovitega hotela Carl-tona pa so že skoraj popolnoma odstranili. Sprejeli so nas Romuni zelo lepo in smo povsod predmet pozornosti. Nastanjeni smo v hotelu Union, ki je eden najrazkošnejših v Bukarešti, nedaleč od kraljeve palače. Hotel sam stoji na enem najptometnejših križišč, kjer švigajo avtomobili venomer sem in tja, med njimi precej nemških-vojaških. Tudi na ulici srečaš precej nemških vojakov. Pof>oldne smo šli na zadnji počitek pred tekmo. Že nekaj dni časopisi pišejo samo o tem turnirju, na katerem sodelujemo tudi mi poleg Romunije, Slovaške in izbranega moštva Bukarešte. Iz vseh poročil je razvidno, da nas ne smatrajo za preveč resne nasprotnike. Toda že takoj prvi dan smo jiin dokazali, da morajo malo resneje računati z nami, kajti rezultat tekme je bil Jugoslavija : Romunija 0:0. Na tekmi je bilo navzoče tudi vse osebje našega |x>slaništva. Mi smo nastopili v postavi: Rihar-Pogačnik, Zitnik-Giegorič, dr. Gogala, Pavletič-Morbacher, Aljančič, Eržen-Stipetič. Igrali smo na stadionu, ki leži sredi mesta, prav malo oddaljenem od hotela. Občinstva se je zbralo okoli 2000, ki je precej burno navijalo za svoje. Seveda je bilo zelo presenečeno, ker smo nudili tako nepričakovan odpor in smo bili v prvi tretjini f>o-polnoma enakovreden protivnik, če ne še celo malo boljši. V tej tretjini smo imeli tudi še največ prilik za gol, ki pa so ostale vse neizkori- Med smučarji v planinah. Beg iz Pariza 5 Ko sem se približeval glavni cesti za Orleans, sem si mislil, tam nas bo gotovo manj in morda se bo dal ujeti kak avto. Prišedši na glavno cesto, sem se brž otresel vsake take utvare. Skoraj deset metrov široka cesta je bila tako polna, da je težko našel prostora, kdor je hotel stopiti malo hitreje. Po eni strani ceste so se pomikali avtomobili — vojaški, osebni, tovorni, med nje pa so bili pomešani vozovi kmetov, ki so pribežali iz severne Francije. Slednji so vozili s seboj poleg gospodarskega orodja tudi žito in drugi potrebni živež. Na drugi strani ceste pa so bili pešci. Tu si videl cele družine, ki so nosile svojo prtljago zavito v rjuhe; videl otroke, ki so na majhnih vozičkih peljali svojo babico, svojega deda, včasih svojo bolno mater ali očeta. Tu si videl matere, ki so vozile po tri, štiri otroke v vozičku, kjer bi komaj dva našla prostora. Mnogi so v samokolnicl peljali svojo prtljago, na vrhu pa se je smejal kak otročiček,_ ki mu je vs« to naravnost ugajalo, saj je bilo zanj vse tako slikovito. Drugi so zopet naložili vse na kolesa in počasi vlekli naprej. In ko sem videl druge, ki so nosili v vsaki roki po en kovčeg ter jih neprestano prelagali iz roke v roko, da bi pregnali svojo utrujenost, sem si mislil, da je boljše, da sem svoje pustil v Parizu, zlasti ko sem v naslednjih dneh videl, kako so ljudje metali proč svojo prtljago, samo da so mogli hitreje stopiti. Med nami je bilo tudi mnogo kolesarjev, ki so prvi dan zaradi velike gneče morali iti peš. Po nekaj metrov na vsaki strani ceste je bilo vse pohojeno in povaljano. Ko je bil človek utrujen, se je vlegel kraj ceste, ponoči je spal ob cesti pod drevjem; kdor je imel kaj jesti, se je vsedel na rob ceste, da se je malo pokrepčal. Pokrajina skozi katero sem hodil prvi dan, je bila precej slikovita. Nalahno valovita ravnina, po- krita z žitnimi polji, t lepimi njivami z zelenjavo ter s sadovnjaki. Vasi in mesta so bila še precej pogosta, kar je bilo mnogo bolj prijetno kot naslednji dan, ko je enoličnost sicer lepe in prebogate Beauce — ravnine, ki se raztega do Orleansa, le še večala razpoloženje, ki ga ima begunec na cesti. Ko smo se pomikali skozi vasi, sem imel vtis, da ljudje živijo dalje in se ne zmenijo mnogo za nas. Kako tudil Kadar je treba stati na pragu ali pri oknu ter gledati kak sprevod eno, dve uri, radovednost še zdrži; ko pa je cesta bila polna že nekaj dni, ni bilo videti nič novega več. Povsod so bile pekarne in gostilne zaprte, na vratih pa je bilo napisano, da nimajo ničesar več za prodajo. Koliko je napis ustrezal resničnosti, se nisem mogel prepričati, gotovo pa je, da bi tudi najbolj bogato založena trgovina ne bila mogla zadovoljiti vseh. Ko je poldan minil, se je želodec vedno glasneje oglašal in tem bolj pazno sem se obračal na vse strani, kje bi se dalo dobiti kaj za pod zob. Da bi si ob glavni cesti mogel kaj kupili, o tem ni bilo govora, da bi jo mahnil z glavne ceste, bi pa izgubil preveč časa. Na srečo je bilo v krajih, kjer smo bili, prav mnogo češenj. Seveda se s praznim želodcem ne morete dolgo upirati rdečim češnjam, ki vas vabijo z vej. Lastniki so nas pustili pri miru, ko smo jim obirali čečnje, saj so videli, da bi bilo zaman braniti in da se bodo sicer morale posušiti na drevju. Se isto popoldne pa sem izkusil, da češnje za potnega človeka niso najbolj priporočljiva jed. Pozneje jih nisem več jedel — jib namreč ni bilo več, pa tudi če bi bile, bi si bil najbrž dvakrat, trikrat prej premislil. Med nami je bilo že tudi nekaj vojakov, tistih, ki so dobili v Parizu ali kje v severni Franciji nalog, naj gredo — kakor pač vedo in znajo — čimprej v Orleans. kjer naj se znova zberejo. Bili pa so tudi vojaki iz čet. ki so pripeljale cele avtomobile kruha ter ga delilo Heguncem. Eden teh vojakov mi je dal kos kruha, s katerim sem se preživel prvi dan. Kar nas je bilo pešcev, smo seveda poželjivo gledali na drugo stran ceste, na avtomobile, če bi morda bilo kje še za nas kaj prostora. Pa kaj! Vse je bilo tako polno in kadar smo videli, da bi še bil kak kotiček, pa si je vsak mislil, če začnem, bodo vsi poskušali isto in nazadnje ne bo nihče prišel gori. Proti večeru je začelo deževati. Na srečo so ob vseh cestah zasajeni drevoredi in vsak si je poiskal, kjer je pač mogel, malo strehe. Po eni uri se je vreme toliko popravilo, da smo mogli naprej. Dobro, da so ceste v Franciji vse asfaltirane, ker sicer bi bile — če bi bile kot naše — ob lepem vremenu neznosne zaradi prahu, ob dežju pa zaradi blata. Bili smo približno 40 kilometrov od Pariza. Cesta je postala malo bolj prosta. Avtomobili so lahko vozili hitreje, drugih pa je mnogo zavilo z glavne poti, da si za noč poiščejo kake strehe, zopet tretji pa so se zakopali v kupe sena, ki jih je bilo na vsaki strani ceste dovolj. Večina pa nas je v lahnem dežju nadaljevala pol do 12 kilometrov oddaljenega mesta Estainpes. Ko sem pozno ponoči prišel v mesto, je bilo že seveda vse zasedeno, tudi kupiti ni bilo mogoče ničesar. Imel sem sicer kos kruha, ki sem ga ujel, ko je šel mimo nas vojaški vlak, in so nam vojaki metali kruh. Pa tega je bilo treba prihraniti za drugi dan, ker sem videl, da menda do Orleansa ne bo mogoče ničesar kupiti. Za večerjo sem se napil vode, da bi mi ne bilo treba vso noč poslušati želodčne glasbe. Vkljub vsej utrujenosti sem poiskal postajo, kjer pa so bili že vsi kotički napolnjeni in prav tako vse okrog kolodvora. Tudi če še gre kak vlak. bo imel presneto srečo, kdor bi se mogel spraviti nanj, sem si mislil. Vse ulice so bile polne avtomobilov in kjer koli je bilo malo streho, vse je bilo prenapolnjeno, ker je vsak skušal priti vsaj z dežja pod kap. ščene. Čim bolj pa je šla tekma proti koncu, tenfl slabši Bmo bili. Poznalo se nam je, da smo še vedno neprespani in utrujeni od dolge poli. Romuni so vedno »rditeje napadali, toda vse akcijo so se izjalovile, če ne prej, pa pri Hiharju, ki je branil, kot morda še nikoli in ga z današnjo tekmo lahko uv.stiino med najboljše golmane sploh. Občinstvo je bilo kar nejevoljno zaradi njegovo sigurnosti in mirnosti. Naši pobegi na nasprotno stran so postali vedno redkejši, zadnje minuto smo pa samo še branili. Tekma je ves čas potekala izredno fair. To se vidi že iz tega, da niti eden igralec ni bil izključen, kar je pri hokeju izredna redkost. Romuni so bili v Bplošnem boljši, razen V prvi tretjini. Njihova igra očesu jako ugaja, morda so malo premehki Obramba je jako sigurna, oba napada pa precej nevarna. Najboljši mož med nami je bil, kakor rečeno, Rihar, ki je brani' sploh vse. Nič hudega, če so je včasih malo pretrdo vsedel na led. Od ostalih bi posebej ne omenjal nikogar, kajti vsak je storil to, kar je vedel in znal. Pokazalo pa se je, da bi bila velika škoda, če bi moral kdor koli od Ljubljančanov ostati doma. Po tekmi nas je v garderobi pozdravil naS vojni ataše g. Stropnik in pa osebje poslaništva. Vsi so nam čestitali k lepemu uspehu v tujini. Za nami so igrali Slovaki in Bukarešta. Slovaki so zmagali z 2:0 (0:0, 0:0, 2:0). Pri tej tekmi je opravljal funkcijo sodnika naš vodja g. Vodišek. Današnji časopisi so vsi z velikimi naslovi prinesli poročilo o naši tekmi. Na prvi strani se nahajajo slike nas vseh. Zvečer bomo odigrali drugo tekmo v turnirju in sicer z reprezentanco Bukarešte, jutri pa s Slovaki. Danes do|X>ldne smo bili sprejeti pri propa* gandnem ministru v njegovem kabinetu. Po kratj kem nagovoru nam je podaril nekaj sfiominov na Romunijo. Iz razgovora smo potem spoznali, da precej dobro pozna Slovenijo, kajti dobro se jo spominjal našega Bleda, Mojstrane, Triglava in Ljubljane. Takoj po tem sprejemu smo odšli na našo poslaništvo, kjar nas je sprejel naš ambasador g. Avakumovič s svojim osebjem. Po mali zakuski in prijetnem rnzgovoru smo odšli zotem na kosilo. Popoldne pa zopet v posteljo, da se pripravimo na večerno tekmo, ki bo najbrž še težja kot je bila včerajšnja. O tej pa v naslednjem pismu kaj več. Sneg kopni -vode naraščajo Ljubljana, 21. januarja. ' Ta teden je nastopil režim treh vreinenskiS svetnikov, na katere je naš podeželski človek navezal najrazličnejše reke in izreke. Danes go-duje sv. Neža. O njej pravijo: »Na dan sv. Neže se kuram jajčnik odveze.« Že včeraj smo omenjali splošen vremenski prevrat. V gorenjih plasteh je zavladalo razburkano valovanje toplote, ki je vdrlo v ravnine in nastopili so prav topli januarski dnevi, ki smo jih primerjali z januarskimi v letu 1939. Po vsej državi je zavladalo toplo vreme t oblačnostjo. Najvišjo toploto sta včeraj zaznamovala Split +14° in Dubrovnik s +15° C. Po drugih krajih se je temperatura gibala podnevi ined +5 do +10 C. Slovenija je davi izkazovala najnižjo jutranjo toploto mod +1" do +10° C. V Ljubljani smo davi imeli +5.2° C. Vel je cel dan-iusjozapadnik. Črnuška transformatorska postaja je od //olnoči do 14 danes zaznamovala prav zanimivo toplotno gibanje in krivuljo. O-polnoči je termometer kazal +2" C, davi ob 2 že 3 in ob 3 še za 1 stopinjo višje nad ničlo. Ta temperatura je ostala neizpremenjena tja do 9 dojx>ldne. Nato se je zopet začela jiočasi dvigati in je dosegla ob 14 na Črnučah +5"C. V Podlogi! (Savinjska dolina) so imeli davi kar +8°, v Mariboru celo 9 stopinj in drugod še več. Sneg joka. Vode počasi naraščajo«, tako pravijo ljudje. Po okoliških hribih in na planinah sneg res naglo kopni. Po hribih so se prikazale že rjave lise. Zaradi naglega kopnenja snega so vode začele naraščati. Sava je pri Tacnu od davi do opoldne narasla za 10 cm in je njeno vodno stanje sedaj 40 cm nad normalo. Od včeraj do opoldne danes je Ljubljanica pri Fužinah narasla za 40 cm. Vse kaže, da bo ta januarski sneg, ki je bil v Ljubljani visok do 33cm, kmalu skopnel. Po ljubljanskih ulicah je velika brozga. Japonsha ladja ni smela shozi Panamski zaliv Neki japonski potniški parnik je hotel kakor redno doslej voziti skozi Panamski prekop. Ameriške oblasti mu tega niso dovolile, češ da morajo prepovedati dostop tujim ladjam, ki so potrebne zaradi nujnih vojaških priprav v časih sedanje vojne nevarnosti. i Takrat sem se prepričal, da mnogih tudi največja nesreča ne gane. Tu pa taui smo poskušali, da bi nam odprli, da bi vsaj streho imeli, pa je bilo vse zaman. Slednjič sem le izlaknil veliko uto, kjer sem na kupu drv še našel malo suhega prostora. Seveda se po drvih ponoči nisem mnogo obračal in ko sem se ob eni zjutraj zbudil, se mi je zdelo, da je bolj pametno, če grem naprej. Monotono so odmevali koraki po tlaku, tu in tam sem se spotaknil ob koga, ki je n? cesti zaspal — luči ni bilo nobene in če sem prižgal žepno baterijo, je že prihitel kak policaj. V dobri pol uri sem bil iz mesta. Kmalu nato sem zaslišal sirene, ki so mesto opozorile, da 90 se približala sovražna letala. Culo se je le brnenje aeroplano'i, videti jih je bilo nemogoče. Ko so pozneje tisti, ki so prišli za menoj, pravili o žrtvah, ki jih je napravilo bombardiranje, sem bil srečen, da sem se pravočasno spravil na varno. V jutranjih urah je bila cesta še precej samotna. Počasi pa je prihajalo vedno več avtomobilov ter kolesarjev in od vseh strani so prihajali na cesto begunci, ki so ponoči spali kje ob cesti. Bili smo v sredi enega najbolj rodovitnih delov Francoske la Beauce. Kamoi je neslo oko, povsod smo videli le nepregledna žitna polja, le tu in tam so stale ogromne farme. Cesta se je vlekla kakor ravna črta. nikjer nobenega hribčka, nikjer nobenega ovinka —. kar se je dozdevalo, da ostajam vedno na istem mestu Ves dan sem pojedel le košček kruha, ki mi je ostal od prejšnjega dne. Dan je bil oblačen kakor kak jesenski dan. Mimo mene pa so drveli avtomobili Rad bi bil ustavil lega ali onega, pa sem imel vtis, da ?e nihče še zmenil ni zame, da bi si bil pa sam poiskal kak p o»tor na avtomobilu, pa sem bil preutrujen, da bi ga mogel dohiteti. In zraven še zavest, da jih ie sicer toliko, ki isto trpijo, da pa vendar nikogar med njimi ne poznam I novice Koledar Sreda, 22. januarja: Vincencij, mučenec; Anastazij, mučenec; Oavdencij, škof. Četrtek, 23. januarja- Marijina zaroka; Raj-mund Penjalort, spoznavalcc, ustanovitelj reda. Letopis 32. Januarja 1559. 1. io izročili stanovski zaetopnjki notranjeavstrijskih dežel nadvojvodi Ferdinandu prošnio, nai obnovi verske razmere, kot so bile ob njegovem nastopu Nadvojv. Ferdinadnd pa, ki je hotel v svojih deželah vzpostaviti katolicizem, njihove prošnje ni maral uslišati, temveč je nadaljeval s katoliško reformacijo. 22. januarja 1775. 1. sc je rodil v Lyonu na Francoskem Andrd Marie Ampčre, fizik in matematik, znan po svojih pomembnih delih o električnem toku in njegovem magnetnem učinku, ustanovitelj elektrodinamike. Po njem je dobila ime »ampčre« tehnična mera jakosti električ. toka. Umrl je 10. januarja 1836 v Mareeilleju. 22. januarja 1788. 1. se je rodil George Gordon Noel lord Byron, eden izmed najeminentnejših angleških pesnikov 19. stol Po svoji pesniški moči je presegel vse angleške pesnike visoke romantike. Po rodu plemič ie bil kljub temu vedno nemimi revolucionar. Skoraj vse njegove pesnitve nosijo pečat svetobolja in notranje razdvojenosti. Pod njegovim vplivom je nastal v evropski lileraluri -po njem imenovani »byronizem«. Umrl jc v grški trdnjavi Missolunghi 19, aprila. 1824 v času grških osvobodilnih bojev. Novi grobovi ■f V Ljubljani je v 69. letu starosti umrl gospod Franc Černii, sprevodnik drž. žel. v pokoju in hišni posestnik Pogreb bo v četrtek ob 4. pop. z Žal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožaljel + Na Bledu je umrl gospod Josip Korošec, šolski upravitelj v p. in posestnik. Pogreb bo v četrtek ob tričetrt na štiri popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Ljubljani. Lavrič Pavla, učit. v Llubljani. Odla-sek Marija, učit. v pok. v Ljubljani, Stupca Marija, učit. v pok. v Mariboru, Bezlaj Franica. učit. v pok. v Ljubljani, Kristan Sročko, referent na prosv, odd. v Ljubljani, Ojstriž Ana. upraviteljica meščanske šolo v Ljubljani, Rebolj Franc, hon. učitelj v Cešnjici. Praprotnik lidvard, učitelj v Ptuju. • — Naročniki »Slovenčevega koledarja« iz poštnega okoliša Loški potok dobijo koledar v gasilskem domu v Malem logu v Loškem potoku. — Opozorilo železniške uprave. V zadnjih dneh so se pojavile ponekod tatvine raznih potrebščin r.a železniški obrat; ukradeni so bili zlasti razni kovinski predmeti, ki se jih ob sedaniem pomanjkanju kovin le težko da nadomestiti, na primer medeninaste pipe, razni izdelki iz bakra, zavornjaki iz železne litine itd. Vsi navedeni predmeti imajo danes večjo vrednost in se dajo zaradi tega s pridom prodati. Železniška uprava je o tatvinah obvestila varnostne oblasti, ker predstavljajo te tatvine tudi motenje in ogražanie varnosti železniškega obratovanja. Istočasno pa svari pred nakupom ukradenega železniškega materiala in poziva vse, ki bi kjerkoli našli kakršnekoli železniške potrebščine, da jih oddajo najbližji varnostni oblasti. — Razpisnne zdravniške službe. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdruvnika zdravstvene občine Mokronog s sedežem v Mokronogu in službo zdrnvnika-uradniškega pripravnika v banovin-ski bolnišnici v Murski Soboti. Prosilci, ki še niso v bnnovinski službi, morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu S 3 zakona o uradnikih v zvezi s čl. I pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih bnnovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bolnične praske iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vložijo pri kralj, banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 4. februarja 1941, — Velike zamude vlakov na daljših progah. Potniški vlaki v lokalnem prometu prihajajo večjidel Zagrebčani! »Slovenfer koledar« dobite pri g. Stok Edvnrdn, kolodvorska knjigarna na postaji Zagreh-Sava. — Tam ga oni, ki niso naročniki naših listov, lahko kupijo za 28 dinarjev. Odlikovanja Kraljevski namestniki so na predlog g. ministra prosvele odlikovali dne 9. decembra 1940: z redom sv. Save II. stopnje: Slomškovo družim y Ljubljani. Z redom Jugoslovanske krone IV. st. je oidlikovan: dr. Breznik Anton, direktor v Št. Vidu nad Ljubljano. Z redom Jugoslovansko krone V. stopnje so odlikovani: Primožič Ivan, šolski upravitelj v Devici Mariji v Polju, Ločniškar Franc, šol. nadzornik v Ljubljani, Grad Janko, učitelj v pok. v Ljubljani, lUipret Vinko, šol. nadzornik v Kranju, Kržišnik Ivan, šol. nadzornik v Škofji Loki, liostohar Drago, šol. nadzornik v Litiji. Lebar Ana, strok, učiteljica v Ljubljani, Sadar Marija, učit. v pok. v Ljubljani, Mazi Vilko, slrokovni Učitelj na gluhonemnici v Ljubljani. Z redom sv. Save IV. stopnje so odlikovani: Grm Franc, ravnatelj glulionetnnlce v pok. v Ljubljani, Cadež Anton, katehet v pok. v Ljubljani. Fntur Jakob, dekan v Radovljici. Z redom sv. Savo V. stopnje so odlikovani: 'Ambrožič Ivana, referentinja na prosv. oddelku v Ljubljani, dr. Demšar Josip, profesor v Ljubljani," Pečjak Rudolf, upravitelj meščanske šole v Ljubljani, Wagner Rudolf, referent za meščanske šole v Ljubljani, Slapšak Julij. učit. v pok. v Ljubljani, Teuerschuh Ivan, upravitelj meščanske šole v Slovenjem Gradcu, Dermelj Mirko, ravnatelj gluhonemnice v Ljubljani, Tome Alojzij, veroučitelj v Ljubljani, Erbežnik Ivan. strok, učitelj v Ljubljani. Pianecki Zora, strok, učiteljica v Ljubljani, Puhar Karel, strok, učitelj v Ljubljani, Kotnik Zorko. šol. nadzornik v Gornjem Gradu, Vagner Josip, šol. upravitelj v Ljubljani, Fatur A polonija, učit. v pok. v Ljubljani, Ilorn Peter, šol. upravitelj v Ljubljani, Jaklič Ivana, učit. v pok. v Ljubljani, Jurjevčič Marija, šol. upraviteljica v Celju. Kovačič Terezija, ufH. v pok. v Ljubljani, Kopriva Alfonz, učitelj v Mariboru, Krušič Pavla, učit. v pok. v normalno, al) s prav malenkostnimi zamudami. Velike zamude pa imajo vlaki, ki vozijo v mednarodnem železniškem prometu in na daljše proge. OSE in belgrajski brzovlak sta včeraj prispela skoraj zapovrstjo na ljubljanski kolodvor i veliko zamudo. OSE, ki prihaja po voznem redu v Ljubljano okoli 8.30, je prispel šele ob 11.15. Nekaj minut poprej pa brzovlak — Za »Zdravstveni dom« nižjih poštnih, telefonskih in brzojavnih zvaničnikov, služiteljev in dnev-ničarjev za dravsko banovino v Laškem 60 darovali: ban dr. Natlačen 6000 din; obsmrtno in podporno društvo poštnih nameščencev 2000 din; knezoškof dr. Rožman 1000 din; župan dr. Adlešič 1000 din; Gospodarska zadruga poštnih nameščencev 1000 din; Vzajemna zavarovalnica 1000 din; Ljubljanska kreditna banka 500 din; tvrdka Bregar & Krek 500 dd streho na enem kraju, kar bo zel« olajšalo delo profesorjev in dijakov. Za zgradbo in opremo dijaških domov in menz je določenih 15 milijonov dinarjev. * Parnik »Bosanka« je imel srečo. Pred dnevi je odplul iz Dubrovnika parnik »Bosanka«, last Du-brovniške paroplovne družbe, v Turčijo, da bi tam naložil rudo, katero bi prepeljal v Ameriko. Ko je parnik plul v bližini Krfa, kakih pet milj dalež od obale, ie bil izstreljen nanj torpedo iz neke manjše vojne ladje, ki pa niso mogli ugotoviti, kateri državi pripada. Torpedo pa je k sreči zgrešil svoj cilj in parnik je lahko nadaljeval svojo pot. Parnik »Bosanka« vsebuje 6200 ton, poveljuje mu pa kapitan Bronzan. * Tudi v Novem Sadu bodo dobili krušne na-kaznice. Kakor smo že poročali, vlada v Novem Sadu veliko pomanjkanje kruha in krušne moke, Zato je mestno županstvo sklenilo uvesti nakaznice za moko in kruh. Poleg tega bo županstvo pozvalo vse prebivalstvo, da vsak zasebnik prijavi svoje zaloge pšenice in pšenične moke, da bi 6e na ta način moka pravično razdelila. Županstvo bo tudi preiskalo posamezne zasebne hiše, posebno tam, kjer je utemeljen 6um, da niso prijavili svojih zalog. Meščani, ki bodo prijavili manjše zaloge, kakor jih imajo, bodo kaznovani na šest mesecev zapora io na 100.000 din denarne kazni. V torek je bila v Novem Sadu seja stalnega odbora osrednjih gospodarskih organizacij donavske banovine, na kateri so razpravljali o vprašanju prehrane. * 200 kg težko blagajno so tatovi odpeljali. V noči od sobote na nedeljo so si vlomilci v Splitu privoščili prav poseben podvig. Vlomili so v trgovino Karla Fiorina in se lotili blagajne. Ni znano, aH je blagajna tako trdovratno kljubovala njihovim naporom, ali pa so bili taki začetniki, da še »svinjske noge« niso poznali, dejstvo je le, da so blagajno, težko okrog 200 kg, naložili na voz in jo odpeljali. Plen, ki so ga odnesti z blagajno vred lii majhen, v blagajni je bilo namreč okrog 30.000 dinarjev gotovine, dalje za 15.000 dinarjev zlatnine, 7 hranilnih knjižic s skupno okrog 80.000 din vlog in še nekaj tujega denarja, med njimi 20 ameriških dolarjev. Celotna škoda z blagajno vred znaša okrog 150.000 dinarjev. Policija ima na sumu neko trojico, ki je najbrž bila sposobna izvršili tako svojevrstno tatvino. * Dva najuglednejša trgovca v Glini aretirana. Veliko pozornost je zbudila novica, da sta bila v Glini aretirana najuglednejša trgovca Jovo Katič in Nikola Žutič, lastnika velike trgovske hiše Katič in Zutič. Oba trgovca 6ta bila znana kot vestna in poštena človeka in zalo se V6i čudijo, da sla bila aretirana zaradi špekulacije in povišanja cen. Trgovska hiša Katič in Žutič je zalagala veliko število manjših trgovcev od Siska pa do Karlovca ter celo po Bosni. Zadnji čas so nekateri mali trgovci naznanili, da od te velike tvrdke ne morejo dobiti moke, in volne, čeprav je oddelek za drobno prodajo prodajal volno in moko vsakemu, ki je to zahteval. Posebni odposlanec banske oblasti iz Zagreba je ugotovil, da sta trgovca Katič in Zutič imela veliko zalogo volne in sta blago, ki 6ta ga kupila pred letom dni po 6tarih cenah, prodajala po zvišanih cenah z dobičkom, ki je presegal 80%. Oba sta bila takoj aretirana ln bosta po končani policijski preiskavi in kazni izročena okrajnemu sodišču v Glini. Sonce in zima 1940-41 Vsakomur je znano, da 90 toplotne razmere na naši zemlji predvsem odvisne od našega sonca. Znano pa ni splošnosti, da je vpliv sonca na vremenske razmere na naši zemlji ob gotovih razdobjih povsem annrmalen. Kake vrste so ta razdobja in kdaj se pojavljajo, naj pojasnim. Leta 1933 je bilo sonce brez peg. Aktivnost sonca in pege so po letu 1933 pričele naraščati ter je bil višek aktivnosti dosežen 1937—1938 (maksimum). Po tem maksimu pa se aktivnost in pege polagoma zopet zmanjšujejo ter bo doseženo najnižje stanje brez peg 1943—1944 (minimum). To razdobje nied dvema minimuma 1933-1943-1944, ki traja povprefno 11.3 let, imenujemo: 11-letno sončno periodo. V razdobju ene 11 letne periode, ko je sonce aktivno ln ima številne pege, pa se nenadoma pojai-i stanje bre/, peg (minimum). To stanje imenujem totalni-submlnimum (t-suhminimum). Pojav t-subminimurna traja od nekaj ur do več dni ter se tudi zaradi rotacije sonca lahko po nekoli-kokrat ponovi. Temu pojavu na soncu pa astronomi niso pripisovali posebne važnosti. Mnogoletna opazovanja sonca pa so me do-vedla do zanimivih izsledkov. F-suhininiuif se pojavljajo v čisto določenih sorazmernih razdobjih ter ima ta nenadni padec sončne aktivnosti (ki je posledica ritmov) tudi direkten vpliv na vremenske razmere na naši zemlji. Ako se pojavi t-Bubminimum v toplih mesecih, tedaj so posledica izredna neurja, v zimskih mesecih pa na severni polobli oster mraz, na južni pa iiredna .vročina. Ob času največje aktivnosti (maksimuma) v tekoči periodi je bil t-subminimum od dne 30. XI. do 9. XII 1987, prihodnji pa je bil dne 80. III. 1939. To razdobje se označuje s faktorjem: 2.7 (='/• tega razdobja). Prihodnji t-subminimum pa se je pojavil samo za par ur dne 4. V.' 1940, kar se označuje s sorazmernim faktorjem: 2.2, V tekočih mesecih 1940—1941 pa se že razvija nov t-subminimum. Dne 5. XII. 1940 je bilo sonce brez peg že v dolžinski razdalji na soncu 110°, dne 9. I. 1941 pa je ta razdalja v dolžino na jjovršini sonca dosegla 140°. V prihodnjih mesecih se bo ta razdalja še povečala, in ko nastopi stanje brez peg v dolžinski razdalji najmanj od 180°, imenujem ta pojav t-subminimum. V pretekli 11 letni periodi do leta 1933 so bili zgoraj označeni sorazmerni faktorji, kakor so se pojavljali t-subminimi na soncu, v 6ledeČein razmerju : minimum: 3:4.1; maksimum: 2.5:9.5:0.3: minimum. O t-subminimih in ostri zimi 1929 sem že napisal članek v astronomski reviji »Saturn« (Belgrad stran 61, leto 1938; članek je v slovenščini in nemščini). V tekoči 11 letni periodi pa 60 sorazmerni faktorji naslednji: minimum: 8:4, 1:4: maksimum: 2.7:2.2:?:?:—. Ze iz teh faktorjev je razvidno, da je tekoča 11-letna perioda jačja in sam maksimum zelo obširen. Kdor redno opazuje sončno aktivnost, more že iz začetnih faktorjev pravilno sklepati na jm>-tek cele sončne aktivnosti v eni 11 letni periodi ter tudi z gotovostjo določati datume prihodnjih t-subminimov ter njihovih posledic. (Glej članek o t-submiuimih v »Saturnu« stran 155, leto 1939) Razvoj današnjega t-subminima bo dosežen z ozirom na izredno hitro naraščanje t-subminima do marca 1941. V »Saturnu« na strani 25, leto 1940, sem pojasnil : »Ako bo v razvoju tekočega t-subminima (ki ie nastopil medtem dne 4. V. 1940) nastala kaka zakasnitev ali motnja, bomo opazovali v zimskih mesecih 1940—1941 nov t-subminimum (oster mraz in hudo vročino, seveda na severni polobli mraz in na južni vročino)« Ze zgoraj je navedeno, da je dne 9. I. 1941 t-subminimum dosegel 140°, to je, da je padec sončne aktivnosti (brez peg) že blizu svojega viška 180". Medtem, ko se bo sonce zopet enkrat zasukalo okoli svoje osi, se bo nastajajoči t-subminimum okoli 6. II. 1941 še povečal ter se bo nato polagoma razvil zopet nov »val mraza« kot posledica t-minimuma. Isti pojav se ponovi v marcu 1941 in to okoli 6. marca. Vremenoslovske postaje morejo napovedati vreme (Wetter) za 1—2 dni naprej in to precej točno. V Nemčiji pa obstaja tudi zavod za vreme (Institut filr Gross\vetterforschung), kj napove splošno vreme (VVitterung) samo v poletnih mesecih za celih 10 dni, kar je zlasti za poljedelstvo izredne važnosti Ta zavod objavlja svoje napovedi le na |)odlagl dolgoletnih statistik. Ze 1940 sein v januarski številki revije »Saturn« predvidel na podlagi opazovanja sonca in njegovih t-suhmlnimov kaka bo zima 1940—1941, kar dokazuje, da je možno splošno vreme (VVitte-rung) celo na leta dalje napovedovati. Privatni observatorij za sonce v Ljubljani. Ivan Tomec. Proti nevarnosti okuženja po ustni duplini jemljite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 16'—. Oglna reg. S. br. 15510, 27. V. 1039._ Gledališče Drama. Sreda, 22.: »Revizor. Red B. — Četrtek, 23.: »Na dnu«, izven. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Cene od 30 navzdol, — 1'eiek, 24.: ob 15 »Romeo in Julija«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol — .Sobota, 25.: »Othello.« Izven. — Nedelja, 26.: ob 15 »Cigani.« Izven. Zui-žane cene od 20 din nuvzdol. — Ob 20 »Krog s kredo«. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Sreda, 22.: »Vesele žene vvindsorske.« Rer Sreda. — Četrtek, 23.: »Sabska kraljica.« Iled četrtek. Gostovanje tenoristu Josipa Gosti-ču. — Petek, 24.: Zaprto. {Generalka.) — Sobota, 25.: »Hlapec Jernej.« Krstna predstava. Red PremlerskL — Nedelja, 26.: ob 13 »Carmen.« Izven. Gostovanje a 11 i s t k c Elze Karlovčeve. — Ob 20: »Pri belem konjičku.« Izven. Rokodelski oder Rokodelski oder bo uprizoril v nedeljo, 26. ja"-nuarja ob 8 zvečer komedijo »Matura« v režiji g. L. Korošca. Že danes opozarjamo vse prijatelje lepih iger na nedeljsko predstavo v Rokodelskem domu. Radio Ljubljana Sreda, 22. januarja; 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Pisani na-pevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Na harmoniko igra g. Rudolf Pi-iih — 14 Napovedi, poročila — 17.30 Šramli in citre (plošče) — 18 Doba verskih pomiritev (g. prof. Simon Lenarčič) — 18.20 Pevske vaje (»Poj-te z nami«, vadi g. prof. Luka Kramolc) — 19 Napovedi, poročila — 19,25 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanske Opere; v I. odmoru: Glasbeno preduvanje (g. V, Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. Drugi programi Sreda; 22. januarja: Belgrad: 20 Opera — Zagreb; 20.30 Respighijeva sonata — Bratislava; 19.40 Orgle — Praga; 21.15 Zab- gl. — Sofija; 20 Schu-bertove skladbe — Beromiinster; 19.15 Beethovnove sonate — Budimpešta: 19.30 Opera — Bukarešta: 19.35 Violončelo — Stockholm; 20.10 Offenbachova opereta »Lepa Helena« — Ital. postaje; 19.30 Simf. konc. — Sottens; 20.35 Simf. konc. Belgrajsk« kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG fl9.69mj: 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave V nedeljo, 26. t. m. priredi frančiškanska pro-sveta pravljično igro z godbo, petjem in plesom1 »Krojaček — junaček«. Začetek točno ob 5 pepo!- dne. Predprodaja vstopnic v trgovini Sliligoj, Frančiškanska ulica. Predavanja Od Žingarice čez Stol in Triglav na Črno prst je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 20 v društvenem domu trnovskega prosvetnega društva v Korunovi ulici g. prof. Janko Mlakar. Predavanje je opremljeno s skioptični-mi slikami. Ljudska univerza. Danes, dne 22. januarja bo predaval univ, asistent dr. Svetozar Ile.šič; o populacijskem razvoju Jugoslavije. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu ob 20. — Vstop prost. Geografsko društvo v okviru predavanj Ljudske univerze. V eredo, dne 22. januarja bo predaval univ. as. dr. Svetoiar Ilešič o populacijskem razvoju Jugoslavije. Predavanje bo v mali dvorani Filharmonije na Krekovem trgu ob 20. Vstop prost. šentjakobsko prosvetno društvo vabi svoje člane na predavanje, ki ga bo imel g. Vinko Zor v četrtek ob 8 zvečer v farni dvorani. Sestanki Odbor Barjanskega okrožja ZFO ima drevi ob 19 redno sejo na Rakovniku. Radi važnosti seje, je udeležba za vse odbornike (tudi iz okolice) strogo obvezna. — Tajnik. Prosvetno društvo Moste. Drevi ob 8 bo v Ljudskein domu zanimivo skioptično predavanje: Sedanja vojna v slikah. Predava g. ravn. Vinko Zor. Naše dijaštvo Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi točno ob 8 svoj redni sestanek v frančiškanski kapeli. - Vsi akademiki vabljeni! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta 47. Anekdota Ko je prišel prvi japonski poslanik na Nizozemsko, in je — lako vsaj pripovedujejo — šel po ulicah glavnega mesla, so mu neki otroci kazali osle. Da visoki tujec ne bi bil užaljen, so mu spremljevalci povedali, da je to znak posebnega spoštovanja. Ko je poslanik kmalu za tem stopil pred kralja, ca je pozdravil tako da mu je osle pokazal. Kralju so povedali, da ie to na Japonskem znak posebnega spoštovanja. Nato je ludi kruli pokazal Japoncu osle. Prerok. »Nobenega leta vam več ne dam, če ne boste nehali piti in kaditi, gospod Logar!« »To mi pripovedujete že več let, gospod doktor!« »2c, žc, toda enkrat bom ie uganil, moj ijubi.« Liubllana v luči kriminalne statistike Lansko leto je uprava ljubljanske policije na policijskem območju imela mnogo dela z najrazličnejšimi grešniki, ki so 36 pregrešili proli predpisom ali prekršili zakon. Razveseljivo je le dejstvo, da lansko leto glede zločinov v Ljubljani celo zaostaja nekoliko za zločini v letu 1939. Med najhujše zločine štejemo lahko umore. Od teh je prejela ljubljanska policija tn prijave, enega storilca pa jo sama tudi prijela, v vsem letu jo bil zabeležen en sam detomor, medtem ko je bilo težkih telesnih poškodb prijavljenih 31. Zlobna požiga sta bila dva. O ponarejanju in razpečavanju ponarejenega denarja je prejela policija 33 prijav, vendar je večina teh prišla posredno s podeželja. Na prvem mestu po številu so seveda tatvine, katerih je bilo prijavljenih lani 1869, tatov pa je bilo prijetih 436. Razbojništsv je bilo zaznamovanih šest, primerov izsiljevanja 12, prikrivanja 80, utaje 81. Tudi prevarantom je šlo delo dobro izpod rok, saj je bilo prijavljenih 156 prevar, aretiranih pa 60 goljufov. Velikansko jo seveda število raznih prekrškov. Vsega skupaj so našteli lani 5744 prekrškov raznih predpisov, zaradi katerih je bilo tudi 952 aretacij. Da v Ljubljani ne manjka rogoviležev, dokazuje tudi lepa številka 415 prijav o kaljenju nočnega miru in v zvezi 3 tem 387 aretacij. Poglavje zase so razne nesreče. Smrtnih nesreč se je zgodilo lani 42, moški imajo tu ogromno večino, saj jih je bilo 37, medlem ko se je smrlno ponesrečilo le pot žensk. Število samomorov je od predlanskim padlo skoraj na poiovico, na 30 (24 moških, 6 žensk), poskušenih samomorov je bilo 40. Večjih požarov je imela Ljubljana 14, veliko pa je število nesreč, ki so se iztekle brez smrti, namfeč 192. So to večinoma prometne nesreče. Žrtev teh je postalo 140 moških in 5M žensk. Iz Ljubljane je bilo izgananib 55 oseb, odgnanih pa je bilo 1070 takih, ki so neupravičeno prišli nadlegovat Ljubljančane. Statistika pove nadalje, da je bilo z ropi naprav-Ijeno 332.000 din škode. Od tega je bilo po posredovanju policije vrnjenih 330.000 din. S tatvinami je bila napravljena škoda v višini 2,772.000 din, policijsko posredovanje pa je vrnilo 1,715.000 din. S prevarami napravljena škoda je znašala 467.000 dinarjev, z utajami pa 93.000 din. V celoti napravljena škoda z zgoraj navedenimi zločini je lani znašala 3,655.000 din, s posredovanjem policije pa je bilo povrnjenih 2,574.000 din, vsekakor zelo lep uspeh, Če upoštevamo, kako težko je dobiti nazaj ukradene vrednosti in imetje. Za tako lep uspeh gre seveda zasluga vodstvu kriminalnega oddelka ljubljanske policije, kakor tudi vsemu njegovemu požrtvovalnemu osebju. " ' * 1 V počaščenje spomina dr. Antona Korošca je podarila za zimsko pomoč 300 din Zveza bojevnikov v Ljubljani, 200 din g. Ivan Gajšek, lastnik pogrebnega zavoda v Ljubljani. Vsem dobrotnikom ljubljanskih mestnih revežev in častilcem častnega meščana dr. Antona Korošca izreka najtoplejšo zahvalo odbor. 1 Verdijev »Requiem«, ki bo izvajan na žalnem koncertu mesta Ljubljane v počaščenje častnega meščana dr. Antona Korošca, je najveličastnejša črna maša v vsej svetovni glasbeni literaturi. Poleg pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske in Ljubljanske filharmonije bo pri izvedbi sodeloval najboljši kvartet ga. Zlata Gjungjenac, ga Franja Golo-bova, g. Jože Gostič in g. Julij Betetto. Kvartetu je dal Verdi veliko vlogo s prekrasnimi spevi tercetov, duetov in kvartetov, najvažnejšo vlogo ima pa basist, da bo naš sloviti umetnik g. Julij Betetto spet pokazal ves eijaj 6voje pevske umetnosti. Ves čisti dohodek je namenjen ljubljanskim revežem za eimsko pomoč ter bo gotovo razprodan. Zato pa opozarjamo, da se vstopnice dobe že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 1 »Moderna Grčija« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. dr. Roman Savnik v petek, dne 24. januarja, na XIV. prosvetnem večeru. V predavanju nas bo seznanil a tisto Grčijo, o kateri danes čitamo, da se bori za svoj obstoj na albanskih tleh. Vsakdo se danes zanima za dnevne dogodke. Zaradi tega je nujno, da spozna tudi zgodovino starih Grkov. Predavatelj nam bo podal v besedi in sliki sorodno zvezo med sedanjimi in pa med starimi Grki. Občinstvo se vljudno vabi na ta prosvetni večer. 1 Nove učilnice zaščitne šole, V ponedeljek popoldne ob 5 je bila s prisrčno slovesnostjo odprta zaščitna šola ljubljanske mestne občine v novih učilnicah v Mestnem domu. Med drugimi so prišli na prireditev tudi načelnik banske uprave dr. Ogrin in zastopnik divizijskega poveljnika kapetan Mitič. Najprej je ljubljanski župan dr. Adlešič pozdravil navzoče, nato pa je magistratni direktor g. Jančigaj v izčrpnem poročilu podal razvoj pasivne zaščite mesta, ki je končno privedel do ustanovitve zaščitne šole. Zaščitno delo, ki do 1. 1939 ni imelo težkih nalog, je v zadnjih letih silno naraslo, posebno v zadnjem času, ko je bilo popisanih 11.000 obveznikov pasivne obrambe in pomožne vojske. Ker teh obveznikov ni bilo mogoče poučiti o njih nalogah brez šole, se je že maja 1940 začela pripravljati ustanovitev zaščitne šole, kakršno imajo tudi Belgrad, Zagreb in druga mesta. V novembru je začela šola že s tečaji, ki so bili v sobi gasilcev in v šentjakobski šoli. Ker 6e je sedaj preselil socialno politični urad v nekdanje prostore pogrebnega zavoda, je dobila zaščitna šola svoje nove prostore v Mestnem domu. Za tem je v imenu banske uprave čestital snovateljem zaščitne šole načelnik banske uprave dr. Ogrin g. župan dr. Adlešič pa je nato udeleženec povabil, naj si ogledajo moderno urejeno zaklonišče, ki je bilo zgrajeno za Mestnim domom v pobočju grajskega Unilurma angleških pilotov. griča. Zaklonišče ima velike in številne rove in je urejeno tako, da bodo našli v njem varno zavetje gasilci z vsemi svojimi strojnimi napravami kakor tudi vse najrazličnejše reševalne ekipe in organizacije. 1 Za mestne reveže je podarilo 200 din Združenje zidarskih mojstrov v počaščenje spomina dr. Antona Korošca; g Edvard Polah, Mestni trg 9., je nakazal 100 din v počastitev spomina ge. prof. Bučarjeve; g. Miroslav Benedik, Suvoborska 11., j« poslal 150 d njegovo delovanje. „ Ivan Bratko, ki je doma iz Slovenskih goric, je star šele 24 let. Pred dvemi leti je bil od mariborskega okrožnega sodišča zaradi razbojstev in tatvin obsojen na 3 leta robije ter poslan v kaznilnico, da kazen odsluži. Dne 5. novembra lanskega leta pa se mu je posrečilo pobegnili iz kaznilnice. Pobegnil je v jetniški obleki ter je še v njej izvršil nekaj roparskih napadov in vlomov. Potem si je preskrbel navadno obleko ter izginil kakor kafra. Sled za njim so pa kazali številni vlomi in tatvine. Ni se sicer moglo z gotovostjo vedeti, da jih izvršuje Bratko, toda nekateri slučaji so si bili povsem podobni ter pripravljeni na isti način in pri teh se je ugotovilo, da je bil vodja razbojnikov Ivan Bratko. Meseca novembra so orožniki v Kri-ževcih na Murskem polju razkrinkali nevarno tatinsko družbo, ki je imela svoj sedež v vasi Ko-koriči. Ta družba je strahovala celo Mursko polje ter izvršila celo vrsto zločinov. Največji je bil vlom pri posestniku Štefanu Hrenu v Kokoričih, kateremu so tatovi odnesli 25 000 din v gotovini. Smatrali so tedaj, da je vodja te tolpe Ivan Klobasa, katerega so križevski orožniki prijeli ter aretirali poleg njega še 14 drugih sokrivcev. Ta tolpa pa je priznala, da jo je vodil pravzaprav Ivan Bratko, Klobasa pa je bil samo njegov jpod-poveljnik«. Bratko je po aretaciji svojih pajdašev izginil z Murskega polja ter je zmanjkala za njim vsaka sled. Vedelo se je, da mora imeti še več skrivališč pri svojih prijateljih. Orožniki so mu bili stalno za petami, najbolj pa si je prizadeval za njegovo izsleditev poveljnik ljutomerskega orožniškega voda g. Alojz Drenik. Te dni pa je sledil nov velik Bratkov podvig, o katerem smo poročali: razbojništvo v gradu grofice Ernestine Batliany v Gederovcih v Prekniurju. V grad so zvečer vdrli trije maskirani razbojniki, ki so napadli grofico in njeno služabnico, obe močno pretepli s koli ter ju prisilili, da sta pokazali, kje se nahaja grofičin denar in dragocenosti. Odnesli so 20.000 din gotovine ter za 15.000 din dragocenosti in zlatnine, tako da je znašala škoda 35 000 din. Po vlomu so spretno skušali izpeljati sled proti meji, tako da bi se zdelo, da je tolpa pobegnila v Nemčijo. Po opisu razbojnikov pa je bilo orožnikom jasno, da je izvršila dejanje Bratkova tolpa. Na podlagi teh ugotovitev so potem orožniki v Apačah izvedeli, da se je Bratko nekaj dni pred vlomom nahajal na domu Ivana Šerca v Vračji vasi pri Cmureku. Napravli so tam nepričakovan obisk, toda Ivan Šerec, ki je sodeloval z Bratkom pri razbojstvu v Gederovcih ter je svojega poglavarja večkrat skrival na svojem domu, je pravočasuo pobegnil ter ga še dosedaj niso mogli izslediti. Pač pa so orožniki prijeli ŠerČevega brata Štefana, ki se sicer razbojniških pohodom ni udeleževal, vedel pa je zanje. Trdo so ga izprašali ter so nazadnje vendar spravili iz njega, da se Bratko zadnje čase skriva pri znani družini Dvoršak v Sv. Barbari v Slov. goricah; ta družina je znana po celi okolici zaradi tatvin ter ima neprestano opravka z orožniki in sodnijo. Ko so izvedeli za Bratkovo skrivališče, je poveljstvo ljutomerskega orožniškega voda odredilo obsežne priprave za aretacijo nevarnega razbojnika. V temni noči so orožniki obkolili Dvoršakovo hišo pri Sv. Barbari, imeli so srečo, zasačili so razbojnika skupaj z njegovima pomagačema, bratoma Dvoršakoma Ko jo Bratko videl, da je vse obkoljeno in da no more pobegniti, so je umaknil na podstrešje ter se skril v dimnik. Imel je pri sebi tri nabite samokrese ter grozil, da bo streljal. Orožniki, ki so se tega oblegovanja udeležili, pravijo, da Je izgledalo, kakor »obleganje Bardije«. Imeli so puške pripravljene, da bi na vsak Bratkov poskus odgovorili z ognjem, ob- enem pa so razbojniku prigovarjali ,naj se vda, če si hoče življenje rešiti. Nazadnje je Bratko res izprevidel, da je vsako upiranje zastonj, tembolj, ker so napravili nar.j »plinski napad« z dimom, ker so v peči zažgali nekaj trsk. Bratko je prilezel iz dimnika sajast kakor dimnikar ter so ga takoj močno vklenili. Z njim 60 odpeljali tudi oba brala Dvoršaka ter so jih vzeli najprej v Ljutomer, kjer jih je začel poveljnik orožniškega voda g. Drenik zasliševati. Bratko je bil ves dan izredno zakrknjen ter niso mogli ničesar spraviti iz njega. Potem pa se je le vdal na podlagi dokazov, katere mu je g. Drenik predočil. Dosedaj je priznal 13 vlomnih tatvin in 3 razbojništva. Pri vlomnih tatvinah pa je nastopal oborožen s samokresom ter grozil svojim žrtvam s smrtjo. Škoda, ki jo je s temi priznanimi zločini izvršil, znaša 96.000 din. Razbojništva in vlome je vršil v okrajih Ljutomer, Mari-bor-levi breg in Murska Sobota. Sedaj, ko je pod ključem v preiskovalnem zaporu mursko-soboške-ga okrožnega sodišča, pa prihajajo tudi iz drugih okrajev prijave proti njemu ter tamošnje oblasti zahtevajo, da privedejo Bratka na lice mesta, da se razni vlomi iu razbojništva pojasnijo. + Notar Oton Ploi Maribor, dne 21. januarja. V Mariboru je na svojem stanovanju v Dr. Rosinovi ulici umrl bratranec pokojnega voditelja dr. Korošca in brat bivšega podpredsednika senata dr. Ploja, notar Oton Ploj. Pokojni je bil rojen meseca julija leta 1861. na dan in v trenutku, ko 6e je vršil ustanovni občni zbor Mariborske, čitalnice. Njegov oče je odšel na ustanovni občni zbor in ko se je z zborovanja vrnil, je našel doma sinčka. Pokojni notar Oton Ploj je bil tih, a zaslužen slovenski kulturni delavec. V svojih mladih letih je vzdrževal stike z umetniki po vsem slovenskem svetu, o čemer priča tudi njegova zbirka slik. Bil je mentor sedaj velikega dunajskega kiparja Josipa Eiletza, katerega je v osebi revnega kmečkega fanta odkril pokojni notar, Z gmotno pomočjo je mlademu nadarjenemu fantu omogočil šolanje in pot v umetniški svet. Pokojni je bil velik dobrotnik mariborskega muzeja, kateiemu je daroval marsikatero dragocenost, med njimi je ena največjih zapuščina Ilira grofa Janka Draškoviča, ki je umrl v Radgoni. Zapuščino je za nas rešil pokojni notar in jo izročil mariborskemu muzeju, ki sedaj hrani, te zgodovinske predmete. Sorodnikom naše sožaljel * m Tečaj za upravne uradnike zdravstvenih zavodov. Te dni so bo začel v Mariboru v splošni bolnišnici tridnevni tečaj za upravne uradnike ba-novinskih zdravstvenih zavodov. Tečaja se bodo udeležili upravnik in po dva uradnika z vsakega zavoda. Prireja ga banska uprava, predavali pa bodo na njem: banski svetnik dr. Kuknian, višji ban. finančni svetnik Božič, banski sekretar Tovornik, referent za zdravstvo Dolžan, višji računski inšpektor Pire in šef pisarne banske uprave Pleničar. V tečaju bo 35 udeležencev. ni Poročila sta se v Zagrebu orožniški poročnik Milorad Minič in strokovna učiteljica Danica Lipovž iz Maribora Priči sta bila podpolkovnik Nikola Gajič in pehotni major Dragoslav Dimitrije-vič. Obilo sreče! m Mariborsko okrožje ZFO. Tehnična seja bo danea zvečer po teiovadbi v telovadnici. m Zdravniški sestanek bo dne 24. januarja zvečer ob šestih v fizikalni sobi internega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru. Predaval bo šef priniarij dr. Benčan o statičnih okvarah v ginekologiji in njih operativnim zdravljenjem. Na sestanek so vabljeni vsi mariborski zdravniki. m Orkester Glasbene Matice. Orkestralna vaja celokupnega ansambla se vrši izjemoma v četrtek, 23. januarja, ob 20. v običajnih prostorih. Udeležba obvezna. m Otrok se je do smrti opekel. V velikih bolečinah je umrla v bolnišnici štiriletna hčerka železničarja v S'ivnici Marija Kobale. Dekletce se je polilo v domači kuhinji s kropom. Prevrnila je po sobi lonec vrele vode ter zadobila smrtne opekline po vsem telesu. m Hude nesreče avtobnsov na ledenih cestah v Slovenskih goricah. Južno vreme, ki že nekaj dni vlada v naših krojih, ja posnelo s cest snežno prevleko, pod njo pa je sedaj prišla na vrh ledena skorja, ki je nastala pred nekaj tedni, ko je na zmrzla tla padel dež in sodra. Posebno v Slovenskih goricah so sedaj ceste silno nevarne. To so izkusili včeraj zjutraj avtobusi in druga vozila, ko so so podala na ceste. V bližini Sv. Trojice v Slov. goricah sta se pripetili kar dve avtobusni nesreči, ki pa po izredno srečnem slučaju in zaradi spretnosti šoferjev niso končale usodno za potnike. Prvo nesrečo je imel avtobus mariborskih mestnih podjetij, ki je včeraj zjutraj krenil iz Murske Soboto v Maribor. Ko je privozil v Slovenske gorice, se jo šofer z nečloveškim naporom trudil, da bi obdržal vozilo na cesti. Do Oseka niu je to tudi uspelo, na strmini v Oseku pa je kljub njegovim prizadevanjem avtobus zdrknil z gladke ceste v jarek. K sreči se ni prevrnil, temveč se je samo naslonil na breg. Potniki, ki so pretrpeli v vozilu smrtne strahe. so zlezli skozi vrata ter čakali na rezervo, ki je prišla iz Maribora tor jih šele proti poldnevu pripeljala na cilj. Druga nesreča se je pripetila avtobusu lenarške avlobusne družbe na klancu pod Sv. Trojico v Slov. goricah. Tudi na tej strmini je avtobus kljub zavoram in kljub verigam začel drseti navzdol kakor sani ter ga je šofer slednjič, da prepreči katastrofo, zapeljal enostavno s cesto v breg, kjer se je ustavil. Tudi v tem primeru se potnikom ni ničesar zgodilo Llningerjev avtobus, ki vozi Iz Maribora v Radgono, se je včeraj zjutraj sicer podal na pot, je pa že po nekaj kilometrih spet obrnil ter se vrnil nazaj v Maribor. m Tako je prav! Končno je vendarle policija prepovedala gostilniški obral »Pri roži« na Koroški cesti v bivši kleti v Splavarski ulici. Ta obrat je bil pravcato legio nemorale in zločinstva. Ni minil dan. da ne bi imela v njeni opravka policija. Neprestano so prihajale prijave zaradi pobojev, pretepov, žepnih tatvin, nemoralnih dejanj itd., ki so se v tem lokalu dogajale, saj je bilo to shajališče vseh temnih elementov našega mesta. Vsa mariborska javnost odobruva ukrep, da se lokal zapre. m Tri 15 letna dekleta pobegnila od doma. Julijana Senekovič iz Barvarske ulice je prijavila policiji, da je njena 15 letna nezakonska hčerka Pavla Ulbl pobegnila od doma. Mati jo je videla v družbi dveh enako starih deklet, Marije Žižek in lfeid Hol, ki sta tudi pobegnili od staršev ter so se klatile okrog gostilne »Pri roži« na Koroški cesti. Policija sedaj vse tri mlade begunke išče, da jih reši pred ulico, ki jim grozi... m Za 2000 din dragocenosti je nekdo ukradel mesarjevi ženi Justini Ognerjevi z Meljske ceste. Na psi hI v spalnici Je Ognerje\a imela zlato moško uro z zlatim obeskom, dvokrolno srebrno uro in denarnico z nekaj drobiža. Tatvine so osumili neko žensko, ki je na dan tutvine v hiši prosila hrane. Gledališče Sreda, 22. jan.: Ob 20. »Habakuk«. Red A. Četrtek, 23. jan.: Zaprto. (»Na dnu«. Gostovanje v Ljubljani.) ULJE c Komemoracija za f dr. Korošcem. Drevi ob 8 bo v Domu spominska žalna svečanost v počastitev spomina f dr. Antona Korošca. Vabljeni vsi člani FO in DK ter prijatelji naših organizacij! c Kulturbund v Celju je imel v ponedeljek zvečer svoj večer v dvorani pri Zelenem travniku. Navzoči so najprej zapeli dr. Zanggerjevo pesnitev »Pesem Nemcev izven meja«, nato pa je imel referat o padanju rojstev v posameznih državah župnik dr. May. Člani so prišli v civilnih oblekah. c Statistika celjskcga okrož. sodišča. Okrožno sodišče v Celju je v preteklem letu obravnavalo 811 primerov, med temi 439 s preiskovalnim zaporom. Razprav je bilo 483, od teh 14 petčlanskih. Obsojenih ie bilo 558 oseb na daljšo kazen, obtožnic pa je bilo vloženih 491. Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjalo 28 mladoletnikov, od teh je bilo poslanih 5 v državni zavod za vzgajanje in poboljšanje. Nagrade »Družine« v »Slovencu« z dne 19. januarja ste čitali razpis nagrad, ki jih bo razdelila uprava »Družine« svojim naročnikom. Nagrad je 39 v skupnem znesku 10.000 din. Tri glavno nagrade so po 1000 din. Da boste deležni bogatih nagrad, naročile takoj »Družino«. Končen rok je 26. januarja. Naročnina letno 30 din. Kupite poštne položnice in naznačite: Rač. Ljudske posojilnice v Celju št. 10.372, zadaj napišite: Naročam »Družino«. Naročni-_no sprejema tudi Mohorjeva tiskarna v Celju c f Srečko Pečar. V št. Pavlu pri Preboldu je včeraj umrl g. Srečko Pečar, šolski upravitelj v pokoju in posestnik. Rodil se je 14. novembra 1870 v Hočah pri Mariboru. Maturiral je leta 1892, nato pa služboval pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, kjer se je 1. 1897 poročil z gdč. Marijo Vasle iz Št. Pavla pri Preboldu. Nato je služboval polnih 27 let v Št. Pavlu pri Preboldu, kjer je bit tudi 15 let šolski upravitelj. Sodeloval je pri sadjarski podružnici in hranilnici in posojilnici celih 18 let ter ie bil tudi njen načelnik. Leta 1928. so ga upokojili, istega leta pa mu je umrla tudi žena. Zapušča dva sinova, Stanka in Mirka. Pogreb bo v četrtek 23. januarja ob 10 dopoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! c Častno predsedstvo I. izleta slovenskih smučarjev v Celju. Pokroviteljstvo nad smučarskimi izletnimi dnevi^v Celju so prevzeli armadni general Peter Pešič, mihister vojske in mornarice, minister dr. Krek in poveljnik dravske divizijske oblasti divizijski general Dragoslav Siefanovič. Častno predsedstvo so prevzeli gg. celjski župan dr. Vor-sič, brigadni general Mihajlo Lukič, poveljnik planinske brigade, senator Alojzij Mihelčič, poveljnik mesta Celja polkovnik Toinaševič, okrajni načelnik dr. Zobec, dr. Ciril Žižek iz Ljubljane, Josip Loos iz Maribora, ravnatelj fcubic Ivo, dr. Ivo Pire, ravnatelj Jože Smertnik, prof. Bitenc Mirko, Konrad Gologranc, Avgust Westen, dr. inž. Herman Klinar, dr. Milko Hrašovec, Božidar Ravnikar in dr. Alfred Juhart. Vodstvo organizacije izleta je poverjeno odboru s predsednikom Jožetom Cinko-vicem na čelu. c Služba božja z udeležbo smučarjev bo v nedeljo ob 7 v telovadnici okoliške šole. c V Celju je v Gasilskem domu poveljniški tečaj, katerega se je udeležilo lepo število gasilcev. Do sedaj so predavali starešina Gologranc Konrad, kapetan Toš in inž. Cuček. C Vstopnina k skakalnim tekmam znaša na I. izletu slovenskih smučarjev 10 din, dijaki in vojaki 4 din. c Šolski kuhinji drž. dekliške mestne šole v Celiu ie darovala vpspU družba v Anfolovtčevcm vinogradu na Starem gradu 365 din....... KULTURNI OBZORNIK ^mtmmmm^mmammmmm^mmmmmammm^mmmmmmmBmm^^mmmmmmmarnimmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmt^mm Dva letnika znanstvenih revij Umetnostno zgodovinski zbornik, XVI. I. 1940 2e 16. letnik je dopolnila ena najlepših slovenskih strokovnih znanstvenih revij, Zbornik za umetnostno zgodovino, ki ga je ustanovil in dolgo let urejeval prof. dr. Izidor Cankar, sedaj pa ga že nekaj let urejuje njegov naslednik na umetnostno zgodovinski stolici naše univerze, prof. dr. Štele, s sodelovanjem dr. Fr. Mesesnela ter dr. R. Lo-žarja. Letošnji letnik obsega 134 strani ter prinaša štiri razprave, izmed katerih je največja disertacija dr. Staneta Mikuža o llovšku Francetu, slovenskem baročnem slikarju, ki je živel v 1. 1700 do 1764. Mikuž po vsej znanstveni metodi razišče vso tradicijo, vire in literaturo o tem zanimivem slovenskem slikarju ter ugotovi najprej njegovo ime (Ilovšek — ne Jelovšek) in življenjsko pot na podlagi arbivaliij, največ župnijskih kronik in knjig. Prav za prav ta prvi del, ki jja sedaj objavlja, govori samo o fiksnem ugotavljanju življenjskih jx>-stojank in njegovega dela vse od začetnega šolanja do mojstrstva šempetrske ladje, Sladke gore in grobljanskih fresk. Tako je jxxlana zaokrožena celota njegovega dela, pri kateri pa se Mikuž ni spuščal v ix>drobno analizo, temveč samo glavni pomen za Ilovška in za slovensko baročno fre-skantstvo sploh. S kratkim jx>gledom na njegovega tretjega sina, slikarja Andreja Krištofa, nadaljevalca očetove tradicije, je zaključeno to poglavje. V nadaljevanju pa obeta avtor načeti vprašanje Ilovškovega šolanja, njegovega razmerja do Qua-glia ter sploh analize njegovega sloga in umetnostne ocene njegovih del. Eno teh je dr. Mikuž podal že v zadnjih številkah Doma in sveta, oj>i-sujoč im ocenjujoč Ilovškove freske na Sladki gori. Tako smo po Vurnikovi monografični obdelavi Metzingerja, dobili novo jx)dobno monografijo o drugem našem predstavniku baročnega slikarstva, llovšku, prav tako tudi iz umetnostno zgodovinskega seminarja v Ljubljani. — Doc. dr. Rajko Ložar obravnava problema leva in starega gradu pri Kostanjevici, ki so ga našli o. 1. 1S90 in je v ljubljanskem muzeju. Njega so smatrali za rimsko antično plastiko, dočim je dr. Ložar mnenja, ki ga podaja v tej študiji z vsem aparatom in stilno analizo, da je lev del monumentalne plastike srednjega veka ter je bržkone iz Kostanjevice in kjer je stala stara, sedaj zapuščena cistercijanska cerkev. — Slovenjegraški župnik Jakob Soklič odkriva po župnijskih matrikah in kronikah življenje in delo slovenjegraškega kiparja in rezbarja Janeza Jurija Mersija, ki ga je doslej poznala slovenska umetnostna zgodovina samo fio imenu. Tako je v evidenco prišlo novo ime in nov kipar, delujoč v umetnostno tako [pomembnem slovenjegraškem okolišu. — Viktor Steska daje pregled romanskih cerkva na Slovenskem, ki jih je mnogo več, kakor pa so doslej mislili starejši slovenski umetnostni zgodovinarji. — Zanimivo je poročilo predsednika Narodne galerije, dr. Windischerja, o delu Narodne galerije ter pridobitvah v letu 1939., ki znašajo 47 podob in kipov. Dr. Mesesnel jx>daja pregled varstva spomenikov za čas od 10. okt. 1938 do 1. jun. 1940. V oddelku Ocene so ocenjene strokovne knjige z umetnostno zgodovinskega področja v raznih jezikih. F. K. Kos pa podaja pregled razstav v letih 1937 do 1938 ter tudi razstavljavcev. Revija s tako bogato vsebino se sama priporoča ter stane letno obenem s članarino Umetnostno zgodovinskega društva 60 din. Etnolog, XIII. 1940 Med znanostmi, ki so pri nas šele v razvoju, pa jih v sedanjem času okrepljene narodne zavesti nadvse potrebujemo, je slovenska etnografija. Doslej smo imeli več ali manj amaterskih zbirateljev slovenskih etnografskih ostalin; da imenujem župnika šašlja, prof. Siča, Grebene?, v preteklosti zlasti zbiratelje slovenskih narodnih pesmi in pravljic, itd. Načrtno in znanstveno se je bavil z etnografijo ter jo hotel postaviti kot pravo slovensko znanost, pokojni Vurnik, kateremu so sledili sporadično Orel, Ložar, Novak s svojimi beležkami, dočim se je pravi predstavnik te znanosti, dr. Zupanič, vse bolj pečal z evropskimi etonografskimi problemi, zlasti balkanskimi. Toda sedaj, ko se je ustanovila etnografska slolica na ljubljanski univerzi, ki jo je prevzel dr. Zupanič. se obeta, da se ho znanstveno in načrtno raziskavanje slovenske etnografske preteklosti razvilo, kakor bi se že davno moralo in kakor se nasprotno tako živahno razvija pri naših sosedih, pa tudi v naši državi sami, čemur so najlepši zgled dali Hrvatje. Pri nas se sistematično peča z glasbeno stranjo etnografije najbolj Fr. Marolt in njegov krog glasbenikov, ki so rešili veliko etnografsko velepomembnih sloven- skih starin. Etnografsko društvo v Ljubljani, Etnografski muzej in Etnološki seminar univerze izdajajo znanstveno revijo Etnolog, ki jo urejuje univ. prof. dr. N. Županič. XIII. knjiga je izšla sedaj ier vsebuje 180 strani z bogato vsebino. Letnik uvaja Zupaničeva študija ozir. predavanje o problemu pripadnosti zlatega zaklada iz Semikluša v Banatu, ki je dozdaj veljal za Atilov zaklad ter je največja zlata najdba v Evropi (nahaja se na Dunaju). Na podlagi arheološke in pa-leografske analize korigira dosedanja mnenja o letu postanka tega posodja ter ga stavi v 8. stol. Tako ga ne pripisuje več Protobolgarom, Peče-negoin ali Kamanom, kakor dosedanji raziskova-telji, temveč Avarom ali pa tudi Slovenom. Posebej pa raziskuje pomen besede župan ter mu skuša določiti kot etnolog izvor, oziroma opozarja na ta problem tudi turške etnologe, ki naj pomo-rejo a svojim znanjem vzhodnih jezikov rešiti tu postavljeni problem. Študija je bila namreč namenjena za bizantinski kongres v Carigradu, napisana v letu 1939 (ne 1839, kakor stoji napačno letnica!). Razprava je v celoti (ne samo resume) prevedena tudi v nemški jezik, kar pri naših razpravah, namenjenih inozemstvu, ni več osamljen pojav. Prof. Zupanič je objavil s svojim komentarjem tudi avtobiografijo inž. Boštjana Roša, očeta univ. prof. inž. dr. in h. c. dr. Mirka Roša v Curihu, ki je bil eden najpomembnejših graditeljev železnic in mostov v Avstriji in pozneje v Srbiji, kjer je — popravoslavljen — umrl 1. 1917. Uvodoma predstavi prof. Zupanič njegovo delo v Avstriji in v Srbiji ter opozarja na več zanimivosti, tako da je bil Stanovski tovariš Pašičev, katerega je spravil čez mejo v Bolgarijo, ko je bil v Zaje-čaru obsojen na smrt, ker da je v njegovi hiši bila sklenjena zarota leta 1903 itd Avtobiografija Ro-šova (roj. 1839) slika tedanje razmere v Trbovljah in Hrastniku, šolanje v Gradcu, ilirstvo in narodno prebujenje ter se konča s položitvijo izpita gradbenega inženirstva. Zanimivo za tedanje slovensko študentsko življenje v Gradcu. Te mladostne spomine je napisal 1. 1912 za svoje otioke. — Mičun M. Pavičevič piše o črnogorskem folkloru, o njega pomenu in značaju ter o zbirateljih folklora, katerega bistvo predstavljajo anekdote. Nadaljni članki so vsi posvečeni našim domačim folklornim problemom. Tako župnik A. Mrkun opisuje platnarstvo v dobrepoljski dolini, ves postopek od sejanja lana do izgotavljanja domačih oblek, s čimer je rešil lepo narodopisno snov. Prav tako opisuje isti tudi kmečko delavstvo v Dobre-poljah in okolici in njegovo delo, tako kosce, mla-tiče, gozdne delavce, oglarje, hrvatarje, kostanjarje, izseljence itd., na kar opozarjamo naše pisatelje, ki potrebujejo narodopisnih opisov. — J. Koštial priobčuje slovensko in srbohrvatsko ljudsko mlekarsko terminologijo. — Župnik F. Sašelj, eden najmarljivejših zbirateljev belokranjskega narodnega blaga, priobčuje drugo nadaljevanje svoje avtobiografije povodom svoje 80 letnice, v katerem popravlja razna data, napačno navedena v slavnostnih člankih ob 80 letnici, ter navaja svoje -delo za etnografijo ter svojo bibliografijo, kar je velike vrednosti za našo etnološko literaturo. Obenem priobčuje slovenske pregovore iz živalstva. Tu se šele vidi, kako marljiv zbiratelj je ta slovenski etnolog, ki je resnično zaslužil svoj visoki red, s katerim je bil ob svojem jubileju odlikovan. S posebnim člankom se ga spominja tudi ta številka Etnologa. Albert Sič opisuje razne narodopisne drobtine (pogače, s kmečkega sejma, besrokasarna itd.). — Boris Orel pa načenja spričo slovenskega folklornega festivala v Mariboru leta 1939 ter hrvatskega v Zagrebu leta 1939 nekaj etnoloških problemov, odgovarjajoč na vprašanja, kakšen pomen imajo taki festivali za narodopisno znanost, kako korist prinašajo raznim drugim področjem (glasbi) ter kakšen je njihov narodno idejni pomen. Po teh odgovorih pa znanstveno opiše posamezne folklorne posebnosti, ki so se predvajale na teh festivalih, ter njihove značilnosti. Slike ponazarjajo tekst. — Vekoslav Bučar je napisal nekrolog bolgarskemu narodopiscu Kostovu. — V kroniki je podano poročilo o etnografskem muzeju v Ljubljani ter so ocenjene neke nove slovenske etnografske publikacije. Ne razumemo pa, zakaj je dodana celostranska priloga — portret bivšega prosvetnega ministra B. Maksimoviča. Slovenski etnografiji želimo največ uspeha, kajti njeno polje je še zelo malo sistematično raziskano, dasi so rezultati te vede izredno narodno vzgojnega pomena. Zato je treba čimbolj in čimprej raziskati vsa etnografska področja ter jih očiščena pokazati zopet narodu nazaj, da zaživi za novo bodočnost naša preteklost. In za to našo slovensko narodopisje naj skrbi tako novi etnološki seminar. Etnografskemu muzeju pa želimo, da bi čimprej prišel do samostojne stavbe, ker jo je nujno potreben. jj Gostovanje v Operi Uprizoritev »Carmen« bo menda doživela v letošnji sezoni največ predstav spričo kvalitete v celoti ter spričo gdč. Karlovčeve, katere kreacija in pevska kultura bo še doleo polnila operno hišo. kakor je privabilo poslušalce v soboto gostovanje g. Gostiša v vlogi Josipa ter gdč. A. J e 1 a č i č e v e iz Zagreba v vlogi Car-men. Dramatsko oblikovanje g. Jelačičeve je bilo zlasti v prvem dejanju preračunano na zunanji efekt, ki pa ni našel estetske upravičenosti v gledalcu niti ni prepričal. Igra v prvem dejanju je bila brez organične povezanosti v doslednosti gibanja in izraznosti; igralka je svoje dramatsko oblikovalne domisleke jjostavljala drugega poleg drugega brez kake močnejše psihološke utemeljenosti. Raztrganost v igri je dajala videz, da oblikovalka osebnosti svoje junakinje v nekih psihološko profinjenih momentih v toku dogajanja ni mogla dojeti in poobli-kovati. Zato so v toku drainatskeca oblikovanja nastale praznine, tip Carmen je namah izginil, namesto tega pa se je pokazala osebnostna vsakdanjost, ki je padla v nekaterih primerih na raven diletantizma, ki ruši estetsko zaključenost celote, slabi rastočo linijo dogajanja in popušča v napetosti. Mislim pri tem na domisleke z ogledalom, z nožem ter poigravanja z instinktom gledalca brez vsake estetsko oblikovalne nujnosti. Igra je zlasti obledela v drugem dejanju po konfliktu. ko se Jose odloči slediti ji, bolj pa je igra prepričala v tihotapski sceni, dasi tudi ni mogla dobiti pravega odnosa napram obema tekmecema. Očividno pa ni igralka psihološko dojela Carmen v IV. dejanju, zlasti v trenutku ko se oglasi znak zmace iz arene. Žal ne morem natančneje opredeljevati pomanjkljivosti na tem mestu. Toda že iz tega se more razbrati učinek v celoti: igra povprečna, estetsko nezadovoljiva, ŠPORT Žvan Alojzij (Jesenice) prvak ZFO v alpski kombinaciji še en pogled na letošnje smučarske tekme ZFO in ZDK Tehnične rezultate posameznih tekem in zmagovalcev smo objavili v včerajšnjem našem listu. Ne bi pa bilo pravilno, če bi šli kar bežno mimo letošnjih smučarskih tekem naših fantov in deklet in bi se zadovoljili samo z golimi rezultati. Več kot rezultati nam povedo tekmovanja, borbe posameznikov s terenom, s tovariši in s samimi seboj. Fantje so imeli letos svoje Četrte, dekleta pa tretje smučarske tekme. Če pokličemo v spomin prve tekme ene kot druge organizacije, opazimo velikanski napredek in to v vsakem pogledu: v kvalitativnem in kvantitativnem. Od leta do leta se je večalo število tekmovalcev, vsako leto so bili lepši uspehi. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so bili pogoji za tekmovanje vsako leto težji. Bile 30 težje proge za smuk in tek skozi vratca je bil vselej bolj zabeljen. Fantje so tudi letos tekmovali v dveh razredih. Prvi razred je imel zelo težko progo za smuk pod Ljubnikom, medtem ko se je boril drugi razred na nasprotni strani nad Kalvarijo, tudi v ne ravno lahki progi. Ko smo šli po progi prvega razreda proti startu navzgor, so celo nekateri dobri tekmovalci zmajevali z glavami. Nekatera mesta so bila namreč taka, da je moral biti tekmovalec prav dober skakalec, če jih je hotel pasirati, ne da bi mu bilo treba vožnjo zaustaviti. Naši mojstri, kakor Žvan, Praček, Finžgar, Bertoncelj, so kar plavali preko teh nevarnih mest s skoki, ki so bili včasih tudi deset metrov dolgi. Vsi so bili edini v tem, da je bila proga zelo težka, ki je zahtevala od vsakega tekmovalca veliko tehničnega znanja in precejšno porcijo poguma. Alpski disciplini smuk in slalom sta še vedno domeni Jeseničanov in bosta po vsej priliki tudi še ostali. Zato nam jamči mlada garda, saj so tudi v drugem razredu na prednjih mestih Jeseničani. Sicer se uveljavljajo tudi drugi kraji v gorenjskem kotičku, vendar zaenkrat Jesenicam še niso kos. Žvan je drzen in obenem eleganten tekmovalec. Izreden užitek je gledati Pračka, Bertonclja in tudi Znidarja, četudi se letos ni mogel tako uveljaviti, kakor bi se lahko. Zelo je napredoval tudi Finžgar Rudi iz Krope in vsi ostali prvorazredniki, katerih zaradi pomanjkanja prostora niti ni mogoče našteti. V drugem razredu je vzbujal posebno pozornost Stare z Jesenic, ki že danes spada med naše najboljše alpske tekmovalce. gradnji nestopnjevita, ostajajoča na vedno enaki ravni, kar daje mestoma suhoparen vtis. Pevka ima prav lep glas, ki ima zelo dobro naravno dispozicijo, prodoren ter je v barvi mehko zaokrožen, v srednji in gornji legi dovolj izenačen, dočim pade v nižini v brezbarvno lahno zadirč-nost brez prave rezonance. Obseg glasu sicer ni posebno velik; pevka poje naravno, predvsem ji manjka pravilneje in popolneje izdelana dihalna tehnika, kajti opaža se že v visoki srednji legi prijemanje tonov s premočno sapo, zato tudi glas sili v distonacijo navzdol, zlasti v najvišjih tonih, pri čemer trpi vsa obkolna muskulatura, ki ovira pravilnost funkcij pevskega organa, kar pa ne more trajati dolgo časa in se bodo kvarne posledice kmalu pokazale. Muzikalna kultura: fraze povečini premalo izdelane v smislu dinamične, agogične in mestoma celo ritmične zakonitosti, melodične linije preveč pretrgane, ter včasih oslabljene tudi s pokrivanjem in odkrivanjem istih vokalov na melizmih. Zaradi premalo paž-nje pri dinamičnem niansiranju, je petje zapuščalo suh, hladen vtis, dasi je v tej muziki ognja dovolj. Končni sklep: oblikovalka ni niti v dra-matskem niti v muzikalnem pogledu dojela vseh estetskih vrednot ter zaradi tega tudi ni mogla podati v toliki meri, da bi nas estetsko zadovoljila in prepričala, kakor smo vajeni n. pr. gdč. Karlovčeve, ki je v vsakem pogledu visoko nad povprečnostjo. — Gospod Gostič nam je predobro znan. Krasno je zapel glavno arijo (o roži); njegova muzikalna interpretacija spada v vrsto prvenstvenih kvalitet. Tokrat je pokazal v veliko razliko svojemu predniku v tej vlogi kaj in kako se pravi muzicirati brez patosa in teatralnih manir. Tudi težko partijo v IV. dejanju je imel tehnično dobro pripravljeno, dočim mi marsikatera višina zlasti v III. dejanju s tehničnega vidika ni ugajala: premočna sapa. ki je obteževala muskulaturo in slabšala lepoto tona Članice na Startu za smuk Kaj pa dekleta? Letos je bilo še prav posebno opaziti, da so se naša dekleta močno zavzela za smuški šport. To so pokazale letošnje tekme, katerih se je udeležilo nepričakovano veliko deklet, katere je bilo veselje gledati na startu. Imele so daljšo in težjo progo za smuk kakor lansko leto in kljub temu so bili uspehi boljši in udeležba večja. Pri njih sta tekmovala oba razreda in mladenke na isti progi. Seveda so tudi pri dekletih prednjačile v smuku Jeseničanke, medtem ko jih v teku sploh nismo videli. Tu so imele besedo druge. Zlasti se je odlikovala Janežič Tinca iz Kamnika, ki je zasedla prvo mesto v prvem razredu, medtem ko je bila prva v drugem razredu Gantar Vida iz Poljan Fantje in dekleta, hvala vam za vaš trud in za vaše uspehe. Le tako naprej in prihodnje leto bomo napravili še en korak dalje. I. K-er. Pražek Lojzka Janežič Tinca (Jesenice) (Kamnik) prvakinja ZDK v smuku prvakinja ZDK v teku na štartu na 3 km I. izlet slovenskih smučarjev v Celju Pravkar smo prejeli brzojavno obvestilo, da je znižana voznina po železnici odobrena. Opozarjamo udeležence, da si pravočasno preskrbe prenočišča, ker jih bo že te dni zmanjkalo. Za vse prijave in informacije se obračajte neposredno na iz-letno pisarno v Celju, Delavska zbornica, Razla-gova ulica. Kupujte znake, ki so na razpolago pri Putniku v Ljubljani in Mariboru ter v izletni pisarni v Celju. Vsak udeleženec mora imeti znaki v forsirani zvok. Igralsko je bil mestoma prav dober, mestoma manj, vendar v celoti prepričljiv. Kot Micaela je nastopila namesto g. Ribičeve ga. Vidalijeva. Toda prostor mi ne dopušča ocene za danes, sil. Kako velikega pomena in važnosti bo ta prvi izlet slovenskih smučarjev, pričajo odličnikl, ki so prevzeli pokroviteljstvo nad prireditvami: minister za vojsko in mornarico, častni sdju-tant Nj. Vel. kralja, armijski general g Pešič Peter; minister za telesno vzgojo naroda g. Pantič Dušan; minister g. dr. Miha Krek, in komandant dravske divizijske oblasti, divlzij-ski general g. Stefanovič Dragotin 1 Na prireditvah bodo nastopali naši najboljši smučarji, olimpijci in državni prvaki. V alpski kombinaciji Praček, dr. Heim, Žvan, Žnidar, Bertoncelj, Lukanc in še mnogo resnih favoritov ter izmed mladih svetla zvezda Stare in neugnani Mulej, katerima bodo stopali na pete drugi junački. V teku bo pokazal svoje zmožnosti Smolej, Razinger, Kni-fic, Žemva itd. in v skokih planiški junak Finžgar, Novšak, Zupan, Pribovšek itd. Tudi kratkonogih junakov ne bo manjkalo v zraku, ki bodo s svojimi pridobitvami navduševali. Pohitite vsi v Celje na revijo naših najboljših smučarjev in navžili se boste zimskošportnih lepot kot doslej še nikdar. * Znižana vožnja za Celje. Za I. izlet slovenskih smučarjev od 24. do 26 jan. je generalna direkcija državnih železnic odobrila polovično voznino. Polovična voznina velja od 22. do 26. januarja, za po-vratek pa od 24. do 28. jan. Potniki naj kupijo pri izhodni postaji ali v biljetarni Putnika celo vozovnico in formular K-13, ki ga dajo potrditi prireditvenemu odboru v Celju, Delavska zbornica, v Razlagovi ulici. Vozovnica in formular K-13 upra-vičujeta potnika do brezplačnega povratka. Smučarske tekme ASK-a ASK razpisuje za dne 16. februarja, v spomin dr. Korošca, velike medklubske tekme v veleslalomu na Črnem vrhu. To bodo postale tradicionalne spominske Koroščeve tekme, ki jih bo vsako leto izvajal ASK in s tem počastil spomin velikega pokojnika. Vse podrobnosti bodo objavljene v »Slovencu«. Smuk s Šmarjetne gore V nedeljo, 19. t. m. je priredil SK Savica iz Stražišča pri Kranju smuk s Šmarjetne gore. Višinska razlika proge je znašala ca 250 m, dolžina pa ca 1500 m in je zahtevala od tekmovalcev vse tehnično znanje. Na cilju so se razvrstili tekmovalci, po številu 14, takole: 1. Penko Stane v času 1.55; 2. Suhomel Rudi 2.15.05; 3. Bajželj Ljubo 2.20.10; 4. Bajželj Stanko; 5. Oman Ivan; 6. Pogačnik Jurij. Prvoplasirani so prejeli jrraktična darila. Klub bo priredil v tej sezoni še smuk s Sv. Jošta (845 m) ter tek na ca 10 km, medtem ko so se san-kaške tekme s Sv. Jošta že vršile prejšnjo nedeljo. Športni drobiž Šport med Švico in Nemčijo se bo zopet poživil s hokej tekmo med omenjenima državama. Športno delovanje med omenjenima državama je od začetka vojne počivalo. Sedaj so pa Švicarji že prijvili svojo udeležbo na V. zimskih igrah v Gar-misch-Partenkirchenu, ki bodo v času od 13. do 23. februarja. V izločilni tekmi za nemškega prvaka težke kategorije se bosta meseca januarja srečala v berlinski nemški dvorani Walter Neusel in Adolf Heuser. Nov nemški svetovni plavalni rekord je postavila plavačica Anni Papell v 400 metrskem plavanju, za katero progo je porabila 6:13,2 din. S tem uspehom je zboljšala rekord, ki ga je doslej branila Nizozemka Jopsie Walberg, za pol sekunde. Anni Kapeli se pa s tem uspehom še noče zadovoljiti in hoče še druge nove rekorde postaviti, med drugim tudi v plavanju na 200 m. Norvežani imajo 86 rekordov na raznih smučarskih skrkalirirah, tako je namreč pokazala lista vseh evropskih smučarskih skakalnic. Te rekorde so postavili Norvežani v 16 evropskih državah. Na prvem mestu je Birger Ruud, ki ima sam 28 rekordov, sledi mu njegov brat Sigmund, ki jih ima 12, na tretjem mestu pa je Reidar An-dersen, ki jih ima 9. V francoskih gorskih občinah so tekom zimske dobe zamenjali telovadbo s smučanjem, katero so uvedli kot obvezen predmet. V Švici so imeli glasovanje o obvezni predvojni vzgoji mladine. Za zakon o obvezni predvojni vzgoji mladine se je izjavilo 342.893, proti pa 430,076 glasovalcev, torej je bil omenjeni zakon odklonjen z večino 90.000 glasov. Novi svetovni boksarski prvaki. V Ameriki je bil proglašen za svetovnega prvaka v peresni kategoriji Grk Anton Christoforidis, ki je v Cleve-landu v petnajstem kolu premagal dosedanjega prvaka Melio Bettina. — V Filadelfiji pa si je osvojil naslov svetovnega prvaka v bantam kategoriji Lou Salica, ki je premagal sedanjega prvaka Tommy Forta. Vesti športnih zvez, klubov in društev V fetrtek zvečer ob 7. uri v Akademskem domn na Miklošičevi cesti sestanek smučarske sekcije SKP. ZFO Smuške tekme Laškega okrožja, izvedene v Trbovljah Dne 12. januarja je Laško okrožje priredilo v Trbovljah knitičarske tekme za mladce in naraščaj. Snežne razmere so bile odlične in tudi udeležba odsekov dobra. V večjem številu so se odzvali Laščani. ki so seveda šli v borbo kot začetniki, a vseeno so se dobro držali, poznal se jim je tuj teren. Vredno_ je omeniti malega naraščajnika Soreta, ki je kot najmanjši postal prvak okrožja in žel med gledalci priznanje. Pri mladcih je zlasti presenetil Janežič, ki se vedno bolj razvija. In tudi ostali so pokazali smisel za ta lepi beli šport. Po tekmovanju so bili ob toplem mleku in kruhu razglašeni rezultati. Prvi trije v vsaki skupini so prejeli diplome. Nakar se je mladina razšla z novimi načrti za bodočnost. Rezultati so bili naslednji: Naraščal 3 km: 1 Sore Jože 16 min. 30 sek. Trbovlje — 2. Gorišek Alojz 17.08. Trb. — 3. Križnik Alojz 17.34 Trb. — 4. Kadtinc Marjan 18.00 Trb. — 5. Vlak Frak 18.20, Trb. — 6. Jagar Tine 18.40. Trb. Mladci na i km: 1. Janežič Adolf 14.09. Trb. 2. Bevc Cvelo 14.35, Trb. — 3. Kadunc Ivo 16.30 Trb. — 4. I.ennrd Franc 18 20. Trb. — 5. Sarlah Mirko 18.36. Trb. — 6. Hvala Tine 18.42, Trb. Zagrebško bogoslovje v plamenih V ponedeljek ob pol dveh popoldne je v Zagrebu izbruhnil požar v vzhodnem traktu hiše na Kaptolu 29, v kateri je bogoslovje in del prostorov teološke fakultete. Ogenj je nastal v mansard-nih prostorih in se je hitro razširil. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci s številnimi motornimi brizgalnami. Napeljali so več cevi, iz katerih eo z različnih strani brubali vodo na ogenj. Požar se je v mansardnih prostorih tako hitro Siril, da so bogoslovci le z veliko težavo rešili svoje imetje. Kljub požrtvovalnemu delu so gasilcem ni posrečilo obvarovali strehe kapele, ki meji na bogoslovje. Cela streha je postala žrtev plamenov. Tudi 6everni trakt hišnega bloka so zajeli plameni. Najdragocenejše predmete iz kapele so mogli pravočasno rešiti. Tudi orgle so rešili. Ko se je gasilcem posrečilo omejiti požar na vzhodni in na daljši del severnega trakta, so zajeli plameni tudi drugo nadstropje. V mansardi je vseh 25 stanovanjskih prostorov bogoslovcev uničenih. Tam se je nahajal tudi arhiv pevskega društva »Vijenac«, ki je ves zgorel. V arhivu so bili stari rokopisi hrvatskega skladatelja Zajca in številni drugi redki in dragoceni rokopisi, tako da je Skoda nenadomestljiva. Zgorela sta tudi glasovirja in harmonij. Česar niso uničili plameni, je močno poškodovano od vode, ki so jo gasilci bruhali na ogenj. Zaradi ogromne množino vodo se je vdrlo več stropov. Tudi knjižnica, ki je bila nameščena v mansardi, je postala žrtev plamenov. Popolnoma sta uuičeni tudi dve predavalnici teološke fakultete, druge učilnico in opravo pa je voda hudo poškodovala ali uničila. Vzroka požara doslej še niso mogli ugotoviti. Pravijo, da so kleparji v mansardi popravljali napravo centralne kurjave in pri tem zanetili požar. Poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalnici »Croatia«. Ker je mnogo bogoslovcev ostalo brez stanovanja in ker je tudi večina predavalnic neuporabna, je rektor bogoslovja dr. Pečjak do nadaljnjega odgodil predavanja na teološki fakulteti. Večina bogoslovcev je žo v ponedeljek odpotovala iz Zagreba na svoje domove. Kmalu, ko je začelo goreti, sta prišla k požaru tudi minister dr. Torbar in zagrebški župan Starčevič. Škode doslej še niso precenili, gotovo pa je, da gre v milijone. Mati spoznala sina na filmskem platnu Tetovo je te dni doživelo izredno senzacijo, o kateri poroča v obsežnem poročilu včerajšnje »Vreme«. Za zadnjo nedeljo je bil edini kinematograf v Tetovu, ki igra samo ob sobotah in nedeljah napovedal »premiero« filma »Ciganček«, ki smo ga tudi že videli v Ljubljani. Kakor drugod po svetu, tako ima tudi kinolastnik v Tetovu po glavnih ulicah razobešene reklamne omarice, v katerih razstavlja reklamne slike napovedanega filma. Koso se Tetovci začeli zbirati okrog novih razstavljenih sl'k, je nenadoma neki trgovec, ki se je tudi zanimal za novi program vzkliknil: »Boga mi, tistile tamle je pa Bora Mirčevič, sin ge. Jelene Mirčevič-Serafimovič, ki stanuje v Tetovu v ulici Sv. Save št. 1941« Takoj so se vtaknili zraven drugi in hoteli vedeti, kako in kdo. V nekaj trenutkih so bili že vsi gledalci prepričani, da je fiknski igralec njihov rojak, ki je še pred dobrimi dvanajstimi leti živel med njimi v Tetovu in 6 svojimi domtsleki in čudovito šegavostjo včasih razburjal. včasih pa razveseljeval Tetovce. Hitro so začeli obujati spomine in ugotovili, da je že od nekdaj izredno rad igral na razne inštrumente, kakor violino, kitaro in ustno harmoniko in da so ga zaradi tega vsi gledali nekoliko postrani, ker je zanemarjal svojo elektrotehnično obrt. Pred nekako 12 leti jo je popihal v Belgrad, in od tam nekam izginil v svet, tako da so vsi, tudi njegova mati, izgubili sleherno sled za njim. Novica se je z bliskovito naglico raznesla po Tetovu in zvečer je bil kino nabit do zadnjega kotička. Ko 6e je Bora Mirčevič, ki nastopa pod imenom Bora Minjevič prvič pojavil na platnu, so se kaj hitro zaslišali vzkliki iz občinstva: »Vidiš ga, prav tak je, kot je bil nekdaj in prav tako ga lomi kot ga je nekdaj!« Ko je nastala prva pavza, 6e je razvila živahna debata, ki se je največ sukala okrog milijonov, ki jih je moral že zaslužiti. Nekaj gledalcev je pohitelo po njegovo mater. Mati je res prišla v kino in ko je prvič zagledala prav iz prve vrste pred platnom sina, je vzkliknila: »To je on, moj sini« In je vstala in hitela proti platnu, da bi ga objela. V6a nesrečna 6e je vmila nazaj h klopi in potem jokaje in vzdihovaje spremljala bežne slike svojega sina Včasih je z vzkliki hotela zadržali prizore in kinolastnik ji je tudi ustregel in gotove pri- zore ponavljal, tako da je ta »premiera« trajala precej dalj, kakor bi sicer. Mati se je sedaj že obrnila s pomočjo kinolastnika na zastopstvo Tesla filma v Zagrebu, ki je film izposodil, naj poizve, kaj je z njenim sinom in zakaj jo je popolnoma pozabil. Tetovo bo živelo od te senzacije še precej časa in če se sin res oglasi, bomo to novico gotovo brali v časopisju. Koncert harmonikarjev-solistov v Ljutomeru Preteklo nedeljo je bil v Ljutomeru lepo uspel koncert harmonikarjev-solistov. Priznani mojster, učitelj Kuhar Ivan iz Šafarskega, že dolga leta vzgaja harmonikarski naraščaj. Njegovo požrtvovalno delo je vsega priznanja vredno. Ob vsakem vremenu hiti od vasi do vasi, kjer poučuje svoje gojence. Priredil je že več uspelih koncertov in mladi harmonikarji -so se predstavili kot mnogo obetajoči solisti. Od koncerta do koncerta se opaža velik napredek gojencev višje stopnje. Program je bil tako izbran, da so se mogli uveljaviti vsi, svojim stopnjam primerno. Venčku narodnih pesmi so sledile umetne Mozartove, Čajkovskega, Rubinstei-na, Prohaske ter najmodernejših harmonikarskih komponistov (Alex, Lincke). Posebno efektna je bila Kuharjeva Skakajoča lutka. Vsa dela so bila, posebno višjega oddelka, izvajana s tehnično preciznostjo in pravilno interpretacijo. Dokazali pa so, da more bili harmonika tolmač in zrcalo notranjega doživetja in no samo nekaj formalnega. Notranjost solista se more popolnoma preliti v vseh čustvenih odtenkih in poslušalca popolnoma dojeti. Harmonika ne ubija mladih razvijajočih sil. Nasprotno, vzgaja, posebno če je pouk na njej individualen in pravilno usmerjen. Delo učitelja Kuharja je idealno in zasluži toplo priznanje. Tudi nesebično je, kajti vsi koncerti so bili namenjeni božični in zimski pomoči najsiromašnejših šolskih otrok iz Šafarskega. V njegovem delu mu želimo šo mnogo uspeha! Delovna služba (udi na Japonskem. Po nemškem zgledu so med japonsko mladino uvedli obvezno delovno službo. Edgar Wallace; 17 Zagonetna grofica (Roman iz londonskega življenja.) >Vi brei. dvoma mislite, da sem napravila nekaj strašnega... Toda Selvin mi često dela strašne težave, ker je tako trmast in vedno kljubuje, da moram včasih z njim takole postopati proti svoji volji... Sicer pa zdaj ni nič bolj ranjen, kakor če bi se malo močneje porezal z britvijo.« Hladnokrvnost, s katero je vse to izgovorila, je zaprepastila Loiso tako, da je zadrževala dih. Komaj je mogla verjeti, da ni vse to le strašen sen. >Da, bilo je zelo... nenavadno,« je odvrnila čez čas. Govorila je z vidno težavo. Zopet so jo pogledale temne grofičine oči. »Nenavadno? Da, dr. Tappat želi, da tako nenavadno in še strožje postopam z njim... Ali ste govorili s svojo prijateljico?« »Da,< odgovori Loisa vsa srečna, ker se ni več govorilo o Selvinu. »Torej bo prišla? Kako je to lepo od nje! Kot sem vam že zjutraj rekla, Miss Reddle, — se jaz tako bojim. Vem, da ne slutite vzroka za mojo bojazen niti zdaj, ko ste bili priča otročjega obna-Sanja mladega grofa... a jaz se v resnici bojim.« Loisa zares ni slutila, kaj bi to moglo biti in je zato previdno molčala. Grofica prav tako ni več omenjala tega prizora; ko se je j>ozneje pojavil lord Morn pri obedu z veliko obvezo čez obraz, se ni na njega niti ozirala, ampak inu je le ob koncu kosila rekla: »Prosim te, Selvin, ne prihajaj več k mizi s to obvezo, da ne bo kdo mislil, da si doživel potres.« »Dobro,« fe odvrnil krotko lord. Loisa se je preselila v prekrasno sobo. ki bi se lahko nahajala tudi na samem kraljevem dvoru. Prinesli so še eno posteljo. Čim bolj se je bližal čas Lizynega prihoda, tem laže se je počutila Loisa in kmalu so ji izginile vse turobne misli, ki so jo bile tiščale. Grofica je zopet večerjala zunaj. Prej ko je odšla, je poklicala k sebi Loiso. »Ako lahko razvedrite Selvina, prosim, zabavajte ga. On zna biti zabaven za onega, ki se zna prilagoditi njegovi otroškosti. Mogoče bo to vaši prijateljici bolj uspelo kakor vam.t Loisa se je skoraj preplašila teh besed. Lizy je prišla res točno oh šestih in prinesla s seboj črno ročno torbo, v kateri so se nahajale njene obleke. A že na vratih jo je Loisa prestrašila z besedami: »Ali veš, da boš morala danes večerjati z lordom Moronom?« Lizy zdrkne na stol kakor od strele zadeta. »Tega ne morem, pa tudi nočem!« zakliče energično. »Vedela sem, da me čaka nekaj takega, tako iz zasedel« Loisa pomiri njeno razburjenje in strah; ni hotela posnemati služinčadi in reči kakšno slabo besedo o Selvinu,' tako da je Lizy bila toliko pomirjena, da ni ne padla v nezavest, ne pobegnila kakor brez glave, ko jo je Loisa predstavila mlademu grofu. Lord je stal v sobi, v kateri so običajno bivali čez dan, s hrbtom naslonjen na kamin in s cigareto v ustih. Ko sla dekleti stopili v sobo, potegne Loisa svojo svojo prijateljico pred grofa, ki ji je prožil roko »Zelo mi je všeč, da vas vidim. Danes je zelo lo|x> vreme,« je rekel in se okrenil k Loisi:'»Ali je grofica že odšla? Oni odvratni vagabund Praye jo je malo prej klical po telefonu.« Loisa se sj>oinni prizora, ki mu je proti svoji volji prisostvovala. Pomislila je tudi na obnašanje Cbesney Praye-a napram grofici, ki sc ji je dotlej zdelo nerazumljivo, a ga je zdaj razumela. On je torej bil grofici nekaj več kakor samo svetovalec v denarnih poslih Očividno jo je poduče-val tudi o zadevah srca, Čeprav si Loisa ni mogla Planina pri Rakeku V ponedeljek zgodaj zjutraj je umrl g. Franc Dole n ec, posestnik in uradnik pri knezu Hu-gonu VVindischgraelzu v Planini. Pokojnik je bii brat znanega dolgoletnega profesorja bogoslovja v Ljubljani g. dr. Jožefa Dolenca, ki je umrl pred osmimi leti, in brat g. Vincencija, ki je bil župnik v Istri in je umrl leta 1938. Pokojni Franc Dolenec je bil globoko veren mož in je kot tak s pomočjo prav tako globoko verne in blage gospe sojiroge lejio vzgojil svoje otroke — tri hčere — ki so se vse tri jiosvetile težkemu, a tako važnemu učiteljskemu poklicu in sedaj odlično vrše svoje poklicne dolžnosti: dve na ljudski šoli v Lazah pri Planini, ena pa v St. llju na Štajerskem. Pokojnik je posegal tudi v javno življenje. Bil je nad 20 let odbornik in član uprave tukajšnje občine, zastavil je modro besedo o pravem času in na pravem mestu. Umljivo, da je bil vedno odločen in odličen pristaš bivše SI.S in sedanjo JRZ stranke, dolgoletni naročnik njenih listov. Gosjx>d Dolenec je bil nad 50 let uradnik pri knezu NVindischgraetzu v raznih položajih, končno skoraj 30 let rentni mojster. Vesten, natančen, priden kakor Čebelica. Že ko je bil upokojen, si ni mogel dati miru in je zahajal še vedno v svoj urad, ni se mogel ločiti od dela. Podlegel' je pljučnici zaradi slabeča srca kljub vsestranski negi. Naj ga dobri Bog nagradi za lepo življenje I Sv. Lovrenc na Dravskem polju Naš FO je zadnjo nedeljo, 19. januarja t. 1., organiziral na Ptujski gori II. farne smučarske tekme. Zanimanje zanje je spričo pomenljivih in lepih nagrad zajelo vso faro. Več stotin domačih in še več tujih udeležencev je prisostvovalo. Močna odjuga je fante sicer zelo ovirala, da niso mogli pokazati vsega, kako so v letošnjem treningu od lani napredovali, vendar so uspehi za nas »poljence« kar zadovoljivi. Tekmovali so v dveh partijah: Za lanski prehodni pokul (smuk) in za letošnje prvenstvo (smuk in tek). Pokal si je zopet priboril 11 rt iS Martin, in postane s tem njegova last. Letošnjo prvo nagrado (novo sliko brezjanske Marije!) dobi letošnji prvak Beranič Franc; II. nagrada (mo-liorske knjige za pri h. leto!) pripade njegovemu mlajšemu bratu Maksu; III. nagrado (sliko + voditelja Dr. Korošca!) pa prejme Drevenšek Frunc. Nagrade se bodo razdelile prihodnjo nedeljo, 26. januarja, na naš II. domovinski dan, pred pričetkom narodne igre »Naša krje. Razen nagrajenih zmagovalcev so se upali tekmovati še štirje: Beranič Štefan, Kušar Štefan, Štrbak Stanko in Žunkovič Janez. Tekmovalci se zahvaljujejo požrtvovalnemu sodniku g. Travnu Ivotu z Gore, ki je sodil in oskrbel samarijansko službo! Tako si torej prireja zimsko veselje naš rod »dravskojioljcev«: nagrade nas bodo spominjale tega dneva še dolgo. Smuk! Nebotičnik potuje V Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine, so premaknili 25 nadstropni nebotičnik za 60 metrov. Mestna uprava je sklenila, da mora biti ulica razširjena. To bi ne bilo težko, le 25 nadstropni nebotičnik je bil na poti. V nebotičniku je bilo ministrstvo za delo. Sklenili so, da ga bodo premaknili za 60 metrov. Velikansko ielezobetonsko poslopje nebotičnika tehta 38.000 ton ki tega velikana premakniti niso mačje solze. Nebotičnik so obesili na \ ; kanske jeklene škripce. Po neštetih pripravah in varovalnih ukrepih so začeli z delom. Sprva so si ga upali premakniti vsak dan le za en meter. Ko so si pozneje nabrali že več izkušenj, je šlo delo lažjo izpod rok. Največje težave je bilo treba premagati vsak dan s prilagojevanjem škripcev, ki so morali delovati tako, da s premikanjem ni bilo prekinjeno delovanje električnih, vodovodnih in plinskih napeljav. Pri teh opravilih so bile zaposlene mase delavcev. Ženske pomagajo Ker je zaradi vojaške službe, zlasti v primeru vojske premalo moških moči na razpolago, so se na Madžarskem odločili, izučiti ženske za gasilke. V mestu Mako, znanem ogrskem mestu zaradi čebule, ki jo v veliki meri goje, so pred kratkim ženske gasilke pogasile velik jx>žar. Pri izpitu pred policijskiitrti oblastmi so vzbudile mlade dame v pisanih gasilskih uniformah in svetlih jeklenih čeladah odličen vtis. Vse sos vojo nalogo odlično izpolnile, pokazale so veliko nadarjenost tako pri gašenju kakor pri najtežjem plezanju po lestvah. Vsi moški tovariši gasilci so se jim čudili. V odločilnih krogih so mnenja, da so ženske kakor nalašč za poklic, ki jim je bil doslej zaprt, pa zelo prjja ženski naravi. Zlasti sedaj, ko moških moči primanjkuje, bodo izučili čete ženskih gasilcev, ki bodo stalno pripravljene bližnjemu v pomoč. predstavljati te ženske, ki je bila tako oblasti-željna, v kakšnih nežnejših odnosih. »Strahovit gad!« reče mladi grof energično. Loisa opazi, da se mu odpor še oddaleč ni polegel. »Oni podli, pijani doktor je vsekakor podlež, a Chesney Praye je še veliko 6labši. Jaz ga imenujem ptica-roparica. Ni to dober dovtip? Pomislite: Chesney... ptica-roparica!« Tiho se je smejal temu in je očividno pod vtisom svojega lastnega humorja prihajal do dobrega razpoloženja. Se v drugo je omenil tega čudnega doktorja. Loisa si je zelo želela, da bi ga poznala. »Všeč mi je. da je odšla s tem pogoltnežem. No, pojdimo zdaj v jedilnico.« Lizyn obraz se je nekoliko podaljSal, ko je slišala ta, tako malo gosposki govor, kakršnega je tudi sama uporabljala. V tem trenutku jo je začelo zanimati visoko plemstvo. Razpoloženje za mizo je bilo zelo veselo, tako, da se Loisa ni spominjala, da bi bila kdaj v tako veseli družbi. Tudi za mladega grofa je to bil gotovo zelo zabaven večer, ker Je vsaj šestkrat ponovil svoj dovtip o ptici-roparici in se zaradi tega vsakikrat bolj smejal. »Jaz sprva dovtipa nisem razumela,« reče Li-zy, solzna od smeha. »A stvar ie tako preprosta,« ji pojasni Selvin naglo. »Glejte, on se piše Praye, »prey« pa znači roparja... zaradi tega sem ga nazval ptico-ropa-rico... zares kolosalna šala, kajne? No, ali hočete, da se gremo igrat dame... jaz sem v tem pravi mojster.« Loisa ni izpustila ugodne prilike, da ga bolje spozna in je bila dovolj razborita, da ga je o marsičem izpraševala in na ta način dosti izvedela. Tako je izvedela, da je bil dve leti odgajan v neki javni šoli v Harrovvu, odkoder ga je potem mati vzela k sebi. Ni mogel prenašati šole, ki je bila zanj pregroba, in se od tega časa pravzaprav ni odmikal več od matere. Bil je tudi član Knez Starhemberg, znani voditelj avstrijskega Heimwehra, ki je sedaj v službi generala de Gauilea kot angleški Ictuiski oficir. Omejitve tudi v modi Gospod Lucien Lelong, predsednik pariških modnih hiš, se je odločil za važno odločitev na modnem polju. Ta odločitev za ljubitelje mode ni preveč prijazna, je pa odsev sedanjih razmer, ko mora človek varčevati povsod, še pri — modi. Novi sklepi so: od vsake nove vrste obleke bo izdelan in razstavljen v modni hiši samo en model, t. j. en plašč, en kostum in en komplet. Pomladanska zbirka sme vsebovati vsega največ 75 modelov, l>olelna pa le 25 modelov (prej so šle te številke v tisoče!) Za modne hiše, kjer imajo samo športne obleke ali samo kostume, je določeno število pomladanskih modelov na 20, število poletnih pa na 10 kosov. Pred 10. februarjem ne sme biti nobene modne revije, niti zasebne predstave v delavnicah pred lastnimi odjemalkamKci). Dame bodo morale pač malo potrpeti, preden bodo lahko videle najnovejše modele pomladanske mode. Tudi modni časopisi bodo lahko dobili potrebne slike za pomladansko modo šele po 10. februarju. Nič hudega. Junaška Jlimara Ne mislimo na junaštvo Himare v sedanji vojski. Ime nam je znano po poročilih iz italijan-sko-grške vojske. Ni še dolgo tega, ko so jo zavzeli Grki. Nas pa zanima njena slavna zgodovina. Himara je mesto, ki je postalo Grkom pravi simbol iz bojev s Turki, ko so si Turki podvrgli Balkanski polotok, je bilo eno samo mesto, ki se je junaško upiralo, in to je bila Himara. Meščani in okoličani ilimare so se 1. 1518 jx>stavili Otoma-nom tako junaško v bran, da jim niso mogli do živega. Sam sultan Selim I. je bil prisiljen, & je hotel imeti mir, dali Himarcem jjosebne privilegije, kot pravico nositi orožje, oprostitev taks in kazni ter versko svobodo. Himara je imela avtonomno vlado, sestoječo se iz sveta 8 najmodrejših mož. Navzlic vSem tem svoboščinam se je Himara trikrat uprla sultanovemu Carigradu; to je bilo leta 1570., 1643. in jjonec XVIII. stoletja. Za.to je Himara Grkom Simbol grške svobode. Itoksar je postal diplomat Slavni ameriški boksar Gene Turaney, ki je 1. 1926 premagal Jacka Dempseya in je postal boksarski svetovni prvak, se ni hotel zadovoljiti s samim boksom. Trenutni uspehi pri boksu mu niso zmešali glave. Zapustil je boksarski poklic s celim nosom in ne da bi izgubil naslov svetovnega prvaka. Zaslužil je milijone dolarjev z boksanjem, nakar je šel na univerzo študirat filozofijo in literaturo, nato pa se je poročil z lepo in bogato Američanko. Kmalu je postal predsednik neke velike ameriške banke. Sedaj pravijo, da se je posvetil diplomaciji, postal bo diplomat in nekdanji boksar bo kmalu ekscelenca ... Posebni napisi za judovske zdravnike Romunska zdravniška zbornica je izdala odlok, po katerem bo lahko vsak spoznal, kdo je judovski zdravnik. Zapovedano je namreč, da mora imeti vsak judovski zdravnik od 1. februarja letošnjega leta posebno napisno desko, na kateri mora biti poleg imena še pristavek: »Judovski zdravnik« ter Davidova zvezda. Tabla za napis mora bitii bela, napis črn, Davidova zvezda pa modra. nekega kluba, a ni vedel, kakšen klub je to in še nikoli ni bil tain. »Ali 6te ožeujeui?« ga je vprašala Loisa smelo. To vprašanje ga je neprijetno razpoložilo. »Jaz oženjen? Eh, moj Bog, nisem! Kdo pa naj ima rad takega prismojenega cepca, kakršen sem jaz? Ne, draga moja... Toda, vendar se jo nekoč našla dama, ki bi so bila rada fioročila z menoj, a mati na noben način ni hotela tega dovoliti.« Selvin še nikoli ni zavzemal kakšnega odgovornega mesu. Njegova mati je upravljala njegovo veliko imetje s pomočjo visokih uradnikov in odvetnikov. Od časa do časa so mu prinašali razne dokumente, ki jih je moral podpisovati. Pozneje jg Loisa odkrila na svoje veliko začudenje, da v njem planiti strast za neke električne aparate in je tako razumela mnoge besede, s katerimi je grofica Selvina večkrat zbadala. V njegovi delovni sobi so se nahajali modeli dinam, električnih železnic; baterij itd. »Napravil sem v grofičini knjižnici nekaj zelo zanimivega. Kar vprašajte jo, vam bo že pokazala.« Pri tem se je naenkrat zresnil. »Ne, boljše bo, če je ne vprašate,« je dodal naglo. Zanimanje za električne aparate ni bilo zanj le zabava in oddih. Ponosno je pripovedoval, da je on sam v celi hiši napeljal žice za električno zvonce. Loisa se je pozneje lahko prepričala, da je to resnica Llzy, ki se je v začetku obnašala zeio spoštljivo napram njegovemu visokemu plemstvu, se je z njim skorai prav tako dobro sjioprijate-ljlla. »Še nikoli se nisem tako dobro zabaval kot ta večer.« je rekel mladi grof. Potem pa je nervozno pogledal na uro. »Da... zdaj pa moram oditi, ker se bo vsak čas vrnila grofica « Naglo je Izginil, dekleti pa sta odšli v lopo. Braime |e stal ob hišnih vratih in gledal skozi steklo na ulica Kupujte »Slovencev koledar« ki je najzanimivejša knjiga današnjih dni Stane le 28 dinarjev Koledar i poslovnim delom itane 6 dinarjev več. Dobite ga ▼ *Beb knjigarnah! Darujte za starološkl »Dom slepih« larod ca odrasle ilepel Čekovni rafnn it 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana Senzacija za deželo! Petrolej m špirit sta predraga za razsvetljavo! KARBIDNA SVETILKA -PITON" stane samo nekaj desetakov, za 2 dinarja pa vam daje 8 ur izvrstno razsvetljavo Izdeluje: f „BALK AN METAL", Subotica tvornica limene i metalne robe Znk. zaSčit Mati oglasi Službodobe Perfektno kuharico mlado, sprejme dvočlanska družina. Plača zelo dobra. Moderno stanovanje. Oferte poslati v upr. »Slov.« pod »Stalna služba« St. 904. Zastopnika ki obiskuje vso trgovce s Špecerijskim blagom na področju Dravsko banovine, Iščemo zaradi prodaje papriko proti proviziji. Adam Jene, Hor-go8. Poverjenika za Inkaslranje ln pisarniško posle pri ljubi J: nskl podružnici društva bolniške blagajne Merkur, kateremu bi to bilo postranski zaslužek, ki lahko položi odgovarjajoče jamstvo, Iščemo. Informacijo In pismene ponudbe z navedbo zahtevano plače v uradu podružnico od 11 do 1 ln od B do 6, Ljubljana, Aleksandrova c. B, ali tolefon 40-72. (b Kupimo dobro ohranjeno železno blagajno Ponudbe z navedbo velikosti, fabrikata in cene na oglasni oddelek Slovenca pod značko »Blagajna« 945 Umrl nam Je naš dragi mož in oče, stari oče in tast, gospod Franc Černič sprevodnik državnih ieleznie ▼ pokoja in hišni posestnik v torek, dne 21. januarja, po kratki mučni bolezni, previden g tolažili svete vere, v devet in šestdesetem letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 23. januarja 1941, ob 4 pop. z Zal, iz kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Metlika, 21. januarja 1941 Helena roj. Martinec, žena Rada por. Schubert, Stanko, Mara por. Mirkovič, Štefka, otroci Martina roj.šturm, Lnjo Schubert, Dragan Mirkovih, snaha in zeta Breda, Neda, Peter, vnučki ter ostalo sorodstvo čevljarskega pomočnika prlkrojovalca, sprejmem takoj. Franc Plovčak — Celje, Gosposka 9. (b Sprejmem 2 dobro Izvožbana stavbna ključavničarja. Plača po zmožnosti ln dogovoru. Ponudbo v upr. »SI.« pod »Ključavničar« 949. jKupSvno! vsakovrstno ZLATO SREBRO - PLATINO BmunriTE SMRRRCDE SRFIR1E RUIIHE " »IJERt I.T.D. STRRIIHKt ' HRKITE TER UMETNINE ' PO NAJVIŠJIH CENAH A« i fTURK tVBDK« ,1 Jos EBERLE UUBLJflMO. TVRŠEVA 2 * • .. i, HpTIL^r SLON vjmnm ■nnranMM: Nov mesarski voz naprodaj. Martin Vosa, Slivnica pri Celju. Električni kavni mlinček »Mahlkonlg« za špecerije nov, prodam Se po starem tečaju nemške marke. — Ludvik IlerSlč, LJubljana, Cesta 29. oktobra št. 13, telefon 37-B4. (1 Vretena za krožne žage žage najboljšega Izdelka, kroglične ln druge ležajo nudi železnina Fr. Stu-plca, Ljubljana, Gospo-svetska 1. Cenjenim gospodinjam vljudno naznanjam, da je čajno maslo »2iri« ln »Blegaš« dospelo. — Se priporoča mlekarna »Drama«, Erjavčeva 2. ; Svinjska mast la debela ln mesnata slanina kg 29 din franko Tuzla razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. <1 Poizvedbe Poštenega najditelja prosim, da vrne dno 16. Januarja 1941 Izgubljeno malo rumeno aktovko na poti od Sv. Jakoba do LJubljane proti nagradi v podružnici »Slovenca«, Miklošičeva 5. Preklic Podpisani preklicujem kot čisto neresnično vse, kar sem govoril o gg. F. M. In N. M. Priznavam, da sta se prizadeta opravičeno čutila globoko užaljena, pa se zato zahvaljujem za odstop od nameravane tožbe. — Jože Kranjec, Ljubljana. Naznanjam tužno vest, da je umrl moj nepozabni brat, gospod Oton Ploj notar v pokoju po dolgi in mučni bolezni, v osemdesetem letu svoje starosti. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika bodo prepeljani v četrtek, dne 23. januarja 1941, ob pol 3 popoldne izpred hiše žalosti v Mariboru, Dr. Rosinova ulica štev. 20 — v Gradec. Prosimo vse častilce pokojnika, da namesto vencev poklonijo v ta namen namenjeni znesek v dobrodelne namene. Maribor, 21. januarja 1941 dr. Miroslav Ploj bivši podpredsednik senata — brat in ostalo sorodstvo Otroški Mut/Cek Mihfeve čudovite dogodivščine (247) Mihec sicer ne ve, kaj naj počne, zvedel pa bo gotovo kmalu. Kajti vsa vrata se avtomatično zapro za njim. Kaj pa zdaj? (248) »Ujet!« si misli Mihec. Najprej si sklene vse dobro ogledati. Zdi se mu na moč učeno. Če bi se hotel dodobra seznaniti z vsemi napravami, mu zlepa ne bo dolgčas. Ujetništva sploh občutil ne bo! fVHMIl L&E&83I »RE4UTETA« zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešer-novp ulica B4, I. nadstr. Telefon 44-20. Posojila dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. - Vloge obrestujemo po B•/•. — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »MoJ dom« LJubljana, Dvoržakova St. 8. Iščemo poverjenike 1 Zahvala Za izraženo sožalje ob smrti mojega dragega soproga Rajmunda Doberlcta za krasno cvetje, kakor tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekam vsem svojo prisrčno zahvalo. KUPUJE — PRODAJA Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Kupujem in prodajam umetnine. Demšar, Kolodvorska 30. Gumbnlce, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, Frančlikanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Za vedno nas je zapustil v 77. letu starosti, previden s poslednjimi tolažili za umirajoče, naš iskreno ljubljeni, nad vse dobri soprog, očka, brat, stric in svak, gospod Josip Korošec šolski upravitelj v pokoju in posestnik Na zadnji poti ga bomo spremili iz vile »Vide« v četrtek, dne 23. januarja 1941, ob 15.45 na farno pokopališče na Bledu. Bled, 21. januarja 1941 Helena Korošec roj. Ažman, soproga Milica in Vida, hčerki, in ostalo sorodstvo Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre matere, sestre, tete in svakinje, gospe Fani Goričar nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti. Zato se tem potom najiskreneje zahvaljujemo predvsem gospodu zdravniku dr. Lesniki za izredno skrb ob času bolezni rajnice. — Posebno zahvalo smo dolžni preč. gospodu domačemu župniku Krošlju za dušno tolažbo, preč. duhovščini od blizu in daleč, za vodstvo mrtvaškega sprevoda. Sokolskemu društvu, gasilskim četam, pevskim društvom, vsem darovalcem vencev in cvetja, sploh vsem, ki so nas tolažili v teh bridkih urah, spremljali rajnko na poslednji poli ali nam kakor koli lajšali bolest slovesa. / Vsem ponovna iskrena zahvala ! Mozirje, 20. januarja 1941 Žalujoči ostali Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiJ