284. Številki.
LjnbljaM, ? sredo 9. decembra 1903
XXXVI. leto.
sbsja   *sa* dan svsćar, i^unsi nedolja b   praanike, ter velja po pošti prejaruai* aa • vatro- lM »r vsa tato 84 K, ea£pol leta 18 K. aa Četrt leta b K 5n n, aa eden uneuec 8 K dO h. 2a Ljudijmo • potohacjeni
aa flore ot w«) teto 24 K, ea pol seta 18 K, za fletrt leta 8 E, aa oden nosoc 8 K. Kdor bodi v*m ^o^Jf wafc aa celo lato 82 K, aa pol lata 11 K: aa Četrt leta o K 50 h, aa eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje detel* tolike 936, kolikor anaSa poštnina. — Na naročbo bre?. istodobne vpoailjatve i areSnino ae do ostra. ~ £a «m§*«*i!la b*~ftnje ae od peteroatopne petit-vrate po 12 h, če ee oznanilo enkrat tiak*. po 10 h, ce ee dvakrat, tn po 9 h, 6a •a l^krat: ali večkrat finska, r Depiai naj ae *<nrolo frankovati. — Bokopiai ae ne vračajo ~ '.,?r«»»f.«i»rvc in aaraviilatvo je na Kongresnem trgu it. 12. — OpravniStvn naj ee blagovolilo   pošiljati naročnine, reklamacije, oanaaUe
t. j. administrativ ae stvari. — Vbod v orean«ftt«o |e N fc^iva alice it. 2, vhod v apravniitvo pa • Kongresnega trga it. 12.
„Slovenski Narod11 telefon St. 34. Pofta»m»*a« Številke po 10 h. MNarodna tiskarna" telefon št. 85.
Štiristo kron ali pa dva moža in krošnjarstvo.
Iz Ribnice, 6. dec.
Ribniški občinski zastop je ? seji dne 10 oktobra soglasno sprejel sledečo peticijo: »V nadi in z iskreno željo, da se v visokem deželnem zboru prične resno in stvarno delovati, si usoja občinski zastop nujno prositi, da deželni zbor posreduje pri c. kr. vladi, da se dotične zakonite določbe glede obrtnega davka na krošnjarstvo čim preje spremene tako, da bodo smele občinske doklade nalagati in pobirati samo tiste občine, v katerih imajo kroš-njarji svoje redno bivališče«.
»Slovenec« je izpočetka k temu kazal prijazen obraz ter je dne 17. oktobra pisal, da jeto popolnoma pametna resolucija. Ko so se pa že druge občine oglašale proti klerikalni obstrukciji v deželnem zboru in ker so tudi ribniški kros« njarji čedalje bolj tožili o nerazmerno visokem obdačenju, je klerikalnim Toditeljem prihajal strah, da se jim izneveri zaupno in vdano ljudstvo. »Slovenec« je premenil svojo sodbo in ker ni bilo stvarnih razlogov, je pričel napadati može, ki Še danes nečejo trobiti v klerikalni roj, ter iskal grešnike, na katere bi zvalil vso krivdo za previsoko krošnjarsko pridobnino in doklade nanjo. Kakor navadno, sta morala tudi tukaj pomagati laž in obrekovanje. Mali, pohlevni, a kratkočasni Traven{ dr. Su-steršič in Jaklič, so jeli, poslednja dva na svojih shodih, udrihati posebno po sodnem svetniku Višnikarju, kakor da bi on odmerjal davek in doklade krošnjarjem.
»Slovenec« izvaja v st. 249, d a je deželni odbor kranjski pro-vzročil deželne in druge naklade na obrtni list krošnjarjev, da je ta čin deželnega odbora krivičen, ker je bil obrtni list krošnjarjev iz privilegovanih krajev prost vseh na klad. Višnikar in njegovi somišljeniki so hoteli vso krivdo zvaliti na katoliško narodno stranko. Višnikar je zadnje leto, ko je bil poslanec, ponovil državno-zborski govor pokojnega poslanca Kluna v deželnem zboru v prilog krošnjarjem.«G kaplan Isti-nič! To je gola in že večkrat ovr-žena laž. G. Višnikar ni nikoli slišal ali bral kakega govora g. Kluna v državnem zboru o krošnjarstvu ter ga tudi ponavljati ni mogel, ker ga poslanec Klun sploh ni govoril, iz žepa ga mu menda pa tudi ni ukradel. »Slovencev« dopisnik naj neha že enkrat pregrevati to laž, sicer ga moramo smatrati za navadnega laž-nika. Neresnično je tudi, da je Višnikar hotel krivdo zaradi krošnjar-stva zvaliti na klerikalno stranko. Pač pa skuša ta stranka zvaliti vso krivdo na deželni odbor, čigar gla var je odličen pristaš katoliške stranke, pl. Detela, in njegov namestnik gosp. poslanec Povše, bivši predsednik bivše konservativne stranke.
V stez. 276. »Slovenca« zahteva April Resnicoljub od dr. Schiffrerja in Višnikarja, da plačata 400 kron, katere sta baje pri občinski seji dne 10. oktobra nepremišljeno obljubila za ribniške reveže, ako kdo dokaže,
da je   deželni zbor v kaki zvezi z
dokladami (katerimi?) na krošnjar-stvo.
Priznati se mora, da jo je dopisnik precej spretno zavil. Tako tudi grossmeister ŠusterŠič na ne deljskem shodu. Kdor površno bere dotična poročila in ni dobro poučen o stvari, si lahke misli, da sta imenovana gospoda »noter padla«. Za take zvijače ni treba posebne uče nosti, pač pa nekoliko lemenata. Odbornik Višnikar ni trdil, da so nove naklade na krošnjarstvo zakrivili katoliški narodni poslanoi, ampak le rekel, da bremen niso odpravili, oziroma preprečili in da se jim je prezgodaj pela slava. Krošnjarski zakon še danes ni potrjen. Tudi sicer se je razprava vršila bistveno drugače, kakor poroča »Slovenec«. Ker dopisnik še ni dobro poučen o stvari ter meša vse krošnjarje in doklade skupaj, je treba nekoliko pojasnila. Treba je ločiti krošnjarje in razne doklade.
Krošnjarji so dvojne vrste, in sicer pravi krošnjarji, kateri izvršujejo krošnjarsko trgovino in morajo imeti krošnjarski list (Hausierpass) in potovalni krošnjarji, kateri izvršujejo svojo obrt hode od kraja do kraja (popotni obrt) ter dobivajo takozvane »licence« (dopustila).
Res je, da so bili vsled naredbe finančnega ministrstva z dne 7. aprila 1856 št 8987 krošnjarji oproščeni deželnih, okrajnih in občinskih doklad, a že v naredbi ministrstva notranjih zadev z dne 12. decembra 1877 št. 16.512 je izrečeno, da vživajo te ugodnosti samo pravi krošnjarji (die eigentlichen Hausierer), ne pa tudi »licencarji« ali potovalni obrt-| niki. Poslednji so tudi do letos plačevali deželne, občinske in druge dokiade, kakor drugi obrtniki. Davek in doklade se odmerijo in plačujejo na sedežu okrajnih glavarstev, vendar se občinske doklade zaračunijo za tiste občine, kjer ima krošnjar svoje b i v a 1 i š č e. Plačuje tedaj samo tiste občinske doklade, katere sklene domača občina. To je gotovo v redu. Krošnjarji ribniškega okraja so plačali leta 1901. obrtnega davka 1438 K, deželnih, okrajnih in sanitetnih doklad 1281 K 44 vin., trgovskih 20 K 10 vin. in občinskih 436 K 8 vin., skupaj 1762 K 40 vin., — leta 1902. pa davka 1558 K in vseh doklad 1798 K 47 vin.
»Sloveneo« pravi v članku: »Številke govore«, da je leta 1900 znašala deželna doklada na krošnjarski davek, »katero so prijazno odmerili (kdo?)« 20 546 K 68 h. Naši krošnjarji so tedaj tudi do letos plačevali deželne in občinske doklade. Z naredbo financ, min. z dne 4. julija 1902 št. 33.000 so se odvzele prejšnje ugodnosti samo pravim krošnjarjem ali krošnjarskim trgovcem, katerih je pa letos v ribniškem okraju samo okoli 30, v velikolaškem okraju pa celo samo 7, večinoma so »licencarji«, kateri so tudi do sedaj plačevali vse doklade. Nasprotno pa dobivajo kočevski samo krošnjarsko liste. Kočevski krošnjarji so tedaj po novi, po finančnem ministrstvu uvedeni praksi najbolj prizadeti ter plačuiejo deželne doklade 40%, okrajne 25%, občinske 64%» («* kočevsko mesto) in sanitetne 5%, vsega
skupaj 134% Vsakdo mora priznati, da so te doklade za prizadete krošnjarje zelo občutne, povišajo se pa še v razmerju, v katerem davčno oblastvo ali davčni nadzornik zvifia krošnjarjem državni dazek. Ako je tedaj n. pr. kdo preje plačeval pri-dobnine 10 K, letos pa se mu je odmerila na 20 K, mora brez krivde deželnega odbora in občinskih za-stopov plačevati letos dvakrat tolike doklade, ako se tudi odstotki teh doklad niso zvišali. Klerikalni ob strukcijonisti so nalašč izgrešili pravo adreso. Zajeo tiči pri davčnih obla-stvih, v finančnem ministrstvu, tja streljajte in ne na deželni odbor, kateremu ste zvezali roke. Ker deželni zbor ni sklenil proračuna za leto 1903., se enako, kakor v prejšnjih letih, z Najvišjim dovoljenjem pobira tudi letos 4 0% deželna doklada na vse direktne davke, izvzemši osebni dohodninski davek. Odbor mestne občine kočevske je sklenil za leto 1903. pobirati 64% doklado na vse, v krajni občini Kočevje za 1. 1903. predpisane direktne davke, izvzemši osebno dohodnino in plačarino. V nobenem teh sklepov ni govora o  krošnjarski pridobnini.
Ministrsko naredbo z dne 7. aprila 1856, Št. 8987, s katero so se podelile krošnjarjem ugodnosti, je ministrstvo zopet razveljavilo z naredbo z dne 4 maja 1902 št. 33.100 ter vkrenilo, da se tudi od pravih krošnjarjev, kateri so bili preje oproščeni doklade, od leta 1903. pričenši pobirajo vse doklade in sicer občinske doklade na korist tistih občin, kjer imajo davčna oblastva svoj sedež. Na Dolenjskem so to mestne občine Kočevje, Črnomelj, Novo mesto in Krško. Ministrstvo je bilo dalo, ministrstvo je zopet vzelo, ker vČividno ni naklonjeno krošnjarstvu.
Finančno ravnateljstvo je z dopisom dne 14. septembra 1902, tedaj več nego dva meseca pozneje vprašalo deželni odbor, kako stališče zavzema glede pobiranja deželnih đoklad od krošnjarsko pridobnine.
Ako bi ugovarjal tem dokladam, bi se moralo to izraziti že pri deželnozborskih sklepih (miisste dieser Standpunkt schon in der Fassung der Landtags besohltlsse zum Ausdrucke gelan-gen) Deželni odbor je sklenil v seji 17. septembra 1902, da ne ugovarja deželnim dokladam, ker se ni smatral k temu upravičenim, dokler deželni zbor morda ne oprosti krošnjarskega davka deželne doklade. Sklep se je storil brez ugovora ter sta morala zanj glasovati tudi gosp. deželni glavar in posl. Povše.
Zaradi spornih občinskih doklad deželni odbor ni bil vprašan ter je zvedel o tem šele letos, ko se je več občin kočevskega okraja pritožilo proti temu, »da doklada na krošnjarsko pridobnino pride samo kočevskemu mestu na korist.« Po teh pritožbah je bil deželni odbor opozorjen na novo prakso glede občinskih doklad ter je takoj vprašal z dopisom na finančno ravnateljstvo, ako se dotične doklade res pobirajo samo za občine na sedežu davčnega
oblastva (okrajnih glavarstev) in iz katerih norm se izvaja postavnost takega postopanja? Finančno ravnateljstvo se je sklicevalo na ukaz finančnega ministra z dne 4. julija 1902 Deželni odbor se je na to odločno potegnil za občine zunaj mesta ter obširno razložil krivičnost in nezakonitost sedanjega postopanja, a finančno ravnateljstvo mu je odgovorilo, da se njegov ukaz glede predpisavanja in pobiranja zdravstvenih in občinskih doklad h krošnjarskemu davku opira na striktno naročilo finančnega ministrstva, da torej ne more ničesar vkreniti.
Finančno ministrstvo je šele čez 7 let potem, ko se sklenil zakon z dne 25. oktobra 1896., prišlo do sedanjega prepričanja in do tolmačenja tega zakona, katero se da težko utemeljiti. Na tej novi praksi je deželni odbor ravno tako nedolžen, kakor gg. Povše in Višnikar, katera sta baje glasovala za zakon iz leta 1896., ker v tem zakonu ni govora o načinu prepisavanja in pobiranja spornih občinskih doklad.
Finančno ministrstvo se sklicuje na ČL 61. odst. 6. izvrš. predpisa k zakonu o neposrednih davkih, kateri predpis je samo izdalo, a tudi iz tega predpisa se da zakonitost novega postopanja težko izvajati. Čl. 61. odst. 6. se glasi: »Davek je predpisati v občini, kjer ima davčno ob lastvo prve stopnje sedež; ves znesek letne dolžnosti je zapisati v dohodke za predpis tekočega leta. Glede doklad se v dosedanjih določilih nič ne izpreminja.«
Predbacivanje, da je dež. odbor kriv ali provzročil nove doklade, je tedaj s trte zvito.
Zoper enako postopanje glede vseh krošnjarjev se pa načelno da težko kaj ugovarjati. Ako mora in je moral tudi dosedaj n. pr, ribniški rešetar plačevati vse doklade, zakaj bi bil oproščen židovski krošnjar? Pri navedeni občinski seji v Ribnici tudi ni nihče zahteval, da naj se krošnjarji sploh oproste doklad, ter \ se je povdarjalo, da lahko tiste ob Čine, katera hočejo posebno podpirati svoje krošnjarje ter lahko izhajajo brez doklad na krošnjarski davek, to sklenejo v svojih letnih proračunih. Tudi drugi mali obrtniki plačujejo občinske doklade.
Resolucija ribniškega obč. zastopa je naperjena samo proti krivici, da plačujejo sedaj vnanji kros njarji obČ. doklade za občine na mestu okr. glavarstev. Predlagatelj resolucije se je izrecno skliceval na naredbo fin. ministrstva 4. julija 1902 ter jo je doslovno prečital. Nato se je oglasil obČ. odbornik Fr. L., rekoč, da so to (kočevske doklade) sklenili liberalni poslanci, oziroma deželni odbor zoper naše krošnjarje (iz ma šČevanja?), da mu je to dobro znano, in da ga ne bode nihče prepričal o nasprotnem Na to mu je odgovoril odbornik dr. Schiflrer: »Prinesite mi dotični sklep dež. odbora in jaz plačam 200 kron za ribniške uboge.« Ker je Fr. L. še ugovarjal, je nato tudi odbornik Višnikar pristavil, da tudi on plača 200 kron, ako L. do kaže resničnost svoje trditve. Že iz vsebine resolucije, ki se je sprejela soglano, je razvidno, da so se te be-
sede ozirale samo na kočevske doklade. Da je poročevalcu znano, kaj so deželne in kaj občinske doklade, to bode morda priznal celo »Slovencev« dopisnik, kadar mu ni ravno treba v »Slovenca« pisati in ljudstva farbati.
Navedeni podatki se bolo gosp. Istiniču zdeli dolgočasni in suhoparni, a istiniti so pa le in z ozirom na njegove napade tudi potrebni. Naj bode prepričan, da sta imenovana dva odbornika dovelj moža, da bi držala besedo, ako bi bila tudi nehote zaradi nezadostne informacije kaj napačnega trdila, kar se v tem slučaju ni zgodilo. Klerikalnih laži in zvijač pa ne moreta honorirati. Pripravljena bi bila tudi kaj žrtvovati za to, s ko bi voditelji Susterši-čeve stranke nehali slepiti ljudstvo z lažmi in zvijačami. Pri Šusteršiču samem ne moremo pričakovati, da bi zatajil svojo naravo, ker bi bil potem godec brez godal.
Mobilizacija na Balkanu.
Različno se ugiba, kako  da se je Turčija naenkrat udala reformnim zahtevam Avstrije in Rusije, dasi je še nedavno odločno izjavila, da ne more  sprejeti  posebno prvih dveh paragrafov   reform.   Splošno   se ta prevrat razlaga s tem,  da  sta Avstrija in Rusija pripravljeni na mobilizacijo proti Turški.   Posebno se o Avstriji trdi, da že pravzaprav mo-bilizuje v Bosni ter pomiče svoje čete proti Nove r u Bazarju, d oči m ima Rusija   baje   že   pripravljene svoje vojne ladje, da cdplove ž njimi proti Bosporu. — Vesti so sicer najbrže pretirane, ker dandanes  nikakor ni mogoče mobilizovati tako na tihem, vendar prihajajo tudi iz Bosne same vesti, ki potrjujejo, da se pripravlja nekaj  neobičnega.   Seveda je tudi mogoče, da so vse to le strahovi za Turško. Posebno značilno je, s kako naglico se gradi  železnioa od Sarajeva  do  vzhodnje   meje.   Dela se podnevi in ponoči in ne štedi se ne z denarjem ne z delom, da se ta važna proga Čimpreje dogotovi. Tudi vojaške konje asentirajo z veliko naglico za vsakojake potrebe.   Če bolj ko vse drugo pa kaže na nenavadne dogodke to, da je avstrijska vlada začela obetati za Bosno in Herce govino  nov političen kurz. Deluje na vseh koncih in  krajih  na to, da se približa narodu ter si ga pridobi zase. Javno obeta, da bo zadovoljila zahtevam pravoslavnih Srbov in mo-hamedanov v cerkveno - šolskem in verskem oziru.   To je stara praksa avstrijske vlade, da obeta ljudstvom vse, kadar ga potrebuje. Obetajo se baje tudi nekake  upravne reforme. Govori se tudi, da se bo imenoval poseben civilni guverner za Bosno in Hercegovino kot skupni minister popolnoma neodvisno od skupnega, finančnega   ministra   in vojaškega guvernerja. Za to mesto se imenuje K u č e r a, pa tudi   grof K h u e n -Hedervarj   Končno  se govori tudi   o   decentralizaciji   uprave in ustanovitvi županijskih skupščin. Pri avstrijskih  narodih avstrijska vlada že davno nima več veljave z obljubam!, znabiti bo srečnejša pri prebivalstvu Bosne in Hercegovine.
Poslanica predsednika Roosevelta.
Kar bo pri nas prestolni govori in vladne izjave, to je v Ameriki poslanica predsednika kongresu.
Ravnokar je izročil Roosevelt kongresu tako poslanico, v kateri razpravlja vse aktualne državne zadeve. Posebno važno je vprašanje o ustanovitvi nekakega ministrstva za trgovinske in delavske zadeve in temu ministrstvu podrejenega od delka za truste. Nova uprava bo imela med drugim namen, zabraniti neljubim naseljencem vstop na ameriška tla, urediti razmerje med kapitalom in delom, držati na uzdi skropulozne delodajalce in delojemalce itd. Glede trustov in delavskih zvez pravi spomenica, da vlada priznava njihovo blagodejno delovanje. Govoreč o na seljevanju priganja Roosevelt, naj se bi našla sredstva, da se nezaže-ljeni elementi popolnoma izključijo, a dobrodošli naseljenci naj bi se primerno razdelili po celi državi. Vsled naturalizacije evropskih hudodelni kov se nesramno množe ponarejanja in poneverjanja v Ameriki.
Državni dohodki so znašali lani 560 396 674 dol., izdatki pa 506 099.007 dolarjev; potemtakem iznaša prebitek 54297 667 dolarjev. Ker pa letos ni računati na prebitek, priporoča spomenica varčnost v vseh finančnih upravah.
Politične vesti.
— Sprememba državno -tborskega opravilnika. Kazini soc. demokratov bodo proti spremembi opravilnika tudi Vsenemci. Poslanec Schalk je na shodu v Libercih ostro protestovai proti taki spremembi, ki je baje naperjena le proti nemški obstruk-ciji ter pomaga zopet ustauoviti slovansko klerikalno veČino.
— Sprejem delegacij. Cesar bo sprejel delegacije dne 16. t. m. in sicer ogrsko ob 12., avstrijsko pa 1. popoldne. Delegacije nagovori cesar s prestola.
— Važna odredba vojnega ministrstva. Z ozirom na to, da se pri polkih, ki se dopolnujejo iz dežel ogrske krone, s koncem t. m. odpuste tretje-letniki, docim novinci niti potrjeni še niso, ukrenilo je vojno ministrstvo vse potrebno, da izpolnijo primanjkljaj drugi vojaki. Posebno se boji vojna uprava, da bi ostali oslabljeni polki v južni Dalmaciji in v Bosni ter Hercegovini. Zato se morajo tja doli takoj poslati drugo-, oziroma tudi prvoletniki od dotičnih čet, ki so nastanjene v notranjih delih dežele. To velja za pehoto, pa tudi za kanjeništvo in topništvo. Da pa tudi polki, ki pošljejo svoje izvežbano vojaštvo na meje v popolnitev, ostanejo v popolni moči, pokliče se dne 4. januarja 1904 k 28dnevni orožni vaji rezervno moštvo, pred vsem nadomestni rezervisti.
— Hrvaška regnikolarna deputacija se je sklicala na dan 11. t. m. v Budimpešto.
— Politični položaj na Ogrskem. Rekrutna predloga se do-žene najbrže še ta teden. Tudi indem niteta se votira brez zaprek. Zasedanje državnega r.bora se prihodnji ponedeljek zaključi. Novo zasedanje se otvori 7. januarja. Ako pa ne reši imenovanih dveh predlog, prekinilo se bo zasedanje le za tistih par dni, ko bodo zborovale delegacija, potem pa se zasedanje nadaljuje.
Tudi katoliška ljudska stranka je sklenila opustiti obstrukcijo. Potemtakem je za obstrukcijo le še Ugronova frakcija.
— Kriza v srbskem ministrstvu. Ministrski svet je odklonil prihranitve v proraraČunu, kakor jih je predlagal finančni minister Rado v a-nović. Vsled tega je podal Radova nović demisijo; z druge strani pa se poroča, da je demisijo zopet odtegnil.
— Nesloga v srbski armadi? Nemški listi vedo pripovedovati o razponi v srbski armadi. Med privrženci Obrenovićeve dinastije se je baje ustanovila tajna zveza, ki je prisegla morilcem kraljeve dvojice krvno osveto.
— Italijanski kralj za Ma-edonce. Italijanski kralj je izročil
ministru zunanjih zadev, Tittoniju, 10.000 frankov, naj jih italijanski di-plomatični agent razdeli med macedon-ske begune.
— 11 a 1 i j a v S o m a 1 i j i. Italijanski poročnik Graban je napadel s svojim oddelkom trdnjavo Durbo, ker ni hotel poveljnik razobesiti italijanske zastave. Iz trdnjave so odgovorili s streli ter je poročnika ubila bomba. Z afero se bavi italijanska zbornica.
— Atentat? Mladi španski kralj Alfonz je bil pretečeno soboto na lovu v Casacampu. V njegovi bližini je ustrelil lovski paznik nekega pastirja ter povedal kralju, da je ustreljeni bil sovražen kraljevi rodbini ter ga je ustrelil v trenutku, ko je nameril puško na nekega člana vladarske hiše. In kralj mu je verjel ter se prestrašen odpeljal v Madrid.
— Kitajska se oborožuje. Z orožarno v Steyru se vrše pogajanja zaradi prodaje velike množine orožja in patron Kitajski.
Dunajsko slovansko dijaštvo   za slovanska vseučilišča.
(Konec.)
Posl. dr. Šil eny v krasnem govoru dokaže, da smo si Slovani v Avstriji vse priborili korak za korakom z bojem, vstrajen boj nam bo prinesel tudi vseučilišča.
Imenom Rusinov poroča akade mik Mazaru; ostro napada poljsko šlahto ter rektorja lvovske univerze P. Fijaleka in predlaga resolucijo za malorusko vseučilišče.
Hrvat med. Mimica izjavi, da govori v imenu Srbov in Hrvatov kakor enega naroda (Gromoviti živio!) Vladni taktiki, ki hoče operirati z razdvajanjem Slovanov, stavimo nasproti nerazrušno slogo.
K odločnemu govoru češkega akademika Kepe in posl Sehnala so bile soglasno sprejete vse resolu cije: od gosp. Lengsfelda predložena resolucija za češko univerzo v Brnu, druga za slovensko v Ljubljani, tretja za rusinsko v Lvovu, dalje protest proti preložitvi italijanskih kurzov na slovenska tla, slednjič za rpciprociteto izpitov na zagrebški univerzi.
Resolucija za slovensko univerzo se glasi:
1. Slovansko dijaštvo dunajsko, zbrano na shodu v »R-ssourctr« dne 3. grudna 1903 poživlja vis. c. kr. viado, da nemudoma ukrene vse potrebno za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Pri tem jo opozarja na spomenico, v kateri je 1. 1901 utemeljilo nujno potrebo po slovenski univerzi v Ljubljani: ustanovitev iste je neobhodno potrebna za kulturni in materijelni procvit jugoslovanskih narodov, znanost pridobi z njo novo središče, država pa zares  sposobne uradnike.
2. Slovansko dijaštvo dunajsko močno občuti nedostatke, ki bo na stali na avstrijskih univerzah, najbolj pa na dunajski, sedaj ko prehaja pouk iz dogmatiško - praktiškec^a v teoretsko-akademskega, ki s* naj goji v institutih. Izmed nedostatkov, ovirajočih možnost modernega teoretsko akademskega pouka, je največji prenapolnenje naše univerze, ki je v mnogih institutih naravnost neznosna. Razbremenitev v korist novih provincijalnih univerz se nam vidi nujno potrebna, da se bodo šte vilnejši mog!i navajati k samostojnemu znanstvenemu raziskovanju, in da nastane med zavodi blago nosno tekmovanje v znanosti, kar bo storila visoka vlada tem lažje, ker ne vstreže s tem le dijaštvu, ki bo i potem obiskovalo dunajsko univerzo, marveč vendar enkrat ustreže živemu klicu po enakopravnosti slovanskih narodov.
3. Slovansko dijaštvo protestuje proti temu, da bi se preložila italijanska predavanja v Inomostu na slovanski teritorij, v Trst ali Gorico.
4 Slovansko dijaštvo ne smatra dunajske univerze za specifično nemško, ampaK za avstrijsko-državno univerzo, kjer nismo le »gosti«, ampak enakoveljavni sogospodarji.
Neki češki akademik nato razvija idejo, "da bi naj se Slovani in Italijani zedinili in skupno delali za svoje vseučiliščne težnje. Nasproti temu se je konstatovalo, da si naše in italijanske težnje niso paralelne, da so v mnogem nam nasprotne. Navedlo se je tudi kot primer zadnjo demonstracijo pred parlamentom, kjer ni bilo nič Italijanov, pa so jo kar za svojo proglašali. Že v slovanskem vseučiliškem odboru, tako tudi tu je bil vsak korak o kaki zvezi z Lahi a limine odklonjen.
Izmed došlih brzojavov se je s posebnim  navdušenjem   sprejel po-
zdrav graškega »Triglava«. Nato je predsednik zaključil shod.
Petrova skala.
V. K. Iz Rima, 30. nov.
X.
(Op. ured.: Iz ozirov na najnovejšo konfiskacijsko prakso smo bili primorani Črtati konec zgodovinskega pojasnila o grobnem prtu (S. Sudario), ki ga hranijo in kažejo v Turinu.)
V Rimu se mudi sedaj tudi gospa Zola, udova velikega romanopisca. Klerikalni listi so porabili to priliko, da pljujejo na grob pokojnega Emila Zola in sramote njegov spomin. Pri tem čednem poslu se seveda bavijo tudi z Zolovimi romani. Imenujejo jih porno-grafična dela in nagovarjajo starše in otroke, naj skrbe, da bodo njih sinovi in njih hčere Čitali samo spise tacih pisateljev, ki so pravega katoliškega mišljenja.
Izvrstna misel je to! Priporočamo zato vsem pisateljem katoliške literature roman, ki ga je spisal nezmotljiv rimskokatoliški papež, torej mož, ki je bil gotovo pravega katoliškega mišljenja. Ta papež je Pij II. Vladal je od 1. 1458 do 1464. Kdor se hoče po-bližje s tem papežem seznaniti, naj se informira pri zgodovinarjih. Ti pripovedujejo, da je Pij II. nagovarjal turškega sultana Mohameda II. naj se pokatolicani, da postane najmogočnejši vladar na svetu. Pokatoličanjenje, je papež dejal, ni nič posebnega. „Prav malo je zato treba. Par kapljic vode". Kakor se vidi, je bil ta papež mnenja, da je vera samo zunanjost brez vsa-cega etiškega pomena. Ka se je Pij II. še imenoval Aeneas Svlvius je tudi prav podučne stvari pisal o katoliški b i s a g i. (Op. ured.: Iz ozirov na konfiskacijsko prakso smo črtali tudi to, kar je papež Pij II. sam pisal o vlogi, ki jo igra denar v katoliški cerkvi, dasi so njegovi spisi vsakomur pristopni.)
Ta papež je spisal tudi roman „Storia d i due amanti" (Povest dveh zaljubljencev.^ V tem romanu pripoveduje o zakonskem možu, katerega je njegova žena varala. Ta roman je tako svinjarski, da bolj ne more biti. Ko so rimski klerikalci začeli napadati Zolo, je izšel ta papežev roman v založbi C. Perina v Rimu in ker se je prodajal po 20 centezimov, se ga je prodalo nad 100.000 izvodov. To je klerikalcem tako korenito usta zamašilo, da se ne upajo več le imenovati Zolo, kaj še, ga napadati. Neki poredni knjigovez je pa papeža Pija II. roman vezal tako, kakor so vezani molitveniki in je to naznanil po listih, Češ, da je v tej vezbi roman posebno primeren za preeastito duhovščino.
Dnevne vesti.
V Liubijan:-, 9 decembra.
— Konfiskacija. Ponedeljska številka našega lista je bila zaplenjena zaradi odstavka v članku »Petrova skala«. V dotičnem odstavku so bila navedena neka dejstva tičeča se nekih relikvij. Navedene so bile že tisočkrat v najraznovrstnejših listih tiskana in zgo do vinsko dokazana fakta. In to je bilo konfiscirano! Ko se nam je dostavil odlok, še svojim očem nismo hoteli verjeti, da se sploh mora kaj tacega konfiscirati. Ta konfiskacija živo osvetl|UJe prekla-vrne razmere, v katerih živimo na Kranjkem.
— Sijajni shod v Ribnici. Včeraj je bil v Ribnici javen shod narodno-napredne stranke. In kak shod! Vsi Susteršičevi shodi, kar jih je bilo kdaj v Ribnici, so bili »od muh« v primeri s tem impozantnim shodom. To je bil pravi tabor, na kateri so možje prihiteli od vseh strani, celo iz Loškega potoka. Shod se je vršil v Arkotovi restavraciji. Veliki Arkotov salon, ki meri 90 štirijaških sežiijev, je bil natlačeno poln, istotako prostorna predsoba. Zbranih je bilo kakih 600 mož, med temi najmanj dve tretjini kmetov. In, kar je najbolj značilno, med temi kmetskimi možmi je bila vsaj polovica takih, ki so bili še pred letom srditi pristaši dr. ŠusterŠiČa, katerim pa je brezvestno počenjanje klerikalcev odprlo oči. Ribnica ni še nikdar videla tako impozantnoga shoda. Shodu je predsedoval dr. Šifrer. Govorila sta g dr. Tavčar in značajni neustrašni župan g. Ivan Rus iz Loškega potoka. Zborovalci so jima navdušeno pritrjevali. Po shodu je bil prijateljski sestanek, na katerem so govorili g. svetnik Višnikar,
(T. Bupan Rus, g. L o v Š i n , g. dr. Tavčar in drugi. Zborovalci to svetniku ViŠnikarju priredili pre-srčne ovacije in mu dali s temi najlepše zadoščenje za vse napade in sramotenja v »Slovencu«. Samo ob sebi ae razume, da priobčimo jutri obširno poročilo o tem velepomemb-nem shodu. Zora puoa — ljubi kle-rikalčki — bit će dana!
— Za oškodovance po po« vod njih. Povodnji so zadnje dni v raznih krajih na Kranjskem napravile mnogo škode, tako da je prebivalstvo potrebno izdatne podpore. Z ozirom na to je klub naprednih jugoslovanskih poslancev nameraval vložiti v drž. zboru nujni predlog, naj vlada dovoli oškodovancem kar mogoče izdatno podporo. Toda dnevi zasedanja so šteti, dnevni red je pa z drugimi nujnimi predlogi tako zabarikadiran, da ni mogoče, da bi nujni predlog zastran te podpore prišel v doglednem Času na razpravo. Vsled tega je poslanec dr. Ferjančič v imenu jugoslovanskega naprednega kluba direktno interveniral pri minister-stvu in se zavzel za to, da dobe po povodnji oškodovani posestniki kar možno izdatne podpore.
— Deželni poslanec dr. Janko Brejc zastopnik kranjsko-škof|eloških kmetskih občin v dež. zboru kranjskem, je odložil svoj mandat.
— Okrožnica zagrebškega nadškofa dr. Posilovića na svoje duhovnike.   Nadškof dr. Jurij Posilovič je izdal 22. p. m. na svoje duhovnike okrožnico, v kateri jim strogo prepoveduje, da bi zlo rahljali prižnico  v politične strankarske svrhe.   V naslednjem podajamo važnejše odstavke iz te | okrožnice. Dr. Posilović pravi: »Od viBOko spoštovane iu službene  strani smo izvedeli, da so nekateri duhovniki v varaždinskem okraju zlorabljali priž-nice in s tega svetega mesta poživljali župljane na ljudske shode, na   katerih   bodo   zahtevali »svoje pravice«.   Teh shodov pa niso enostavno naznanjali, marveč so pri tej priliki    kar na   dolgo    in široko razpravljali  o  političnih vprašanjih    Da je prižnica v cerkvi namenjena    za oznanjevanje božje besede, to vedo dobro nasprotniki, a da politične stvari ne spadajo tjakaj, tega ne nagla -šajo samo nasprotniki, to bi morali vedeti   in   priznati  tudi duhovniki sami.   Kar se tiče ljudskih shodov, obstoje   civilni   zakoni,   kateri od-rejujejo, da jih civilna oblast ima dovoliti ali zabraniti, in pooblaščenec civilne oblasti ima paziti, da se na  shodu   ne  predlaga  in   ne raz pravlja   ničesar,    kar   ni dovoljeno. Duhovniku je dano na prosto voljo, da se dovoljenega ljudskega shoda udeleži   in   na   njem  tudi govori; toda govori naj, kakor se spodobi naobražene m u, po svojem stanu odličnemu Človeku; v cerkvi pa naj Kristusovim vernikom ne propoveduje o stvareh, katere ne spadajo v cerkev in na prižnico. Mnogim duhovnikom je znan nemški izraz »Kanzelparagraf«. Mi nimamo — hvala Bogu — tega paragrafa in nimamo zanj niti imena. Ali nekatere države, zlasti  pa Avstrija (?)  in Ogrska, imajo poseben državni zakon, ali vsaj posebno zakonsko določbo, katera duhovnikom pod kaznijo prepoveduje v cerkvi in na prižnioi govoriti za politične strankarske svrhe. Ali morda želi kateri naših duhovnikov, da se tudi pri nas uvede takšen paragraf in veksaoije, ki slede iŽ njega? Ako se duhovnik, določen za dušno pasti r-stvo,   bolj   zanima   za politične ali  vobče  za' posvetne zadeve, kakor za duhovneali cerkvene, netizpolnuje svojih  dolžnosti   niti nasproti Bogu, niti nasproti svojemu narodu .. . Zato zahtevamo strogo, da se duhovniki, zlasti dušni pastirji marljivo in dostojno pripravljajo z učenjem in molitvijo za propovedi in kateheze,    prepovedujemo pa, da bi se v cerkvi in  na prižnioi r a z p r a v 1 j a l o o p o l i t i č n i h stvareh.« Brez komentarja! Rado-
vedni smo, kaj bo k tej okrožnici rekel »Slovenec«!
— Zadeva glede uravnave vipavskih voda bila je letos v najboljšem tiru in gotovo je, da bi bila zadeva ugodno rešena, ako bi rešitev te za vipavske kmetovalce važne zadeve ne bila preprečila brezvestna klerikalna obstrukcija. Ako bodo Vipavci škodo trpeli nadalje radi poplavljanja vipavskih voda, imajo se temu največ zahvaliti dr. ŠusteršiČu in dr. Žitniku, katerih slednji jih tako slabo )zastopa kot njihov zastopnik v državnem zboru.
— Razpis za vlaganje prošenj za brezobrestna posojila vinogradnikom se letos še ni objavil. Da se letos ta razpis ni objavil, krivi so klerikalni deželni poslanci, kateri s svojo brezvestno obstrukcijo preprečili, da letos in prihodnje leto sploh kmetovalci ne bodo dobili od dežele nikake podpore in torej tudi nikakih brezobrestnih posojil za pokritje troškov po trtni uši uničenih vinogradov. Kranjski vinogradniki sedaj lahko izpre-vidite, kako škodo so vam povzročili klerikalni dež. poslanci s svojo brezvestno obstrukcijo. Klerikalni dež. poslanci so prava trtna uš naših vinogradov in največji sovražniki kmetijskih interesov.
— Premiirani načrti za cesarjev spomenik. Presoje-valni odbor za cesarjev spomenik v Ljubljani je dovršil svoje delo. Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, je jurj nastopnim umetnikom priznala darila: Prvo darilo (800 K) gOBp. Svitoslavu Peruzzi-ju, akad. kiparju na Dunaju; drugo darilo (600 K) gosp. Franu Ber-neker ju, akad. kiparju na Dunaju; tretje darilo (400 K) gosp. Ivanu Meštrović-u, akad. kiparju na Dunaju. — Pohvalno je presojevalni odbor omenil osnutkov z motto: »Moč«, »Viribus unitis« in »Ljubljana«. Vseh načrtov je došlo dvanajst. — O gosp. Peruzzi-ju, kateremu je bilo priznano I. darilo, smo poizvedeli, da je sin znanega, nedavno zamrlega barjanskega posestnika Martina Peruzzi ja. Pred štirimi leti je abBolviral tukajšnjo c. kr. umetno-obrtno strokovno šolo, kjer so mu bili učitelji v modeliranju in kiparstvu prof. A Gangl, C M:s in J. Springer. Svoje študije je na daljeval na dunajski umetno-obrtni šol], potem pa je prestopil na akademijo vpodabljajočih umetnosti; sedaj biva na Duna ul |— Osnutki bodo v kratkem razstavljeni in takrat izpregovorimo kaj več o njih.
— Zopet ena. Pred dvema letoma sprožila se je misel za Središče in okolico ustanoviti »Gospodarsko zadrugo«. Pri ustanovnem shodu so Središčani stavili pogoj, da se konzum iz pravil izbriše — a ni obveljalo in ustanovila se je po nasvetu g. kaplana Kozela »kmetijska zadruga« za središko okolico s kon* zumom, katera se sedaj razpusti — ko so kmetje in tudi g. župnik tisočake zgubili. Središčani niso orne« njeni zadrugi pristopili, ampak ustanovili za trg Središče »Gospodarsko zadrugo« brez konsuma. Ta zadruga obsega sedaj mlekarsko in bikorejsko zadrugo in dobro vspeva.
— Novega kolego dobe vele-častiti gospodje ustanovitelji konsu-mov v osebi Alojzija Jarca, kaplana v Slavini.
— Srebrni križec za za« sluge je podelil cesar umirovljenomu c. kr. cestarju v Razdrtem Josipu Komarju. Mož, rojen 1. 1825., je že 1. 1848. pričel svoje službovanje in je opravljal svojo službo 54 let, 11 mesecev in 26 dni. Te dni so odlikovanou izročili srebrni križec za zasluge in sicer ▼ navzočnosti dveh okrajnih glavarjev, vseh treh cestnih mojstrov in vseh o. kr. cestarjev od Logatca do Vipave.
— Odlikovanje za 40letno službovanje. Deželni predsednik je podelil gozdnemu Čuvaju Ivanu Stoparju v Zgornji Postojni, ko« čijažu Andreju Stinej u in gozdarju    Tomažu   ŽnidaršiČu T
gradčini Šneperk častno medaljo aa Štiridesetletno zvesto službovanje.
— V Ljubljani prepovedano — v Trstu dovoljeno.
V Ljubljani je vlada prepovedala predavanje gg. P. Orlovca in L. Sto-janceva o Makedoniji. V Trstu pa je ravno to predavanje dovolila in se je vršilo na včerajšnjem zborovanju pol. drištva „Edinost". To je gotovo jako interesantno, da je v Ljubljani, v naši slovenski Ljubljani, nekaj nevarno, kar v Trstu ni nevarno. Radovedni imo, kako nam to pojasni dr. pl. Korber.
— Učiteljske vesti. Absol
Tiran učiteljski kandidat  gosp. Raj-mund Božič je imenovan za pro vizonČnega  učitelja v Št. Vidu pri L ubijani, za uč;teljica pa so imeno vane gdč.: Marija Gasperinova cd  S?. Križa  za   Kostanjevico, P. Jakličeva za Mokronog   in Fra uja Trtnikova za S*. Križ.
— Repertoir slovenskega gledališča.   Jutri, v četrtek se
onavlja znamenita Lotharjeva sati-icni komedjja »Kralj Harlekin«, i se je pri premijeri  izborno predstavljala  in  dosegla viharen vspeh. Satira kaže moralno in duševno pro-alost  izmišljenega   dvora   ter vladanje bivšega  harlekina pod masko umorjenega kralja.   Kralja harlekina gr& g rež. Lier.   Komedija je naj-krbnejše uprizorjena. Sjdeluje v njej poleg  vsetra   dramskega  osobja vsa komparzerij*. — Za prihodnja novi eto ,P o t okoli ze m 1 j je v 80 dneh* vrši se dan  na  dan velike skušnje
in priprave.
— Slovensko gledališče.
Včeraj popoldne so predstavljali in sicer že v četrtič G ivekarjeve »Le-gionarje«, zv«Čer pa so zopet peli »Onjegina«. Repriza »Onjegina« je bila iepo zaokrožena in uglajena in so tako solisti kakor tudi zbor želi bilo zasluženega priznanja, ne le koncem dejanj nego tudi na odprti sceni. Posebno priznanje gre gospe Skalovi. Predstavo je počastil s svo-m obiskom tudi nadvojvoda Josip Ferdinand.
— Jaroslav Kocian v Ljub-jani. Koncert svetovnoslavnega umet-ika na gosli, gospoda Jaroslava ; o c i a n a ,   ne  bode prihodnji
petek, kakor se je poročalo, ker je še Budapešti zadržan, ampak nekaj in i j pozneje. Dan naznanimo pra-ročasno,   kakor  hitro   ga  zvemo. Da )ride umetnik sigurno, je brez vsakega Ivoma.   „Glasbena Matica" ima jismeno  zagotovilo in pogodbo i njim. — Jaroslav   Kocian je jravi čudež sveta. Star je še le 20 t (ne 23, kakor se je pomotoma po-čalo), rojen na Češkem  dne  22. fe-»ruarija leta 1883. kot sin ljudskega ičitelja.   Kljub tej mladosti pa sije »ridobil že svetovno slavo. Dopo-lane nam kritike o njegovih nastopih Pragi,  na  Dunaju, v Londonu, v aršavi, po vseh večjih mestih ameri-kih, po francoski Rivieri itd. slave ga :ot prvega sedaj živečega u m etika na gosli,  ki prekaša celo iavnega   Kubelika.   Kritiki so-iasno izražajo, da kaj tako popol-ega sploh še  niso  slišali  k a-; o r je Kocianova  igra. To ni amo „virtuoz",  ampak   umetnik prav božji volji,   kakršnega  rode samo toletja. „Chicago Tribune" ni pr. piše: Kocian   je   v   tehničnem   p o -ledu   enak  Kubeliku   a glas jegovih  gosli je  lepši, širši i močnejši." In „New-York World" iše, daje „izražanje globokega nstvovanja    naj odličnejši n bistveni del Kocianove umet-08ti*.  „Chicago Record-Herald" pa \ imenuje „pesnika na violini." - Obeta se nam torej užitek. Ponosni no lahko, da pride  v  naše skromne izmere umetnik, ki ga drugod po ve-ih    mestih    kar    obsipajo s tstmi in darili. Prepričani pa smo di, da je Kocianu slovansko srce *rekovalo, spomniti se nas Slovencev, ato se pa odzovimo z mnogoštevilnim tiskom   koncerta    veliki prijaznosti fnetnikovi!  Krasna  slika umetnikova izpostavljena v trgovini g. Schvrent--rja. Sedeži se dobivajo v trfovini g. zarja po 4, 3 in 2 krone.
„Glasbena Malica."
— Russki kružok. K.adi prelivanja gospoda župana Hribarja sm jni večer preloži na jutri feetrtek)
navadni ur».
— Iz Poljanske doline se
*m poroča: Od nedelje na /ponde-ik je bila naša Poljanska idolina )d vodo v pravem pomenu Besede, akb povodnji že ni bilo od l/ 1886. oda je napravila na polju ogromno todo, ki se še ne da preceniti* po-bno u?adi provzročeni po vadi, ka-napiavijenje kamenja in dAruzega, velikansko, kar bo ljudem/ napra
vilo mnogo dela in izdatnih stroškov. Spodnji delt stanovanj ao bili večinoma v vodi in ljudje so ponoči morali izganjati živino. Gaata med P j ljanami in Skofjo Loko je raadjana in vozni promet sa nekaj dni ustav-ljan.
— Iz Selške doline se nam
riše: Vsled dvadnevnega neprestanega deževja so vode silno narasle ter provzročile mnogo škode. Hudourniki so izstopili ter zasuli njive in travnike. V Selcih so se na štirih mestih narediti veliki usadi (Erdab-rutschunt?en) ter provzročili mnogo škode. Nekemu malemu posestniku se je nad hišo odtrgala zemlja ter je usad podrl in zasul en del hiše, oziroma gospodarskega poslopja — za sulo je temu posestniku dve govedi in enega prašiča. V nekaterih hišah je vdrla voda v kleti in hleve. N« cesti proti Železnikom se je vdrl velik usad na cest > ter je vsled tega promet za nekaj časa zaprt Ako dež kmalu ne poneha, se je bati večjih nesreč.
— Iz Pod Kraj a se nam piše: Glede na vedno, oziroma že večdnevno deževanje, se je tudi pri nas zgodila sledeča nesreča, oziroma škoda. Danes, 7. t. m. okoli 8. ure zjutraj so peljali tukajšnji vozniki več vozov lesa v Ajdovščino, nakar sta četrt ure od Podkraja pri Hudi peči opazila dva voznika veliko poko državne oeste, kar je čez kakih 10 minut, ko 8ta šla mimo, provzročilo veliko škodo, udrla se je namreč cesta za kakih 250 kvadratnih metrov, (tako da je skoraj promet bil ustavljen) ter je voda odnesla ta odtrgani del zemlje kakih 5—600 metrov v nižino. Nesreča se ni nobena zgo gila, ker ravno tisti čas ni bilo žive duše na licu mesta. Seveda sta omenjena voznika obvestila o tej razpoki cestarja, nakar je tudi prišel že v kaki pol uri na lice mesta cestni nadzornik Mozer, kateremu gre največja zahvala za njegov trud, ker je še isti dan vzlic veliki burji in snegu, storil vse mogoče, tako da se je že popoldne zamoglo brez skrbi in strahu voziti in da se ni še naprej cesta poškodovala
— Odkritje spominskih plošč v Krdkem, V Krškem so dne 1. decembra odkrili spominski plošči na meščanski šoli plemeniti šolski dobrotnici gospe Josipini Ho-tschevarjevi in njenemu pokojnemu soprogu. Spominski plošči je dal napraviti okrajni šolski svet krški. Slavnosti so se udeležili uradniki z okrajnim glavarjem g. J o s. Oreškom, zastopniki občin in krajnih šolskih svetov in učiteljstvo s šolsko mladino.
— Tri osebe utonile. Iz Litije se nam poroča, da so na brodu pri Lazah padle tri osebe, ker se je čoln prevrnil, v Savo in utonile. Kdo so bili ponesrečenci in druge podrobnosti, še niso znane.
— Truplo novorojenca so 4 t, m. našu v potoku Kotredež pri Zagorju. Uvedla se je že sodnijska preiskava, da se najde nezakonska mati.
— Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 13. t. m. v dvorani „Narodnega doma" v Celju dramatično predstavo. Uprizori se veseloigra „Valvazorjev trg štev. 15".
— Pomotna obsodba pred porotnih!. O tej stvari, o kateri se sedaj jako mnego govori po Ljubljani, smo prejeli od zagovornika (?. dr. Trillerja naslednje poročilo. V ljubljansko porotno dvorano se je vtihotapila v pondeljek usodna pravna pomota, katere žrtev bi bil skoro po stat obtoženi 30tetni oženjeni Kecelj iz Trzina. Tožen je bil hudodelstva uboja, storjenega s tem, da je dne 6. novembra t. 1. 50 let starega Bernarda Lukana, ko je leta prišel na večer razgri»j%% pred njegovo hišo ter je s kolom pretil najprej obtoženčevi ženi, ki ga je prišla mirit, potem ob toženca samega udaril po glavi, s tako silo ioputnil z železnimi burk ljami po čelu, da se je Lukan takoj nezavesten zgrudil ter potem čet dva dni umrl. — Porotniki so glavno vprašanje, mereče na hudodelstvo uboja, z 10 proti 2 glasoma potrdili,, na dodatno vprašanje, jeli toženec ni le iz strahu prestopil meje dopust nega silobrana, pa so odgovorili s 6 da in 6 ne. Ker je sodni dvor smatral ta odgovor pomotoma za zanikanje dodatnega vprašanja, dočim je bilo v resnici smatriti vprašanje potrjenim in vsled tega uboj zanikan, je proglasilo sodišče Franceta Kecelja kri vim hudodelstva uboja ter ga je obsodilo na tri leta težke in poostrene ječe. O tej usodni zmoti uverilo se je sodišče stoprav po proglasitvi ob sodbe. Vsled tega obtožencu ni preostalo drugega, kakor da je takoj po svojem zagovorniku dr. Trillerju priglasil ničnostno pritožbo. Brezdvomno bo kasaoijBko sodišče tudi pomotno in vsled tega nično obsodbo razve Ijavilo ter ukazalo, da se ima soditi Kecelja le še zaradi pregreška zoper  telesno varnost po § 335. kaz.
lak. Kakor čujemo, ae bo krivično obsojenega Kecelja izpustilo do rešitve njegove ničnostne pritožbe na svobodo.
— Izpred porotnega sodišča. Druga obravnava v ponedeljek se je vršila tajno zoper Ivana PavŠka iz Žvarcelj pri Litiji zaradi hudodelstva posilstva. Zagovarja g. dr. Fran Novak. Predmet kažnjivoga dejanja je bilo Alojzije T. 37-letno devištvo, katero ji je glasom obtožbe šiloma oropal sicer zali 22-letni mUdtfO Č Ivan Pavšek. Pavšek pravi, da se na kritično popoldne prav nič ne spominja, ker je bil ta krat valed pijače že omoten; sicer pa da se mu ne zdi mogoče, da bi se on polotil te ženske, ker ima že svoje dekle, dočim trdi Lojza T., ki je po izreku prič malo »avšasta«, s čimer se strinja tudi mnenje izve dencev, — da je storilec obtoženec, da ga dobro pozna, le da je bil takrat navzdol počesan in da je imel vočjo brado. Njeni trditvi, da je sto rilec rabil silo, pa deloma nasprotuje ves položaj in dogodek v celoti. Pozno v noči, po dolgem zaslišavanju prič in izvedencev so porotniki, za-Blišavši državnega pravdnika in za govornika, od stavljenih jim dveh vprašanj, kar prvo glavno zamikali z 8 proti 4 glasovi, nakar je sodni dvor izrekel oprostilno sodbo, zasebni udeleženki pa z njenimi odškodninskimi zahtevki za izgubljeno devištvo, za katero zahteva 600 K, zavrnili na pravno pot.
— Obrtni nadzornik, se pogreša. Dne 12. novembra t. 1. so našli na Dunaju v kupeju II. razreda brzovlaka iz Trsta na Dunaj črno zimsko suknjo, legitimacijo, črn klobuk in platnen kovčeg. Te reči so last o. kr. obrtnega nadzornika Alfreda Tyila iz černovic. Isti se je v zadnjem Času zdravil v Opatiji. Ker že tri tedne ni o njem nobenih vesti, se domneva, da se mu je pripetila kaka nesreča ali pa, da je izvršil sa momor. Thjll je star 42 let, suh in ima rujave lase in b ke.
— Za gostilničarje. Mestni magistrat je izposloval pri deželni vladi, da se smejo izdajati kumulativna dovolila za prekoračenje policijske ure m za prirejanje plesnih veselic, tako, da sedaj lahko gostil niča rji na podlagi pismene prošnje, kolekovane s kolekom za 2 K, dobe taka dovolila za več sobot ali nedeij skupaj, v gotovem času, seveda proti plačilu postavno določene pristojbine.
— Okradena hlapca. Dae 7. t. m. zvečer med 6 in 8 uro pri plazil se je tat v PetriČevo skladišče na Marije Terezije cesti št. 16 in je ukradel hlapcu Alojziju Muhiču novo sukneno rujavkasto obleko, hlapcu Francu Vidgaju pa novo zelenkasto obleko in gospodarju Francu Petriču pa črn, že ponosen havelok. Tatvine sumljiv ie neki delavec.
— Na vino ga je povabil. V soboto zvečer je srečal hlapec Jernej Cajhen na Dnnaiski cesti nekega
jemu na videz znanega človeka, kateri ga je povabil, da sta šla v gostilno pit. Gajben je imel seboj dva ducata obnsač, dva ducata ser-vijet in kos platna, kar bi bil moral nesti neki stranki. Pila sta v veži, kjer je Cajhen položil biago na stol. Ko se je pa nekoliko trenotkov od stranil, je pobral njegov navidezni znanec blago in jo je ž njim popihal.
— Z lestve padel. Anton Kaatelic, 32 let «tar, stanujoč na Dolenjski cesti št 2, je hotel v soboto ponoči iti spat na hlev na Sv. Petra cesti. Ker je bil močno vinjen, je padel z lettve in se precej pobil. Peljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer ga pa niso sprejeli, ker je bil preveč pijan
— Žepna tatvina. Delavcu Gregorju Potokarju, stanujočemu v Hrenovih ulicah št. 7, je bila včeraj v stolni cerkvi med mašo ukradena iz žepa srebrna ura s srebrno verižico, na kateri je visel križavec iz leta 1764
Poseben vlak
Ame-
rikanci". Včeraj zjutraj se je pri peljal v Ljubljano poseben vlak z 237 »Amerikanci«, ki se vračajo v svoje kraje.
— V Hruiico na Gorenjskem se je odpeljalo včeraj zvečer 70 Macedoncev.
— Prisiljenec pobegnil. Dne 6. t. m. dopoludne je pobegnil iz prisilne delavnice prisiljenec Jožef Muttenthaler.
— Koncert društvene godbe ae vrši v četrtek dne 10. t m. v Hafnerjevi pivarni. Vstopnina prosta začetek v pol 8 uri.
— V Ameriko se je odpeljalo 7. t. m. ponoči z južnega kolodvora 26 oseb. dne 8 t. m. pa 70 oseb.
— Izgubljene reči. Marija Klepeo, delavka v tobačni tovarni, stanujoča v Hrenovih ulicah št. 13 je izgubila včeraj na poti od frančiškanske cerkve, po bpitalskih uli eab, Mestnem in Starem trgu ter Žabjeku do doma srebrno žensko uro in double-zlato verižioo z obeski.
— Dežnik se je zamenjal
v pondeljek pri vinski poskusnji. Za-menjalec se pozivlje, da dežnik do jutri odda v kavarni »Evropa«.
— Delovanje mestne po« sredovalnice    za    delo in službe.   Mestni trg štev. 27. Te lefon štev.  99. Od 27. novembra do 3. decembra je dela iskalo 13 moških in 28 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 4 moškim in 26 ženskim delavoem,   v   26    slučajih   je bilo delo   sprejeto.   Od  1. januvarja do 3. decembra je došlo 2731 prošenj za delo in 2600  deloponudeb.   V 1620 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe  takoj   moški:   1 vrtnar 5 konjskih   hlapcev,   1   vajenec za klavirsko obrt;  ženske:   1 kolek tantinja, 4 natakarice, 3 gostilniške deklice, 2  kuharici, 1 orožmška ku harica, 5 deklio k otrokom, 2 šivil|i. Službe iščejo moški: 1 skla diščnik,  1  mizar,  več  trgovskih in pisarniških  slug, 2 graščinski slugi, 2   kočijaža;   ženske:   1 blagajni-Carka, več raćunajoČin   natakaric, 1 hotelska likarica, več deklio za vsako delo.    Oddati   je   takoj več mesečnih sob, za  februvar s t a n o v a n j a   z   2 sobama.   V najem se iščejo stanovanja z 2 in 3 so Dami.   Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Hrvatske vesti. P o -plava v Metkoviću. Neretva je v Metkoviću prestopila bregove in sega ponekod že do oken, da so hiše v nevarnosti, da se porušijo. Vstavljen je tudi železniški in paro-brodni promet. Akademija znanosti v Zagrebu bo imela letošnjo svečanost no sejo dne 12. t. m. — Zagrebški trgovci bodo 10. t. m. zborovali v zadevi nedeljskega počitka. — Iz Opatije je izginil obrtni nadzornik Tajil Rekel je, da se polje v Budapešto, od takrat je pa izginil vsak sled za njim. Sedaj so pa dobili na Dunaju v nekem Eupeju njegovo zimsko suknjo, klobuk, kovčeg in vse njegove papirje. Mož je najbrž skočil z vlaka, ali pa je med potom zblaznel in ga imajo kje zaprtega. — V Pečinah (pri Reki) je v soboto nastal ogenj, ko so ga pa kmalu pogasili. Zgorela je le strehu. Poslopje je bilo zavarovano za 44.000 K. — Nov parni k. V Lošinju malem so spustili v morje nov parnik ogrsko - hrvaškega paro-brodnega društva »Skadar«. Vozi bo med Reko in Albanijo. — Zastrupiti se je hotela na Reki šivilja Veronika J. Pila je lugovo esenco in je malo upanja, da okreva. — Mrtvo is vodnjaka so potegnili v Petrovaradinu 75 letno vdovo G e r g e c. Ogled je dognal, da jo je nekdo zadavil in vrgel v vodnjak. Preiskava se vrši. — Ustanovo za pomorsko šolo v Bakru v znesku letnih 600 K je ustanovila zagrebška trgovska zbornica. —■ Miini na Hrvaškem. Na vsem Hrvaškem in v S.avoniji je 2230 raznih mlinov in sicer v podrcčiu HrvaŠke 1533, v Slavoniji pa 697 Paromlinov je 106. — Dušan L o -pašić, urednik in hrvaški književnik v Karlovcu o katerem si poročali nekateri zagrebški listi, da je umrl, je živ in zdrav. Nekdo si je le izmislil hudobno šalo.
• Najnovejše  novice. —
Nesreča na morju. N* potu V Rotterdam se je polopil parnik »Al wine« z vaem moštvom. — Grozen prizor v cirkusu. V Desavi je met predstavo lev napadel krotilko Fisoher ter ji zdrobil srlavo. — Strašen «a ono mor. V Raudnicu na Češkem se je graščak Smetana v svoji vih obesil nad gorečo grmado. Našli so popolnoma ogorelo truplo. — Bogat dedič Pred dvema le toma je izginil iz Budimpešte baron Jurij Aczel Med tem časom mu je umrl oče, ki mu je zapustil več milijonov. Po dolgem poizvedovanju so sedaj našli njegovega sina kot edi nega dediča v neki bolnici v Trane-vaalu težko bolnega. — P o ne ve r-jenje. V »Beogradski Zadrugi« je Doneveril ravnatelj Milan Babic 55000 frankov. — Podpolkovnik-avdi-torllekajlo, ki je svoječasno po-neveril večjo svoto ter pobegnil, se je na R-ki sam javil ter so ga pri peljali v eskorti na Dunaj. — Velike povodnji imajo v Italiji. V Teralbi se je podrla hiša ter podsula dva otroka. Okoli Prato je svet na 30 km v obsegu pod vodo. Nad 10000 kmetov je popolnoma obda-iij ii od vode.
* Obravnava proti Sv. Vaclavski posojilnici. V petek in soboto se je nadaljevalo z zasliševanjem prič. V ponedeljek so se preči-tale izjave onih svedokov, ki niso navzoči pri obravnavi. Nato so se zaslišali Se razni izvedenci in strokovnjaki. Vse priče so izpovedale kolikor toliko obte-ževalno za obtožence, zlasti pa za patra Drozda. Vendar pa obravnava ni podala onih senzacijonelnih razkritij, katera so
se sprva pričakovala, ker so vsi sve-
doki samo podkrepili izvajanja obtožnice. Dasi pater Drozd vedno s pato-som naglasa, da je popolnoma nedolžen, vendar je razprava dognala, daje bil pravi zli duh „založne" pater Drozd, ki je povzročil, da je posojilnica prišla na kan t. Zanimiva je bila izpoved kanonika Kyselke, ki je prvi zahteval, da se izvrši v zavodu revizija, Kvselka je izjavil, da se je pater Drozd njegovi zahtevi po reviziji odločno protivil; šele ko je zatrdil, da bo revizijo upeljal tudi proti pooblastilu, se je Drozd udal. Takoj pri površnem pregledu blagajniških knjig v posojilniški zastavljalnici se je izkazal primanjkljaj 370.000 kron. Glede na to je Kvselka takoj odložil svoje odbor-niško mesto. Iz tega je pač razvidno, da je Drozd dobro vedel, v kakem položaju je posojilnica. Dokazovanje po izvedencih in strokovnjakih je proraču-njeno za dva dui; jutri se bodo najbrže pričeli plaidoyerji, ki bodo tudi trajali najmanje dva dni, da se bode Šele v soboto izrekla sodba. Strokovnjaki so izjavili, da je „založna-" že 1. 1877, imela 205.740 kron primanjkljaja. Ta primanjkljaj je nastal, ker so se obresti napačno računale, ker je posojilnica pri nakupu raznih posestev mnogo izgubila in ker se pasiva sploh niso sprejela v bilanco. L. 1881. je bila posojilnica pasivna že za 1,070.428 kron. Ta primanjkljaj se je pokril na ta način, da so se računi falsificirali in se je izkazal čisti dobiček, dasi je samo v tem letu bilo izgube 220.928 kron. Ta primanjkljaj je vedno naraščal, da je znašal 1. 1899. že 6,107.714 kron, oktobra lanskega leta pa 7,912.939 kron. Izvedenci zatrjujejo odločno, da bi predsednik Drozd moral priti na sled tem falsifikacijam in sleparijam, ako bi vršil svojo dolžnost, čemur pa je pater Drozd ves razburjen ugovarjal, da je kot predsednik „založne- imel le dolžnost ta zavod reprezentirati na zunaj, ne pa nadzorovati postopanja uradnikov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Poljane pri Škofjiloki 9 da-
cembra. Promet na Kroparski in na Savodaiški cesti na Cerkno je popolnoma ustavljen.
Čadež, župan.
Dunaj 9 decembra. Posl dr. Ferjančič je danes interveniral pri sekcijskem šefu grofu Pa-cetu in pri sekcijskem šefa Rosi zastran državne podpore po povodnjih prizadetemu prebivalstvu v ljubljanski okolici in sploh na Kranjskem.
Dunaj 9. decembra V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Korber do pol 2. odgovarjal na razne interpelacije Potem je železniški minister Wittek odgovoril na neke interpelacije. Po prečitanju doSlih vlog je prišlo na vrsto utemeljevanje nujnega predloga zastran premembe ustave. Nujni predlog zastran premembe opravilnika ni prišel na razpravo, ker socijalni demokratje svojih nujnih predlogov niso hoteli zapostaviti.
Dunaj 9. dec. V ponedeljek bo cesar sprejel v avdijenci novo predsedstvo c grške zbornice.
Dunaj 9 decembra. Tukaj prične v kratkem izhajati nov politični list „Schwarz-gelb\
Budimpešta 9. decembra. Frakcija Sžederkenv nadaljuje s tehniško obstrukcijo.
Peterburg 9 dec. Finančni minister P1 e s k e se je moral podvreči nevarni operaciji, ki se je pa srečno završila. Minister bo nastopil dopust, s katerega se pa ne vrne več na svoje mesto.
Carigrad 9. decembra. Za-povednik orožništva v Macedoniji postane neki italijanski general.
Pariz 9 decembra Včeraj je v Lyonu 300 socialistov uprizorilo velikanske demonstracije proti nekim Katoliškim slovesnostim 11 demonstracij so postali izgredi. Delavci so pri raznih cerkvah razbili okna. Vojaštvo je moralo rabiti orožje. Eden delavec je bil ubit, več pa ranjenih.
^ London 9 decembra Vrhovni poveljnik angleške armade, lord Roberts, je kralju predložil svojo d e -misijo. Kot vzrok se navaja, da so med vlado in Rjbertsom nastala huda nasprotstva.
Forman ikloro rani methvlovi eter mentola \ na klinikah preizkusen, ki so ga zdravu)Ki že pogosto označili kot naravnost idealno sredstvo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje . Formanova bata* • pusica 40 vin.) za hujši nahod pa naj se — po zdravnikovem nasveta — rabijo ,,For-manove pastile 75 vin.) za duhanje s pomočjo inhalacjske steklenice. Učinek je čudovit, spoCetka nahoda domala nezmotljiv. Forman se dobiva v vsaki lekarni. 4
,£e Griffon'
najboljši cigaretni papir.
Dobiva se povsod. 705
40
Darila.
U^ravniStvu naSsfa lista so poti*' :
Za družbo sv. Cirila In Mstoda. Gosp. Krisa, Unec, 6 K, darovali gg.: M. Domicelj 2 K, Aug. Bele, P RepiC, Ant. Meliva in Čekada po 1 K — Vesela družba na „ofcet'" g. Vozelja in gospe Olge v Trebnjem 7 K pod geslom: „Nič ne jamraj". — Vesela družba v „Narodni kavarni*', tu, po g. P. v prvih arah praznika Marije brezmadežnega spočetja 4 K 58 vin. — Skupaj 17 K 5* vin. — Živeli!
Za ubožne Macedonce: Gospod Josip Murnik, trgovao v Ljubljani. 20 K kot kupnino za malo srnico, darujeta prodajalec g. Fran Umersa ml. iz Krannja in kupec g, Matija Dolničar, posestnik in gostilničar v Šmartnem ob Savi. — Srčna hvala! — Svoto smo izročili gospej dr. Jenkovi, Jurčičev trg.
Za pognrslce v Srednjlvasi v Boklnju: Gosp. Taso Petričič, trgovoc v Ljubljani, 20 K — Srčna hvala! — Svoto smo poslali županstvu v Srednjivasi. I I
Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!
Borzna poročila
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v LJubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 9. decembra 1903.
Naložbeni papirji.
s majeva renta
srebrna renta . . r. avstr. kronska renta
Denar
100-551 100 75 100 40:  100 00
»i
i«/t „ zlata g»/t ogrska kronska IV* n zlata „ 4Vi po30!110 debelo Kranjske f*/,*/, posojilo mesta Spljeta I1/«*/« ;i n Zadra 4 bos.-herc. 2e!.;pos. 1909 §•/. ceska dež. banka k. o.
!»/,•/, zast. pis.gal. d. hip. b. j !«/■•/• po5^'  kom. k. o. z ii
10«/0 pr.....- U
i' s:, aast. pi8. Innoret. hr. t1/«*/.   »    »   Ogr. centr.
ćeSoIne hranilmce . 4 BVf zast. pis. ogr. hip. b. t*'^0 obL ogr. lokalno železnice d. dr. . . • IV,8/, n CeBke ind. banko i°/o prior. TretrPoreC lok. 2ei. !•/, dolenjskih železnic 3fl/„ ,', juž, zel. kup. l/i Vi t1/«*/« av. pos. za mL p. o
6?«3Čko od ieta 1854 .   , .
: : :; » : :
t>2nke......
i»nilj. krea. I emisije
t grške hip. banke
100 65
120-70' 98 95 11870 100 — 100- -
10076 120 90 9915 11890 100 — 100-
100—j 100 ••— 100 65, 101-65
100,—I 99-60
10015 100-60
101 35   102 35
1C620! lOV—i
10720 102 -
100 25! 101 25 100 20   101 20
wbefce a trs carsko .
srečko
100 —
S&silika
Sreditne ■
Inomo&ke ■
Krakovske » •  • •
•Ljubljanske » . .
Avstr. rud. kri ža s .   . .
Ogr.    u    n * •  • •
Budoifove ■ . • «
SalcbarSke m . <
Dunajske kom. » .  . .
Delnic«
Južne železnice . Državno železnice . . AvBtro-ogrske bančne da: Avstr. kreditne banke Ogrske     B « Živaostenske • Premogokop v Mostu (Br a k) Alpinske montan ,  . « Praške želez ind, dr   . .
Elima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Cesjke sladkorne družbe Valute
C. kr. cekin ... £0 firanki - .
80 mark& ... - . . Sovereigns . .
Marke........
iaju^ki bansrovci,  .  .  . .
iublji   . ,.....
Doiarji......
100-— 100 25 Q8 50 99 50 307.75 100 65
168 -185 25 263-164 75 293-289 — 267 — 92 141 25 19 30 477 — 82 — 80 -71 — 63-50 2o85 86-79-600
8775 677 25
1613 688 26 777 2b S62.~ 680 — 510 —
1880- -490 50 392-398 — 155 —
1135 1907 2345 23-94 117.10 95 25 ' 262 484
101'— 101'26
100 30 309 75 10165
171 — 187 26 264 -166 75 297 50 293 -271 — 96-142 25 20 30 481-87-83-76'50 5V50 27 85
ea—
-82 — 514 -
88 76
678-25 1623- -68925 77825 253 60 688-
1890 — 491.60 396-402 — 156 —
11*39 10*09 2363 24-04 117*30 95-50 2-53 6 —
Žitne cene v Budimpešti
dne 9. decembra 1903.
Pšenica za april   .    .      za 50 kg K 7*70
Rž        „  april        . .
Koruza  „ maj 1904 . .
Oves      , maj     .   . .
Nespremenjeno
Heteorologifao pofočllo
Ca*
opaao-vanja
7. 8
9. KV.
7. aj.
8. pop.
Stanje barometra v mm. i ^
c
iS
Varovi
7299
729 5 728 8
24
19 24
si. sever
braavetr | si. ssvah.
Nebo
oblačno
megla oblačno
0. sv.
9. f. aj.
730 2 7311
pop. 73»0
17
14 4 1
brezvetr. al. jzahod
oblačno
oblačno si. asvzh I del. jasno
Srednja temperatura pondeljka in torka 2 8* in 20*, — normale: -0*6» in -0 7#.— Mokrina v 24 urah:   9 1 mm in  0 0 mm. —
Stenograf inja
popolnoma vešča slovenske in nemške stenografije, ki je že delovala čez 2 leti v odvetniški pisarni in ima dobra spričevala, iš6e službe. Gre tudi na deželo. — Naslov pod Stenografinja na upravniŠtvo „8lov. Nar.u (3187—2)
Trgovski
pomočnik
se pod jako ugodnimi pogoji sprejme. (3204 2)
Kje? pive upravn'štvo »SI. Nar.«.
Krepkega« pridnega *
učenca
sa večjo trgovino z mešanim blagom sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka
Cavi l Renk0f Tržič, Kranjsko.
Izvrstna fina
(11-281)
vinavbuteljah
Sdmund 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
Vsaka "'^rg* Božič
Kuhalnik na špiritov plin
„0EC0N0M"
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg
mer rM^a^«>**£ tedent -M
Prvo potovanje po
Slikovita dežela tisočih jezer.
^ \______/
Je iirpoii:rosl|iv za vsako
2 g;Ofiipo<llnJ«tVO« 74526
popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o knhalniku in likalniku brezplačno in franko.
Pristen samo pri
Joliaimes Heio.er
llunnj, IV., IVI ii lil ara« se 3.
(3178-2)
ožuhovino
stole, koljerji, mufi in otroške garniture prodaja po najnižjih cenah
KAROL RECKNAGEL
—— Mestni trg št. 24. ==
Na najvišji ukaz Njegorega        c. in kr. apostol. Veličanstva.
XXIII. e. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina  v  Avstriji postavno dovoljena
z= ima 1Q.3SŠ2 dobitkov v gotovini _—
v skupnem znesku 512.880 kron«
Glavni dobitek znaša
200.000 uron v g-otovini.
Žrebanje bo nepreklicno dne 17. decembra 1903.
Ena srečka velja 4 krone.
Sreckb Ae dobijo pri odoVlfcu za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zol!amtatra*se 7, v loterijah, trafikah, pri davčen, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v nrenjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk za-tonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
(2918-8) Oddelek za državne loterije.
Takoj aa lUa apreten ia aa*
upen
(3810—1)
potovalec
ki je že b vspebom oblikoval gostilničarje in trgovce po Kranjskem. — Reflektira se le na spretno moč
Ponudbe z navedbo plače in circulum vitae naj se naslavljajo na
Braća VVortmann, zg-njekuh*
in tovarna likerjev Reka-Suiak.
Suhegobe, orehe, predivo, želod, vsake vrste fižol, vsakovrstno žito in sadje
sploh vse deželne pridelke
kupi (2064-8)
Anton Kolenc v Celjn.
aaVMHBaaajaaaaaaaaaaa
Ces. kr. avstrijske    jtL    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. žisleanice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA ČEZ TRBI2. Ob 12. uri 2t m ponoči osobnr vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost. Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez Klein Reirling v Steyr,  v L<nc na Dunaj via Amstetteo  - Ob 7. uri B m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, P^ntabel, Beljak, Celovec, Franzensfente, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amatetten na Dunaj.   - Od 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 ori 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice. Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr >, Lipsko, na Duri<* čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenafeste. Inomost Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo).   -  PROGA V NOVOMESTu IN V KOČEVJE   Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplica, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lmc. Steyr, lil Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trdt   — 0 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob II. ur» 16 m dopoldne osobni vlak -c Dunaja Čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Ka: love vare, Heb, Marijine *are, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno,  Celovec, Št Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Cs lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Behaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NO VEG AMEST A IN KOČEVJA.  Osobni vlaki: Ob H uri 4 4 : zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako.      ODHOD IZ LJUBLJANE drž. k V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7 uri 1 in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž  kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b d dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719;
IS t. 39480.
Razglas.
U209— V
Vsem hišnim posestnikom in njihovim namestnikom v mestnem področju huh:janskem
Radi nevarn sti razstrelitvp, ki je združena z vporabo kalcijevega karbida in tekočega acetilena, i/.-UU so o. kr. notranje, trgovinsko in železniško ministrstvo dne 14 novembra 1901, pod št. 184 dri  zak. po sebno naredbo, ki nbseora v tem pogledu potrebne stroge predpise
Glasom teh določil se mor<t naui^ravano uvedbo ac-*tileuove luči, sistem aparat?* in kraj. kjer se bo pojavil naznaniti politični g^sposk? I. instance (v Ljubljani mastnemu magisiratu) ter predložiti tui! podre b-n popis vse naprave. Izvrševati ali bistveno preurejati pa ume take nsprav«-le za to stroko po predpisu izobraženi in koncesijonovani obrtnik (intU later za osvetljavne naprav*)
Ker se doslej nobeno tako delo ni tuuradno naznanilo in je tudi domnevati, da »parati, ki že obstoje, niso izvršeni na pravilen ntčin ter n*-od upravičenih strokovnjakov, naroča se vaem hišnim posestnikom in njt hovim namestnikom, v kojih hičah se kaka acetilen*ka osvetliavna napravt* n-haja, da nazn*ni|0 to okoliščino in, če možno, tudi ime t s te ar a, ki jo je napravil, mestnemu n a.nstratu najdalje do I. januvarja 1904«
Hični posestniki (namestniki), v knjih hišah se kaka taka naprava na haja, ko.im bi ee pa dokazalo,  da temu nah gu  v  imenovanem Ča»u D vstrecrli, zapadejo v smislu ministrske naredbe I dne 30 septembra 1857. dri. zak. st. 198, arlobi cd 2—200 K, ozir. zaporu od 6 ur d o 14 dni. Pol*v tega bi takega hišnega posestnika, ozir   njegovega namertnika v sluč*! , če nastane eksplozija in se pri tem kaka os*b*  telesno težko  poŠkodu•« ali celo ob življenje pride,  z»mogfa  doleteti  zaporna k,vzea  cd   1 mest c . do 1 leta v smislu §§ 335 in 330 splošnega i|ai. zakonika m sicer zate, litje s svojo brezbrižnostjo napram nalogu preprečil pravočasno intervencijo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 1. decembra 1903
Župan: Iv. Hribar, 1 r.
!!Potniki v Ameriko!!
prevaža potnike naravnost
Iz Trsta v N*vl- Y«»rk =====
z 1200 mesti 111. razreda in s 300
z brzim parnikom
salcn-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom 99< VHIA^ z 2100 mesti III. razreda -n s 400 salon-mesti II. razreda s kabinami.
ii Trsta y No?l-York
Cena potne karte za vožnjo, za hrano z vinom m vso postrežbo
III. razred za osebo 180 kro . (3147-3)
Odhod iz Trsta:
•CARPATHIA« 15 o\c robra 1903. »CARPATHIA« 2. f<bruv. L904 »AURANIA«      29. decembra 1903.   »AURANJA«      16 fenruv. 1904.
NataoCnejga razjašnjenja, vozne bilete. cene, prevoze V druge postranske luke in 1 železniške postaje iz Bfeveajavl orku v notranja mesta Kediiijriiiti cli/m
Severne Amerike daje in preskrbljuje
Avstrijski domači glavni zastop Schroder & Co, Trst
Via Carlo Ghega št. 8, l nadstr.
Naslov za brzojave: SCHROOERCO — TRST.
B^F*    Potniki naj se zglasijo praiočasno in precej pismeno ali brzoja\ne za mw bileie' "^^a|
50 50 50
6P0 515 5-4U
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje I in smrt  z zmaDj^ujoCimi se vplačili.
J
Vsak Član ima po preteku petih pravico do dividende.
vzaj© -rrt tl ai zavarovalna  t>stvxi«:a. Prag*i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z v«e*k.ozl slovanMko - narodno uprsio. (2tf—142)
Via poJMsnilft daje:
Generalni zastop w Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
D»dasJkXla ulicah štev.
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnini škodam pi» uajmtjin cenah Škode cenjuje takoj in najkuiantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatno podpore v narodne   n obCnokonstne ni "nna
iaaajatdj in odgovorni aredmk: Dl. i van Ta v ca:.
Lastnina in tu'k „Narodne tiskarne-.
3IM