Leto LXXm, št. 164 LlvUIana, sotota n. folija 1940 Cena Din 1.— tja dan popoldne lavami* nedelje tn vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din K vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, lnseratni davek posebej. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa fc—Ht— Din lo-e: MARIBOR, LJUBLJANA, zg St, T — MOVO MB8TO, uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon *t. uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. trg &. — Postne hranilnica v Ljubljani st. 10. Pričetek noue diplomatske akcije? V zvezi s sinoćnjim govorom kancelar ja Hitlerja in ponovnim obiskom grofa Ciana v Berlinu napovedujejo rimske vesti novo diplomatsko akcijo Berlina Berlin, 20. jul. (UP). V Berlinu so zvedeli šele včeraj pozno popoldne, da bo govoril kancelar Hitler v Reichstagu. Velike množice so napolnile ulice in trg pred parlamentom. Eno uro pred pričetkom sestanka nemškega državnega zbora so se vrata Reichstaga odprla. Vstopali so poslanci, predstavniki vseh rodov vojske, najvišji strankini funkcionarji in drugi odličniki. Pol ure pred pričetkom zasedanja državnega zbora je bila dvorana popolnoma zasedena. V diplomatskih ložah je zavzel prvo mesto italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je prišel v Berlin ob 3. popoldne. V spremstvu italijanskega veleposlanika Al-fierija in nemškega tajnika v zunanjem ministrstvu von VVeiszeckerja, je grof Ciano zavzel svoje mesto. Na desno so sedli člani vlade, med njimi tudi von Neurath, dr. Gobbels in dr. Schacht. Navzoči so bili tudi šef generalnega štaba von Brauchitsch, poveljnik nemške mornarice Rader. zunanji minister Ribbentrop in Hitlerjev na-irestnik Hess. Parter so zasedli poslanci v uniformah, nekateri pa tudi v civilni obleki. Nekaj mest je bilo praznih, trije sedeži pa so bili okrašeni z lavorjeni venci. To so bila mesta v vojni padlih poslancev. Točno ob 18. je vstopil v dvorano v spremstvu velikega maršala Goringa kancelar Adolf Hitler. Burno so ga pozdravljali, ko je zasedel svoje mesto. Takoj nato je državni zbor otvoril maršal Goring. Ko je počastil nemške in italijanske vojake je dal besedo kancelarju Hitlerju. Hitler je bil videti zelo resen in je pričel takoj govoriti s tihim glasom, ki se je nekoliko tresel, tako da se je čutilo, da globoko doživlja iz . orjene besede. Hitlerjev govor je trajal eno uro in 40 minut. Med govorom je grof Ciano ves čas spremljal Hitlerjeve izjave po besedilu, ki ga je imel pred se- RIM, 20. jul. e. (As. Press). Rimska javnost je z velikim zanimanjem sprejela vest o potovanja grofa dana v Berlin. V Rima ni bil objavljen komunike o odhoda zunanjega ministra v Nemčijo, temveč samo komunike o njegovem prihoda v Berlin. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da je grof Ciano odpotoval iz Rima predvčerajšnjim ob 3. popoldne z neke stranske rimske postaje. Spremljali so ga veleposlanik Brutti, ki je šef evropskega in sredozemskega oddelka v zunanjem ministrstvu, ter nekateri drugi funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva. Zaradi tega spremstva se smatra, da se bodo v Berlinu med bivanjem grofa Ciana reševala tudi mnoga vprašanja, o katerih so že razpravljali na sestanku med grofom Cianom in Ribbentropom ob navzočnosti kancelarja Hitlerja v Monakovem. V Rimu z velikim zanimanjem razpravljajo v zadnjih dneh o živahnem diplomatskem delovanju, ki mu je na čelu Berlin. Za sedaj ni mogoče ugotoviti smeri in namena tega obsežnega diplomatskega delovanja, a se smatra, da bodo diplomatske akcije iz Berlina največjega pomena za bodočnost Evrope. Z največjim zanimanjem je Rim sprejel tudi vest o sklicanju Reichstaga in vest o Hitlerjevem govoru. Ker se je seje v Berlinu udeležiS tudi grof Ciano, pravijo v Rimu, da je navzočnost grofa Ciana dala temu dogodku poseben pomen. Toda niti v političnih in niti v službenih krogih nI mogoče zvedeti, v čem bi bila ta pomembnost, misli ae pa, da se bodo razgovori med grofom Cianom In nemškimi državniki ntnaaali na izvedbo napada na Anglijo ter na vprašanja splošnega pomena. BERLIN, 20. jul. e. (DNB) Iz dobro informiranih krogov se je izvedelo, da je bila navzočnost italijanskega zunanjega ministra Ciana na včerajšnjem zasedanju nemškega državnega zbora potrebna, da bi se Hitlerjeve izjave v Angliji ne smatrale samo kot nemške izjave, temveč kot skupna gesta držav osi Rim-Berlin. Cianova navzočnost je bila tudi zaradi tega potrebna, ker se morajo obravnavati nekatera vprašanja, ki so se pojavila po zadnjih dogodkih. Kancelar Hitler bo danes sprejel grofa Ciana, ki bo nato obiskal tudi velikega maršala Goringa in kancelarjevega namestnika Hessa. Berlin bo zapustil že danes ali najkasneje jutri zjutraj. boj. Ob koncu govora so vsi navzoči burno odobravali Hitlerjeve besede. Kancelar Hitler se je zahvalil s tem, da je dvignil desnico, nato je sedel na svoje mesto, zaključne besede pa je spregovoril veliki maršal Goring. Kancelar Hitler je Goringa poslušal s sklonjeno glavo in z rokami, katere je držal prekrižane na pultu. Po koncu seje je Hitler s spremstvom takoj zapustil dvorano. Pred parlamentom ga je množica navdušeno pozdravljala. itlerjev govor V skoro dveuraem govora je podal pregled vojnih dogodkov in izrazil pripravljenost Nemčije za sklenitev miru z Anglijo interesno področje in kaj spada v rusko interesno področje. Po tej jasni razmejitvi interesnih področij, je sledila nova ureditev nemško-ruskega razmerja. Zaman je vsako upanje, da bi lahko prišlo med Nemčijo in Rusijo do kake nove napetosti. Niti Nemčija ni napravila nobenega koraka izven svojega interesnega področja niti ni Rusija posegla v nemško interesno področje. Upanje Anglije, da Berlin, 20. jul. br. (DNB) Za snoči je bila iznenadno sklicana seja nemškega državnega zbora, na kateri je govoril kancelar Hitler. Seji so prisostvovali skoro vsi člani državnega zbora, mnogi med njimi v vojaških uniformah. V diplomatski loži je bil navzoč tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je posebej v ta namen prispel z letalom v Berlin. Po otvoritvenem govoru maršala Goringa, ki se je spominjal padlih žrtev Nemčije in Italije, je povzel besedo kancelar Hitler, ki je v obširnem govoru podal pregled dosedanjega razvoja vojne ter orisal položaj Nemčije in njene namere za bližnjo bodočnost V začetku svojega govora je kancelar Hitler naglasil, da je bil eden izmed glavnih ciljev narodno socialistične Nemčije revizija versajskega diktata. Želel je to doseči na miren način, toda drugi za njegove želje niso pokazali razumevanja in tako je prišlo do vojne. Nato je obširno orisal ves potek vojnih operacij od začetka vojne s Poljsko do kapitulacije Francije. Ob enem je izrazil pohvalo in priznanje vodilnim generalom ter objavil njihova povišanja. Prav tako je izrazil priznanje onim, ki so v zaledju skrbeli za to, da je mogla nemška vojska nemoteno vršiti svojo nalogo. V tej zvezi je podčrtal velik pomen prijateljstva in zavezništva z Italijo. Naglasil je, da si je tudi z Anglijo želel sličnega razmerja, a mu to ni uspelo. Italija je krepko podprla Nemčijo na gospodarskem in vojaškem področju in pripomogla k uničenju sovražnih sil. Sodelovanje z Italijo je popolno tako na političnem, kakor na vojaškem področju. Hitler je na to orisal splošni položaj Nemčije ob zaključku druge faze vojne. Naglasil je, da je Nemčija na vojaškem in gospodarskem področju danes mnogo močnejša, kot je bila ob pričetku vojne, ker ima poleg lastnih zalog vojnih potrebščin in živil na razpolago še prostrana področja okupiranih dežel. Govoreč o zunaj epolitičnih odnošajih Nemčije, je Hitler predvsem podčrtal, da je razmerje Nemčije in Sovjetske Rusije končno veljavno urejeno. Nasprotniki Nemčije so si res na vse načine prizadevali, da bi spravili Rusijo v Nemčiji nasprotni tabor. Toda Rusija je pravilno gledala in smatral sem za pravilno, da se z Rusijo pametno dogovorimo in da za vedno razčistimo, kaj smatra Nemčija za svoje bi mogla izzvati kako novo evropsko krizo in s tem razbremeniti svoj lastni položaj, je glede Rusije in Nemčije brez-izgledno. Angleški državniki počasi mislijo in zato se bodo šele polagoma prilagodili temu dejstvo. Ob koncu svojega govora je kancelar Hitler prešel na vojno z Anglijo in dejal, da je še oktobra lanskega leta ponujal mir, a so njegovo ponudbo z zasmehovanjem zavrnili. Hoteli so imeti vojno in jo sedaj imajo. Nemčija lahko nadaljuje vojno proti Angliji, toda nadaljevanje te vojne pomeni dokončno uničenje enega izmed obeh nasprotnikov. On je prepričan, da bo to Anglija. V tej uri, je nadaljeval Hitler, se čutim dolžnega, da zadostim svoji vesti in da še enkrat naslovim apel na Anglijo. Lahko to storim, ker ne prosim kot premaganec marveč kot zmagovalec Apeliram na človeški razum. Ne vidim nobenega vzroka za nadaljevanje vojne in obžalujem vse žrtve, ki jih bo zahtevala in ki bi jih tudi svojemu narodu rad prihranil. Svroj govor je kancelar Hitler zaključil s spominom na padle žrtve in z zahvalo nemški vojski. Maršal Goring je zaključil sejo s kratkim govorom, v katerem se je zahvalil kancelarju Hitlerju ter mu zagotovil neomajno zvestobo vsega nemškega naroda. Nemško tolmačenje Hitler je pustil odprta vrata za mir z Anglijo Berlin, 20. jul. (UP). V narodno »oclallstir. krogih opozarjajo na to, da Hitlerjev govor nima ultimativnega značaja in tudi niso bil postavljeni Angliji ni kak i pogoji, pač pa je kancelar Hitler pustil odprta vrata za mir, če bi se pokazala dobra volja in iskrenost na drugi strani. V teh krogih sicer ne verjamejo, da bi Churchill pričel pogajanja za mir. toda opozarjajo, da Churchill ni angleška javnost, ki se z njim ne strinja in odklanja njegovo vojno politiko. Ni dvoma o zmagi nemškega orožja, pravijo nadalje v narodno socialističnih krogih. Anglija bo poražena kakor je bila poražena Francija, če tudi ho za poraz Angležev potrebno ve? rasa- H*t- Angliji, da vlada v svojem imperiju. Doznava se. da se je kancelar Hitler odločil sklicati Reichstag šele pred dvema dnevoma. V službenih krogih pa pravijo, da je splošen poTožaj preveč koč'jiv, da bi se mogle komentirati vse Hitlerjeve besede. Hitler je odgovoril na vsa vprašanja in ni nobeneera dvoma več o sedanjem nemškem stališču. Berlin. 20. jul. s. (Columbia B. C.) Današnji nemški listi pišejo v zvezi s sinoćnjim govorem kanceiaria Hitlerja, da bo šel nemški n^rod za Hrtleriem tr>ko v voj-n{ kakor tudi v miru. Ust maršal? Gorin-ea *»VatTonal Zeitnng« v E*senn pa poriva an«r?e?k! nam**, naj •»trmor'avi svojo vl»do ler se hoče omejiti na Evropo in pustiti ' ter sprejme Hitlerjevo mirovno ponudbo. Odmev v Angliji V službenih krogih odklanjajo nemški apel, ki ima samo namen zrahljali solidarnost in odpor- London, 20. jul. e. (United Press). London je sprejel Hitlerjev govor z največjo hladnokrvnostjo. V službenih krogih izjavljajo, da so kakršnikoli apeli z nemške strani na Anglijo brez vrednosti in imajo samo namen razbiti solidarnost in odpornost angleškega naroda, ki se je zbral okoli predsednika vlade Wmstona Churchilla. Hitlerjev govor tolmačijo v Londonu tako, da je hotel nemški kancelar utemeljiti in opravičiti nadaljevanje vojne pred nemškim narodom. Anglija Je odgovorila te s govorom predsednika vlade Churchilla* ki Je *n v —graj ako mirovno ponudbo in poudaril, da se bo Anglija borila naprej pod vsemi pogoji. Angleška javnost je sprejela Hitlerjev govor brez presenečenja. Nemški kancelar ni povedal nič takega, o čemer ne bi bila angleška javnost že poučena. Listi komentirajo govor in poudarjajo, da je zlasti nejasen oni del govora, ki se tiče napada na Anglijo. Kancelarjevo izjavo, da ne vidi razloga za nadaljevanje vojne, tolmačijo v Londonu kot znak nemškega oklevanja. V službenih krogih pravijo, da Anglija nima kaj odgovoriti na ta Hitlerjev govor, ker je Chnrcbtll pretekli teden jasno dolo- čil stališče Anglije in angleškega imperija. V londonskih diplomatskih krogih pripominjajo k sinoćnjemu govoru kancelarja Hitlerja, da vsebuje govor tako malo novih momentov, da ni potreben noben komentar ali odgovor. London, 20. jul. s. (Reuter). Današnji angleški listi h govoru kancelarja Hitlerja soglasno izražajo prepričanje, da Anglija ne more pristati na mir, dokler Nemčija in Italija nista premagani. »Daily TelegTaph« piše, da je Anglija ponovno popolnoma jasno povedala, da nima nobenega spora z Nemčijo, dokler se ta poslužuje v svoji politiki zakonitih sredstev. Dejstvo, da je sedaj samo še Anglija Nemčiji ovira v njenem stremljenju za dosego svetovne dominacije, samo utrjuje Anglijo v njeni odločnosti, da vztraja v borbi. Delavski »Daily Herald« piše: Prav dobro vemo, da lahko dosežemo mir, svobodo in varnost samo pod enim pogojem: cena, ki jo moramo plačati in jo tudi bomo plačali, je, da se borimo do konca, do zmage. »Daily Mali« pravi, da sta v govoru kancelarja Hitlerja posebno značilna dva momenta, predvsem hoče Hitler pojasniti nemškemu narodu svojo politiko, nadalje pa skuša povzročiti razdor med angleškim narodom in angleško vlado. »Dnilv Express« izraža mnenje, da predstavlja govor opravičilo pred napadom na Anglijo, ki se bo morda v kratkem pričel. List pravi, da naj bi vsak Anglež čital govor kancelarja Hitlerja brez vsake cenzure, kajti morala angleškega naroda je tako visoka, da je ničesar ne more porušiti. »Time«« se čudijo, da v govoru kancelarja Hitlerja niso omenjene Zedinjene države, zlasti še, ko je le nekaj ur preje govoril po radiu tudi predsednik Roosevelt. »Daily Sketch« pravi, da skuša kancelar Hitler s svojim govorom pridobiti ameriško javno mnenje in na ta način moralno izolirati Anglijo, če bi se namreč posrečilo Hitlerju prepričati Ameriko, da je nesmiselno, da Anglija nadaljuje vojno, bi to brez dvoma vplivalo na javno mnenje v Zedinjenih državah, imelo pa bi neizbežne posledice, tudi v Angliji sami. List pa misli, da se tak načrt ne bo posrečil. Sicer pa pravi list, da je bil snočnji govor kancelarja Hitlerja eden njegovih najbolj spretnih govorov. Mnogi listi omenjajo v zvezi z govorom kancelarja Hitlerja tudi včerajšnji govor predsednika Roosevelta. >Daily Mail«: naglasa, da Roosevelt ve. da so v sedanji vojni Zedinjene države same resno ogrožene. Zato je kljub vsem predsodkom In svojim osebnim željam sprejel tretjič kandidaturo ter bo pomagal demokracijam na vse načine. Rimski komentar Anglija se mora odločiti sedaj za mir ali neizprosno nadaljevanje vojne Rim, 20. jul. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše, da je bil Hitlerjev govor, ki mu je prisostvoval na Hitlerjevo povabilo osebno tudi grof Ciano, govor zmage in to velike in zaslužene zmage, istočasno pa govor globoke humanosti. Hitler je točno naglasil, da je v začetku svojega političnega poslanstva želel sporazum z Italijo in sporazum z Anglijo. Omogočeno mu je bilo edino uresničiti sporazum z Italijo, ki je po Versaillesu zavzela napram Nemčiji vedno stališče razumevanja, humanosti in pravice. Hitlerjeva volja skleniti sporazum z Anglijo je bila iskrena in nihče ne more o tem dvomiti. Najboljši dokaz Hitlerjeve dobre volje je pomorska konvencija, na osnovi katere je pristal, da bi bilo razmerje nemških pomorskih sil napram angleškim 1:3. To konvencijo, ki je zagotavljala Angliji absolutno varnost je Nemčija vedno spoštovala. Kakor je v angleškem parlamentu dejal že Lloyd George, pada odgovornost za to vojno popolnoma na Anglijo. Odločujoči razred v Angliji je vsilil vojno Poljski in nato Franciji. Usoda je hotela, da Hitlerjevih besed v odločilnih trenutkih nikoli niso upoštevali in ti usodni trenutki so nastali po septembru fatalnega leta 1939. Na naslov Mussolinija in Italije je Hitler izrekel besede, ki so globoko ganile dušo Italijanov. Hitler je priznal, da je Italija prevzela obveznosti proti pomembnim francoskim in angleškim vojnim silam, ter je na ta način onemogočila Angliji in Franciji strategične pokrete. Vstop Italije v vojno je prepričal Francijo, da vojne ni mogoče nadaljevati. Hitler je istotako naglasil, da je sklep Italije stopiti v vojno bil sprejet v popolni svobodi in da je Sredozemsko morje življenjski prostor Italije. Sodelovanje sil osi na političnem in vojaškem polju, je popolno. Odgovorne osebnosti v Angliji naj to vpoštevajo. Nemčija ima dovolj surovin in živeža, da lahko vodi dolgo vojno. Diplomatski urednik agencije Štefani pravi dalje, da se Hitlerjeve izjave o rusko-nem-ških odnošajih, ki slone na konsolidiranih in definitivno določenih osnovah, lahko smatrajo za izjemno važne. Angleški upi, da bodo nastale nove krize v Evropi so prazne iluzije. Kakšen bo namen angleških odgovornih osebnosti po tem zelo humanem govoru velikega in zmagoslavnega vodje? Churchil bo odšel v Kanado, toda uničenje angleškega imperija bo neizbežna posledica nadaljevanja vojne. Odgovornost za to bo padla na tega nevarnega in gluhega moža. Kakor se zdi so oni, ki upravljajo Anglijo, javno dokazali, da sebe preveč podcenjujejo, ko so ga dolgo tako daleč držali izven vlade. Angleži so prinesli neizmerno nesrečo Franciji, danes pa prinašajo neizmerno nesrečo svoji lastni državi. Snovanje latinske antante Francoske informacije o namena sestanka »linija in generala Franca trdno in bo dobilo v bodočnosti še pomembnejšo obliko. V rimskih političnih krogih se posebno zanimajo za poročila italijanskega tiska iz madridskih virov o tem, da je general Franco v svojem zadnjem govoru ob priliki vojaške parade zahteval vrnitev Gibraltarja. V italijanskem vojnem poročilu se je prvikrat omenilo, da so Gibraltar bombardirala italijanska letala. V rimskih političnih krogih pričakujejo nadaljnjega razvoja v španskem stališču iz sedanjega stanja nevojujoče se država Grenoble, 20. jul e. (Havas). V zvezi z vestmi o bližnjem sestanku med Mussoli-nijem in Francom piše polalnibeni »Petit Dauphinois«, da gre za proučevanje možnega osnovanja takozvane latinske antante, kateri M pripadale Italija, Španija in Francija. Rim 20. jul. e. (TJ. P.) Glede na vesti o sestanku med Mussolinijem in generalom Francom z namenom, da bi se ob tej priliki določili temelji za ostvaritev takozvane sredozemske antante, se s službenega mesta pravi, da sedaj ta sestanek ni aktualen. ItaHjaniko-ipansko prijateljstvo Je Francija je ohromljena Do sklenitve koi ▼oditi nobene samostojne Vichy, 20. juL e. (Havaa). V listu > Journal da« Debata« je Pierre Bernli glede na nedavna Izvajanja francoskega zunanjega ministra Baudolna takole obrazložil bodočo francosko zunanjo politiko: Nasa zunanja politika se more za delj časa izvajati samo v znamenju pričakovanja. Francija Se ni sklenila mirovne pogodbe, zato francoska politika do Nemčije in Italije se ne more biti jasno začrtana. Nase ravnanje do Nemčije in Italije mora biti Se vedno v skladu s pogodbo o premirju. Mi smo prevarani in ne moremo pričeti z nobeno pomembnejšo iniciativo v zunanji politiki, z napadi na naSe brodovje Je Anglija sama presekala zveze, ki so bile med nami In Anglijo. Zaradi tega smo prekinili z njo naše diplomatske od-nošaje. Stvarno je Anglija dala pobudo za te ukrepe z napadom na naše brodovje in z odpoklicom osebja svojega veleposlaništva. Glede Amerike bomo 5e nadalje manifestirali do te dežele tradicionalno pri- jateljstvo. Glede reorganizacije francoskega gospodarstva je mogoče ocrtali samo splošne težnje, kakor je to storil zunanji minister Baudoln. ženeva, 30. jul. e. (Štefani). Po vesteh iz Londona angleška vlada nI raspoložena, da bi izpustila zadržane francoske ladje. Francoska vlada pa smatra osvobojen je francoskih ladij za glavni pogoj za dobro razmerje med Francijo in Anglijo. Do kompromisa med Francijo in Anglijo torej ne more priti, ker se hoče francoska vlada vsekakor držati obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbo o premirju. Položaj glede tega je med obema državama torej jasen. Ne glede na posledice, ki jih utegne imeti zadržanje angleške vlade glede francoskih ladij lahko Francija zdaj izjavi, da je v svojih pogojih popuščala do skrajnih meja in v bodoče ne more imeti nobene odgovornosti več. Vse je že ukrenjeno, da bo mogel francoski odpravnik poslov v Londonu že danes zapustiti angleško ozemlje. Letalska bitka nad Kanalom Spopadlo se je 150 angleških in nemških letal London, 20. jul. s. (Reuter). Kakor javlja letalsko ministrstvo, ie bilo nad Anglijo včerai sestreljenih 11 nemških letal, in sicer 4 bombniki in 7 lovskih letal. 9 izmed teh letal ie bilo sestreljenih v letalskih bitkah nad južnovzhodno obalo. 8 izmed teh letal so sestrelila angleška lovska letala. 1 pa protiletalski topovi. Letalsko ministrstvo iavlia dane. da oocrešaio z včeraišniih letalskih bitk nad Angliio 5 angleških lovsih letal Nemški napadi na Angliio so včerai veljali večinoma ladiam v Kanalu. Napadeni so bili konvoji, pa tudi nekatera pristanišča. V dveh velikih letalskih bitkah se je spoprijelo skupno 150 nemških bombnikov in lovcev na eni strani ter angleških lovcev na drugi strani. Ob južno-vzhodni obali so vrela nemška letala večie število bomb. Angleška lovska letala so se zapletla z njimi v borbo, nato pa ie sledila še bitka z nemškimi lovskimi letali, potem ko so se nemški bombniki umaknili. Popoldne so nemški bombniki napadli neko luko ob iužnoansleški obali. Izmed posameznih spooadov ie posebno omeniti, da ie neko angleško lovsko letalo zašlo med 10 nemških bombnikov strmo-glavcev. ter ie encea izmed niih sestrelilo. Skupina treh Spitfireov pa ie v borbi z dvema Messerschmittoma oba sestrelila. Berlin. 20. julija, s. (Columbia B. C.) Po uradnih nemških podatkih ie bilo v letalskih bitkah nad Kanalom včerai sestrelienih 15 angleških letal. Nemci pa so izgubili dve letali. London. 20. jul. s. (Reuter). Preteklo noč so nemški bombniki vrgli več bomb na južnovzhodno Angliio ter na neko mesto severovzhodne Anglije. Tudi v južnoza-padni Angliji so bili nočni napadi in več hiš ie bilo poškodovanih. Žrtev ni bilo. Včerai ie bila pri nemškem napadu na neko mesto na škotskem porušena neka hiša. Napadi na nemške tovarne London, 20. julija, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so v noči od četrtka na petek izvedli angleški bombniki med drugim uspešen napad na Kruppove tvornice v Essenu. Več visoko eksplozivnih bomb ie padlo direktno na tvornice in povzročenih je bilo več eksplozij. Nadaljnji napadi so veljali neki letalski tovarni pri Bremenu, letališču pri Muhlhausenu ter nekemu drmgemu letališču. Povsod so bili povzročeni veliki požari. Pri Zottau sta bila bombardirana dva tovorna vlaka. Bombe so ponovno zadele cilj ter povzročile vrsto DOŽarov. V Emd^nu so bila bombardirana bencinska skladišča, v Bremenu in Hamburgu pa petrolejske rafinerije. Napadena se bila tudi holandska pristanišča Harl in gen in Willemsoord Z vseh teh poletov se ni vrnilo eno letalo. Podnevi so angleški bombniki v četrtek bombardirali tovorne čolne na Maasu in Wa-alu na Nizozemskem, pristanišči Le Havre in Boulogne ter letališče v St. Omeni. S teh poletov pogrešajo tri angleška leta^. »Mir ali razdejanje« New Tora. 20. Julij«. AA. (DNB) Ameriški ti* Objavlja v svojih zadnjih izdajah pod ogromnimi naslovi včerajšnji Hitlerjev govor. I isti objavljajo govor v celoti, niso pa objaVfli komentarjev, ter je govor pri* spel precej pozno. Navzlic temu pa se lahko ugotovi, da je povzročil Hitlerjev govor ogromno zanimanje ameriške javnosti« ki smatra* da je Hi tiar govoril ob odločilni uri. Ameriška javnost naglasa, da je postavljena sedaj alternativa: Mir ali razdejanje, Hitler je naslovil s svojim govorom zadnji apel Veliki Britaniji in zato je razumljivo, da je povzročil ta apel največje zanimanje javnosti. Od odgovora Anglije zavisi nadaljni potek razvoja dogodkov, usodnega pomena za svetovno zgodovino. Ker so tudi ameriSke radijske postaje prenašale govor, je veliko število poslušalcev slišalo Hitlerjev govor tudi po radiu. Vojaška uprava na Irskem Dublin, 20. jul. a (Reuter) Irski vojni minister je izjavil sinoči v govoru po radiu, da bodo v irskih grofijah v primeru sovražne invazije prevzeli vso oblast uradniki s posebnimi polnomočji. Na čelo uprave bodo stopili častniki, civilni uradniki pa jim bodo podrejeni. Minister je dejal, da sicer ni neobhodno potrebno, da bi do napada na Irsko prišlo, da pa se Irska vendarle ne sme udajati prevelikim upanjem. Angleška vojna industrija dela noč in dan London, 20. jul. s. (Reuter). Sinoči je govoril po radiu član vojnega kabineta Greenv/ood. Napovedal je. da bodo mornariško letalsko in oboroževalno ministrstvo izdala na vseh 9000 angleških tvornic, ki delajo za armado, v kratkem apel, da kar najbolj pospešijo svojo produkcijo. V zadnjih 10 tednih se je vojna produkcija v Angliji zelo povečala in je bilo delo v vseh tovarnah pospešeno. Anglija se na ta način izpreminja v vojno taborišče in v veliko orožarno. Vse tovarne orožja in municije delajo po 24 ur na dan in po 7 dni na teden brez prestanka. Dela je na razpolago več nego delavcev. Zlasti pa že primanjkuje izvežbanih delavcev in zato naj bi se možje in žene izurili čimpreje za posebne naloge. General Yronside imenovan za maršala London, 20. jul. e Po službenem obvestilu je bil general Yronside imenovan za maršala, general Gbrd pa za inšpektorja vseh angleških vojaških šol. Francoski poslanik zapustil London London. 20. jul. e. (Havas) Francoski poslanik v Londonu je včeraj z vsem osebjem poslaništva odpotoval iz Anglije. Z njim je odpotoval tudi francoski odposlanec Morand. ki se bo v Vichvju sestal z maršalom Petainom in drugimi člani vlade, nato se bo pa vrnil v London, kjer bo prevzel dolžnosti predstavnika nezasedene Francije na angleškem dvoru. ako so se pogajali o odcepitvi Dalmacije od Ijsibljanskega PZ Ljubljana, 20. julija Doslej v splošnem še ni bilo znano, kako so se razvijala pogajanja med ljubljanskim in zagrebškim Pokojninskim zavodom o prenosu pokojninskega zavarovanja v Dalmaciji na zagrebški zavod. V svojem poslovnem poročilu je pa ljubljanski PZ objavil tudi poglavje o pogajanjih med obema zavodoma z mnogimi za širšo javnost zanimivimi podatki. Šele na podlagi teh podatkov je mogoča stvarnejša presoja o sporu, ki zelo zanima naše in hrvatske zasebne nameščence. NASVET MINISTRSTVA Ministrstvo za socialno politiko je 4. oktobra lani obvestilo ljubljanski PZ, da je v zvezi z uredbo o banovini Hrvatski zaradi enostavnejšega izvajanja nameščen-skega pokojninskega zavarovanja potrebno, da bi zavarovanje na področju banovine Hrvatske izvajal le zagrebški PZ. Zato je priporočilo obema zavodoma, da bi se čim prej sporazumela ter soglasno predlagala spremembo svojih področij glede na to. da spada del teritorija banovine Hrvatske k ljubljanskemu zavodu. DVA NACRTA LIKVIDACIJE Ljubljanski zavod je dobil na vpogled načrt uredbe o prenosu zavarovanja v Dalmaciji na zagrebški zavod: načrt je izdelal zagrebški zavod. Razen tega je izdelalo tudi ministrstvo za socialno politiko načrt o prenosu. Po zagrebškem načrtu bi prevzel zagrebški zavod 1. novembra lani vse zavarovance v bivši Dalmaciji pod pogojem, da prevzame le bremena zavarovanja od 1. XI. 1939, med tem ko bi vsa druga bremena do tistega datuma moral nositi ljubljanski zavod. Po ministrskem načrtu pa bi prešli k zagrebškemu zavodu 1. novembra lani vsi zavarovanci, bivši zavarovanci in rentniki, ki so bili do tega dne zaposleni na področju banovine Hrvatske. Ljubljanski zavod bi moral predati zagrebškemu toliko odstotkov premoženja kolikor obveznosti do zavarovancev, bivših zavarovancev in rentnikov (izraženih v premijskih rezervah) bi moral prevzeti zagrebški zavod. Nepremičnine, hipotekarne in druge terjatve bi pripadle tistemu zavodu, na čigar področju bi bile, in bi se vračunale v pripadajoči del premoženja 9 svojo bilančno vrednostjo. — Po obeh načrtih bi prešlo zavarovanje v srezih Dardi in Batini v pristojnost beograjskega zavoda, v kotorskem srezu pa v pristojnost sarajevskega. LJUBLJANSKI PREDLOG Ljubljanski zavod je stopil takoj v stike x zagrebškim in mu je s posebnim dopisom 11. novembra lani obrazložil, kakor tudi ministrstvu, odboru delegatov v Splitu in banu banovine Hrvatske, kako si zamišlja likvidacijo. Držal se je povsem načel ministrskega načrta in dokazoval, da zagrebški načrt ne predlaga pravične ureditve. Ljubljanski zavod bi ne mogel prevzeti obveznosti, da bi plačeval rente vsem nameščencem, ki bi služili pred koncem 1.1939 na dalmatinskem podrocj»i. med tem ko bi zagrebški zavod prevzel le izplačevanje te- kočih rent od 1. januarja 1940. — Ves sistem pokojninskega zavarovanja sloni na računu, da lahko nosilec zavarovanja računa za vso bodočnost s prispevki mladih generacij. Višina pokojnin je računana tako, da so sedanje pokojnine delno krite šele z bodočimi prispevki novih zavarovancev, ki bodo povprečno mlajši in ki bi zato samo zase lahko plačevali nižjo povprečno premijo, še bolj krivična se pokaže rešitev, naj bi zagrebški zavod prevzel delne rente le za zavarovanje po 1. 1940, ko pomislimo, da je sedanje zavarovanje obremenjeno tudi z valorizacijo starih premij; stare premije bi ne bile zadostne niti, če bi ostala prvotna valuta nespremenjena, a valuta starih prispevkov se je približno 15-krat poslabšala. Rente po nominalnih starih vplačilih bi bile malenkostne in bi povprečno premijo vse dobe zavarovanja tako znižale, da bi tudi poznejše višje premije ne mogle primerno zvišati rente; zato so bile stare premije z več ministrskimi odloki valorizirane. Zaradi valorizacije so se obveze PZ do zavarovancev znatno povečale in nastal je visok primanjkljaj. Zakon o pokojninskem zavarovanju je obremenil PZ tudi z obevzami iz bivšega zavarovanja v Avstriji. — Valorizirane so bile premije ne le zavarovancev v Sloveniji, temveč tudi z obvezami iz bivšega zavarovanja odpade tudi na Dalmacijo. GOSPODARSTVO LJUBLJANSKEGA ZAVODA Glede na glasove o slabem gospodarstvu ljubljanskega PZ prepušča zavod sodbo nepristanskim strokovnjakom in se sklicuje, da so njegove izgube naravnost neznatne, zlasti v primeri z izgubami Narodne banke. Državne hipotekarne banke in raz-nih drugih denarnih zavodov. Prav pri posojilih, ki so povzročila državnim in drugim denarnim zavodom ogromne izgube, PZ ni imel skoraj nobenih izgub. Kar je pa bilo teh izgub, gredo na račun zakonov in uredb o zaščiti kmetov, denarnih zavodov, o maksimiranju obrestne mere itd. Vrednost nepremičnin in inventarja je moral zavod seveda odpisovati, in sicer po načelih knjigovodstva Uprava zavoda tudi ne more biti odgovorna zaradi izgub na račun znižanja tečaja ali valute vrednostnih papirjev. — Vse poslovanje je bilo pod stalnim nadzorstvom revizorjev upravnega odbora In občnega zbora, račune sta pa odobravala upravni o8LOYE2f3KI IfAROT>«, ^ 0tF0B 5 Pri gozdovnikih v Gozdu Martuljku 10 je njihovo *ivfje»|e — Mladina ae imenitna zabava in ntHttie v Pogled na Gozd-Martuljek Gozd - Martuljek, 19. julija Ker sem zaupal svojega sina te počitnice gozd ovni š ki vzgoji, sta me skrb in radovednost gnali na obisk v njihov tabor. Cim stopiš iz vlaka, ostrmiš pred čudovito panoramo, ki se ti nudi: mogočni vrhovi Špika, Široke peči, Oltarja in Ponce zro z viška na dolino. Hladne sapice z večnih snegov ublaže vpliv vročega poletnega solnca. Ves poživijen in veder pobaraš domačina, kje tabore gozdovniki. Obraz se mu zvedri in ti ljubeznivo pokaže bližnjico skozi gozd. Še par korakov stopi s teboj in ti na vprašanje, kako kaj žive ti mladi ljudje pod šotori, vzradoščen odgovori, da so to olikani in prijazni gostje teh krajev ta domačinom niso niti najmanj nadležni, četudi prihajajo semkaj taborit že skoraj deset let zaporedoma, da se jih skoro ne opazi, ker jim njihova disciplina ne dovoli pohajkovanja po vasi. škode da ne napravijo nobene, pač pa so vedno pripravljeni vsakomur pomagati. S takimi in podobnimi besedami mi je že skoraj predstavil tabor, kamor bom pravkar vstopiL V tem hipu mi prihiti naproti moj sinko, ves zagorel od solnca kot pravi rdečekožec ta mi skoraj ne more v eni sapi povedati vsega, kar bi rad. Razumem le to, da se počuti imenitno, da je hrana izvrstna, da je zmagal pri bojnih igrah, da je straži 1 med najhujšo nevihto, skratka, da je vse »prima«. Celo zajtrk so enkrat dobili v posteljo, kar je nezaslišan luksuz v taboru. Med poplavo takih hvalnic tabornemu Življenju sva prispela do šotorov. Obstal sem od začudenja. Priznam, nisem še bil v taborih in pričakoval sem pač vrsto ali skupino večjih ali manjših šotorov, kjer morajo naši razvajeni ljubljenčki ležati na slami kot pujski in da je vsa stvar precej sorodna ciganskim šotoričem. Zdaj pa je ležal pred menoj prekrasen ln čist tabor, šotori, razvrščeni v obliki velike grške črke ornega. V osišču in na krajih stoje veliki indijanski vigvami tee - pee, v katerih se morejo zbrati taboreči ob dežju k zabavi in v katerih se da zakuriti tudi precejšen ogenj. Sredi tabora gori takozvani >večni taborni ogenj«, okrog katerega so razmeščena bruna kot sedeži. Za glavarjevim sedežem stoji taborni znak — totem, sestoječ iz fantastičnih korenin in drugih trofej, ki jih najdejo taboreči na izletih in v gozdovih. Če jo gozdovniki simbolično povedati, da so v organizaciji vsi enaki, vsi enako deležni dobrega in zla. — Ponoči bedi nad taborom straža in čuva ogenj in taborišče, ki v tem čistem gorskem zraku neverjetno zdravo spe in se prebude šele, ko jih jutranja straža z rogom prebudi. Ker so taborovodjo, ki vrši obenem tudi posle tabornega medicinika. pozvali k neki manjši zadevni intervenciji, mi je tabor nadalje razkazal moj sinko. Prva pot naju je vodila v kuhinjo ali >tovarno dobre volje« kot jo tu imenujejo. V njej sva opazila celo kopico deklet, ki so lupila krompir in trebila solato. Sredi med njimi je v belem predpasniku in z visoko kapo kraljeval taborni kuhar, vsem priljubljeni »mornar Lojze«. — Z velikansko kuhalnico je mešal v ogromnem kotlu neko prijetno dišečo omako. — Omeniti še moram izvrstno zgrajeno kuhinjo, v ka- teri se more naenkrat kuhati tudi za več sto oseb, četudi število taborečih letos ne sega čez 65. Delo v kuhinji sladi tiha dekliška pesem, ki napravi ves napor, ko je treba pripraviti tako ogromne količine hrane, lažji in celo lep. — Seveda mi je sinko pomežiknil, ne manjka v prehrani tudi raznih imenitnih vitaminov S, P, Č, SI itd. Kaj te črke pomenijo ne morem izdati, ker to je ena izmed tabornih tajnosti. Ce kdo ugane, da SI pomeni smrekove igle, seveda še nisem nič izdal. S sinkom sva obšla še igrišča, kjer je pravi živ žav. Nekateri igrajo odbojko, drugi se urijo v lokostrelstvu, tretje spet veseli kako ročno delo, rezljanje, risanje ali kaj podobnega. Sicer je pa v taboru strog dnevni red, ki določa natanko, kdaj se moraš umiti, telovaditi, kdaj delati in Taki so šotori Med tem me je sinko pripeljal k taboro-vodji, ki me je najljubeznivejše sprejel hi mi zaželel iskreno dobrodošlico. Pozneje sem zvedel, kako gostoljubni so naši gozdovniki. Da radi sprejmejo v svoj krog, v svoje tabore, v svojo organizacijo vsakogar, ki prihaja s poštenim namenom, vsakogar, ki se zanima za ta prelesten pokret ta vsakogar, ki ljubi gore, gozdove in prirodo sploh iz Čistega srca, Taborovodja. ki ga nazivajo taboreči Beli lisjak, mi je natančneje razložil ustroj tabora, ki sestoji prav za prav iz gozdov-niškega tabora in taborne kolonije, ki leži nekoliko dalje na večji jasi. V prvem do-mujejo člani organizacije, v drugem pa nečlani - kolonisti. Letos je namreč Jugoslovanska gozdovniška liga, kot se organizacija oficielno imenuje, prvič izvedla tudi taborenje nečlanov, da se tako tudi ne-včlanjenim interesentom da priliko seznaniti se s tabornim življenjem in gozdovni-ako idejo. Oba tabora odlikuje smotrna razporeditev šotorov, čistost in najlepši red v šotorih samih, estetsko dovršena ureditev taborišča in najpopolnrjša snažnost v taboru- in okolici. Gozdovniki namreč ne skrunljo prirode, ne trpe nobenih odpadkov hrane, papirja, sadja po tleh in sploh vse. kar bi žalilo naš čut za lepoto, najskrbneje odstranijo. Prijazni taHorovodia mi je Se razložil pomen mozaika okrog oemja. ki simbolično izraža dvanajstero gozdovniških zakonov, ki vzgajajo v štirih smereh: v smeri močnega duha. zdravega telesa, plemenitega misTjenja in udejstvovanja z ljubeznijo. Vsako od teh smeri podpre troje železnih zakonov, ki se jih naši gozdovniki zvesto drže že šestnaist dolgih let. kar so se organizirali. Ti zakoni so: 1. Bodi odločen! 2. Bodi skromen! 3. Bodi poslušan! 4. Bodi čist! 5. Čuvaj svoje telo! 6. Živi prirodno! 7. Govori resnico! 8. Bodi pošten! 9. Bodi moder! 10. Bodi prijazen! 11. Bodi požrtvovalen! 12. Bodi radosten ! Ogenj v taboru mora goreti ves čas ta-borenja. noč in dan ob lepem in slabem vremenu, če bi ugasnil, bi bila to Največja sramota za tabor, ki se da izbrisati le na ta način, da se ves tabor podre in postavi na drugo mesto, kjer se s posebnim obredom prižge nov ogenj. Pri tabornem ognju se vrše vsi posveti in vse večerne zabave. Ker sede vsi taboreči v krogu, so vsi enako deležni toplote tabornega ognja. S tem ho- kdaj počivati. Celo obvezen molk je predpisan po kosilu. Takrat je ves tabor tih, kot da bi izumrl. Vsako dopoldne gredo vsi taboreči, razen delovne družine, ki mora skrbeti za kuho in varnost tabora, v gozdno šolo, kjer se uče spoznavati tajnosti in lepote prirode od onih strani, katere jjm šola v mestu ne more dati. Nauče se spretnosti, ki vsakomur prej ali slej prav pridejo. V naglici sem si ogledal še ostale taborne posebnosti in umne ureditve, tako n. pr. jedilno shrambo, lasten bazen, posebej izpeljano strugo za kuhinjske potrebe itd. Naši gozdovniki so bistro izrabili sotočje treh voda: Save Dolinke, Martuljščice in Hladnika. V Savi se umivajo in perejo me-nažke, v Martuljščici zajemajo vodo za kuho, v Hladniku, ki je najtoplejši, se pa kopljejo. • Nenadoma začujeva taborovodjev rog, ki kliče k »menaži« kot se tu pod skupnim imenom imenujejo zajtrk, kosilo, malice in večerja. Sinko me pusti samega, češ, da mora v zbor, ker sicer ne dobi »menaže«, Če ni točno na mestu. Tudi mene je gnala radovednost, da vidim ta zbor »lačnih volkov«, kot so si vzdeli ime sami. Bil je čudovit prizor, videti dolgo vrsto zdravih, mladih ljudi z bistrimi očmi in kožo, utrjeno v solncu in vetru. Na povelje se zvr-ste vsi v gosji red in odkorakajo v kuhinjo: najprej deca, nato dekleta, zadnji fantje in prav na koncu taborni funkcionarji. Ugajalo mi je to dosledno izvajanje demokracije. — Kmalu so se pričeli vračati iz kuhinje »zadovoljni volkovi« s sijočimi obrazi nad polnimi menažkami. — Povprašal sem sinka, kaj jedo. Odgovoril mi je, da vse, kar se lahko spravi v eno menažko, le mesa je bolj malo, ker je v taboru vsaj šest brezmesnih dni. Rekel je še, da je hec, kadar se kaj prismodi (seveda se to le redkokdaj zgodi!) in pravijo temu »vanilija«. Zaupal mi je tudi gorostasno novico, da je že parkrat pospravil polno menažko mlečnega riža, ki ga doma še videti ni mogel. Dejal je, da je s tem, ker je použil zoprno mu jed, premagal samega sebe ta pokazal močno voljo kot uče gozdovniški zakoni. Po kosilu sva šla s štakom k bližnjim slapovom. Med potjo sem zvedel še obilo stvari, nad katerimi bi bil navdušen sleherni človek dobre volje. Pripovedoval mi je o Izletih, ki jih je napravil s svojo skupino, o poznavanju dreves in rastlin, ki ga je pridobil, o zabavi pri večernih tabornih ognjih, kjer kraljuje pesem ta amen, kjer plešejo narodna kola tat si pripovedujejo lovske ta gozdovniške zgodbe. Oči so se mu zaiskrile, ko mi je pravil o bojnih igrah prejšnjega večera. Polovico taborečih je tabor branilo, druga polovica pa ae je skušala taboru neopazno približati. Približal se je čas odhoda mojega vlaka in posloviti sem se moral od taborovodje ta tabora. Z zadovoljstvom, da sem otroka zaupal trdi, a smotrni gozdovniški vzgoji, sem se odpeljal nazaj v mesto. Bilo ml je zal, da tudi jaz ne morem ostati v onem čudovitem ozračju, kjer vonjaš dim tabornih ognjev kot naj prijetnejšo dišavo a imel sem zavest, da sem dal svojemu otroku okusiti srečo, ki jo more nuditi le življenje v prirodi. F. D. Študenta Poljancu v spomin Ljubljana. 20. julija Stojim ob Tvojem jrrobu. Silvo, in težko mi je. Zakaj, zakaj si odšel tako naglo? Se toliko se nisi ozrl. da bi nam vsaj zbogom rekel... Silvo! Zima i siie sonce, toplo poletno sonce. Ti rbiia je odgovor, da je centrala poskrbela, da ne ostane nobeno mesto brez sladkorja do nove kampanje. Tovarne baje drže velike količine sladkorja v zalogi, ker čakajo na napovedano podražitev siadkorja za 1 uin pri kg. — Rekordna letina koruze v Primorju. Iz Splita poročajo, da je zadaje deževje pripomoglo, da se je koruza v vsem Primorju lepo razvila in da eo letos letina rekordna. Po nekaterih kiajih bo pridelek na hektar večji, kakor v najboljših letih v Banatu. Frrć bo pa pridelek pšenice letos v Primorju slab. — Naše poste in postni uslužbenci. Jutri se prične v Nisu ietošnji kongres poštnih, brzojavnih in telefonskih uradnikov. Njihovo združenje je izdalo pred kongresom obširno poročilo, iz katerega je 1 azvidno. da je bilo lani v naši državi 13 tisoč 532 poštnih uradnikov. Promet pa je znašal &9S.200.000. kar pomeni, da je bil vsak uslužbenec obremenjen z okroglo 66.427 delovnih edinic letno ali s 5535 mesečno. Poštni uslužbenci zahtevajo popolno decentralizacijo poštne stroke v upravnem in finančnem pogledu. — Rekordna zračna poštna zveza. Z včerajšnjim prihodom v Beograd letala iz Rima je bila dosežena rekordna zračna zveza med New Yorkom in Beogradom na redni zračni progi New York—Lisbona— Barcelona—Rim—Beograd, na kateri letajo trikrat na teden. Za Jugoslavijo namenjena poštna vreča, težka okrog 50 kg. je bila izročena v New Yorku na pošto v sredo ob 2. ponoči, na letališču v Beogradu pa je bila že včeraj opoldne. Pot Je dolga približno 6000 km. — Smrtna nesreča. V Dubravi pri Zagrebu se je pripetila v četrtek težka prometna nesreča. 601etni kmet Tomo Jakopec je peljal s svojim sosedom domov voz sena. Voz se je pa prevrnil in pokopal oba pod seboj. Jnkopcu je zdrobilo prsni koš in je že med prevozom v bolnico umrl. — Frane Starec — 60!etnik. Danes obhaja v Splitu v krogu svoje družine 601et-nico rojstva g. Franc Starec. Po rodu je od Sv. Križa na Krasu, kjer je tudi dolga leta služboval. Kot zaveden Slovenec se je po prevratu 1- 1919 preselil z ženo in svojima dvema hčerama v Maribor, kjer ju je vzgojil v strogo slovenskem duhu. Kot železniški upokojenec je prišel 1. 1938 v Split, kjer si je s svojo simpatičnostjo v kratkem čusu pridobil mnogo prijateljev. Slavljencu iskreno čestitamo k njegovi 60-/etnicl in mu kličemo: še na mnoga leta! — Podpornemu skjadu na zavodu za slepo deco v Kočevju je daroval g. Kordiš Anton iz Ribnice 100 din, za kar se mu v imenu slepe mladine zavodska uprava naj-iskreneje zahvaljuje. Podporni sklad na zavodu za slepo deco v Kočevju je namenjen pie ivsem podpori slepih gojencev ob odpustu iz zavoda, da jim pomaga pri ustvaritvi lastne eksistence. Ob tej priliki so slepi gojenci nujno potrebni pomoči tudi s strani javnosti. Iskreno želimo, da bi plemeniti darovalec našel vnetih posne-malcev. (številka Ček. računa 10190) — Prošnje za priznanje dobrovoljskega svojstva. Rok za vlaganje prošenj za priznanje dobrovoliskega svojstva je podaljšan do 30. septembra 1940. »Službene novine« so 1. aprila objavile: 2>V zvezi s čl. 2 zakona o dobrovoljcih se podaljšuje za 6 mescev rok za vlaganje prošenj za priznanje dobrovoljskega svojstva, računano od 1. aprila 1940 Pravico za vlaganje prošerrj po tem podaljšanem roku imajo samo oni dobrovoljci, kl doslej sploh še niso vložili prošnje pri ministrstvu vojske in mornarice za dobrov.oljski odsek zaradi priznanja dobrovoljskega svojstva. Na to imajo pravico tudi one osebe, ki so že vložile prošnje po 30. septembru 1938., pa so jim bile njihove prošnje, kot ob nepravem času vložene, odbite.« Opozarjamo vojne dobrovoljce, vstaše in njih zakonite dediče, da je njih zakonita pravica do zemlje ali obveznic združena v prvi vrsti s pravočasno vložitvijo prošenj za priznanje dobrovoljskega svojstva. Navodila in vsa druga potrebna obvestila daje pismeno ali ustno glavni odbor Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije, Beograd, Molerova ulica br. 24. kjer se lahko nabavijo tudi predpisani obrazci za vlaganje prošenj. — 1500 letoviščarjev v Crikvenici. Letoviška sezona v Crikvenici je v polnem razmahu. Včeraj je bilo prijavljenih v Crikvenici 1445 letoviščarjev, po pretežni večini naših državljanov, čez dan jih je prispelo Se nekaj, tako da jih je zdaj v Crikvenici okrog 1500. To je velik uspeh domačega turizma, če pomislimo, da so letos tujci skoraj povsem izostali. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 29. v Dubrovniku 28. v Zagrebu ln Kum-boru 27. v Beogradu in na Rabu 25, v Ljubljani 24.8. v Sarajevu in na Visu 24, v Mariboru 20.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.6, temperatura je znašala 13.2. — Tragična smrt tajnika Glavne kontrole, v četrtek zvečer se je pripetila v Beogradu težka avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubil življenje tajnik Glavne kontrole Mihajlo Brklć. Njegov prijatelj advokat L5wy in dve dami so bili pa ranjeni. Brklć je držal volan samo z levo roko in tako je avto naenkrat za vozil ob drevo ob cesti in se obrnil. Prihiteli so ljudje in poklicali zdravnika, ki je pa ugotovil, da je Brkić ie mrtev* — 16Ietni mladenič tehta 190 kilogramov. V slavonski vasi Jarmini blizu Vinkovce v živi pravi orjak Adam šefer. star sele 19 let fn visok 2e nad 180 cm. Mladenič tehta 130 kg. Ker so mu starši umrli je sklenil oženiti se. Izbral si je lepo sosedovo hčerko Terezijo Bures. staro 18 let. in se zaročil z njo. — Zagrebški krojne vodja tatinske tolpe. Zagrebška policija je prišla na sled nevarni zločinski tolpi, ki jo je vodil krojač in lastnik znanega krojaškega salona »Re-naissance« G juro Vidodek. Mož je med drugim priznal vlom v grobnico rodbine Pele* na zagrebškem pokopališču, kjer je baje iskal zlato. — Deset gozdovniški h razglednic. Go-zdovniška riga ie založila deset razglednic Iz življenja gczdovmkov. Kaže nam igrajoče se »medvedke«, prizor ko šiva £o-zdovnik svojemu tovarišu v taboru hlače ter na njem nočno stražo v Bozdovniškem taboru, odbotko. večerno zborovanje, r/ri tabornem ognju, gozdov-niški tabor v Martuljku, prizor, ko poie tovariš v taboru pesem, budnico v taboru Tee-pee. šotor in totem, gozdno šolo, simbolično sliko k soincu, lepoti in zdravju ter pogled na slikovito Martuljkovo skupino naših gorskih vel i Iva nov. Sl'ke so sicer po svoji zasnovi lepe, toda se lepše bi bile. če bi bile originalne fotografi ie na dobrem Daoiriu. Iz Ljubljane —lj Razstava načrtov za Doni onemoglih na Bokale«h je bila že prvi dan tako dobro obiskana, da se je pokazalo, kako zelo se Ljubljančani vseh slojev zanimajo za ta doslej največji mestni socialni zavod, ki ga bo mestna občina v kratkem pričela zidati na Bokalcah za svoje stare in onemogle občane. Zato je bilo pa seveda že prvi dan Jakopičevem paviljonu precej starčkov in starih mamic, ker so pač radovedne kako prijetno in gosposko bodo onemogli stanovali na prelepih Bokalcah. Med obiskovalci je bilo pa tudi dosti upokojencev in priletnih gospa, saj bi si vsakdo rad. Če je osamel, poiskal prijeten in topel domek za stara leta. Z veseljem smo pa med obiskovalci opazili tudi več mestnih gospodarjev, trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov, ki so si s pohvalo ogledovali načrte uprav mogočnih socialnih zavodov, saj nikdo ne ve, kaj ga čaka. Gotovo pa med vsemi obiskovalci razstave ni bilo nikogar, ki ne bi bil pohvalil darežljivosti Mestne hranilnice za ta plemeniti namen. Sodba o načrtih je soglasna, da bo Ljubljana na nove socialne zavode na Bokalcah lahko ponosna, ker bo mestna občina ljubljanska z uresničenjem tega ali onega načrta pokazala visoko raven slovenske arhitekture in vso globino slovenske srčne kulture. Opozarjamo vse sloje občanov in tudi podeželanov, naj si velike projekte natanko ogledajo, saj na razstavo ni vstopnine in je ves dan odprta. Poleg tega naj se pa tudi najpreprostejši človek ne boji, da morda načrtov ne bo razumel, saj so večini načrtov pridejani tudi modeli, kjer vidijo zemljišče na Bokalcah z vsemi nameravanimi poslopji, kakor bi jih že zidane gledali od daleč. Razen tega bo po razstavi tudi več vodstev, ko bodo strokovnjaki razlagali vse podrobnosti načrtov in vse prednosti raznih projektov. —lj »Statistični letopis mesta Ljubljane za 1. 1939« je zbudil pri vseh, ki jim je prišel v roke, največjo pohvalo ter so zato mnogi obžalovali, da tega odličnega dela o glavnem mestu Slovenije ni mogoče kupiti in dobiti po knjigarnah. Da bo pa ustreženo vsem interesentom, je mestni statistični odsek nekaj- izvodov letošnjega /Statističnega letopisa za 1. 1939« in tudi še nekaj izvodov lanskega letopisa za leto 1938 odstopil večjim ljubljanskim knjigarnam brez kakršnegakoli dobička. Tako lahko vsakdo to delo velikega formata s 122 stranmi zelo zanimivega in važnega gradiva kupi v glavnih ljubljanskih knjigarnah za 40 letošnji, in za 30 din lanski letopis. —lj 1'mrli so v Ljubljani od 12. do 18. t. m.: Ilic Brankica, 13 let. hči uradnika, Cvar Simon, 84 let, sodni uradnik v p., Požar Peter, 68 let. izdelovalec suhe robe, Grom Anton, 47 let, zidarski pomočnik, Plehan Pavla roj. Lesar, 74 let, vdova žel. nadsprevodnika, Uranič Marija. 59 let, žena rudniškega poduradnika. žerjav Alojzija rojena Kramar, vd. Tomnntshger. 62 let. žena tov. delovodje, Podkrajšek Katarina roj. Rudolf, 79 let. vdova strojevodje, Ham Albin, 41 let, mesar, Lapajne Marija, rojena Babic. 51 let. žena železničarja v pok., VVrinskele Matija, 83 let, davčni ofi-cijal v pok.. Kuhar Alojzij, 26 let. delavec, nestalnega bivališča, Caisutti Barbara, roj. Jaki, 86 let, zasebnlca, Kumše Jožef, 80 let, zasebnik. V ljubljanski bolnici so umrli: Soier Franc, 32 let. sin posestnika, Vič, Vižintin Alojzij, 30 let, ključavničarski pomočnik. Cvetežar Avgusta. 5 let, hči delavca, Gradec prt Litiji, Krže Franc, 47 let, kočar Vrhnika, Majhen Martin. 68 let. železničar v pok.. Studenci, Mikič Jakob. 7 let. sin delRvca Žirov-ski vrh. baiaka. Pahor Franc, 9 let, sin polirja, Tomazin Jelka, 4 leta, hči sobo-slikarja. Mlaka pri Ribnici, žbogar Anton, 53 let. \-lakovodia drž. železnic, Novo mesto. Stupica Janez, 2 leti, sin posestnika, Hrovača, obč. Ribnica, Gulič Franc. 69 let. jetniški paznik v pok., Maribor, Jarc Marjan, 15 let. sin delavca. Zavrh, obč. Šmartno pod šmarno goro —lj Roža iz Rio Grande, general Ling in žena, ki se prodaja so naslovi prekrasnih romantičnih in pustolovskih velefil-mov, ki jih je dala na spored uprava kina Moste, da zadovolji svojemu občinstvu v vsakem pogledu. Roža Is Rio Grande je zgodba viteštva, vrele krvi, dovršene ženske lepote, simfonija nežne ljubezni, prekrasnih španjolskih melodij ter romantičnih avantur viteza-razbojnika, ki s srcem in mečem ustvarja zgodovino. General Ling je krvoločna zver pod kožo pobožnega in pohlevnega Kitajca, ki na videz oskrbuje siromake s celimi tovori živil v resnici pa je najpodlejši ropar in razbojnik ter krvnik ponižanih in razžaljenih, žena, ki se prodaja je film z originalno španjolsko glasbo, poln pretresljivih dogodkov iz življenja prodane žene, ki mora tlačaniti možu-mogotcu. To je epopeja ljubezni in tovariške požrtvovalnosti. Predstave v soboto ob 20.30, nedeljo ob 14.30, 17.30 ln 20.30 ter v ponedeljek ob 20.30. Cene od 8 din navzdol do 2.50 din. —lj Otroci desete ulice Je pretresljiva filmska zgodba iz življenja zloglasnih gangsterjev njujorškega podzemlja, ki se poslužujejo malih otrok za vabo pri svojih zločinskih naklepih in podvigih. V borbi proti tem izvržkom človeštva je pod vzela njujoraka policija vsa razpoložljiva sred- stva ter je poslala v boj svoje elitne G-me-ne. Pri nekem razbojniškem napada se Je posrečilo zajeti enega teh dečakov, potem ko je njegov zločinski oče bil ubit. Eden Izmed detektivov je dečka posinovil, da bi z njegovo pomočjo prišel na sled celotni zločinski bandi. Sčasoma pa Je dečka tako vzljubil, da mu je postal pravi oče in mu nudil najboljšo vzgojo. Film je izredno zanimiv ter nam odkriva na eni strani socialno zapuščenost in propalost dece teh zločincev, ki so izpostavljeni vsem mogočim zločinskim nagibom, na drugI strani pa dobimo u pogled v odličen policijski aparat, kateremu je poverjena dolžnost neusmiljene borbe, čeprav za ceno lastnega življenja. Film, ki je na sporedu kina Sloge, bo predvajan samo nekaj dni. —lj Zaradi tele posejanih in ozelenetlh trat v Zvezdi je treba pse po Zvezdi voditi na vrvici ali verižici, da ne bi delali škode s skakanjem po gredah in razkopavanJem. Občinstvo opozarjamo in prosimo, naj samo pazi na nove trate, da bodo čim najbolj krasile okolico spomenika kralju Aleksandru I. —lj Mestni trosarlnskl urad v I. nadstropju kresije v Lingarjevi ulici št. 1 v ponedeljek in torek 22. in 23. t. m. zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke. —Ij Popoldanska dostava pisemskih pošiljk začasno ukinjena. Z odobrenjem ministrstva pošte bomo v ponedeljek 22 t. m. ukinili popoldansko dostavo vseh pisemskih pošiljk. Ta omejitev velja za vse dni v tednu razen sobote — ko se bo dostavljalo tudi popoldne — in bo trajala do preklica, ko bo prenehala vročina. Časopise, ki jih dostavljači dpstavljajo popoldne, dvigajo stranke lahko na glavni pošti pri okencu v vratih pismonoškega oddelka v Času od 15. do 18. ure. Dostava ostalih vrst poštnih pošiljk ostane kakor doslej. — Upravnik poŠte Ljubljana I. —lj Uprava polkdje v Ljubljani razpisuje javno ustmeno licitacijo dne 25. julija 1940 ob 16. uri popoldne za prodajo 3 jahalnih konj. Licitacija se bo vršila pred hlevi polic, konjenice. Cesta v Mestni log št. 15. —lj Gostilna Martine, Zg. Šiška telef. 41—88. servira na specialne načine pripravljeno perutnino po res nizkih cenah! Jutri koncert! —lj Številni ponesrečenci. V ljubljansko bolnico so pripeljali 11 let starega Jožeta Zajca, sina delavca iz Ambrusa. Fant je padel v kuhinji in zadel ob kotel ter se močno opekel po obrazu, žrtev nenavadne nesreče je postal Franc SimonČič, 8 letni sin delavca s Krakovega nasipa v Ljubljani, ki ga je včeraj pičil škorpijon v levo nogo. 41etni sin posestnika Jernej Ribič iz Moravč je dobil pri padcu precej hude poškodbe na glavi. — Pavel Jančar 301etni občinski sluga iz Dobrunj je padel s kolesa in si zlomil levo roko. 31 letni Anton Juvančič. zaposlen kot kurjač pri Majaro-nu v Borovnici je dobil precej hude opekline po hrbtu, ko je iz parnega kotla puhnila para. Anton ftušteršič, posestnik iz To-mišlja, se je davi peljal s kolesom proti Ljubljani, po nesreči je padel tako, da se je občutno potolkel po gla\d. Franc Pri-stavec, sin delavca iz Borovnice je včeraj padel s hleva in si pri padcu pregriznil jezik. živilski trg Ljubljana, 20. julija. Na trgu se jc začela poletna sezona v pravem pomenu besede šele zdaj. Doslej je vreme znatno oviralo dovoz živil, zato še ni bilo velikega navala. Danes pa je bil prvič letos večji naval, tako da so bili zasedeni vsi tržni prostori. Razpostavljeno je bilo okrog 900 tržnih miz. Letos bodo še hude težave z ureditvami prometa na trgu, ker so začeli podirati mesarske stojnice, da bodo napravili prostor za zidanje tižnice. Zato je tudi že zdaj mnogo manj prostora na Pogačarjevem trgu, kjer so začasno prestavili staro tržno lopo. ki je prej stala ob Ljubljanici, k stopnišču ob stolnici. Prejšnja leta so tam prodajali poleti in jeseni na debelo sadje in lubenice. Zdaj je še samo nekaj prostora za ribji trg. Hujša stiska za prostor bo na trgu, ko bodo začeli prodajati domačini še sadje. Če bi imeli kmetje že zdaj sadje naprodaj, bi ne bilo več prostora za prodajo in bi ga morali iskati drugje. Letos bodo morda morali iskati nove tržne prostore na nabrežjih ob Ljubljanici, n. pr. na Cankarjevem nabrežju in na Poljanskem nasipu. Danes je bilo razen zelenjave in sočivja naprodaj tudi mnogo perutnine, ki pa ni bila zaradi tega nič cenejša. Morda je zdaj perutnina postala dražja, odkar so uvedeni brezmesni dnevi. Gospodinje se na ljubljanskem trgu v resnici precej zanimajo za perutnino, toda s tem ni rečeno, da jo tudi kupujejo. Piščanci so povprečno po 18 do 25 din. a navadno nimajo niti za kilogram mesa. Zaklana perutnina je zaradi tega cenejša, saj je povprečno po 24 do 26 din kilogram. Zelenjava in sočivje sta bili danes nekoliko cenejši kakor med tednom, ko ni 1 ilo naprodaj.toliko blaga. Zdaj prodajajo že glavnato solato v manjših košaricah po dinarju. Danes so prodajali tu in tam krompir že po dinarju kilogram, vendar je v splošnem še po 1.25 do 1.50. Stročji fižol se je pocenil na 2.50 do 3 din kilogram. Poceni so tudi že domače kumare, ki jih prodajajo po kosih od 50 par na-zgor. Med uvoženim blagom je treba omeniti kot novost prvo letošnje grozdje, ki je prispelo iz Dalmacije in ga prodajajo po 18 dinarjev kilogram. Iz Celja Kopinškova pot na Ojstrico. Savinjska podružnica SPD v Celju je zgradila v Savinjskih Alpah novo planinsko not s Škrbine do vrha Ojstrice. Traso je določil g. Andrino Kopinšek v Celju, zato se bo pot imenovala do njem. Pol ure nad Kle-menškovo planino se pot odcepi cd stare planinske poti. ki vodi iz Logarske doline na Škarje. Nova pot, ki ie dobro zavarovana, je bila te dni markirana in izročena Drometu. Nova pot odkriva r>lanincem prekrasen, doslei malo znan planinski svet in omogoča dostop iz Logarske doline do vrha Ojstrice v treh urah vzpona. Slavnostna otvoritev in blagoslovitev te nove. edinstvene planinske poti bo sredi avgusta. —c Jožeta Vidica so prijeli. Kakor smo poročali, ie 31 letni poročeni rudar Jože Vi-dic iz Za bukovce pri Grižah v sredo v gozdu pri Zabukovci napadel 181 etno hčerko nekega posestnika, ii prizadejal z nožem težke poškodbe na vratu in rokah ter 11 nato storil silo. Vidic se ie hotel v četrtek i okrog 20.30 sam javiti v policijski stražiri- 1 cA v Celju. Ko ie stopal po Prešernovi ulici, pa so ga policijski organi spoznali in prijeli. Vidic ie priznal svoi zločin. Izjavil je, da so ga težke družinske razmere privedle tako daleč. c— Javna mestna knjižnica bo v torek 23. t. m. spet poslovala. —c Vzdrževanje in popravilo državnih cest. Za vzdrževalna dela in zgradbe na državni cesti Celje—Zidani most—Radeče in na državni cesti štev. 50 v celiskem okrožju od km 38 do 110 ie določenih din 126.835.50. Licitacija za oddaio teh del bo 3. avgusta ob 11. dopoldne v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. —c Prijava škode vsled toče. Mestno poglavarstvo v Celju poziva posestnike iz območja mestne občine celjske, da do 23. t. m prijavijo škodo vsed toče in prinesejo s seboj posestni list. iz katerega bo mogoče dobiti podatke o posameznih parcelah in vrsti kulture. Prijave se sprejema io na mestem poglavarstvu v sobi štev. 47. —c Bolnicarski tečaj sreskega odbora Rdečega križa v Celiu se bo pričel v ponedeljek 22. t. m. ob 19. V Zdravstvenem domu. —c Zdravniško dežurno službo za člane OLZD bo imel v nedelio 21. t. m. zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. —c Nesreča ne počiva. V tor. k popoldne je padel 571etni. pri cestnem odboru zaposleni delavec Franc Majer z Vrha pri Si. Lenartu nad Laškim pri delu tako nesrečno, da si ie zlomil levo nogo v gležniu. V sredo ie padel 121etni sin vlakovodie Miloš Ojstrež iz Celja s strehe in si zlomil desno roko. Istega dne ie padla 191etna dninarica Štefka Germova iz Sp. Gore pri Braslov-čah z voza in si zlomila levo roko v pod-laktu. V četrtek ie žaga udarila 481etneca Žagarja Antona Capla z Laške gore pri Oplotnici pri delu v trebuh in mu prizadejala hude notranje poškodbe. K> se IG pelzala 441etna pocestnica Tereziia Ocvir-kova iz Latkove vasi pri St. Pavlu pri Preboldu v četrtek z vozom domov, ie oadla z voza in si zlomila desno nogo pod kolenom. Istega dne ie transmisijski iei-men pri vitlu zgrabii 141etneua posest ni ko v o j: a sina Franca Martuna iz Vrh r>ri Tohaiiu in mu zlomil desno roko v ramenu. Vse ponesrečence so oddali v celisko bolnico. Iz Maribora — Ceste Maribor — Frani še ne bodo pričeli modernizirati. -.Slovenec* poroča, da so nastale zopet neke težave pri modernizaciji ceste Maribor- Kram. Nekateri odborniki, ki so bili določeni za tehnične vodje gradnje te ceste so bili vpoklicani k vojakom, zato odbor sedaj ni popoln, imenovanje tehničnega vodstva pa bi se najbrže preveč zavleklo, ker more imenovanje izvršiti samo giadbenl minister dr. Krek, potrditi pa bi ga morala še glavna kontrola. Proračun je bil Izdelan že lani, medtem pa so se cene materialu in mezde zvišale. Delavci morajo dobiti din 4.75 na uro, dočim so v proračunu predvideli samo din 4 na uro. Zmanjkalo pa je tudi ta-kozvanega mehiškega asfalta ln se doM sedaj le še rumunski asfalt, ki pa je .sedaj tudi dražji in slabši od mehiškega. Poleg tega navaja »Slovenec« še razne druge težave, ki so nastale v zvezi z gradnjo te ceste. — Ker je ^Slovenec« gotovo najbližje krogom, ki odločajo o gradnji, ni povoda, da bi ne verjeli njegovim navedbam in je zato verjetno, da se z modernizacijo ceste še vedno ne bo v doglednem času pričelo, vsekakor pa ne letos, dasi je svoj čas baš »Slovenec« tako zatrjeval. Ponovno pa moramo poudariti, da je modernizacija ceste in to ne samo od Maribora do Frama, temveč še dalje neodložljiva ter nujno potrebna. Cesta bi se morala popraviti vsaj do Slovenske Bistrice, ker bodo sicer sledile nove prometne nesreče, ki bodo morda terjale Še več smrtnih žrtev. kakor avtomobilska nezgoda polkovnika Božoviča minulo nedeljo. Znano je, da so ponekod v naai državi kljub težkočam, ki jih je objavil »Slovenec«, vendarle gradijo nove ceste, zato bi se ne smelo zavlačevati z gradbenimi deli na imenovani cesti, ki je modernizacije oz. popravila nujno potrebna. (Del. polit.) — Hlapcev a smrt pod \Ozom. V Ribnici na Pohorju se je v tako zvanom Robni-kovem jarku pripetila usodepolna nesreča, ki je zahtevala življenje 591etnega hlapca Alojzija Kotnika, ki je spravljal za svojega gospodarja Ivana Vltužnika iz Ribnice na Pohorju hlode v dolino. Ko jo Kotnik vozil težko naložen voz po ozki poti, se je voz prevrnil in padel v jarek. Nesrečno naključje je hotelo, da je tudi Kotnika potegnilo v prepad in da je'voz pokopal pod seboj nesrečnega hlapca, ki je bil pri priči mrtev. Pri nesreči je bil ubit tudi konj. Nesreča, ki je zbudila splošno sočutje z žrtvijo dela, nam kaže, kako težko in nevarno delo opravljajo naši pohorski delavci, od katerih jih vsako leto nekaj pusti svoje življenje pri spravljanju hlodov. — Vandalizem. V Beograjski ulici so šc neznani pobalini poškodovali mlada drevesa, ki so jih komaj lani posadili v okras ulice. Prav bi bilo, ako bi se pobaline ek-semplarično kaznovalo. — Športne ve*ti. Jutri dopoldne s pri-Četkom ob 9. uri bo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti Ženski lahko-atletski miting, na katerem bodo startale zagrebške in mariborske atletinje. — Na Mariborskem otoku pa bodo jutri popoldne plavalne tekme, ki jih priredi Mariborski plavalni klub. — Mura je naplavila pri tovarni lepenke v CerSaku prt St. Uju starejšo utopljenko. Ugotovili so, da je Josipina Kochengarten iz Gradca. Prepeljali so jo v mrtvašnico v št. Ilju od koder jo bodo odpeljali v Nemčijo. SPORT — Jutri bodo HI. g°rske motorne in kolesarske dirke na JezerHkem. Veliko zanimanje vlada za jutrišnje dirke na Jezerskem, ki jih bo po dosedanjih izgledih posetilo veliko gledalcev, naslednji vozači so že prijavili svoje sodelovanje, kar kaže, da se bo med njimi vnela huda borba za prva mesta: 6 vozačev bo od Avtokluba iz Ljubljane, 8 od Hermesa. 6 od Ilirije, precej močna bo ekipa IGMK lz Kranja, k udeležbi pa je pričakovati Se vozače iz Maribora in Zagreba. — Od prvega vlaka ki prihaja iz Ljubljane v Kranj vozi na Jezersko avtobus. Vožnja sem in tja bo veljala 25 din. IGMK opozarja vse občinstvo, da se strogo pokorava rediteljem in oblastnim organom. V primeru slabega vremena bodo dirke 28. t. m., kar bo pravočasno javljeno. AH sem prispeval za sohoUM dam v jutri ne bilo prometnih Zakaj fe ob nedeljah pri nas toliko prometnih nesreč — Nekaj najvainejiih pro metnih predpisov, ki jih mnogi ne poznajo Ljubljana. 20. julija Poletje je pri nas sezona prometnih nesreč. Tudi letos, čeprav je precei manj živahen promet kakor prejšnja leta. Število prometnih nesreč pri nas narašča mnogo hitreje kakor se razvija motci i zaci ja. Jasno je, da ne smemo iskati vzroka v samem naraščanju prometa; vzrokov je več in naj brž je najvažnejši kršenje prometnih pred pisov, ki že tako niso popolni. Uporabniki naših cest niso vzgojeni za sodobni promet. Na ko-ga naj zvrnemo krivdo? Nedvomno bi bite dolžne predvsem oblasti vzgajati občinstvo ter posvečati prometnim vprašanjem mnogo več pozornosti kakor doslej. Toda z oblastmi bi morali sodelovati tudi vsi drugi poklicani in ne v najmanjši meri časo pisje. Posebno bi bilo potrebno, da bi opozarjali ljudi na prometne predpise in jim budili smisel za prometno disciplino pred nedeljami in prazniki, ko je pri nas najži-vahncjii promet. Ne bomo dokazovali posebej, kako ie to potrebno. Lahko se sklicujemo le na številne prometne nesreče, ki jih je pri nis relativno več kakor v državah z najbolj razvitim motorizmom. Čudež bi bil, če bi se pri nas ne dogajale prometne nesreče spričo tako grobih kršitev prometnih predpisov, kakr-ne so povsem vsakdanje na naših cestah. Se vedno se dogaja celo, da se vozniki raznih vrst vozi! pri vožnji ne drže vedno niti desne strani ceste. Prehitevajo na desno, režejo nepravilno ovinke, vozijo s preveliko hitrostjo itd. \'c bili bi stvarni. Če bi delali komurkoli poklone. Tudi med av-tomobilisti in motociklisti, ki so morali si cer polagati izpite kot šoferji, greše. Ali avtomobilisti res poznajo predpis o maksimalni dovoljeni hitrosti vožnje? Človek bi sodil, da ne. Predpisano je, da sme maksimalna hitrost na odprtih cestah znašati 50 km na uro, skozi naselja 15 km in skozi letoviške kraje 8 km. Radi bi poznali avto-mobi lista, ki se teh predpisov v resnic' strogo dr/i. Morda bo kdo ugovarjal, da so takšni predpisi zastareli ter da jih avtooio bilisti ne upoštevajo več zaradi tega. Razprava o tem je nedvomno umestna, toda dokler so predpisi v veljavi, se jih moramo držati. Če bi se vsak držal prometnih predpisov Ie v tolikšni meri, kolikor bi se *nu /deli umestni, bi postala vsa zakonita ureditev prometa iluzorna. Uporabniki cest se ne drže niti najna-vadneJMh prometnih predpisov in ni :uda, če mnogih določb za zaščito prometne var- nosti na cestah sploh ne poznajo, ali yh vsaj nočejo poznati. Tako n. pr. nekateri ne dajejo signalov na ovinkih, »opet drugi prehitevajo na ovinkih, režejo nepravdno ovinke, se ustavljajo na križiščih a'i s>-edi ceste, delajo silen hrup ponoči s huoanjem ali motocikli, avtomobilisti ne zasenčijo ž^jometov pri srečanju itd. Kolesarji so pa sploh razglašeni kot zelo nedisciplinirani uporabniki cest. Radovedni smo, kobk^ ko-iesariev ve, da ne smejo jemati na kolo odraslih in da je ^e posebno prepove lan j prevažati otroke. Uredba o zaščiti javnih Lest is varnosti prometa na njih pravi v svojem čl. 101 doslovno: »Vožnja več oseb na kolesu je prepove dana. ako ni kolo izdelano za dve ali več oseb. Posebno je prepovedano jemati na kolesa otroke.« Ta uredba tudi določa v istem členu, da mora kolesar na križišču naznačiti >mer vožnje z roko. Kolesarji bi morali tudi vedeti, da je prepovedano kolesariti skozi veže in ozke prehode na cesto kakor tudi v nasprotni smeri. Najpogostejši kolesarski greh je. da vozijo vštric, kar je seveda tudi prepovedano. Večino podobnih kršitev prometnih predpisov bi lahko odpravili, ker so le razvade, ki so se razpasle, zaradi prevelike prizanes-Ijivosti prometnih redarjev ali pa tudi zaradi tega, ker redarji sami včasih ne poznajo predpisov Kakor rečeno, so pa nekateri prometni predpisi še nepopolni, bodisi premalo točni ali tudi nejasni. V večjih krajih, predvsem v Ljubljani, zaradi živahnejšega prometa, bi lahko '"jer je večja nevarnost prometnih nesr«*č mnogo koristili prometnim ureditvam že s takšnimi najnujnejšimi ukrepi, med kakršne je treba prištevati v prvi vrsti dobro označitev prometnih omejitev na nekaterih cestah. Po policijskih predpisih iz 1 1933 je v Ljubljani cela vrsta ulic. kjer je vožnja prepovedana, a tudi tega se mnogi ne drže. Vožnja je prepovedana po Židovski ulici, po Nunski od Gradišča do r>lei\vei-sovc ceste. Ribji (pred magistratom proti nabrežju). Ključavničarski in Krojaški, po Vodni stezi, Puharjcvi ulici med Gledališko ulico in Tvrševo cesto, dokler ne bo preurejena, po Vošnjakovi od b»lei\\ eisovc do Gosposvctskc ceste, tudi dokler ne bo preurejena, itd. Razen tega je uvedena enosmerna vožnja v nekaterih ulicah- po Frančiškanski v smeri proti Miklošičevi cesti, po Gallusovem nabrežju v smeri cd šentjakobskega mostu proti križišču Pod trančo, po Dalmatinovi ulici v smeri proti Miklošičevi cesti itd. Kako malo se ozirajo pri nas ljudje na takšne prometne omejitve, opažamo zlasti na Aleksandrovi cesti, kjer je zdaj od pošte do Gledališke ulice uveden enosmerni promet, ker je cesta delno zavzeta zaradi stavbnih dei pri poslopju Bate. Tam vozijo zlasti kolesarji v obeh smereh, kakor da ni bilo nobene omejitve Največ prometnih nesreč se pri nas pri peti na križiščih. To ni Ie naključje. Na vedli smo nekatere kršitve prometnih predpisov na ovinkih, to se pravi predvsem na križiščih. Omeniti je še treba, da pri nas le redki vedo. kaj je prednostna pravica na cestnih križiščih. Predpisano je. da ima na križišču prednost tisti voznik ki vozi po glavni cesti. Če se torej srečata avtomobi-lista na križišču kamor privozita približno oba hkrati ima prednost avtomobilist. ki vozi po glavni cesti. Izjema pa je. da imajo gasilski in reševalni avtomobili vedno prednost. Prepovedano je rudi prehitevati te avtomobile Če se križata dve enakovredni glavni cesti, ima prednost voznik, ki vozi z desne strani. Predpisi o prednostni pravici sc pa nekoliko nepopolni, ker ni točno definiran pojem glavne m stranske ceste. V Ljubljani imamo že neka t precej prometnih in nevarnih križišč, n. pr pred pošto, kjer sedanje urejanje prometa po prometnem redarju več ne ustreza povsem. Pogosto bi kazalo, da bi redar zaprl ves promet v eni smeri ko da ie vo? ■ lom prosto vožnjo v drugi cmeri. To se pravi, ustaviti bi se moral n. pr. ves promet pred pošto v smeri Aleksandrova cesta—Prešernova ulica in nasprerno, ko je dovoljena vožnja v smeri Tvrševa cesta—Seienburgo-va ulica. NTa tem križ'?ču bi mcrcla kazalo kmalu uvesti svetlobne prometne signale z rdečo, rumeno in zeleno lučjo. Ti signali so se dobro obnesli tud, v mestih z na jživahnejšim prometom, ne da bi bilo treba promet posebej urejevati še Tedarjem. Marsikaj bi lahke storila tud; prometna policija, ki ima nalogo, da nadzira promet na okoliških cestah, zlasti ob nedeljah. Toda naj bi sc omejila res na vžgejo voznikov vseh vrst vozil ter naj bi stopala na prste kršiteljem prometnih predp'sov, a ne da pregleduje avtomobilistom lisfne, če so plačali predpisane takse ter jih na lepem ustavlja, ko vozijo pravilno. Predvsem nam je potrebna vzgoja in prvi pogoj je, preden se odpraviš na cesto, da poznaš vsaj osnovne prometne predpise in se jih držiš. Trboveljska občina za svoje občane Stanovanjski načrti — Nujna potreba regulacije potokov, kanalizacije in popravila cest Trbovlje 19. julija Občinski odbor je na zadnji plenarni seji razpravljal o raznih tekočih zadevah. Glasom p>ročila predsednika občine g. Klc-novška sc šc nadaljuje akcija Trboveljske premogokopne družbe za znižanje občinskih doklad od 110% na 80%, vendar jc občina s posebno vlogo obrazložila stvarne potrebe dosedanje višine doklad. Mislimo, da sedaj po vremenski katastrofi, ki bo naložila s svojim razdejanjem občini velfkih bremen, tudi TPD ne bo več mislila na znižanje dohodkov, ki bodo pač jedva zadoščala za najnujnejša popravila Iz poročila posnemamo, da je občina izvedla prvo poizkusno evakuacijo dece v Jurkloštcr, h kateri so prispevali banovina, Higienski zavod in Unija za zaščito otrok. Občina sama je prispevala 40.000 din. Otroci so glasom poročil__z vsem dobro preskrbljeni. Blagajna izkazuje za mesec junij 7 milijonov 292.890.24 din dohodkov in 5 milijonov 101.209.29 din izdatkov. Saldo 2 milijona 191.680.95 din je krit z 1.568.200.70 dm v gotovini, 90.638.54 din v čekovni naložbi, 500.673.96 din v vrednostnih papirjih m 23.167.75 v začasnih izdatkih. Občina vodi proračunske posle do odobritve novega proračuna z dvanajstinami. Socialno politični urad občine je izdal v tem času znatne ubožne podpore, nakazal redne mesečne podpore ter mnogo podpor zvišal primerno vse večji draginji. Kljub širokemu socialnemu delu imamo v Trbovljah še vedno precej revščine, brezposelnih — med njimi tudi mnoge takih, ki ne marali prijeti za nobeno delo in nadlogo kontroliranih in nekontroliranih beračev. Slednji so pač žalosten znak velike neurejenosti naših socialnih razmer. Odbor je poročal o nastavitvi novega začasnega občinskega dnevničarja Franca Za-bovnika, ki bo uveden v delo, vojaškega referenta g. Groserja Leta misli iti v kratkem v pokoj. Zabovnik je bi!' doslej zaposlen več let pri vojaškem okrožju v Celju. Za novega dnevničarja je bila vložena prošnja na banovino za spregled kvalifikacije. Na seji je bil odobren tudi prispevek k nagradi zapisnikarju za podeljevanje podpor siromašnim družinam vojaških vpokli-cancev s 1. junijem, dalje izplačila za razne gospodarske m upravne potrebe, kot popravila, potnine. občinske bolnice itd. Za podpore brezposelnim ie bilo odobreno 6701.50 din, zdravila 10°10.14 din, preureditev ambulante 2010.28 din. pepravila v bolnici 5368.10 din, izplačilo podpor svojcem vojaških vpoklicancev 26 627 din, ubožne pogrebe 10.000 din, za veterinarski sklad in živinorejo. G!asom sprejetega pravilnika o ustanovitvi, uporabljanja ir upravljanju sklada za obrambo pred let^ skimi napad so predvideni za kritje izdatkov- določeni prispevki občine iz vsakoletnega občinskega proračuna, prispevki države in banovine, prostovoljni prispevki, da^la in drugi dohod-k:. ki jih določi občinski odbor «. označene svrhe. V slučaju, da se sklad ukine, preide vsa preostala imovina v občinske 'ast. Za volilce pri volitvah svetnika kmetijske zbornice in njegovega namestnika, so bili odrejeni posestniki Ahac Rudolf, Ce-šnovar Vinko, Lorber Anton in Zadobov-šek Martin. Pri rubežih iz finančnih obveznosti bo v bodoče prisostvoval kot občin-§ki e-enile^ član občinske uprave g. Berger Tvan. V občinsko članstvo je odbor sprejel Franca Kožarja, jamomerca, in njegovo ženo Alicc, zadržal v članstvu Šc dalje Ignaca Završnika, ženo Fvstahijo in sina Ignaca, stanujoče v Vižmarjih pri Ljubljani, zagotovilo sprejema v članstvo občine je prejel Ivan Bcllenzicr, tehnični delovodja tvrdke Dukič, Lindič An; pa je bil odklonjen sprejem v članstvo, ker ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Občina je že pristopila k delu za novi vodovod, ki bo dovršen čim prej. To važno komunalno delo bodo pozdravili zlasti težko prizadeti delavski sloji v rudniških kolonijah Kapaciteta občinskega vodovoda sc bo s tem povečala na 17 do 20 sck. litrov. Vodovod bo zlasti v prid kolonijam pod Posetjem. Terezijo in Urhovčevo loko. V nadaljnem programu ima občina dela za omiljenje stanovanjske krize, ki je kljub gradbeni delavnosti v Trbovljah zelo občutljiva. V bodoče se bo opustil sistem gradnje hišnih skupin kot n. pr. Le-bring v gornjih Trbovljah, ker se isti iz raznih razlogov ni izkazal prikladnim. Izvedlo se bo nadaljnjo parcelacijo občir-skcga zemljišča in pristopilo k gradnji posameznih občinskih hiš za poduradnike, državne upokojence. S tem bo seveda ustreženo zlasti državnim in privatnim nameščencem, ki sicer kot upokojenci zaradi stanovanjske krize iščejo novih domov izven Trbovelj. Vprašanje je seveda, v koliko bo spričo nepredvidenih velikih izdatkov, ki trenutno čakajo občino za popravljanje ogromne vremenske škode, mogoče izvesti te gotovo koristne socialne zamisli sedanjega občinskega vodstva. Vsekakor bo moral imeti sedaj predno-st tudi problem regulacije Trboveljščice vzdolž celega toka, istota-ko vseh večjih pritokov, temeljite kanalizacije in popravila razrušenih cest. S tem bo težko prizadetemu prebivalstvu pa tudi občini kot hišnemu posestniku in gospodarju v prvi vrsti ustreženo. Težka prometna nesreča Brežice 19. julija Po dvomesečni orožni vaji se je v nedeljo zvečer vračal okoli 22 ure proti domu davčni uradnik Milan z vozom v spremstvu svoje mlade soproge in svakinje ter voznika. Porazen je bil prvi vtis. ki ga je dobil takoj po prihodu. Nasproti vozu je pridrveli z vso naglico z motornim kolesom tuk. brivec g. Rihard Artnik. ki je zavozil pri gostilni Erpič naravnost v konja m ga podrl. Družba na vozu pa je ostala nepoškodovana. G. Artnik, znana kot navdušen motoci-klist, ki zelo rad hitro vozi, je popeljal v nedeljo svojo družice Vero z motornim kolesom na k"onjske dirke v St Jernej. Na povratku je hotel na tuk. žel postaji obiskati šc restavracijo Volišanšek in tja nadaljeval pot. Pri kovačnic g. Vogrinca ga je prehitel avto, ki je puščal za seboj oblake prahu, s katerim smo tako bogato obdarovani. G. Artnik je vozil dalje in se očivid-no ni držai desne strani ceste. Pri gostilni Erpič je v diru z vso silo zavozil naravnost v konja, ki je počasi peljal voz. na katerem je sedela brezskrbno omenjena družba. Konj, ki je dobil moćan sunek v prsi in nogo, se jc takoj zrušil. G Artnik je zadel z levo ramo v ojr voza in si nalomil ključnico, medtem ko je gospa Vera nezavestna obležala na cesti in bruhala kri. Zadobila je močan pretres možganov in notranje poškodbe. Odpeljal jo je v tuk. bolnico avtotaksi g. Umka, g. Artnika voznik Žerjav, prav tako pa so odpeliali domov močno poškodovanega konja. . za sokolskim praporom 1 Sokol Jezica ob svoji 20 letnici Nekaj misli in besed ob tem pomembnem jubileju O pitanju mlade perutnine Ljubljana. 20 julija Trije -brezmesni« dnevi na teden prinašajo kuretini smrt kot še nikoli. Gospodinje se na trgu pulijo za perutnino, ki je izvezta iz določbe o brezmesnih dnevih, ko se ne sme proda ati govedine, teletine in svinjine. Raztrmljivo je. da ie cena piščancem, putkam in soška m zelo Doskočila, Naši perutninarji se zdaj res ne morejo pritoževati nad slabimi kupčijami. Pritožujejo se pa gospodinje, češ da so pete/'nčki suhi in kumrni ter iih ie sama kost. Obirati suha bedrra pa ni nobena posebna slast, pravijo potični gurmani. Zato bi bilo le želeti, da bi posvečali naši kurjerejci nekoliko več brige mladi perutnini. Prav zdai ie najprimernejši čas za opitanje mlade peraitnine. Pri nas ie splošno v navadi le prisilno pitanie starejših živali, tako zvano ^soparne«, ko pitancu s ?ilo pot skamo hrano v požiraln k. Prav tako lep uspeh dosežemo zlasti pri m1 adi pen tnini s tu navedenim naravnim opi-tanjem. Podlaga opitanivi so tiste vrste žita. ki vsebujejo veliko škroba, n. pr. ječmen, koruza, pšenica. Živali, ki iih hočemo opi-tati. zapremo v tesno kletko ter pitamo trikrat na don s suhim ali namočenim zrnjem ali pa s kašnato mešanico iz koruzne moke. ovsenega in ječmenovega ^droba ter otrobov. Najboli se še obne-e pitanie z ajdo. ovsom in pšenico. Ako pitamo s samo koruzo, se živali sicer odebelo :n pridobe na masti, a j? m so mani okusno. Zato se ne p-inoroča pogalati perutnini same koruze, ampak kvečiemu H do Vs skupne hrane. V zadnjem tednu pa je treba koruzo popolnoma oou^iti. če hočemo zbolišati okus mesa Celo koruzno zrnie dajemo le starejšim živalim, predvsem go^em in racam, ostali perutnini pa le zd-obli en o Prav tako lep° uspehe kot s petelineki. dosežena s nitnniem mladih raeie in ro~k Ker co t? rivaM že od naravi silno požrešne, ni niti potrebna prisilno pitanie. V t?sno kletko zapremo 6—R tednov stare račice in gosi ter iih Pitamo 2—3 ted-»e z: mošanioo kuhanesa kr^rnoiria. ot vrbov, ovseneea in ječmenovega zdroba, ki ga pomešamo 7 mlekom, nnibolje s kislim M^šonici dodamo ^a vod^n rvmtn'on č?m več rrezane zelenjave Živali o-1 mora i o imoti vedno na razpolago tudi pesHc. zd^ob'ieno oglje in svežo ter čisto vodo. Paziti ie treba, da odstranimo vsakokrat iz krmilnih korite vse ostanke mehk- hrane, ker se v poletnem času rada skisa in povzroča pri perutnini nevarna obolenja v prebavilih. Zato ie treba koritca vsakokrat temeljito osnažiti. Kletko za pitanie si lahko napravimo sami iz zaboja, ki mu na sprednji strani nabijemo lesene letvice 5—6 cm narazen. Zadnja tretjina dna naj bo prav tako iz lesenm letvic, da padajo skozi odprtine odpadki. Krmilno koritce in napajalnik postavimo na zunanjo stran kletke. Opitano mlado r>erutnino. pa nai bodo račke ali goske ali pa petelinčld. bo oe-rutninar na trgu veliko bolje vnovcil kot neopitano. V današnjih časih ko trgovina s perutnino naravnost »cvete«, bi bilo res umeshio Posvečati pitanju mlad* perutnine nekoliko več pažnje. Stroški in delo bo- Ježica, 19. julija. V težkem času, ko se je zrušila v prah stara monarhija in nam je zasijalo sonce svobode, smo kakor omamljeni hodili okrog in vriskali ko razposajeni otroci Redki so bili tisti, ki so takoj doumeli važnost zgodovinskega dogodka, še redkejši pa tisti, ki bi bili uvideli potrebo, da je z ustanovitvijo svobodne države nastala tudi nova odgovornost. Treba je bilo prej razdirajoče sile preusmeriti v ustvarjajoče moči. iz prejšnjih slug in hlapcev vzgojiti nov rod, rod, ki naj bo vreden junakov Cera, Kolu-bare, albanskih div — mož in žena, fanatikov Kajmakčalana, Veternika, Dobrudže, vernih izvrševalcev in graditeljev ponosne in krasne ju^oslovenske države, zibelke kosovskih junakov. Težavna naloga je bila postavljena pred nas, težavna zlasti zato. ker je cvet apostolov in oznanjevalcev te osvobodilne ideje pomrl po avstro-madžarskih temnicah, ostali pa so žrtvovali svoja m]ada življenja na bojnih poljanah. Lepa je svoboda, toda svobode nobenemu narodu ne poklanja usoda. Zanjo je treba vzgajati junake, hčere, polne ljubezni, zanjo je treba borbe in premagovanja, zanjo je treba hoditi po trnjevi poti bojev in žrtvovanj, zanjo se ne sme moledovati, zanjo je treba žrtvovati vse. Darovana življenja poedincev in celih pokolenj ustvarjajo to, kar imenujemo svobodo. V takih prilikah se je znašla pred dvajsetimi leti tudi na Jezici družba mladih, ljubezni in žrtvovanja zmožnih ljudi, bratov in sester, ki so takoj uvideli, da je poleg pesmi in vriskov treba mladi, svobodni domovini novih delavcev, mladih moči, kladiva rjo v lepše bodočnosti naroda. Organizirali so sc v celico, majhno sicer in neveščo, toda hotečo s pomočjo drugih prijeti za delo na trdi ledini nove jugoslovanske vzgoje in miselnosti mladih pokolenj. Pod okriljem Sokola na Taboru je bil ustanovljen v najtežjih prilikah na Jezici sokolski odsek. Dasi brez vsakih sredstev — imel ni ne denarja ne orodja, ne knjig ne vodnikov, pač pa fanatično vero in voljo po ustvarjanju novih značajev, novih sinov in hčera mladi domovini — se je mlado društvo lepo razvijalo. Naporno delo, sovraštvo, omahovanja in odpadi so je- klenih mišice, bistrili razum, ljubezen pa je pridobivala vedno novih in novih moči. Uresničile so se tudi pri nas preroške besede goriškega slavčka., ko smo se porodili, i:ato smo tudi vedeli Pač bo zagnal sovražnik hrum, a kaj nam hrup sovraga, razum naš, bratje, in pogum sovrage vse premaga. Vseh teh dolgih dvajset let življenja smo se zavedali, včasih bolj, včasih manj teh besed, priznati pa moramo, da vsekakor premalo. Nočemo s tem ničesar omalovaževati, marveč hočemo samo pokazati, da Sokol nikdar ne sme biti zadovoljen, da mora vedno stremeti k še lepšemu, še boljšemu, popolnejšemu od tega, dar je doseženo. V tem dolgem boju so odšli od nas po večnih zakonih narave možje Sokoli, žene Sokoliće potem, ko so dali ln žrtvovali Sokolu vse svoje moči, vso ljubezen svojih src, ves razum, da se odpoeijejo v svobodni grudi. Bratje in sestre, hvala vam in slava! V času pa, bratje in sestre, v katerem živimo, se moramo resno vprašati, ali smo delali in ali še sedaj delamo vse pravilno? Ali smo celi možje in žene, kakršnih potrebuje danes domovina? Bratje, ko proslavljamo ta lepi jubilej, pozabimo na vse ono, kar nas razdvaja, napolnimo svoja srca z vse odpuščajočo ljubeznijo pravih bratov in sester v korist naroda in domovine. Samo v tem znamenju, s to mislijo v srcu bomo lahko najlepše proslavili dvajsetletnico dela. naporov in skrbi za po-vzdigo našega naroda. Bratstvo in ljubezen naj nas vodita pri skupnem delu za blagor naroda, domovine in kralja. Tako tlelo, z ljubeznijo posvečeno, bo najlopši spomenik, postavljen v naših srcih na gomile herojev, padlih za svobodo, okrog katerega se bomo vedno zbirali pod našim, S simbolom »Oplenoa-s ovenčanim praporom, braneč svobodo, največjo vrednoto ponosnih narodov. Bratje, v pohodno vrste zbor. oči uprte k soncu svobode, prezirajoč smrt in žrtve za blagor bodočih pokolenj. — Zdravo! J Kr. Obrambno pripravljen? sini tečaj sokolske župe Kranj je dosegel velik uspeh Kranj. 20. julija. Zavedajoč sc pomembnosti današnjih časov, je župno načelništvo v Kranju z doslednostjo, ki je široko pognana in s katero je še pred nedavnim izpeljalo župni zlet, prešlo, kakor je napovedalo že pred zletnimi dnevi, k novemu delu, ki ga nalagajo današnje prilike sokolski organizaciji. Kot uvod v reorganizirano sokolsko delo je izvedla župa tečaj obrambne pripravljenosti, ki je trajal od začetka do 3 6. t. m. mesca in ki je imel nalogo, pripraviti kader mlajšega članstva v vseh smereh sodobne vojaške obrambe. V teh dneh je Kranj imel večkrat priliko videti skupino mladeničev, ki je brze-la ob vsakem vremenu nekam v okolico, sedaj s kolesi, zopet drugič peš, enkrat do zob oborožena ali pa opremljena z maskami. Radovedneži so se spraševali in gledali za hitro vozečo četico, ki je kmalu izginila izpred oči gledalcev. Kmalu se je zvedelo, kdo so ti mladi junaki, o katerih so se že širile neverjetne govorice, kakor je pač danes navada ob vsem, kar se količkaj razlikuje od vsakdanjosti. Toda le malokdo je lahko opazoval tečajnike pri njih delu. ki je trajalo vsak dan od ranega jutra do večera. Le tri ure na dan so bile namenjene počitku. Premalo prostora nam je na razpolago, da bi vsaj v grobem lahko popisali, kako je bilo delo porazdeljeno in o Čem vse jc bilo govora na tem tečaju poleg vseh praktičnih vaj, ki so jih morali vsi tečajniki absolvirati. Majhno sliko si lahko ustvarimo, če pomislimo, da je v tečaju predavalo 21 predavateljev iz najrazličnejših področij obrambe v primeru napada sovražnika Pri vsem obravnavanju snovi pa se je pazilo, da so vsi tečajniki znali uporabiti vse znanje tudi praktično. Preizkušnje so pokazale odlične rezultate, bodisi v branju specialk, bodisi v streljanju, formiranju oddelkov, signaliziranju, postavitvi šotorov, uporabi svetlobnih znamenj, zameglitvi, razstrelitvi objektov itd. Da ni bil tečaj sbrambne pripravljenosti le običajni »hitri Kursc, pri katerem se navadno v kratkem času tečajnikom obrazloži ogromna rmov in za tem tečaj zaključi, ne da bi imeli tečajniki kako korist od tega in da jim obrazložena snov kmalu izpuhti brez koristi zanje in za prireditelja, nam kažejo pogoste vaje na terenu, pri katerih so tečajniki sami sodelovali s pridobitvami ki so jih prejeli v tečaju. Tako so morali biti tečajniki vedno pripravljen:, da podnevi ali pa v nočnih urah s kolesi ali peš odidejo na določeno mesto po kartah, ki jih je začrtalo vodstvo tečaja, in da v določenem kraju izvršijo zapovedana dela ali da se snidejo z drugim delom tečajnikov, ki jih je treba izslediti, in skupno izvršijo zadano nalogo. S takimi vajami je bilo mogoče kontrolirati znanje tečajnikov, ki se je vedno ocenjevalo. Vsi tečajniki so dosegli prav lepe uspehe in so bili nagrajeni vsi, 22 po številu, s pohvalo. V istem času se ie vršil tudi župni obrambni tečaj za članice, ki ga je posečalo 19 članic in so se izvežbale seveda predvsem v potrebah pasivne obrambe, oskrbi otrok, prvi pomoči itd. Ob zaključku tečaja je vodstvo tečaja s predsednikom br. Nandetom Majnikom priredilo Čajanko za tečajnike in predavatelje, katero so posetili tudi stari sokolski borci iz Kranja in savezni načelnik br. Ivan Kovač. Ob prijetnih pogovorih in tehtnih besedah staroste kranjskega Sokola br. Stanka Završnika, br. Ivana Kovača je bil zaključen odlično izvedeni tečaj, katerega te-Sirne gorenjske župe in nadaljevali delo župnega načelniStva do poslednje edinice, čajniki se -bodo sedaj razšli po edinicah da bo vsak član gorenjske župe izvežban v nalogah novega sokolskega dela za obrambo domovine. Da bo to delo izvršeno do zadnjega, člana, nam v dovoljni meri potrjujejo besede tečajnika, Id je v odgovor na besede poprejšnjih govornikov oh zaključku tečaja dejal: »Zavedamo se, da da bomo storili vse, če tudi bodo zapreke velike, da koristimo s pridobljenimi izkustvi kralju, narodu in domovini.« SOKOL — Sokol I.jubljana-Moste vabi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži letnega nastopa sosednega društva Sokola Polje, ki bo v nedeljo ob 15. Zbirališče je pred kinom Moste. Skupen odhod je ob 13.30. Gremo peš ob železnici. Kratek, prijf ten sprehod med zelenim poljem bo vsakomur v korist. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM B V ŠIŠKI, telefon 41-79 I Film nesmrtne ljubezni in nesebičnega prijateljstva Trije vojni tovariši V gl. vlogah: Margaret Sullavan, Robert Tavlor, Franchot Tone, Robert Young Predstave: danes ob J^9. uri, v nedeljo ob 5., 7., in 9. uri in v ponedeljek ob M9. uri Prihodnji spored v torek 23. t. m.: Zdravnik iz strasti Iz Zagorja — Smrtna ne*reča v kisovškem rovu. V četrtek dopoldne se je zgodila smrtna nesreča pri ^^kajšnjem rudniku. Po dvigalu v kiso\.*kem rovu se je spuščal delavec Ocepek iz Čolniš nad Zagorjem, star komaj 27 let. Po nesrečnem naključju mu je pauel na glavo kos lesa tako močno, i da mu je prebil lobanjo in bil je takoj mrtev. Nesrečnega mladeniča so položili na mrtvaški oder doma v čolnLšah, od odkoder je bil pogreb danes dopoldne na farno pokopališče v št. Lambertu. Pokojni je bil agilen član gasilske čete v Colnišah. zato so ga spremili na zadnji poti gasilci iz Colniš, št. Lamberta in lz Zagorja z dništvenimi prapor ji. Naj v miru počiva, svojcem pa, ki so na tako tragičen način izgubili svojega sina in brata, izrekamo iskreno sožalje! — Poziv. Tukajšnja občina poziva vse one obveznike, ki so odšli na orožne vaje v mesecu marcu in aprilu ln niso prejeli izredne podpore v znesku din 150, katere je podeljevala komanda celjskega vojnega okruga, da se takoj javijo pri tukajšnjem občinskem uradu med uradnimi urami. — Izredna dela po vremenski katastrofi. Po velikem neurju, ki je v torek popoldne naplavilo v Zagorju in okolici ogromno škodo, je začela posebna komisija ocenjevati škodo. Za popravilo razdrtih mostov bo potrebnih preko 150.000 din, za popravilo občinskih in banovinskih cesta pa najmanj toliko, da jih bodo spravili v prejšnje stanje. Krediti za ta izredna dela niso bili predvideni, zato bo potrebovala tudi občina izrednih podpor od višjih oblasti za ta dela. škoda na poljih in gospodarskih poslopjih posameznikov še ni dokončno ocenjena, sega pa gotovo v težke sto-tisočake. Občinska pota so začeli delavci že popravljati in urejevati. STRAH PRED VODO Učitelj plavanja: Kaj pa ste v civilu, gospod? Začetnik- Vinski trgovec. — Zakaj se torej tako bojite vode? IZPREMENJENA ČUSTVA — Vidiš kakšen si, očita žena možu. Preden sem te vzela si trdil, da bi me lz ljubezni kar pojedel, zdaj se pa jeziš, če najdeš moj las v juhi. DOBRO SE JE ODREZAL — Kaj bos pa delal, ko postaneš tako velik in močan, kakor sem j a-i. /viihec? Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 90. Janja 1940. Stev. 164 Kukavica in kukanje v ljudskem praznoverju Pri vseh slovanskih narodih velja kukavica za ptico, oznanjniočo neprijetnosti Ze našim Dradedom se ie zdela kukavica skrivnostna Dtica Verieli si namreč, da se lahko izpremeni v ro-parskeea kra-Cidia Nekateri liudie §3 zdai veriameio. da se lahko kukavica izpremeru v iastre-ba in da ie ootem zelo nevarna nemtnini. pa tudi mladim ovcam in kozam Kukavice nrilete k nam oznaniat or>mlad Po svoiem or.hodu Da ne kukaio takoi kaiti najprei si rjoiščeio hrane, za katero iim služilo tudi iaca nekaterih ptic Zato so liudie včasi mislili, da nastane iz kukavice vrabec, ki ootem druee vrabce srdito preganja. Žele spomladi, ko popi i e nekai ptičiih iaic. so zopet prelevi v kukavico. Ze od pradavnih časov ie slovela ta plaha ptica kot vedeževalka. Starim go-SPodariem. vorašaiočim se kako bodo prodajali žito. ie s kukaniem prorokovala draginio ali nizke cene. Kolikokrat ie namreč zakukala oo toliko cekinov nai bi bilo žito. Kukavica nai bi tudi napovedovala število let starim Hudem da bi vedeli kako dolgo bedo še živeli. Starim devicam oa zopet pove. kako dole o bo še tra-ialo. preden se omože Skratka kukavica vse ve in na vsako vprašanje odgovori. I Vsem vorašuiočim ie rada na razoolaeo. I s svoiim kukaniem prinaša enim radost, drugim na žalost. * Kdor sliši orvo kukanie. nai seže takoi v žep in se prepriča, če ima kai denaria. S svoio čarobno močio povzroči kukavica po mn^nii: lahkovernega lii dstva da takemu človeku vse leto ne bo reanikalo denarja, ker se ga bo držal kakor kip. Kukavica opozori tudi mater na niene io-kajoče otrrke. s svojim kukaniem io opozori na dolžnosti To plemenito lastnost nai bi imela kukavica že od Jvrzusovega rojstva ko je priletela k božiemu detetu, da bi ga s svoiim kukanjem razveseljevala. čeprav ie kukavica gozdna ptica prileti včasih tudi na vrt in v bližino hiš. V tem trenutku oa neha biti oriiateli človeka. Baie napoveduje s svoiim kukaniem draginio Se huiše ie da oznania izgubo devištva. Dokler kukavica kuka ima v svojih dolgih in koničastih krilih zlata peresca ki i:h pa izgubi čim preneha kukati To se zgodi, ko začne dobivati oves belo barvo. Takrat se že naffiba poletie h koncu. S tem oa tudi končano radostno kukanje. Kukavica nai bi bila tudi ptica, ki liubi red in resnico. Neusmilieno izda s kukanjem ljudi s slabimi nameni Pred nio torej ni varen potepuh v gozdu ali na rjo-liu. S svojim kukaniem privabi gospodarja in prepreči tako tatvino odnosno škodo, ki bi io sicer uteenil napraviti zloben človek. Ponekod pa liudie veruieio. da kukavica s krkaniem opozaria človeka, da lahko brez skrbi zaviie v gozd do drva, ker gozdaria ali gospodaria ne bo blizu. Pri vseh slovanskih narodih velia kukavica za ptico, oznanini^o neprijetnost Ce zakuka kukavica na hi srd strehi norn^mi. da bo v hisri kmalu nekdo umrl V t^kih r>rimerih kuka kukavica otožno Č°^ka pravljica pripoveduje, da kukavica za to tako otožno kuka. ker ie v ptico iz premeni ena devica. Izpremenil nai bi io Jezus, ko ie še hodil oo svetu. Dekle ie bilo sirota in ko ji ie umrl še edini brat, i e neprestano plakala Zasmilila se le Kristusu in izpremenil io ie v ptico, da bi tako laž-ie iskala liublienega brata v širnem svetu. Od takrat leta kukavica oo gozdovih in kliče svoiega brata. Prvemu kukaniu kukavice pripisuje preprosto ljudstvo veliko važnost. Ce zakuka prvič zjutraj takoi ob solnčnem vzhodu pomeni to srečo, blagoslov in blagost^nie. nasprotno pa pomeni, če zakuka prvič šele ob solnčnem zahodu. Preišnie čase. ko so ljudje še poskušali srečo v loterijah, so imele kukavice navado izdaiati srečne Številke, ki jih ie bilo treba staviti v loteriji, da ie zadel človek vsa i ambo ali celo temo. Zdai se liudie za to v praznoverju preprostega ljudstva živeče prepričanje ne zmenijo več. Morda pa tudi nova pokole-nia kukavic ne poznato več loteriie. Ce krene Človek z doma do važnih opravkih mu ie kukanie kukavice jamstvo, da se bo vse dobro izteklo Ce se oa človek nameni kam. da bi storil komu kai hudeea. ga kukavica s kukaniem ooozar-ia. da bi bilo niegovo početie zaman Ni čuda. da so ptico tako čudnih las'no^' v starih časih uporabljali za čarovnije Kdor je hotel biti dober strelec, da bi ne zgrešil nobenega cilia. ie pred Sv Jnriiem ustrelil kukavico. Iz desne Deruti ii ie iztrgal najlepše pero ter 1i iztrgal srce in jetra. Oboje ie hranil devet dni v peči desetega dne ie vzel iz peči prekaten o k«i-kavičie srce in ietra in čarovniia ie bila končana Potem ie streljal bolie od slovitega čarostrelca. Ce ie hotela gosDodinia v kratkem stolči maslo, ie napravila iz rož venec, čim je prvič zaslišala prvič kukavico Ko so pa rože v vencu usahnile, iih ie poparila s kropom in ekstraktom vodnih rastlin. Potem se i i pa skorai sploh ni bilo treba truditi, kajti maslo se ie delalo kar samo. Takih in podobni praznoverii v zvezi s kukavico ie še mnoga Zvezda Rotschildov na zatonu Samo fidndonski Rotschild se Se drži, drugim je pa že cdklenkalo z Rothschildovim domom izgineio tudi tipični predstavniki dobe ki ie videla najvišji dli na zernlii v kopičenju denarju. Ko ie stari Mever-Amschel okrog leta 1770. ustanovil v hiši »Zum roten Schilde« v židovski ulici v Frankfurtu svojo trgovino, so se bili v Evropi zasidrali prvi začetka liberalizma. Val tega novega svetovnega nazora ie dvignil niegovih pet sinov do polovice 19. stoletja v Londonu. Parizu, Neaplju, Dunaiu in Frankfurtu do takrat najvišje dosegljivih višin Rothschildi so znali spretno združiti trgovske posle s politiko. Politično niso bili nikoli opredeljeni, kar ie tudi razumljivo, sai iim ie šlo le za denar. V politiki so bili vedno pristaši močnejše stranke. Sčasoma so naku-pičili naravnost pravljično bogastvo. Posojali so denar angleškemu kralju, avstrijskemu cesarju, papežu, Napoleonu Spancem in Brazil i cem in sicer vse to v času, ko so bili ti mogočni poedinci in narodi v hudih medsebojnih sporih. Rothschildi so se imenitno spoznali na izkoriščanje političnih vesti na borzi. Na tisk so imeli vedno p—1"" ^r<*l;V vrV"-«* lr-*Vr*r na no^tiVo. Ustanovitelj doma Salomon Mey«r Rotschild Z letalom »Yankee Clipperc je prispel te dni v Nevv York židovski bankir baron Edvard Rothschild. poglavar pariških Rothschildov. Z njim ie prispela v Ameriko vsa niegova družina. Preleteli so iz Lisabone. Rothschild ova žena. ki se Je kmalu po začetku nemške ofenzive preselila iz Pariza v Biarritz, ie imela na sebi biserno ogrlico, cenieno na 100.000 dolarjev. Razen tega ie pa odprla vpričo presenečenih carinikov torbico polno draguljev, vrednih nad en milijon dolarjev. S pobegom poglavari a pariškega doma Rothschildov pada po dunajskem stebru te dinasti i e tudi opora v Parizu in tako je preostal samo še londonski dom. V kratkem bo najbrže izginila ta finančna dinastija, ki ie 150 let vplivala na gospodarstvo in politiko vse Evrope, a večkrat je bila njena vloga celo vodilna. Obenem Bfihail Zoščenko: Ranocelnik Gotovo ste opazili, ljudje božje, da ima sodišče največ opravka z zdravniki. Ta je recimo z umazanimi rokami operiral bolnika, drugi je med operacijo izgubil očala v črevesju, pa jih ni mogel najti, tretji je neprevidno odrezal nekaj neki neizkušeni dami. To je strašna nevednost, kaj takega se v Evropi ne dogaja. In zato, je treba take zdravnike strogo kaznovati. Toda zakaj vlačijo po sodišču ranocelnika Jegoriča? Seveda, visoke izobrazbe nima, pa tudi nobena posebna krivda ga ne teži. Zgodilo se je takole: Zbolel je mužik Rjavov po imenu, kočijaž po poklicu, star 37 let, politično neopredeljen. Mužik je bil dober, vsa čast mu, čeprav ni bil član komunistične stranke. No ir nekega dne je zbolel. Želodec je imel napet in težko je dihal. Deval si je na želodec steklenico z vročo vodo, pa ni nič pomagalo. Silno se je ustrašil. Naročil je svoji ženi, naj nemudoma pokliče najboljšega zdravnika — specijalista. 2ena je sklenila roke, zdelo »e ji je ško- Henri de Rotechild Vnuki v drugi polovici 19. stoletja so si že pridobili plemiške naslove ter še večji politični in finančni vpliv, če je to šolah bilo mogoče. Njihova slava je i eda poje- mati šele ob koncu preteklega stoletja. Rothschildovi domovi v Neaplju in Frankfurtu so bili zaprti. Med svetovno vojno Rothschildi že daleč niso igrali tako važne vloge, kakor med preišniimi voinami. Po svetovni vojni se ie posrečila dunajskim Rothschildom še enkrat in zadnjič mogočna poteza. Dočim ie ves svet špekuliral na padec franka ie po Mor gamu obveščeni Rothschild špekuliral na porast tečaia in izkazalo se ie. da ie ravnal prav. Zla služil je miliarde. toda sedem let pozneje ni zadostoval ves ta dobiček, da bi preprečil polom dunaiskega Kreditanstalta Pomagati nista mogla niti London, niti Pariz. Po priključitvi Avstrije so morali dunai-ski Rothschildi likvidirati. Zdai so morali pobegniti tudi iz Pariza. Vse kaže. da bo njihovo zadnie zavetišče v Ameriki. Najmanjša solnčna ura Na samostanskem dvorišču v Cantebu-ryju so našfli delavci med kopanjem krasno solnčno uro iz zlata in srebra, posuto z dragulji. Ura je tako majhna, da se da spraviti v žep. Strokovnjaki menijo, da je to najstarejša ura anglosaškega sveta. Ura ima obliko srebrne tablice z bogato okrašeno zlato glavico, na kateri je verižica. Na spodnjem koncu tablice je odprtina za pritrditev igle. ki je okrašena z živalsko glavo, posuta z dragulji. Na tablici so vrezana imena mesecev in na nji so tudi majhne odprtine za iglo. Ce hočemo, da pokaže ta ura čas, jI je treba nastaviti iglo prt odgovarjajočem mesecu in pustiti uro prosto viseti Čeprav je ležala ura dolga stoletja v zemlji, je dobro ohranjena. Strokovnjaki pa dokazujejo, da je premajhna, da bi točno kazala čas. Strah pred mrliči v praveku V >Kulturnih poglavjih češkega prave-k&c opisuje docent Jan Filip različne načine pokopavan j a mrličev, izvirajoče iz Strahu človeka v pradavnih časih pred mrliči. Pojem »Sivo truplo« izvira že od začetka verskega prepričanja človeštva, ko človek še ni razlikoval duše ločeno od telesa, temveč je veroval, da ostane oboje združeno tudi po smrti. Za primitivnega človeka je bila duša dokaz, da je smrt samo posebna oblika življenja, povzročena po posegu sovražnika. Tudi ko je človeštvo prehajalo k alimističnemu nazira-nju m je namesto živega trupla nastopil >duh< mrtvega, so se stare predstave še ohranile: mrliči lahko nastopijo kot živa trupla, ah kot duhovi, ljudem lahko koristijo, večinoma jun pa škodujejo in sicer na daljavo. Zato je bilo že ob smrti in pogrebu glavno prizadevanje ljudi omejiti škodljivo delovanje mrličev. Ze od pradavnih časov mrličem zatiskajo oči, da bi bil tudi na daljavo onemogočen škodljiv učinek njihovih pogledov. Telesa ali \rsaj glavo mrličev so v starih časih obteževali s posodo ali kamni. Zato so Že od kamenite dobe mrliče včasih pokopavali ležeče trebuhu, kajti roke in noge so jim 11 in jih polagali v grobove skrčene. Da bi bil onemogočen povrate k, so včasi mrliču odrezali glavo, mu zlomili hrbtenico ali katero kost, mu položili v usta kak oster predmet, recimo nož. v srce ali v glavo so mu pa zabili klin ali žebelj. Celo truplo so večkrat razkosali ali pribili z žeblji k hlodu, grob pa obdali z začaranim krogom. Sterilnost mošRIfi §@ da odpraviti Nova metoda ameriškega učenjaka Hngaerja, ki p? ^eni velik ssaprečelr Če je rodbina brez otrple se pripisuje krivda navadno ženi. To je pa zastarela zmota. Na Sauerbruchovi kliniki berlinske univerze so namreč nedavno ugotavljali vzroke zakonov brez otrok *n prišli so do zanimivih zaključko\ \Tem;ki učenjaki so dognali, da je 20 do 30°'o zakonov brez otrok no moževi krivdi Mož ie v zakonu neploden partner največkrat zato, ker ie imel pred ženitvijo spolno bolezen, ki mu je zapustila posledice. Tak mož navadno ne ve. da je steri'en ker ie sicer povsem normalen in sterilnost ne kaže nobenih vidnih znakov Sele mikroskop'čno se da ugotoviti, da v njegovih spolovilih ni sper-mat. Doslej je bila povsem zapečatena usoda zakonov brez otrok, če zdravnik specialist ni našel pri ženi nobenih motenj ta je izjavil, da je krivda na možev: strani. Ženska sterilnost se da namreč uspešno zatirati z mnogimi sredstvi, dočim proti moževi neplodnosti doslej ni bilo nobenega leka. Zato je nedvomni napredek, da je postavil ameriški urolog Hagner novo metodo, ki za hteva komaj četrt ure trajajočo operacijo, da se zopet odpre pot sperma tom in tako izileči moška sterilnost. Operacija je za-popadena v tem. da se izreže zraščeni del spolovila in oba konca se zopet sešijeta. Za šivanje se rabi najtanjša srebrna žica. Noben drug material se pri takih operacijah ni obncsol. Hagner je operiral že 65 moških po njihovi lastni želji. Pri tem se je izkazalo, da je mogoče pričakovati ugodne rezultate samo pri 33 in ml teh ie res prebolelo sterilnost 21 operirancev Pc oprracij1 so se zopet pojavili živi spermatoidi. Pri dru-g-h sednvh so se pojavili ugodni rezultanti šele po drugi operaciji. Samo pri petih je ostala operacii". brezuspešna. V Nemčiji je uvedel novo operacijsko metodo prof dr. Erhardt na ženski kliniki univerze v Frankfurtu ''udi tam «=o bili doseženi uspehi. Iz svojih izkušenj je opisal dr Erhardt posebno en značilen primer. Operiral je moža. čigar zakon jc bil pet 'ct brez otrok. Nekaj tednov po posrečeni operaciji je žena prej sterilnega moža zanosila in rodila je normalnega, zdravega otroka. Nova zdravilna metoda je velikega pomena za narodno zdravje in gotovo se bo kmalu razširila. Število operirancev je zaenkrat še tako majhno, da ni mogoče točno cdstdinie v teh Časih ki nikakor niso rožnati, še skrbi, kai bi nai kuhale, ko ne morejo kupiti niti oo nekaj deka gramov kosti. Rekli boste, da vendar ni tako hudo. češ. ljudie izigravajo predpise o brezmesnih dnevih. V resnici so se nekatere gospodinje prejšnje čase. ko sta bila uvedena samo če dva dneva na teden, kupovale meso pred brezmesnim dnem £e za naslednji dan. Zdai to ni mogoče. Brezmesni dnevi so sreda, četrtek in petek Torej trije zaporedni dnevi. Čeprav doslei še ni bilo prave poletne vročine, se vendar meso ob tem času hitreie kvari. Kai naj stori mesar z mesom, če mu n. pr. ostane v torek in sra bo smel prodaiat; šele v soboto? Upoštevati ie treba, da meso" ne leži ves čas v klavniški hladi in: r*i ter da ea ie treba prevažati r>o mestu. Zato ie razumljivo, da so mesarske Ftoinice slabše založene z mesom ob torkih, pred brezmesnimi dnevi, ker se mesnrii boie. da bi iim meso os ta1 o neprodano. Tako se oo-ffosto pripeti, da gospodinje ostanejo brez mesa že v torek in se seveda ne morejo zala- gati še za naslednje^ dni. Četudi bi lahko kupile meso za brezmesne dni. bi se iim pokvarilo, saj pri nas ljudie še nimajo mnogo hlacUlnih omar. V brezmesnih dneh sicer ni popoln post. Naprodaj je drobnica in drobovje goveje živine in prašičev. Vendar $e zdaj ob brezmesnih dneh zelo malo prometa ob mesarskih stojnicah. Mnoge stojnice so zaprte. Z drobovjem so lahko dobro založeni le mesarji, ki mnogo kolieio. tako da ga mnogi nimajo naprodaj niti za en dan, kaj šele za tri dni. Samo drobovje liudem ne more nadomestiti mesa in revnejši ljudje ga slabše kupujejo, ker ie sorazmerno drago (ledvica, pljuča, možgani). Drobnice naši ljudje ne kupuieio mnogo, zato io tudi prodaja le nekaj mesarjev Z brezmesnimi dnevi so bili torei ljudje precej prizadeti, predvsem revnejši. Bogatih liudi. ki bi lahko obirali pri nas oo večkrat na teden piske, je pri nas zelo malo. Razumljivo ie. da so prizadeti tudi mesarji, ne le konzumenti. Nekateri trde da se ie konzum mesa zmanjšal na i man i za polovico. Ne pritoževali bi se, če bi bili prizadeti zgolj zaradi ustavitve prodaje ob brezmesnih dnevih, toda prizadeti so tudi zaradi tefra. ker se iim kvari meso. ki pa ne morejo prodati ob torkih Ljubljanski mesarji se nameravajo zaradi tega obrniti na bansko upravo, nai bi posredovala na pristojnih mestih, da bi bili brezmesni dnevi razvrščeni drugače če že ni mogoče odpraviti vsa i enega izmed treh brezmesnih dni na teden. Evharistični križ v škof]! Loki Skofja Loka. 19. julija Pod tem naslovom ie objavi! pisec iz Škofje Loke v »Slovenskem domu«, celo dvakrat v »Slovencu« in slednjič v »Gorenjcu«, da Obrtniško društvo v Škof j i Loki preganja zgoraj imenovani križ radi svojevrstnih idej. Kakšne naj bodo te ideje nam pisec ne pove določno, 2:di se oa nam, da pri njem dela strah velike oči! Parcela na kateri sboii evharistični križ je od nedavnega last Obrtniškega društva. Preja so bila oonestnios tega ssmljilča če, uršuiinke. Ze ob nakupu prizadete parcele se je soglasno odločil drug prostor, kamor naj bi se prestavil križ. To parcelo bo društvo planiralo, vsled tega bi se križ. ki leži na robu hriba sam od sebe ob tej priliki podrl ako bi ž umi urad ne poskrbel za pravočasno prestavitev. Iz teh razlogov je po sebi umevno, da ie uprava društva čutila potrebo, da o vsem obvesti župno predstojništvo, da ne bi nastali neprijetni spori. Naj se ne hudujejo gg. okrog župnoga urada, ako se gleda na take akcije z drugimi očali. Da pa ie g. župnik čutil potrebo oznaniti ta »zločin« tudi v cerkvi in poskrbeti za nadaljnjo objavo v časopisih je s tem lopnil po glavah svoiih najožjih prijateljev, ker so to akcijo baš oni započeli in se je današnje fujikcijonarje postavilo že pred izvršeno dejstvo. Ugotavljamo, da so »čistokrvni JNSarji« pri akciji za prestavitev evharističnega križa nedolžni, zato svetujemo g. župniku, ako je njegova jeza res iskreno čista, naj zgrabi in pokliče na odgovor svojega najbližjega prijatelja in bo gotovo zadel v pravo. Gornjo opombo o »čistokrvnih JNSarjih« je prmesel rjriljubijeni »Gorenjec«, ki pa bo moral žal za to dajati odgovor na sodišču in dokazati, kje je dobil tako točne dokaze. Tombola ie tudi že za nami in se lahko prav lepo zahvalimo našim bivšim tovarišem iz društva, ki so nam ori prireditvi tako vsestransko šli na rok >. Občinsko parcelo, za katero smo v znak "diudnosti vložili dve prošnji, so nam lero okrasili in posuli s čresliem ter nam odkazali vrt na nasprotni strani reke Poljanščire Polea trošarine od iztočene pijače smo poslali za občinske reveže, v znak hvaležnosti in vdanosti, še dva glavna dobitka, za katero smo prepričam, da iih bodo gg. pravim darovali! Upravni odbor Obrtni ne ki so se Šteli med svečnike ra tomboli Drugič na svidenje! — Uprava Obrtniškemr*» dru-čtvs» v Sk. I^oki. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. Ukrajinsko mesto, 8. moško ime, 10. veznik. 12. eden izmed petero čutov, 13. kazalni zaimek, 14. ptič, 16- egipčansko božanstvo, 17. italijansko zdravilišče, 20. domača žival, 22. obmorski kraj v Istri, 24. grški bog, 25. klic, 26. svarilna beseda, 28. reka v Bosni, 30. veznik, 32- predlog, 33. predlog. 35. vzklik, 06. javna dajatev, 38. prvi bikoborec. Navpično: 2. Del voza, 3. šivalna potrebščina, 4 izobrazba. 5. orožje. 6. osebni zaimek, 7. stranica pravokotnega trikotnika, 9. južnoameriška dežela, 11. predlog, 13. kazalni zaimek, 15. albansko mesto. 16 rusko mesto, 18. roman Dostojevskega. 19. mesto v Aserbejdžanu, 21. kemični znak za prvino, 23. kemični znak za prvino, 27. domača žival, 29. kemični znak za prvino. 31. nota v skali, 33. steblo gomoljk, 34. družinski član. 36. trdilnica, 37. veznik. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. erotika, 7. knez, 8. Bask, 10. pogan, 12 ep. 14. nor, 15. ne. 16. tam. 18. voz, 19. nikoder, 22. izohaia, 23 Oka, 24. alt, 26. ha (hektar), 27. Aca, 29. ar, 30. Ivana, 32. luka. 34. Arad, 36. Miramar. Navpično: 1. en, 2. rep, 3. ozon, 4. ibar, 5, kan, 6. as, 7. klet, 9. Krez, 11. golobica, 13. panika. 15. morala. 17. miza, 18. vera, 20. ko. 21. da, 23. ohol, 25- trud. 27. Avar. 28. Anam, 30. Iki, 31. ara, 33. um, 35. Ar (argon). MODERNA ŽENA M(ni(W.a m 'ada žena plane vsa upehana v posredovalnico za službe: Sprla sem se s kuharice in pobegnila mi je. Ali imate tu koga. ki bi mi pomagal skuhati obed? H. Le^ch: Pes Fox in pet tet Vseh pet tet se je strinjalo v tem, da iz te zakonske zveze ne bo nič in da je to SplOil velika neumnost. Kar pomislite, on je slika r umetnik in ne godi se mu posebno dobro. Njeno ime je sicer moderno, ime ji je Astrid. sloka je in žametasta obleka ji lepo pristoja. Toda to je tudi edina njena bala, razen mladosti in lepega obraza. Vendar je pa vseh pet tet prišlo na svatbo in tudi postavile so se. Med vsemi darili je pa odnesla palmo kosaiica, s katero je prihitel v zadnjem trenutku k mizi intimen slikarjev prijatelj Peter Schmidt. V košarici je sedel samozavestno — dražesten foksterijer, lokavih oči in veselo je strigel z ušesi. In čim so odprli pokrovček je jel takoj loviti zrak, vohajoč po narezani telečji gnjati. ki so jo prav kar prinesli na mizo. Vseh pet tet je bilo za Foksa navdušeno. Zbrale so se okrog njega in ena čez drugo si je izmišljala zanj laskava imena. Ena čez drugo je našla na njem vse mogoče vrline. Fox je bil res redek okrasek poročne mize in središče pozornosti. Toda pojedina je imela svoj konec. Novoporočenčeva de- narnica se je kmalu izpraznila in tuai obe sobi mladega para sta zevali v praznoti, kajti pohištvo je moralo počakati na boljše čase. Zaenkrat je oživljal sobi s prile-gajočim ateljejem dražestni Foks. Bil je živahen, da nikoli tega. Znal je neprestano lajati, kakor dobra strojnica, ponoči je pa prepeval globoko občutene arije na luno. Takoj drugi dan je tako temeljito oblizai slikarsko skrinjico z barvami, da je bil podoben cirkuškemu klovnu in gospa Astrid ga je morala trikrat okopati, preden je bil zopet za silo podoben psu. Toda čudno, želodca si s temi dobrotami ni pokvaril in počasi je nastajal problem kako preživljati ga. Tedaj je dejala gospa Astrid svojemu možu: — Podariva Foxa teti Avreliji. Saj-ve«, kako ji je všeč, kako je bila navdušena zanj . . . Rečeno, storjeno. Teta A vrelija je bila res vsa iz sebe od radosti, ko sta prišla novoporočenca s Foksom. To je bil obenem njun prvi poset pri dragi teti, ki sama nI vedela kako bi izrazila radost nad počastitvijo zlasti pa nad tem, da ata ji prinesla Foxa. Dejala je torej mladima zakoncema: — Videla sem, da tisti dve lepi sobi v vaiinem stanovanju Se nista opremljeni. Morda prejmeta od voje tete! če vama po- dari tole zložljivo mizo m kredenco. Tudi tele štiri naslanjače prav lahko pogrešim . . . Mlada sta pohištvo hvaležno sprejela, obe strani sta bili zadovoljni. Toda čez tri dni je potrkala teta Avre- lija pri mladih zakoncih z znano košarico: — Premislila sem si. draga moja. Prinašam vama Foxa nazaj. Mladost spada k mladosti... Gotovo se vama toži po njem. Toda teh par kosov pohištva, to se ve majhna pozornost z moje strani za vajino dobro srce. za veselje, ki sta mi ga naredila... — Kaj storiti? Veš kaj, je dejal slikar zvečer svoji Astrid. — Odneslva Foxa teti Matildi. Imam vtis, da ji je bil najbolj Všeč. Astrid ni imela proti temu nobenih pomislekov in teta Matilda je bila res do solz ganjena nad nepri akovanim presenečenjem. In takoj je iskala s čim bi se oddolžila. Poslala je mlademu paru krasno izrezljano mizico za rože in dva stolčka. Toda čez teden dni je tudi teta Matilda prinesla draiestnega Foxa nazaj: Pri svojih letin ae mn tal ne more tako posvetiti kakor bi bilo treba in kakor ljubi Fox zasluži. Da pa pokaže najboljšo voljo in prijateljstvo je dodala za mlado domače ognjišče Astrid se lepo šivalno mizico. Taitcg nasiortnjngi dna Je romal Fo* k teti Amaliji Seveda, tudi teto Amalijo je razveselilo tako ljubko darilo, laskalo ji je. da je deležna tolike pozornosti in oddolžila se je za njo s čisto novim diva-nom in dvema udobnima naslanjačema. Ko je pa priSla čez dva dni s Poxora nazaj z mnogimi opravičili, je Astrid nujno ponudila naj si v znak naklonjenosti izbere pri mi eno izmed starinskih kredenc, ki prihajajo zdaj zopet v modo. stanovanje mladih zakoncev se je razveseljivo polnilo. A naslednjega dne je Fox v znani košarici potoval k teti Hermenegildi, ki je od samega veselja podarila mlađima zakoncema široko hrastovo omaro, ki je bila Astrid itak že davno všeč, poleg tega je pa navrgla še veliko zrcalo. A ko je čez dva dni prinesla Foxa nazaj je dodala se dve nočni omarici, ki sta itak spadali k visokemu zrcalu in hrastovi omari. No, zdaj sva pa že za silo opremljena — je dejal slikar svoji mladi ženi. Potrebovala bi pa še dober klavir tete Evlalije. NIČ ne pomaga, Fox mora k nji. In tako je naslednjega dopoldne romal k teti Evlabji. Ta se je vsa srečna igrala s njim, pobožala ga Je, potem Je pa dejala mlademu paru: — Draga otroka, veselje, ki sta mi ga napravila, zahteva iskrenosti. Povejta mi raje takoj, kaj U ae potreboval« za svoje Jtadiop+ošratn Nedelja, SI. julija 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: CitraSld dueti (Mezgolits, Hebein). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Orgelski koncert (.plošče). — 9.46: Verski govor (Jože Jagodic). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe iz Zvezde. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pevski zbor > Slavec <. — 14: Za kratek čas c plošče). — 17: Kmet. ura: Zavarovanje živine (dr. Pergar Franc). Tržna poročila, — 17.30: Narodne pesmi: Kvartet sester Stritarjevih s spremi je van jem harmonike (Stanko), vmes plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Naše obrtništvo (Arh, Ante Lorencin iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Nekaj okroglih (plošče). — 20.30: Ruski sekstet, vmes solo M. Polajnarjeva. — 21.30: Operne fantazije (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Orglice in harmonika (Petan in Stanko). ponedeljek, 22. JuPJft. 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Operetni venčkl (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Magistrov trio. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Kreditiranje naše industrije v vojni in miru (dr. Leon Jerovec iz Beograda). — 19.40: Objave. — 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji in nalezljive bolezni (dr. Ivo Pire). — 20.30: Oktet fantovskega odseka Rokodolskepra »loma. — 21.15: Bolgarska klavirska glasna (prof. Skerjanec). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veselo rajanje (plošče). TOre«, 23. julija. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Valčkov! kralji (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Ruske narodne poje Faganoli Anton, pri klavirju g. Venturini. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kolede. Oodole in Križari — narodni običaji slavon.-ke Posavine, II. del M. Markoval iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 20: Gospodarski pregled (Potočnik) — 20.10: Psihološka dinamika mas (dr. Emil Hrovat). — 20.30: Vijolinski koncert Fanike Brandl-Jevdje-nijevič, pri klavirju prof. Llpovsek, 21.15: Koncertni plesi (ploiče). — 22: Napovedi, poročna. — 22.15: Dve harmoniki (Krnil in Janez Malgai). Sreda^ *>f. fnHJB* 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček vese.ih zvokov (plošče). — 12: Koračnica (plošče). — 12..10- Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pesmice za ples fjo-žek in Ježek). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Sloven?ki literarni zemljevid: VII. štajerska < prof. Fr. Vodnik). 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Prva kulturna država na našem morju (Viktor Pirnat iz Ljubljane). — 19.40: Objave. — 20.10: Naši izseljenci (Milko Pirih). — 20.30: Koncert vojaške godbe. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih (plošče). Četrtek, 25. juli:«. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Baletna glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Kmečki trio. — 14: Poročila. —. 19: Napovedi, poročila. 19 20: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30- Tamburaški orkester (Karmeli). — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glnsbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Sa,mo«rr>ovi fŠtefka Ko enčanova) ob spremijevaniu citer (Vilko Skok). — pete«, 26. jiil»ja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poiočila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz nnših krajev in gajev (plo&če). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: šramel štirje fantje. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled Tu ja koprom et ne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Agrarna reforma na Hrvatskem (dr. Nikola Lalič iz Zagreba). — 19.10: Objave. 20: Za planince. — 20.10 Gospodinjska posvetovalnica (Helena Kelhar). — 20.30: Pevski koncert Pavle Lovšetove, pri klavirju prof. Lipovšek. — 21.15: Simfonične glasfoene slike (p^če). — 22: Napovedi, porodila. — 22.15: Koncert na lutnji (Stanko Prek), Sobota. 27. HiTl*a 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov Cplošće). — 12: Druga za drugo plršče hitijo, ob zvočnikih dobro voljo budijo. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Dnigra za drugo plošče hitijo, oh zvočnikih dobro voljo budijo. — 14: Poročila. — IT: Otročka ura fvodi Ml-leva Bolta r jeva). — 17.30: Drobiž za drobiž (p1ošČe). — 18: Klavirska hannonlka (Jože Povše). — 1S/0: Porrovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Dr. Draža Pavlović — ob 201 ot-/liei smrti fživorad Jovanovič !z Beograda). — 19.40: Objave. — 20: Zim^njepo-litični pregled (dr. Kuhar). — 20.30: Smo skuhali dovtipov zmes, na tresli pesmi, godbe vmes. — Pisan večer. Izvajajo Član! radijski igralske družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Melodv jazz. mlado domače ognjišče. Veste me tete smo imele včeraj običajen sestanek pri skodelici kave pri najstarejši Avreliji. Ona. sirota še nekoliko šepa, Amalija tudi, ker je Fox obe ugriznil v nogo. Matilda je pa morala plačati visoko odškodnino dimnikarju, na katerega je bil Pox zelo hud. Najslabše je pa odrezala uboga Hermene-gilda. Nji je Fox raztrgal tisto krasno, dragoceno vezano zaveso, razgrizel ji je temeljito čipkast 5al, ki ga je podedovala po prababici ... Glejta otroka, ali je vama všeč tale velika preproga iz mojega salona? In tudi tri tekače lahko dodam, toda Foxa vzemita raje kar s seboj. Tako se je peljal Fox zopet domov v svoji košarici. Mlada zakonca sta se peljala s tramvajem in tu se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Na nekem postajališču je skakljala po hodniku ljubka psi ca in čim jo je naš dražestni Fox zagledal skozi okno — hups in že je bil iz košare ven in čeprav je tramvaj ze zopet vozil naprej, je skočil s pločatke na ulico in jo ubral za psico. In izginil je. Mlada zakonca sta se tolažila, da se bo vrnil, toda zaman, nikoli več ga nista videla. Včasi se ga spomnita kot dobre vile, ki je živela pri njima na pragu zakonskega raja in pomagala opremiti mlado domače ognjU mm Stran 8 »SLOVSVSEI NAROD«, "***»* *>- Jnlrja mo. flUrr. t04 Tujski promet v spodnjem Posavju Tujsko prometno društvo v Krškem je raxširilo svoje delovanje tudi na Videm Krško, 18. julija. Leto za letom prihajajo iz vseh krajev Slovenije vedno bolj razveseljiva poročila o napredovanju našega tujskega prometa. Slovenija postaja s svojimi prirodnim! lepotami in gostoljubnostjo vedno bolj privlačna za izlete in letovanje iz vse naše domovine, pa tudi preko njenih meja. Dočim so si nekateri kraji že pridobili svetoven sloves, smo pri nas navezani predvsem le na naše ljudi. Kljub temu pa tudi pri nas beležimo leto za letom viden porast pritoka gostov, posebno pa v poletnih mescih in v jeseni, ko odmevajo naše vinske gorice pesmi in vriskov naše mladine, ko vidi polne trte sladkega grozdja. Pa tudi prijetne izletniške točke vabijo tujca, da ostane delj časa v mestu, nego je nameraval. Izleti v Kostanjevico, naše posavske »Benetkec z njeno kristalno čisto Krko, na Rako, v kraljestvo žlahtnega sadja, v naše vinorodne gorice, kjer te skoraj na vsakem koraku preseneti kaka posebnost in pri- rodna krasota, poleg tega pa še izredna gostoljubnost našega kmeta, vse to in milo podnebje sta napravila iz Krškega in okolice prijetno letovišče. Tudi statistika kaže, da je v minuli sezoni napravil naš tujski promet lep korak naprej. Tako smo imeli lani 452 Jugoslo-venov in 28 inozemcev s skupno 2487 nočni nami napram 235 Jug o si o venom in 15 inozemcem s 734 nočninami v letu 1938. Ze iz tega se vidi, da se je število gostov podvojilo v minulem letu, dočim so se nočnine celo potrojile. Všteti pa niso vsi oni številni izletniki, ki so prišli samo za en dan v naše kraje. Uspeh pa bi bil gotovo še večji, da ni prišlo do septembrskih dogodkov, ki so tako močno zadeli naš tujski promet, da je število gostov padlo na minimum. Da pa naš tujski promet tako lepo napreduje, gre v veliki meri zasluga tudi Tujsko-prometnemu društvu v Krškem, ki je nedavno polagalo svoj obračun. Občni zbor je otvoril predsednik g. Laza rini, ki , je najprej pozdravil Videmčane, ki »o se letos prvič udeležili občnega zbora. Po uvodni besedi so sledila poročila društvenih funkcionarjev. Iz poročil je razvidno, da društvo lani ni spalo, temveč je bilo prav pridno na delu. Najbolj je razveseljivo poročilo blagajnika, ki je sporočil članstvu, da se je društvo lani resilo vseh dolgov ter da ima celo nekaj gotovine, Ce pomislimo, da je društvo šele pred 5 leti začelo s stvarnim delom, za kar gre zasluga v prvi vrsti g. Pfeiferju Jošku, ki se kljub kritičnemu gospodarskemu položaju ni ustrašil nobenega truda, in je danes ves dolg poplačan ter ima društvo sedaj pre-[ ko 80.000 din vrednega premoženja, je to res krasen uspeh. Društvo je imelo v minulem poslovnem letu 17.218 din dohodkov, katere je porabilo za razne nabavke in po-j pravila do višine 15.990 din. Pozabiti pa ; ne smemo tudi sedanjega predsednika g. I Lazarinija, ki že več let uspešno vodi društvo ter je tudi on doprinesel svoj delež. Društvo je lansko leto nabavilo nova ležišča za kopališče ob Savi, zreguliralo hudournik, ki je rušil savsko nabrežje ter že ogražal samo cesto, zgradilo na zahtevo sreskih sanitetskih oblasti moderno stranišče in nabavilo novo propagandno tablo, ki jo bo postavilo na postajo. Tablo je izdelal za društvo g. 2abkar Jože. Društvo je priredilo v mescu juliju zelo uspelo »beneško noč« na Savi in veselico, ki sta v precejšnji meri pomagali uresničiti vse načrte. Na občnem zboru so se sedaj popravila tudi društvena pravila, ki so obstojala še izpred svetovne vojne, ter se prilagodila današnjim razmeram. Ob tej priliki je prišlo do razveseljivega sklepa, da se pritegne v sodelovanje tudi občina Videm. Sklep je bil z velikim odobrenjem soglasno sprejet ter se odslej društvo imenuje »Tujsko-prometno društvo za okraja Videm - Krško«. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen g. Lazarini Henrik, predsednik krške občine, za njegovega namestnika pa gosp. Igor Puc, sreski podnačelnik. V odbor so bil izvoljeni: Vutkovič, ravnatelj meščanske šole v Krškem, dekan Kurent, dr. Vidmar, Rumpret Lojze, Rumpret Ivo, Sluga Elza, Radej Franc, Zalar Albin, Vanič Ivan, Istinič in Dobnik Ferdinand. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. Ivanuš Edo in Počivalšek Josip. Med slučajnostmi je novo izvoljeni odbor sklenil: očistiti savsko nabrežje raznega nepotrebnega drevja, ki zakriva pogled na mesto z železniške proge, ponovno intervenirati pri železniški upravi, da namesti luč na prelazu na Vidmu, ter da bodo luči na postaji delj časa gorele, tako pred prihodom kakor tudi po odhodu vlaka, intervenirati, da bo sreski cestni odbor v Brežicah tudi na Vidmu Škropil ceste in končno kakor vsako leto intervenirati na merodajnih mestih, da se končno le očisti Sava nesnage iz naših premogovnikov. Občni zbor je bil zaključen v vsesplošno zadovoljstvo. Novemu odboru želimo, da bi uspešno deloval v teh težkih časih in šel po stopinjah svojih predhodnikov. Iz Kranja _ Mesto drž. cestarja razpisuje srcsko načelstvo na progi drž. ceste št. 2. med km 680—683.5 s sedežem na Jesenicah ali Hrusici z mesečno plačo 541 din in dodatkom za stanovanje 90 din. Prošnje opremljene s potrebnimi prilogami se moralo vložiti pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju do 24. julija 1940. Prosilci morajo imeti odslužen kadrski rok in ne smejo biti mlajši od 23 ln ne starejši od 30 let. _ Protituberkulozni dispanzer sporoča, da se ordinacije zaradi počitnic ne vrše od 21. julija do vštetega 10. avgusta t. L Nujni slučaji in bolniki, ki prejemajo pneumotoraks, naj se v tem času javljajo na Golniku in sicer vsako sredo in soboto dopoldne. NA POLICIJI ~~~~ — Komaj teden dni je od tega, kar so vas izpustili, pa ste že zopet tu. — Saj nisem jaz kriv, gospod sodnik. Kriv je stražnik, ki me je privedel k vam. Jaz bi si ne bi! dovolil nadlegovati vas. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din L—• davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Za weekend KUPITE NAJCENEJŠE ZLOŽLJIVE VRTNE FOTELJE, R02ASTE KRETON IN KLOT ODEJE, PRIMERNE ZAVESE V RAZNIH VZORCIH PRI SEVER — MARIJIN TRG 2 V POPRAVILO VZAMEMO TUDI STARE ODEJE ! SB^I^^^OSSBsl Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din FOTO AMATERJEM razvija, kopira povečava foto-atelje Mancini, Ljubljana-Vič. 1765 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1741 50. I ■ 51 LAHKO BEEZ06VEZNG 0GUMTE MH IGN.VOK IJU BLJANA. TAVCAfiJEV* mm mm »■■■■■•■■ • m Poslužite se malih oglasov v »Slov. Naroda« Id so najcenejši! 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju termalno kopališče in letovišče 2S" C topla akrato-terma, bazeni na prostem, dobra in cenena oskrba, krasni izleti, penzija din 50.— do 55.—. 33. L. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek a.— din OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana, Židovska ul. 6. 18/1. KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREBRO. DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah «Jos* EBERLE LJUBLJANA — Tvrseva 2 (palača hotela »Sion«) ŠIVALNI stroj kolo ali otroški voziček najbolje kupite, prodate ali zamenjate V trgovini j. UrSič, Celje, Narodni dom. 36 L. pozor! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Vošnjakova 4. 1594 DOBREGA CEMENTARJA ali teraserja — sprejme Alojz Drasler, Primskovo 32, Kranj. Plača po dogovoru. 1754 VDOVEC STAREJŠIH LET išče gospodinjo, ki bi opravljala hišna dela in kuhala za dva gospoda, najraje kuharico. Poznejša ženitev ni izključena. Pismene ponudbe na upravo lista, po možnosti s sliko, katero pa na prvi odgovor vrnem, pod šifro »Osamljen«. 1776 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PRIJATELJSTVA ŽELIM z mlado gospo, ki je v svojem sakonu nezadovoljna, stanujočo v Ljubljani ali okolici. Tajnost strogo zajamčena, ponudbe s polnim naslovom in po možnosti s sliko, ki se vrne, na upravo pod »Mlad trgovec, Gorenjsko«. 1770 NESREČNA DAMA Išče dobrosrčnega, situiranega, nad 40 let starega gospoda, da ji pomaga z besedo in dejanjem. Ponudbe na upravo »Narodac pod >Pomoč«. 1779 KATERA DAMA ~* gospa ali ločenka, ni v svojem zakonu zadovoljna, ali če je Isto posestnica-obrtnica — da je čedne — močne postave, naj >ošlje svoj polni naslov in sliko, ki se vrne — brez naslova se ne odgovarja — pod zelo strogo tajno zajamčeno na upravo »Slov. naroda« pod šifro >Na-svidenje 1940«. 1763 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški is igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. T. * • HALO! HALO! Pernice Ce hočeš dobre čevapčiče, ražnjiče, pečene ali ocvrte piščance dobiti, moraš v restavracijo »Rožna dolina« priti! Točijo se res priznana sortirana vina. Lep senčnat vrt, dve balinišči. Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano! V nedeljo ob **>9. uri balincarska tekma med klubom Rožna dolina Marn in klubom gostilne Kramar. Za cenjeni obisk se priporoča SLAVKO GAcVIK restavracija »Rožna dolina«, Marn tzgotovim na zeljo takoj po izbiri perja. Razno perje m puh vedno v veliki izbiri oa razpolago SEVER RUDOLF — Marijin trg a I • • • -i ! ■ -'i-!iliililillM Zaradi vpoklica na vežbo se državne srečke prodajajo v dneh od 29. julija do 7. avgusta od 4. do 6. ure popoldne. Menjalnica Reicher & Turk 01IA GUM ...?■ PREIZKUŠENA ZAHTEVANA od 1895 I. Makulaturni papir preda sprava »»Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica Stev. s ULTRA-OLJA-NIV izključuje sončne opekline! Sonce lahko uživate, dokler se Vam ljubi. Zakaj ULTRA OLJE-NIVEA vsrkava opekline povzročujoče sončne Žarke in propušča le tiste, ki povzročajo porjavitev. Razen tega porjavite hitro in lepo enakomerno. Ultra-olje-Nivea deluje tako kratkovalovne (opekline povzročujoče) sončne žarke zadržuje dolgovalovne (porjavitev povzročujoče) sončno žarke pa propuAča. NAJLEPŠE ČTIVO! Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 16,- Piatr - Rasputin črna mina THompson fNItO Majerjeva: Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA" LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 ZAHVALA Za premnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega gospoda Franca Sojer-ja se naj iskrene je zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, dalje združenim pevcem »Danicec, »Edinosti t m cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, nadalje pevovodji g. Beltramu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja ter prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. LJUBLJANA-VIČ, dne 20. julija 1940. Obitelj Stojerjeva Oaniel Lesneor Crinka jubeini 144 — Proč od tod! — je kriknil stari plemič, ki mu je bilo po teh besedah tako zaprlo sapo, da druge besede sploh ni mogel izgovoriti. — Oče moj, — je dejala Frangoise in ga prijela za roko. — Jaz sem privedla gospoda Escaldasa sem. — Ti sama, ti? — Najprej je smatral zbeganost svoje hčere za njen gnev nad grobo vsiljivostjo. — Saj sem to vendar izrecno prepovedal, — je vzkliknil. Vendar pa ni mogel pokarati ničesar, kar je storila njegova hči. Okolnost, da je sprejela J^Hvijca v dobri veri, ga je nekoliko pomirila, Z mirnejšim glasom je nadaljeval: — Gospod, to je zadnjič, da ste prestopili moj prag. Frangoise se ne bo nikoli več tako daleč spozabila, da bi vas sprejela proti moji volji. Vtihotapili ste se v najino mirno in pošteno življenje kot strupena kača. Porušili, oskrunili in zastrupili ste ga za vedno. Posebno podlo je pa to, da ste s svojimi bajkami zmešali glavo temu ubogemu otroku. Jaz sem jih z gnusom odklonil. Kar spomnite se najinega pogovora v drevoredu Valcorov. 2e takrat bi bilo vsega konec, da niste podlo speljali tega dekleta na kriva pota. Tudi zdaj poskušate to z enako taktiko. Toda pazite se! Ce bi vas še enkrat videl govoriti s Frangoise, bodisi tu ali kje drugje, bodisi na njen pristanek ali pa da bi jo presenetili, vas ubijem kot strupeno kačo. Obsodijo me kot morilca, toda tolažila me bo zavest, da vsaj nisem ponarejalec, kakor je vaš sokrivec. Joseu Escaldasu je manjkala vsa telesna krepost. Sama grožnja s smrtjo je zadostovala, da ga je spre-letela groza. Sicer pa niti za hip ni dvomil, da je bila mišljena ta grožnja resno. Zato ni dolgo okleval z odhodom. Gredoč čez dvorišče je slišal, kako razbija nekdo po zabojih, kar je še bolj razdražilo njegove živce. Sele na ulici si je oddahnil. Potem je pa pomislil, da bi bilo brezpametno nastavljati svojo kožo v boju proti Valcorom, in da bi se razen tega izpostavljal še nevarnosti, da bi mu jo preluknjal Plesguen. Ti ljudje so govorili o tem, da bi ga usmrtili s naravnost neznosno hladnokrvnostjo. In če pomislim, da bom morda prej ali slej slišal isto od Gilberta... Tako bi se najlaže ognil medsebojnemu obračunavanju, kajti konec koncev jim vendarle nekaj dolguje. Izgubil je svojo dobro sinekuro na gradu de Valcor in zdaj se že nad leto dni brez zaslužka potikam tod samo zato, da bi pripomogel njemu do premoženja, Če obogati s tem in vzame za ženo svojo Bertrando, upam, da ne bo ta- ko nesramen, da bi me pustil umreti od lakote. Toda naj poginem, če že moram poginiti, eno zadoščenje si pa moram privoščiti preden se preselim na oni svet: zadoščenje, da strgam masko temu satanu markizu. Ah, če bi mi ponujal ta lopov tudi milijon, bi pljunil nanj. Tega moža moram videti za zamreženimi okni in videl ga bom tam ... V. DVE SESTRIČNI Pred vrati pokopališča du Pere Lachaise se je ustavila kočija z dvema iskrima žrebcema in lakajem v žalni livreji. Lakaj je skočil s kozla in odprl vratca. Iz kočije je stopila mlada žena visoke prožne postave, toda nekoliko nedoločnih potez pod dolgim žalnim pajčolanom. Obrnila se je nazaj v kočijo. — Celina, dajte rože Lucianu — je dejala sobarici, oblečeni tudi črno. — Ali gospodična ne želi, da bi jo spremljala, — Nikakor ne. Ostanem raje sama. Morda bo lahko odnesel to Lucian. s Sluga je imel polno naročje velikih križan tem in povrhu še šopek bledih parmanskih vijolic. Spoštljivo je sledil svoji mladi gospodarici. Bilo je hladno, lepo zimsko popoldne. Sveži grobovi so bili kakor žolti na snežnem plašču. Mlada žena je krenila po izki stezici med dvema vrstama grobov. Kar se je vsa razburjena ustavila. Pred njo je stal nagrobni spomenik bogate rodbine. Bil je grob rodbine de Servon-Tanis. Na grobu je klečala sključena ženska postava v pobožni molitvi sklenjenih rok. — Položite rože sem, Lucian, odnesem jih sama do groba, — je dejala slugi s tako zamolklim glasom, da ni mogla motiti pobožne neznanke. Visoka črna služabnikova postava se je molče sklonila. Položil je rože na kamen, da bi se gospodični ne bilo treba preveč sklanjati. Potem se je pa odkril in vprašal: — Ali naj počakam na koncu drevoreda kakor običajno ? — Ni treba. Vrnite se h kočiji in recite Prosperu, naj se s konjem malo izprehodi. Sicer pa sam vse ve. Lahko me počakate pred vrati. Sluga je že odhajal. Michelina ga je poklicala nazaj. — Ne stojte na enem mestu, da ne ozebete. Zadostuje, da vas zagledam, ko bom odhajala s pokopališča. Sluga se je priklonil, pokril in odšel z isto mislijo, ki je obhajala vse ob tej običajni zaskrbljenosti: — Ah, ni mnogo takih, kakršna je ona. Dekle ni niti pomislilo na to, da bi vzelo s seboj rože, s katerimi bi obnovilo vsakodnevni okras nagrobne kapelice. Krenilo je proti klečeči neznanki. Ko se je približala, je opazila, da njena obleka prav za prav ni žalna, — Frangoise! — je zašepetala. Šibko telo se je zdrznilo. Prestrašen obraz se je obrnil. Obraz ne brez mikavnosti, toda nedoločne mladostnosti, ki ne zna ali pa noče več biti mlada, in dvoje jasnih, od solz zardelih oči se je malone v grozi široko odprle Urejuje Josip Bsjpnai // Za Narodno tiskamo Fran Jena U Za upravo in inaeratni del lista Oton Ghristof // Vsi v Ljubljani 19494918^9175912 »er. 164 »SLOVENSKI NARODi, sobcta, 20 Julija 1949. " Btrar* 3 Pri gozdovnikih v Gozdu Martuljku Prijetno je njihovo življenje — Mladina ae imenitno zabava in utrjuje v zdravem planinskem podnebju Pogled na Gozd-Martuljek Gozd - Martuljek, 19. julija Ker sem zaupal svojega sina te počitnice gozdovniški vzgoji, sta me skrb in radovednost gnali na obisk v njihov tabor. Cim stopiš iz vlaka, ostrmiš pred čudovito panoramo, ki se ti nudi: mogočni vrhovi špika, široke peči, Oltarja in Ponce zro z viška na dolino. Hladne sapice z večnih snegov ublaže vpliv vročega poletnega solnca. Ves poživljen in veder pobaraš domačina, kje tabore gozdovniki. Obraz se mu zvedri in ti ljubeznivo pokaže bližnjico skozi gozd. Še par korakov stopi s teboj in ti na vprašanje, kako kaj žive ti mladi ljudje pod šotori, vzradoščen odgovori, da so to olikani in prijazni gostje teh krajev in domačinom niso niti najmanj nadležni, četudi prihajajo semkaj taborit že skoraj deset let zaporedoma, da se jih skoro ne opazi, ker jim njihova disciplina ne dovoli pohajkovanja po vasi. škode da ne napravijo nobene, pač pa so vedno pripravljeni vsakomur pomagati. S takimi in podobnimi besedami mi je že skoraj predstavil tabor, kamor bom pravkar vstopil. V tem hipu mi prihiti naproti moj sinko, ves zagorel od solnca kot pravi rdečekožec in mi skoraj ne more v eni sapi povedati vsega, kar bi rad. Razumem le to, da se počuti imenitno, da je hrana izvrstna, da je zmagal pri bojnih igrah, da je stražil med najhujšo nevihto, skratka, da je vse >prima«. Celo zajtrk so enkrat dobili v posteljo, kar je nezaslišan luksuz v taboru. Med poplavo takih hvalnic tabornemu življenju sva prispela do šotorov. Obstal sem od začudenja. Priznam, nisem se bil v taborih in pričakoval sem pač vrsto ali skupino večjih ali manjših šotorov, kjer morajo naši razvajeni ljubljenčki ležati na slami kot pujski in da je vsa stvar precej sorodna ciganskim šotoričem. Zdaj pa je ležal pred menoj prekrasen in Čist tabor, šotori, razvrščeni v obliki velike grške črke ornega. V osišču in na krajih stoje veliki indijanski vigvami tee - pee, v katerih se morejo zbrati taboreči ob dežju k zabavi in v katerih se da zakuriti tudi precejšen ogenj. Sredi tabora gori takozvani >večni taborni ogenj«, okrog katerega so razmeščena bruna kot sedeži. Za glavarjevim sedežem stoji taborni znak — totem, sestoječ iz fantastičnih korenin in drugih trofej, ki jih najdejo taboreči na izletih in v gozdovih. Čejo gozdovniki simbolično povedati, da so v organizaciji vsi enaki, vsi enako deležni dobrega in zla. — Ponoči bedi nad taborom straža in čuva ogenj in taborišče, ki v tem čistem gorskem zraku neverjetno zdravo spe in se prebude šele, ko jih jutranja straža z rogom prebudi. Ker so taborovodjo. ki vrši obenem tudi posle tabornega medicinika, pozvali k neki manjši zadevni intervenciji, mi je tabor nadalje razkazal moj sinko. Prva pot naju je vodila v kuhinjo ali »tovarno dobre volje« kot jo tu imenujejo. V njej sva opazila celo kopico deklet, ki so lupila krompir in trebila solato. Sredi med njimi je v belem predpasniku in z visoko kapo kraljeval taborni kuhar, vsem priljubljeni »mornar Lojze«. — Z velikansko kuhalnico je mešal v ogromnem kotlu neko prijetno dišečo omako. — Omeniti še moram izvrstno zgrajeno kuhinjo, v ka- teri se more naenkrat kuhati tudi za več sto oseb, četudi število taborečih letos ne sega čez 65. Delo v kuhinji sladi tiha dekliška pesem, ki napravi ves napor, ko je treba pripraviti tako ogromne količine hrane, lažji in celo lep. — Seveda mi je sinko pomežiknil. ne manjka v prehrani tudi raznih imenitnih vitaminov S, P, Č, SI itd. Kaj te črke pomenijo ne morem izdati, ker to je ena izmed tabornih tajnosti. Ce kdo ugane, da SI pomeni smrekove igle, seveda še nisem nič izdal. S sinkom sva obšla še igrišča, kjer je pravi živ žav. Nekateri igrajo odbojko, drugi se urijo v lokostrelstvu, tretje spet veseli kako ročno delo, rezljanje, risanje ali kaj podobnega. Sicer je pa v taboru strog dnevni red, ki določa natanko, kdaj se moraš umiti, telovaditi, kdaj delati in Taki so šotori Med tem me je sinko pripeljal k taboro-vodji, ki me je najljubeznivejše sprejel in mi zaželel iskreno dobrodošlico. Pozneje sem zvedel, kako gostoljubni so naši gozdovniki. Da radi sprejmejo v svoj krog, v svoje tabore, v svojo organizacijo vsakogar, ki prihaja s poštenim namenom, vsakogar, ki se zanima za ta prelesten pokret in vsakogar, ki ljubi gore, gozdove in prirodo sploh iz čistega srca. Taborovodja, ki ga nazivajo taboreči Beli lisjak, mi je natančneje razložil ustroj tabora, ki sestoji prav za prav lz gozdov-niškega tabora in taborne kolonije, ki leži nekoliko dalje na večji jasi. V prvem do-mujejo Člani organizacije, v drugem pa nečlani - kolonisti. Letos je namreč Jugoslovanska gozdovniška liga, kot se organizacija ofieielno imenuje, prvič izvedla tudi taborenje nečlanov, da se tako tudi ne-včlanjenim interesentom da priliko seznaniti se s tabornim življenjem in gozdovni-ško idejo. Oba tabora odlikuje smotrna razporeditev šotorov, čistost in najlepši red v šotorih samih, estetsko dovršena ureditev taborišča in najpopolnejša snažnost v taboru in okolici. Gozdovniki namreč ne skrunijo prirode, ne trpe nobenih odpadkov hrane, papirja, sadja po tleh in sploh vse. kar bi žalilo naš čut za lepoto, najskrbneje odstranijo. Pri".°zni taborovodja mi je se razložil pom?n mozaika ekrog ognja, ki simbolično izraža dvanajstero gozdovniških zakonov, ki vzgajajo v štirih smereh: v smeri močnega duha. zdravega telesa, plemenitega miši len ja in ude^stvovanja z ljubeznijo. Vsako od teh smeri podpre troje železnih zakonov, ki se iih r*->$i gozdovniki zvesto drže že Se5*TW**fc*t dH^ih let. kar so se or-ganiz'rali. Ti zakoni so: 1. Bodi odločen! 2. F<-di skromen! 3. Bodi porlušen! 4. Bodi či?t! 5. čuvaj svoje telo! 6. Živi prirodno! 7. Govori resnico! 8. Bodi nošten! 9. Bodi mc^er! 10. Bodi prijazen! 11. Bodi požrtvovalen! 12. Bodi radosten ! Ogenj v taboru mora sror^tl ves čas ta-borenja. noč in dan ob lepem in slabem vremenu. Ce bi ugasnil, bi bi'a to naivečja sramota za tabor, ki se da izbrisati le na ta način, da s« ves tabor podre in postavi na drurro mesto, kjer se s posebnim obredom prižge nov ogenj. Pri tabornem ognju se vrše vsi posveti in vse večerne zabave. Kt •-"le vsi taboreči " rtrvvTU so vsi enake deležni toplote tabornega ognja. S tem ho- kdaj počivati. Celo obvezen molk je predpisan po kosilu. Takrat je ves tabor tih, kot da bi izumrl. Vsako dopoldne gredo vsi taboreči, razen delovne družine, ki mora skrbeti za kuho in varnost tabora, v gozdno šolo, kjer se uče spoznavati tajnosti in lepote prirode od onih strani, katere jim šola v mestu ne more dati. Nauče se spretnosti, ki vsakomur prej ali slej prav pridejo. V naglici sem si ogledal še ostale taborne posebnosti in umne ureditve, tako n. pr. jedilno shrambo, lasten bazen, posebej izpeljano strugo za kuhinjske potrebe itd. Naši gozdovniki so bistro izrabili sotočje treh voda: Save Dolinke, Martuljščice in Hladnika. V Savi se umivajo in perejo me-nažke, v Martuljščici zajemajo vodo za kuho, v Hladniku, ki je najtoplejši, se pa kopljejo. Nenadoma začujeva taborovodjev rog, ki kliče k »menaži« kot se tu pod skupnim imenom imenujejo zajtrk, kosilo, malice in večerja. Sinko me pusti samega, češ, da mora v zbor, ker sicer ne dobi »menaže«, če ni točno na mestu. Tudi mene je gnala radovednost, da vidim ta zbor »lačnih volkov«, kot so si vzdeli ime sami. Bil je čudovit prizor, videti dolgo vrsto zdravih, mladih ljudi z bistrimi očmi in kožo, utrjeno v solncu in vetru. Na povelje se zvr-ste vsi v gosji red in odkorakajo v kuhinjo: najprej deca, nato dekleta, zadnji fantje in prav na koncu taborni funkcionarji. Ugajalo mi je to dosledno izvajanje demokracije. — Kmalu so se pričeli vračati iz kuhinje »zadovoljni volkovi« s sijočimi obrazi nad polnimi menažkami. — Povprašal sem sinka, kaj jedo. Odgovoril mi je, da vse, kar se lahko spravi v eno menažko, le mesa je bolj malo, ker je v taboru vsaj šest brezmesnih dni. Rekel je še, da je hec, kadar se kaj prismodi (seveda se to le redkokdaj zgodi!) in pravijo temu »vanilija«. Zaupal mi je tudi gorostasno novico, da je že parkrat pospravil polno menažko mlečnega riža, ki ga doma še videti ni mogel. Dejal je, da je s tem, ker je použil zoprno mu jed, premagal samega sebe in pokazal močno voljo kot uče gozdovniški zakoni. c Po kosilu sva šla s sinkom k bližnjim slapovom. Med potjo sem zvedel še obilo stvari, nad katerimi bi oil navdušen sleherni človek dobre volje. Pripovedoval mi je o izletih, ki jih je napravil s svojo skupino, o poznavanju dreves in rastlin, ki ga je pridobil, o zabavi pri večernih tabornih ognjih, kjer kraljuje pesem in amen, kjer plešejo narodna kola in si pripovedujejo lovske in gozdovniske zgodbe. Oči so se mu zaiskrile, ko ml je pravil o bojnih igrah prejšnjega večera. Polovico taborečih je tabor branilo, druga polovica pa se je skušala taboru neopazno približati. Približal se je čas odhoda mojega vlaka ■ in posloviti sem se moral od taborovodje j in tabora. Z zadovoljstvom, da sem otroka i zaupal trdi, a smotrni gozdovniški vzgoji, 1 sem se odpeljal nazaj v mesto. Bilo mi je ! žal, da tudi jaz ne morem ostati v onem j čudovitem ozračju, kjer vonjaš dim tabor-i nih ognjev kot najprijetnejšo dišavo a imel sem zavest, da sem dal svojemu otroku okusiti srečo, ki jo more nuditi le življenje v prirodi. P. D. Študenta Poljancu v spomin Ljubljana. 20. julija Stojim ob Tvojem grobu. Silvo, in težko mi je. Zakaj, zakaj si odšel tako naglo? Se toliko se nisi ozrl. da bi nam vsa i zbogom rekel... Silvo! Zunai siie sonce, toplo poletno sonce. Ti pa ležiš tu in ga ne čutiš več. Le ta ozek. mrzel kamen skriva toliko neiz-rečnega bogastva, ki si ga odnesel s seboj .. . Ob grobu molči zelena smreka, veš, Silvo, prav taka kot jih ie bilo prepolno v Martuliku. kjer si preživel najlepše in najsrečnejše ure svoiih mladih dni... Stojim in poslušam... Skoz smreko poje veter svojo lahno pesem in zdi se mi ko da slišim Tvoj glas, tihi grenko-strastni glas iz zMladcletja«: »... dnevi življenja teko kot valovi; vsak dan kraiša do groba je pot.« — Res. Silvo, vsak dan krajša. In vendar — ali ni bila Tvoja prekratka? Leto dni je že minulo, odkar si ugasnil ... Tako strašno hitro je minulo . .. Pa še vedno tako zelo boli. Zdi se mi ko da je bilo včeraj, ko sva se srečala v Tivoliju. Bil si zagorel od sonca, poln zdravja in kipeče sile. Ko sva stopala po belih, sončnih poteh, si mi pripovedoval o svoiih \ e-likih načrtih za bodočnost... Občudovala sem Te — kako silno si veroval v življenje — in vendar, ali Te ni prav isto življenje tako kruto ogoljufalo? Kje je sedai Tvoj smeh? Ali ga ie odnesel veter? Ali se ie zgubil in umrl med rožami v polju, da ga nisem slišala nič več? Kako kratka je bila Tvoja sreča. Silvo! Dolgo si taval in io iskal — ko oa se Ti je nasmehnila, si padel kot rvade dozorelo klasie pod srpom... Kako resnično si dejal, ko si zapel: »Srce. ti uboga stvar trpeča, ti dospeš do svoie sreče— ko se ure ti steko ...« Lepa Vida Tragična smrt vzornega dekleta Brežice, 19. juUja V prijaznem kraju Krški vasi, kjer je od izliva Krke v Savo v nasprotno smer prvi jez, stoji Dornikov mlin. Marsikaterega kopalca ali čolnarja popelje pot do tega kraja, ki nudi spričo penečih se valov zelene Krke preko tega jeza, polno lepote, najbolj pa ob mesečini, ko upre mesec svoj žarke v te vode in ima gledalec vtis, da se tu preliva zlato. K svoji sestri Mariji Domikovi, ki živi v tem mlinu, je prišla v nedeljo na 14-dnevni oddih 22letna Angelca ©utarova, ki je zadnje čase živela v Beogradu. Kljub prigovarjanju domačih se Angelca prvi dan ni hotela iti kopat, češ, da je voda še prehladna in bo počakala toplejših dni. Vendar pa je strpela le ta dan. S svojo nečakinjo je stopila prihodnji dan v deročo vodo na jez in že so jo videli domači otroci, kako sta z nečakinjo plavali po peneči se vodi. Kmalu pa so opazili, kako je Angelca izginila v vodi, kako se je prikazala na površini, zamahnila z rokami v znak obupnega položaja, končno pa jo je pogoltnila voda. Takoj za tem so prihiteli ljudje na klic otrok na breg in s čolnom odveslali na kraj nesreče. Ker je bila voda precej kalna, se jun je šele čez 1 uro posrečilo najti dekle na istem mestu, kjer je poslednjič zakrilila z rokami. To nedeljo, 21. t. m. je imela pokojna Angelca namen skleniti zakon z zaročencem iz Beograda, ki jo je v nedeljo spremil v rodno vas in se drugi dan vrnil. Ni ji dovolila kruta usoda, da bi se za vselej zvezala s svojim izvoljencem, ki je upošteval njene dekliške vrline, saj je bila Angelca ne samo v rodni vasi, nego daleč naokoli vzor dekleta, prijetnega značaja in naravnost lepotica. Spoštovala jo je kot tako vsa njena okolica ln marsikatero oko otroka, mladeniča, aH starke se je orosilo, ko je pred dvema dnevoma naznanil cerkveni zvon iz Cerkelj, da neso k večnemu počitku Angelco. Tragično je morala umreti v valovih Krke mladenka, ki si je tako želela lepega življenja, posebno v bodočnosti ob strani svojega ljubljenca. Iskreno sočustvujemo s svojci, ki objokujejo njeno smrt. Naj ji bo lahka zemljica! Iz Brežic — Taborenje na Čatežu. Omenili smo že enega najlepših krajev naše bližnje okolice, obdarjenega s tolikimi prirodnim! krasotami, pod katerimi počasi teče Krka. ki se tu izliva v Savo. Ta kraj Čatež ao si izbra1! Cehi. ki žive stalno v Zagrebu, za taborenje. Nadebudni mladini ki si tako želi življenja v prirodi in ki živi stalno v mestu, so izbrali idilično mesto nad gostilno ki kopališčem g. Uršiča, kjer so postavili pred tedni okoli 10 šotorov. Taborišče leži v smrečju, na prikladni ravnici, ob tkzv. »rimski cesti« le par minut od kopališča. Dnevno vidimo mladino na kopanju -v Krki. na delu okoli šatorov. kupanju v Krki, na delu okoli šotorov, ku-bili v .nedeljo zabavi okoli taborskega ognja, ki jo ie priredil^ okoli 40 članov-taborašev pod vodstvom svoie?a učitelja in vodnika. Na sporedu le bilo mnogo zborskega in soio-petja, šaljivih prizorov in rajanja okoli ognja, ki je razsvetljeval vesela lica lepega Števila BrežiČanov ln vaščanov s Čateža, ki so se udeležili zabave. Mladina bo taborila vsega 6 tednov in prirejala vsako soboto slične zabave 2elimo >i lepe dneve in mnogo zabave v j naši sredi I — Pretep dveh deklet. Hudo ie pač. če dve dekleti ljubita enega fanta. Po.ožaj vseh treh je težak, vendar pa se fant s tem zadovolji in je še ponosen na svojo privlačnost. V Sp. Pohanci sta se dve dekleti Micka in Ančka navduševali za Mi-heta. Podjeten in širokogrudan fantič .ie vračal ljubezen obema in nek a i časa je vladala kljub ljubosumnosti med njimi najlepša harmonija. Prišlo ra ie pred tednom do mučneea prizora. Žrtev ljubezni je postala Micika, ki jo ie Anica z nožem lažje ranila, ko jo ie zalotila v času. ko se je prisrčno poljubovala z njenim fantom Brez posebnega besedičenja "kot ie ricer to običaj, ie zapelo crožie in M'cika je morala iskati oomoči ori zdravniku in na sodišču. Vročekrvna Anica ie bila obsojena na 14 dni zapora. NA SOtitNi JADRAri rZ^F->-----_ —- " t^*] Crikvenica HOTEL BUBAMARE HOTEL THE KAPI A Pension 90.— — 135.—, sobe s tekočo vodo vse takse in napitnine ter kopanje na plaži. Državni n^tssesč^nci pri financ, ministru Beograd, 19. julija Zastopniki Centralnega odbora organizacij državnih uslužbencev v Beogradu, v katerem sodelujejo: Združenje sodnikov kraljevine Jugoslavije. Združenje un;v profesorjev, Jugoslovensko profesorsko združenje, Jugoslovensko učiteljsko združenje. Združenje učiteljev meščanskih šol. Združenje učiteljev šol za defektno deco. Združenje igralcev kraljevine Jugoslavije. Združenje kmetijskih strokovnjakov. Združenje veterinarjev Združenje nacionalnih železničarjev kraljevine Jugoslavije, Združenje ložačev drž. železnic. Združenje uradnikov finančne kontrole. Združenje caran-skih uslužbencev. Združenje zvaničnikov finančne kontrole. Jugoslovanska ženska zveza. Združenje dezinfektorjev kraljevine Jugoslavije, Združenje «lužiteljev — so izročili 17. julija predstavko Centralnega odbora organizacij državnih nameščencev predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade in ministru fin-nc Predstavka je predložena tudi ostalim članom kraljevske vlade. V teh predstavkah je obrazložen položaj in stanje, v katerem .ie nahaja--* državni uslužbenci. Med drugim se zahtc.a: da se ima v vidu družina in da se priročen i m državnim uslužbenkam vrne polna doklada; da se v prvi vrsti pomapa najslabše zlača-nim državnim uslužbencem: da stalna komisija glede na skok in padanje cen regulira draginjsko doklado državnih uslužbencev; da sc omogoči svoboda tiska v svrho pobijanja draginje m špekulacije in da se pozove v odbor za reguliranje cen zastopnik drž. uslužbencev iz Centralnega odbora: da se omogoči ustanovitev Zveze državnih in samoupravnih uslužbencev in da se ugodi ostalim zahtevam, ki so bile izročene 27. februarja letos predsedniku kraljevske vlade. V drugi predstavki je zahtevana nujna pomoč, s katero bi se pomagalo takoj državnim uslužbencem in njihovim družinam ter bi se tako preskrbeli, v kolikor so prišli v težak položaj, zaradi izjemnega stanja in naraščanja draginje v poslednjem času. Ob priliki sprejema Centralnega odbora gg. Todora Dimitrijeviča, predsednika, sodnika D ragi še Vesiča, podpredsednika, in profesorja Dragoljuba Petroviča, tajnika, je gospod minister financ dr. Juraj Šutej v izčrpnem pregledu problema državnih uslužbencev pokazal po*lno razumevanje in SELCE Hotel ROKAN Pension 70.-- 75.— Din MALINSKA Hotel SI.AVIJA Kompletni pension z vsemi taksami in napitninami Din 70.— ALEKSANDROVO Hotel FRANKOPAN Pension 55.— — 65.— Din Pension JELISAVA Pension Din 50.— PALAČE HOTEL LISANJ HOTEL SAN MARINO Pension 85.— — 125.— Pension NEVENKA Sobe s tekočo vodo, terasa, vrtna restavracija, izvrstna kuhinja. Vila MUDROVČIČ Dvoposteljne sobe 30.— — 40.— Din DUBROVNIK Pension AHRAMAR Pod vodstvom Slovenke. Din 05. - vključno kopanje in takse. RAB Hotel SLAVIJA Odprt vse leto. Pension 70 —- 80 din Vila MAIW.\\ Pension 70 — S5 din Hini>miii!!!u f ninnun:iu:n.t mmmmmm rodrobne infor ni arije v bil jotami PUTMK, Ljubljana, T.vrševa cesta 11. dobro voljo, da sc ta problem resi v korist državnih uslužbencev in da sc posebno preskrbi družina in poveča doklada na deco ter da je v prvi vrsti treba p< magati državnim uslužbencem, ki imajo najmanjše plače. MAKARSKA Vila Katarina Puharić-Lokić Poleg same plaže. - V sobah tek C:\ voda. Prvovrstna kuhinja. — Vina iz lastnih vinogradov. — Pension, vračunane takse in napitnina. Din 55.— — 65.—. Likvidacija Zilraženja pekovskih mspšrsv v Ptuju člani se hočejo priključiti Združenja pekovskih mojstrov v Mai°ibo?u Ptuj, 19. julija. Z znano odločbo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je bilo med drugim ukinjeno tudi Združenje pekovskih mojstrov v Ptuju. Proti ukinitvi se je združenje sicer pritožilo, toda zaradi vložitve pritožbe naravnost na bansko upravo namesto pravilno potom zbornice je bil ugovor zavrnjen in odrejena likvidacija pekovskega združenja v Ptuju. Na redni letni skupščini, ki se je vršila 18. februarja in bila polnošte-vilno obiskana, se je že takrat soglasno in z enodušnim odobravanjem sklenilo, da se člani pekovskega združenja v Ptuju v primeru pravomoćnosti odločbe o ukinitvi priključijo Združenju pekovskih mojstrov v Mariboru. Na izredni skupščini Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru, katerega območje obsega Maribor, oba mariborska sreza in srez dravograjski, se je soglasno sklenilo, da se območje tega združenja razširi še na mesto Ptuj in sreze Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Na prošnjo, ki jo je Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru vložilo za potrebno spremembo pravil, je Zbornica za TOI z odločbo z dne 15. t. m. pod št. 14076 odločila, da se tej ne ugodi. Želje pekovskih mojstrov v severnih predelih dravske banovine, da se vsi združijo v enem močnem strokovnem združenju, zbornica ni upoštevala. Pri tem je zanimivo, da je ta nova odločba zbornice izšla iz predsedstva, ki zopet ni upoštevalo pravilnika"* obrtnega odseka, katerega avtonomija se toliko naglasa. Zbornica je v vsej naglici reševala to zadevo in so se ji primerile formalne pogreško v odločbi. Tako pravi, da na podlagi § 377 2 zak o obrt. odloča zbornica o tem. Ta odstavek citiranega člena pa se glasi: »Skupščina združenja je pristojna odločati o volit vi predsednika, podpredsednika, članov, up: . in nadzornega odbora.« Sklicevanji' na ta člen obilnega zakona je torej popolnoma pogrešeno. Diuga formalna pogreška je v tem, da se o odločbi ne obvešča tudi Združenje obrtnikov v Murski Soboti. Toliko površnosti bi od ugledne gospodarske korporacije nikakor ne smeli pričakovati. Prav tako se ne more opirati utemeljevanje o zavrnitvi spremembe pravil Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru na 59 355, in 356 zak. o obrt. Naj si gospodje prt zbornici le natančneje preberejo besedilo teh členov obrtnega zakona in ugotoviti bodo morali, da nimajo prav nikako zakonite oslombe za ravrnitev spremembe pravil Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru. Predsedstvo zbornice bo moralo vendar že enkrat kontrolirati odločbe, ki prihaj o iz obrtnega odseka, preden jih podpiše, ker odgovarja zanje in mora tudi varovat] svoj ugled. Proti najnovejši odločbi zbornice, ki je povzročila med pekovskimi mojstri upravičeno skrajno nezadovoljstvo, se bodo prizadeta združenja umevno pritožila in upamo, da bo banska uprava iz formalnih in stvarnih razlogov razveljavila to odločbo. Inserirajjte v „S1. Narodu"! i Umrla nam je po dolgi in mučni bolezni naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra in teta, gospa Frančiška JanušBenda Pogret drage pokojnice bo v nedeljo, dne 21. julija 1940 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, švabičeva ul. 15, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 20. julija 1940. Rodbina JANUŠBENDA in rodbine JANUŠ, VALENTIĆ, POTOKAR, NOVAK Mariborski javni nasadi Park je med najzanimivejšimi v državi — Ureditev botaničnega vrta Nedostatki in potreba modernizacije Maribor, 19. julija. Maribor je izredno bogat javnih nasadov. Načelo, dati mestu Čim prijaznejše zrunanje lice s številnimi nasadi, se je pričelo posebno upoštevati v povojnem, slovenskem razdobju. Danes je vrsta ulic in trgov zasajena s sodobnim drevorednim drevjem, kateremu so se morali umakniti predvsem zastareli kostanji. Svoječasno je podiranje kostanjev po mariborskih ulicah izzvalo precej hrupa, največ med starejšo generacijo, ki kar ni mogla preboleti izgube košatih, senčnatih dreves. A sodobni ljudje ljubijo sonce in svetle, snažne ulice in po tem principu so urejeni tudi mariborski poulični nasadi. Bolj pri starem pa so ostali mariborski javni vrtovi, ki pa tudi kličejo po sodobnejši ureditvi. Maribor se lahko ponaša s parkom, ki po svoji zanimivosti spada med prve v državi. Ima izredno lepo lego, ker proti Trem ribnikom in Kalvariji prehaja v povsem naravno okolje. Velika zanimivost pa je izredna raznolikost zasajenega drevja in grmičevja. V tem pogledu so mariborski parki neke vrste botanični vrtovi, s katerimi se ne morejo ponašati niti mnogo večja mesta. Nad 130 vrst drevja in grmovja je v njem, ki pripada 35 rastlinskim družinam. Med njimi so nekatera izredno redka drevesa. Posebnost sta eksotični drevesi ginkgo biloba (ginko) na Slomškovem trgu, ki jih premorejo le redki javni nasadi. Domovina tega golosemen-skega drevesa je na Japonskem, kjer ga posebno radi zasajajo okrog svetišč. Večina drevja po mariborskih javnih nasadih je bila zasajena že mnoga desetletja pred vojno, zato je nujno potrebna pomladitev. Posebno je treba čimprej iztrebiti drevesa z že posušenimi debli ter razredčiti goste skupine istovrstnega drevja. Seveda je treba posekano, posebno redko drevje pravočasno nadomestiti z novimi nasadi. Ob tej priliki naj bi se mislilo tudi na zasaditev vrst drevja, ki ga mariborski parki še nimajo. To bi bila predvsem tuja drevesa: Kristov trn, mahonij, jasmi-nova troba, nepravi indigovec, judeževo drevo, plutovec, tamariska in druga, ki so se obnesla v parkih z enakim podnebjem, kakor ga ima naše mesto. Glede na milo klimo Maribora bi morda uspevala tudi nekatera eksotična drevesa, kakor pinija, aravkazija, prava cipresa in močvirska cipresa. Z nasaditvijo novih vrst drevja bi park pridobil na svoji botanični vrednosti in postal privlačna zanimiv-ost za domačine in tujce. V smislu ureditve nekakega botaničnega vrta bi bilo občinstvu, posebno pa še šolski mladini ustreženo, če bi posamezne vrste drevja in grmičevja bile označene s tablicami, vsebujočimi slovenske in latinske nazive. Posebno velja to za tuje vrste drevja, ki ga ne najdemo opisanega v šolskih knjigah. V splošnem pa mariborski parki ne ustrezajo sodobni zahtevi občinstva, ki se ne boji več sonca. Moderno urejeni parki zahtevajo pestrost zelenja in cvetja, svetlobo in sonce. Zato morajo čimprej izginiti goste šume javorjev, brez in smrek, ki da- Beseda o naši konjereji žalostne razmere vladajo na žrebčarski postaji na Cvenu Maribor, 19. julija Požarna katastrofa, ki je zadela Zadrugo za vzrejo žrebet na Cvenu pri Ljutomeru, me sili, da moram javno ožigosati razmere, ki danes vladajo v naši konjereji. Odkar je država prevzela od banovine konjerejo tudi v Sloveniji, so se razmere mnogo poslabšale. Danes hočem opisati samo razmere žrebčaiske postaje na Cvenu. Xa žrebčarni so v letošnji sezoni ple-menili sledeči državni žrebci: Plunger jun., Lumpaci V.. Go - on, Juhar, Ostrog, Gi-dran. Tiflis, Urios. Prvi štirje so čistokrvni amerikanci, peti je križanec amerikanske in nečiste lipicanske pasme, njegova nar pisna tabla ne pove pravega pokolem a, drogi trije so križanci polukivne angleške odnosno arabske pasme. Svoječasno se je na neki konjerejski anketi v Marib. ru sklenilo, da velja rejski okoliš ljutomerskega sodnega okraja kot čistokrvni amerikanski. Pri tej konjerejski smernici bi bilo treba ostati, ne pa da se postavlja c.ruge žrebce na Cven. Najmanje pa sp;Lda sem Ostrog navzlic njegovemu sicer korektnemu eksterjerju. Ta je zapeljal ko-njerejce, da se je svoječasno kupilo za drag denar angleškega polkrvca Uricsa. Ta žrebec ima vse slabe lastnosti, ni za vožnjo, niti za jahanje, težko ga je podkovati in je hudoben. Torej lastnosti, ki jih plemenjak ne sme imeti. Ni dovolj, da je žival krasna na pogled, treba jo je pred nakupom preizkusiti, odgovarjajo li nje lastnosti v plemenske svrl e. Plemenjak mora biti predvsem dober vezač, za jahanje, mirnega temperamenta, ubogljiv in dobrodušen. Le tedaj moremo od njega pričakovati dobrega potomstva. Će nočemo dobro naši ljutomerski kmečki reji amerikanskih kasačev, moramo tej dati čistokrvne amerikanske kasače, močne rasti, da si okoliš ustvarja močne živali, ki bodo pripravne obenem za opravljanje gospodarskih del in za sport. Danes pa vlada v tem pogledu pri nas pravo brezglav je. O tem bi se dalo še mnogo pisati. Za oskrbovanje teh osem državnih žreb-cev je določen vodja žrebčarske postaje, ki ima voditi pisarniške posle in še en hlapec, pozneje je bil najet še drugi hlapec. Ker pa je moral postajevodja na orožne vaje, se lahko reče. da sta bila na postaji povprečno le po dva hlapca. Vsakdo, ki je imel količkaj posla s konji, pa mora pritrditi, da sta dva hlapca za osem žreb-cev na vsak način premalo. Pomisliti je treba, da se mora žrebec krmiti, Čistiti, zaposliti jih najmanj 2 uri dnevno z vožnjo ali jahanjem, pripuščati in opravljati še drucre posle, ki so v zvezi s hlevsko službo. 25. V. je žrebec Go-on hudo zbil Plunger jun. in malo je manjkalo, da ni bilo po tem še najboljšem amerikanskem plemcnjaku. In to vse samo radi neopravičenega varčevanja pri osebju. Od vodje postaje se mora zahtevati, da razume o prvi pomoči p:i obolenju živali, da zna svetovati po-sestnikom kobil, katerega žrebca bi bilo najbolje pripustiti v pogledu križanja krvi itd. In za opravljanje te odgovorne službe prejema v državni upravi vodja postaje sramotno nizko mesečno plačo po din 720, hlapca pa po din 450 brez vsega drugega. Ali se je potem čuditi, da je ostala sesalka pri vodnjaku več dni pokvarjena in bi se bilo morda še dalo preprečiti požarno katastrofo, če bi bila sesalka v redu. Hlapci d; >d pa dobivajo mesečno din 9.000.— br dela in še vozijo se zastonj, vendar to ni v naši državi, kjer je vsaka korupcija ;sključena. Krik po korporativnem sistemu ali čem boljšem je torej upravičen. Pa kakor imajo uslužbenci trd kruh na žrebčarni na Cvenu, se tudi žrebcem v državni oskrbi ne godi najboljše, če sem prejšnja leta odprl vrata v hlev, so žrebci ponosno dvignili glave in rezget je odmeval po hlevu. Ko sem pa letos prvič stopil v hlev, so bili žrebci brezbrižni, s pove-šenimi glavami in pokriti. Takoj sem spoznal vzrok te spremembe. Nezadostno polaganje ovsa. Opozoril sem na to službujočega hlapca, ki mi je odvrnil, sedaj se bedo žrebci že popravili, ko bodo dobivali 4 kg ovsa na dan. Mislil sem si svoje. Namestu. da bi prišli žrebci skrmljeni in v najboljši kondiciji na žrebčarsko postajo, je bilo nasprotno. Kako naj se žrebci v sezoni popravijo s 4 kg ovsa na dan, si je pač težko misliti, posebno če so bili preje še manje krmljeni. žrebci bi morali, da se jih ohrani v moči in zdravju, imeti povprečno najmanj 8 kg ovsa dnevno, odmeriti pa ga bi bilo individualno, eden zahteva večji, drugi manjši obrok ovsa. ker žrebci niso vsi enake moči, pa tudi prebava se ne vrši pri vseh enako. Težko mi je bilo, ko sem vidf*l o priliki požara na Cvenu te državne žrebce za v njih v nemogoči kondiciji. 4 kg ovsa zadoščajo za povprečnega konja, če se ga hoče ohraniti v dobri kondiciji, ne pa za žrebce. izmed katerih je Plunger jun. že v 25. letu starosti, in je zatorej treba posebne nege, če jih hočemo ohraniti v sposobnosti za oplemenjevanje. Brezobzirna kritika je tu na mestu, čeprav je to pri dananšjih razmerah skrajno nehvaležen posel. Ali nekdo jo pač mora napisati, prijateljev na višjih mestih si ne bom pridobil, pa to me ne moti. Odkar je konjerejsko društvo inkorporirano na Pono-vičah. se ne čuje več o njegovem delovanju in v preteklem letu ni bilo v ljutomerskem srezu niti premovanja. kakor je bilo doslej še vsako leto, izostalo je tudi obečano tiskano poročilo. Novak Julče Razmere v kasaških krajih — Zakaj ne bo v Mariboru konjskih dirk » «*u~ivti društva od g. Novaka predložene propozicije se niso mogle sprejeti iz sledečih razlogov: 1. Vožnja Heat s podlago 10.000.— za vsakih daljnjih 5000.— 20 m do 120 m maksimalno, kmečkim konjem in v njihovi posesti 20 m dovoljeno, ne predstavlja po teh propozicijah za konje, kateri pridejo za to dirko v poštev, nikakega izravnanja, ker konji kot Toska (najboljši čas 1:35), Jasna (1:34), Nelson Viktor (1:35), Kadet (1:33), enega Orlova, kateri na podlagi svojega nizkega dobitka pri rekordu 1:28 stoji na startu in bi temu zgoraj navedeni konji morali dati 20 m, nadalje Salti (1:30) 40 m, Krki (1:30) 60 m, Tildi K (1:32) 120 m. Po tej propoziciji za to dirko najbrže ne bi bilo nobene prijave. 2. Dirka za triletne: za vsakih din 500.— 20 m dodatka je nemogoče iz sledečih razlogov: a) boljši triletniki kot Splendit (1:35.5) bi pri tej propoziciji imeli 220 m, Pulfin (1:41) 120 m, Palestra (1:43) 120 m dodatka in ne bi vsled teh, v razmerju z njihovo brzino velikih dodatkov, sigurno Startali. S tem bi bila ogrožena sama dirka, ker bi vsled tega za to dirko prispelo premalo prijav. 3. Dvovprežna vožnja bi bila razen razpisa kot odprta dirka skoraj ista kot ona od vodstva društva in je vodstvo društva dirko razpisalo kot odprto dirko zato, da bi na ta način zvišalo število vpreg in da bi dalo mariborski publiki po dolgem času zopet enkrat priliko, da vidi dirkati res hitre dvovprege, 4. V propozicijskem razpisu gospoda Novaka manjka za prvi dan ena dirka za starejše (kot 3 letne) konje s še majhno dobitno vsoto in manjšo hitrostjo. Torej prav za prav najvažnejša dirka za lastnike takšnih konjev, da bi se dala tudi tem možnost, da bi s sodelovanjem imeli zglede na dobitke in bi na ta način zmanjšali stroške za vzdrževanje. 5. Vožnja Heat drugega dne je v osnovi enaka oni dirki, ki jo je razpisalo vodatvo društva- 6. Dolga hitra dirka preko 2400 m z osnovo 10.000.— a za vsakih daljnih 5000.— 20 m do 160 m maksimala ter za konje, kateri še niso dobili din 100.000.— dovoljeno 40 m posebej, predstavlja za konje, ki pridejo za to dirko v poštev, popolnoma nemogoče izravnan je, ker konji kot Toska in Jasna napram Orlovu, kateri ima rekord 1:28, ne morejo dirkati boljše kakor 1:35, gredo z istega starta, bi morali dati Kadet in Viktor Nelson 20 m, Salta ln Krka 60 m, Tilde K 140 m Samara 200 m ter radi tega po tej propoziciji verjetno ne bi bila oddana nobena prijava. 7. Dirka za 3—12-letne konje, podlaga za vsakih din 1000.— 20 m, distanca 1800 m je po predpisih za dirke prepovedana, ker se glasi S 39/d predpisov za dirke dobesedno: pri dirkah, katerih se udeležujejo starejši konji, ne sme znašati temeljna distanca manj od 2000 metrov. 8. Da dirkajo dvovprezniki drugega dne (glej točka 3) in treba k temu se pripomniti, da za tp dirko pi nredviden niaksi- jejo parku videz gostih, vlažnih senc. Prevladovati morajo sončni prostori! Letos je Olepševalno društvo, ki ob podpori občine skrbi za mariborske javne nasade, opremilo stari del parka z ličnimi, rdeče-belo obarvanimi klopmi. Upamo, da bodo na enak način preko zime urejene klopi tudi po ostalih parkih in popravljene ograje. Prav bi bilo, ko bi izdatno posuli nekatere poti, ki so po vsakem dežju polne blata, že večkrat je bila s strani obiskovalcev večernih koncertov izražena želja, da bi bil park bolje razsvetljen, in to tudi po stranskih poteh in ne samo ob paviljonu in glavni promenadi. Naposled naj bi se uredili tudi dohodi k Trem ribnikom, očistil ribnik in dogradil še ostali del paviljona ob njem Vsi navedeni nedostatki bi se dali odpraviti in preurediti z zmogljivimi sredstvi, le dobre volje in smotrnosti je treba. Parki so javne naprave, dostopne vsakomur. Vsakdo ima pravico do njih, ima pa tudi dolžnost, da jih varuje. Poškodovanje nasadov, ograj in klopi prepovedujejo napisne table, ki predvidevajo tudi stroge kazni, vendar bi moral biti v obiskovalcih samih že čut, da je treba javno lastnino čuvati kakor svojo. Prav v tem pogledu pa kažejo številni obiskovalci veliko nerazumevanje, ko s trganjem cvetja, lomljenjem vejevja in ponesnaženjem klopi razodevajo svojo nekultiviranost. Posebno opozorilo naj velja našim mladim mamicam, ki nekatere z nekako všečnostjo opazujejo, kako njih malčki teptajo grede in trgajo cvetje. malni dodatek In izključuje s tem vse bolj obremenjene vprege iz te dirke, da je tudi distanca 2600 m v razmerju s podlagi za vsakih din 2000.— mnogo prekratka in predstavlja vsled tega za penalizirane vprege nemogoče izravnanje ter je le to podano na gornji podlagi šele pri najkrajši distanci 2800 m, Od društva izdane propozicije so bile izdelane na podlagi tega, kateri konji pridejo za Mariborski miting v poštev, čisto nepristransko v pogledu lastnikov, a na podlagi hitrosti in dobitkov in se je upoštevalo, da se tudi konjem, ki letos še niso zmagali ali pa so imeli slabe možnosti dobitka, pripravi z dovoljenji izglede na dobitke, tako tudi konjem kmečke vzgoje, ki so še v njihovi posesti, dati dovoljenja. Ako pa se dela nerazpoloženje za te od društva izdane propozicije, potem so temu povod le osebni momenti in se tako početje v teh za konjerejo in konjski sport tako težkih časih ne da zagovarjati, ker ne zadene osebnih razprtij ampak trpijo škodo le konjereje! in lastniki konjev. Iz tega razloga se je na odborovi seji dne 12. VII. soglasno izključilo g. Julčeta Novaka kot člana odbora in to po § 8 društvenih pravil. Dirke se pa bodo vršile dne 15. in 18. VIII. t. L Mariborsko kasaško društvo Popravek Prosimo Vas, da objavite po zakonu o tisku odgovor g. Julče Novaka, ki ste ga priobčili v Vašem cen j. listu z dne 6. t. m. v številki 152 stran 4 pod naslovom »Razmere v kasaških krajih — zakaj ne bode v Mariboru letos dirk« sledeče vsebine: G. Julče Novak je v Slovenskem Narodu dne 6. t m. objavil s svojim podpisom članek RAZMERE V KASAŠKIH KRAJIH Zakaj ne bo v Mariboru konjskih dirk Ze naslov je povsem neutemeljen, ker se bi zamoglo iz njega sklepati, da v Mariboru konjskih dirk ne bo. Resnica pa je, da se bodo dirke vršile in sicer 15. in 18. VIII. t L in so za to propozicije že razposlane od centrale Kasaških društev potrjene, katerih predsednik je bivši hrvatski ban g. Mi hal ovi ć v Kerestincu. Sedanjem predsedniku Mariborskega kasaškega društva, ki ga članek imenuje »tu-jerodca« se je posrečilo, da bo pri teh dirkah prvič sodelovala Drž. jahalna šola Zemun, za kar so že tudi razpisane propozicije. Že iz tega je razvidno, da je članek g. Julče Novaka pisan zgolj iz osebnih nesoglasij s sedanjim vodstvom in zato ten-dancijozen in neresničen. Kasaško društvo je na zadnjem občnem zboru, na katerem so imeli večino Slovenci, z vsemi glasovi proti glasu 2. Julče Novaka, ki je stalno v opozicij! izvolili za svojega predsednika g. Huberta Luckmana ki sicer res nd Slovenec temveč član ugledne stare ljubljanske lojalne rodbine. Izvoljen je bil za predsednika, ker so ga vsi člani smatrali za najbolj sposobnega in zelo agilnoga, tako, da se je splošno smatralo za ptridobitev. če bo postal on predsednik. Kakor je g. Luckmarin pokazal svojo objektivrteto v nacijonalnoh vprašanjih, tako rri dvoma, da bo tudi v centrali Ju-goslovanshih kasaških društev zastopal le stvarne interese in da se potom njega gotovo ne bodo podprli kaki nestvarni interesi tretje osebe. Kar se pa tiče podpredsednika Jože Ska-za in odbornika Dušana Kovač, se pa podpisana popolnoma strinjata z mnenjem g. Julče Novaka, da naj javnost razsodi glede nacijonalne zanesljivosti, ker bi bilo pač žalostno ako bi predvojni Sokoli sedaj no 201etnem obstoju svobodne Jugoslavije morali šele dokazovati, da so nacijonalni. Jože Skaza, Maribor. Korošcev-a 54 Dušan Kovač, Maribor. Slovenska 39 Iz Celja —c Koninčkova pot na Ojstrico. Savinjska podružnica SPD v Celju je zgradila v Savinjskih Alpah novo planinsko not s Škrbine do vrha Ojstrice. Traso je določil g. Andrino Kopmšek v Celju, zato se bo pot imenovala po njem. Pol ure nad Kle-menškpvo planino se pot odcepi od stare planinske poti. ki vodi iz Logarske doline no Škarje. Nova pot ki je dobro zavarovana, je bila te dni markirana to izročena prometu. Nova pot odkriva planincem prekrasen, doslei malo znan planinski svet in omogoča dostop iz Logarske doline do vrha Ojstrice v treh urah vzpona. Slavnostna otvoritev in blagoslovitev te nove. edinstvene planinske poti bo sredi avgusta. —c Jožeta Vidi ca so prijeli. Kakor smo poročali, je ailetni poročeni rudar Jože 3Sr Po daljšem presledku se nudi našim kino-obiskovalcem spet priložnost, da slišijo slavnega in priljubljenega pevca TINA ROSSIJA v razkošnem filmu o zamotani ljubezni " ~ ~ ' ~ — ~ PESEM PARIZA V ostalih glavnih vlogah: Michele Alfa, Ravmond Cordv, Conchita Montenegro. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri ■ KINO UNION TeL 22-21 j FIlm njujoršklh gangsterjev, ki se poslužujejo malih otrok za vabo pri svojih ATDAAT KM IVI* 1/ f TT ¥s**17 zločinskih nakanah in podvigih. VIHvVI EJ ML 9 ML m. MSš U 1*1^1!» Bruce Cabot, Beverly Roberta Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri PREMIERA DANES! KINO SLOGA, tel. 27-30 Kot dopolnilo zanimiv športni film o kajakih in brzicah in risana zabavna šala. KINO MOSTE Danes ob 20.30 uri, jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri ter v ponedeljek ob 20.30 uri Prekrasna španska romanca, polna lepih ter film za le res močne ljudi: pesmi, idealne, pa herojske ljubezni: Roža iz Rio Granda V glavni vlogi lepotica MOVTTA General Ling Film najneverjetnejših grozodejstev ki-neškega tirana. V glavni vlogi: INKIŠINOV SENZACIJA: Za dodatek še en film: ŽENA SE PRODAJA dic iz Zabukovce pri Grižah v sredo v gozdu pri Zabukovci napadel 181etno hčerko nekega posestnika, ji prizadejal z nožem težke poškodbe na vratu in rokah ter ji nato storil sila Vidic se je hotel v četrtek okrog 20.30 sam javiti v policijski stražnici v Celju. Ko je stopal po Prešernovi ulici, pa so ga policijski organi spoznali in prijeli. Vidic je priznal svoi zločin. Izjavil je, da so ga težke družinske razmere privedle tako daleč. c— Javna mestna knjižnica bo v torek 23. t. m. spet poslovala. —c Vzdrževanje in popravilo državnih cest. Za vzdrževalna dela in zgradbe na državni cesti Celje—Zidani most—Radeče in na državni cesti štev. 50 v celjskem okrožiu od km 38 do 110 ie določenih din 126.835.50. Licitacija za oddajo teh del bo 3. avgusta ob 11. dopoldne v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. —c Prijava škode vsled toče. Mestno poglavarstvo v Celju poziva posestnike iz območja mestne občine celjske, da do 23. t. m, prijavijo škodo vsod toče in prinesejo s seboj posestni list. iz katerega bo mogoče dobiti podatke o posameznih parcelah in vrsti kulture. Priiave se sprejemajo na mestem poglavarstvu v sobi štev. 47. —c Bolničarski tečaj s reškega odbora Rdečega križa v Celju se bo pričel v ponedeljek 22. t. m ob 19. v Zdravstvenem domu. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 21. t. m. zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. Mariborske in okoliške novice — Ceste Maribor — Fram še ne bodo pričeli modernizirati. »Slovenec« poroča, da so nastale zopet neke težave pri modernizaciji ceste Maribor—Fram. Nekateri odborniki, ki so bili določeni za tehnične vodje gradnje te ceste so bili vpoklicani k vojakom, zato odbor sedaj ni popoln, imenovanje tehničnega vodstva pa bi se najbrže preveč zavleklo, ker more imenovanje izvršiti samo gradbeni minister dr. Krek, potrditi pa bi ga morala še glavna kontrola. Proračun je bil Izdelan že lani, medtem pa so se cene materialu in mezde zvišale. Delavci morajo dobiti din 4.75 na uro, d očim so v proračunu predvideli samo din 4 na uro. Zmanjkalo pa je tudi ta-kozvanega mehiškega asfalta in se dobi sedaj le še rumunski asfalt, ki pa je sedaj tudi dražji in slabši od mehiškega. Poleg tega navaja »Slovenec« še razne druge težave, ki so nastale v zvezi z gradnjo te ceste. — Ker je »Slovenec« gotovo najbližje krogom, ki odločajo o gradnji, ni povoda, da bi ne verjeli njegovim navedbam in je zato verjetno, da se z modernizacijo ceste še vedno ne bo v doglednem času pričelo, vsekakor pa ne letos, dasi je svoj čas baš »Slovenec« tako zatrjeval. Ponovno pa moramo poudariti, da je modernizacija ceste in to ne samo od Maribora do Fram a, temveč Se dalje neodložljiva ter nujno potrebna. Cesta bi se morala popraviti vsaj do Slovenske Bistrice, ker bodo sicer sledile nove prometne nesreče, ki bodo morda terjale še več smrtnih žrtev, kakor avtomobilska nezgoda polkovnika Božo vica minulo nedeljo. Znano je, da so ponekod v naši državi kljub težkočam, ki jih je objavil »Slovenec«, vendarle gradijo nove ceste, zato bi se ne smelo zavlačevati z gradbenimi deli na imenovani cesti, ki je modernizacije oz. popravila nujno potrebna. (Del. polit.) — Mrtvec ob meji indentlflciran. Kakor smo že poročali v včerajšnji številki, so graničarji' na meji pri Geršaku ustrelili nekega moškega, ki je hotel skrivaj preko meje in ki ni obstal na ponovni poziv graničar ja. Mrtvec je identičen s 401etnim mehanikom Ivanom šoštarjem iz Studencev pri Mariboru. Pokojni je že večkrat vtihotapVjal preko meje ljudi ln je sedaj postal žrtev svojih nedovoljenih poslov. — Hlapčeva smrt pod v©zom. V Ribnici na Pohorju se je v tako zvane m Robni-kovem jarku pripetila usodepolna nesreča, ki je zahtevala življenje 591etnega hlapca Alojzija Kotnika, ki je spravljal za svojega gospodarja Ivana Vltužnika iz Ribnice na Pohorju hlode v dolino. Ko je Kotnik vozil težko naložen voz po ozki poti, se je voz prevrnil in padel v jarek. Nesrečno naključje je hotelo, da je tudi Kotnika potegnilo v prepad in da je voz pokopal pod seboj nesrečnega hlapca, ki je bil pri priči mrtev. Pri nesreči je bil ubit tudi konj. Nesreča, ki je zbudila splošno sočutje Z žrtvijo dela, nam kaže, kako težko in nevarno delo opravljajo naši pohorski delavci, od katerih jih vsako leto nekaj pusti svoje življenje pri spravljanju hlodov. — VandOlizem. V Beograjski ulici so še neznani pobalini poškodovali mlada drevesa, ki so jih komaj lani posadili v okras ulice. Prav bi bilo, ako bi se pobaline ek-semplarično kaznovalo. — Športno vesti. Jutri dopoldne s pričet kom ob 9. uri bo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti ženski lahko-atletski miting, na katerem bodo startale zagrebške in mariborske atletinje. — Na Mariborskem otoku pa bodo jutri popoldne plavalne tekme, ki jih priredi Mariborski plavalni klub. — Svojevrstno maščevanje. Neki 291etni Ivan G. iz Studencev je imel delj časa ljubezensko razmerje z neko deklico. Kupil ji je tudi več oblek, perilo, čevlje m druge predmete. Ko pa se je njuna ljubezen ohladila, je Ivan zahteval od svoje deklice kupljene predmete nazaj. Deklica pa o temni marala ničesar slišati. Zaradi tega je Ivan vdrl v stanovanje svoje bivše deklice. Vzel je iz omar posamezne obleke in druge predmete, ki jih je bil kupil, ter vse počasi zažgal. Deklica, ki je vse to morala gledati, je skušala Ivana pri zažiganju ovirati in je pri tem sama dobila občutne opekline. Ko je Ivan svoj maščevalni posel opravil, je spet odšel. Deklica pa je stekla na orozniško postajo, kjer je vso zadevo povedala orožnikom. Epilog svojevrstnega maščevanja bo pred sodniki. — Študentke novice. Nas Sokol si je pred leti uredil knjižnico, ki iz leta v leto lepše napreduje. Doslej je studenška sokolska knjižnica izposodila skupno 69.638 knjig. Knjižnica razpolaga z leposlovnimi, zjjane^ejnjjnjl in n^adinakimi knjlgamj in ima 765 vpisanih čitateljev. V zadnjem času si je sokolska knjižnica nabavila iz lastnih sredstev celo vrsto novih knjig. Knjižnica posluje ob ponedeljkih, sredan in sobotah od 16. do 18., ob nedeljah pa od 10. do 12. — Krava skoraj usmrtila človeka. V Vareju na Dravskem polju je 551etna vini-čarka Otilija Krajne pasla krave. Nenadoma je neka krava podivjala in so Dognala proti Krajnčevi. ki io ie nabodla na rogove. Krava ie zatem Krajnčevo v velikem loku vrgla na tla, kjer ie nesrečna ženska obležala nezavestna s polomljenimi rebri ter hudimi poškodbami na prsih. Krajnčevo so nemudoma odoremili v bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi ji rešili življenje. — Nesreča nikdar ne počiva. V neki delavnici je prišel po nesrečnem naključju z desnico v stružnico 171etni elektrame-hanični vajenec Lovro Polančie. stan u i oč na Koroški cesti 43. Težko poškodovani Polančič se je zatekel v mariborsko b 1-nico. kjer se zdravi tudi 141etni gostilničarjev sin Zvonko Kerenčič iz Pesnice, ki si je pri padcu poškodoval levico. V bolnici se zdravi nadalje 521etni zidar Vinko Cerkvenik, ki mu ie padel pri delu kamen v oko. Ista nesreča je doletela 171etnega delavca Martina Tomšeta iz Šmartnega. ki mu je tudi padel kamen v oko. V Pekrab je neki pes volčjak napadel teto dni starega delavčevega sinčka Ivana Sere >va ter mu nevarno obgrizel obraz. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnioi. — Nočno lekarniško službo imata o ; danes naprei Albaneževa lekarni p-i sv. Antonu na Frankopanovi 18. ter KdnigOva le-karna pri Mariji pomaga i na Aleksadrovi cesti 1. — O tem in onem. V Gasilskem dd mu je ob priliki gasilskega tečaia neki tečajnik tako nerodno ravnal z aparat m za gašenje, da je aparat eksplodiral. K sreči ni bil nihče ranjen. — Ob kolo ie prišel trgovec Josip Weis z Aleksandrove ceste št. 29. Kolo je znamke »Hansa i in ima ev. št. 2-22.706. — Mestni župan dr. Alojz Ju-van se je vrnil z dopusta in je spet prevzel županske posle. — Na Ore.lkem nabrežju je neki kolesar podrl delavko Ru-fino Sončevo od Device Marije v Brezju, ki se je vračala s kolesom proti domu. Sončeva je obležala s hudimi notraniimi poškrjdbađTU. — Protituberkulozni ligi v Mariboru sta darovali Mar i a BobiČ in Vera Kozar 100 diru — Za doktori a vsega zdravilstva ie bil na zagrebški fakulteti promoviran g. Joža Sekolec iz Maribora. — V kurilnici državnih železnic na koroškem kolodvoru ie bilo v zadnjih dneh izvršenih več tatvin. Doslei še neznani tatovi so s ponareienimi ključi odpirali omare ter trem delavcem odnesli obleteov — Premeščen je iz Maribora v Gornjo Radgono carinik Dimitrij Spi rovi ć. — Pri Sv. Tomažu je neki moški navalil na 341etno vi ni čarko Alojzijo Kirmla'-jevo ter io z nožem ranil v levico. Kumlarievo. ki ima še druge poškodbe, so prepeljali v bolnico. — Maša za planince in izletnike bo prihodnjo nedeljo na sledečih postojankah: pri Pohorskem domu ob 9. pri Sv. Arehu ob 10. na Smolniku ob 9, na Punerartu (koča pod Kopo) ob 11. na Urši ji eori ob 9. v mariborski frančiškanski cerkvi ob 4.15 (pred odhodom vlakov). — Ali žev klub. — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega raionskeea zdravtnika v nedeljo dne 21. julija 1940 gospod dr. Lovrec Rudolf. Maribor, Stro9smaierieva ulica št. 8. — Mura je naplavila pri tovarni lrpenke v Ceršalca pri St. Ilju starejšo utopljenko. Ugotovili so. da je Josipina Koehengarten iz Gradca. Prepeljali so jo v mrtvašnico v St- Ilju od koder jo bodo odpeljali v Nemčijo. — Začetek stavbnih del pri novi releju! postaji v Mariboru. Te dni so začeli graditi poslopja nove relejne radijske postaje na Teznu pri Mariboru. Prosvetna zveza v Ljubljani je oddala dela tvrdki GabrijelčiČ iz Ljubljane. Sezidali bodo pisarniško poslopje, poslope za stroje in studio. — Vremenska napoved. Tezenska mete-reoloska postaja napoveduje za danes nekoliko toplejše vreme z manjšo oblačnostjo. Ponekod bo morda še deževalo. Včerajšnja maksimama temperatura je znašala 21.3 stop, davi pa je znašala minimalna temperatura 11. 4 stop. Davi je bilo že precej toplo in je ob 9. znašala temperatura 22 stop. Padavine so znašale včeraj 11.4 milimetra.