235. številka. Ljubljana, v petek 14. oktobra 1904 XXXVII. leto. ^ Iihaja vsak dan svačarv urimfii nedeije ta praznike, ter ve^ja po pot ti prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 86 K, za pol leU 18 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 80 h. Za Ljubljano a pošiljanjem aa dom za vse loto M K, za po« leta 18 K. za četrt leta 8 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 28 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja .dežela tolike 9*3, kolikor znaša poštnina. Na naroCbe brez istodobne vpoaUjatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 b, H is trikrat ali Tečkrat tiska - Dopisi naj ae izvole* rrankovati. Bokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih alicah fit. B, in sicer orednifitvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. - Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon žt. 86. Volilna reforma. Ustavni odsek je predložil deželnemu zboru naslednje poročilo o samostojnem predlogu poslancev dr. Šuster-iiča in sodrugov glede spremembe deželnega reda in volilnega reda za deželni abor kranjski: Poslanci dr. Šusteršič in sodrugi so samostojno predlagali, da se ima deželni red in deželnega zbora volilni red za vojvodino Kranjsko spremeniti v smislu pomnožitve kmetskih mandatov in razširjenja volilne pravice na vse sloje prebivalstva. Odsek ni bil v položaju, izdelati dotična zakonska načrta ter ju že sedaj predložiti zbornici. Naj se vrši sprememba deželnega reda in volilnega reda do te ali one meje, vsikdar bo treba vestno v pretres vzeti celi kompleks vprašanj, ki so v zvezi s stavljenim predlogom. Pri tem se bode baviti z obširnim statističnim materijalom in tudi z razmerami drugih kronovin, kjer se je v zadnjih časih volilna reforma že dognala. Eadi tega bil je odsek mnenja, da se zadeva nasvetovane spremembe deželnega reda in deželnega volilnega reda ne da drugače rešiti nego s tem, da se preddela in raziskavanja prepuste deželnemu odboru z naročilom, da mu je dotična zakonska načrta zanesljivo predložiti v prihodnjem zasedanju. Vse to pa tembolj, ker je stavljeni predlog tako splošen, da niti ne Inavaja tistih po-drobno3tij, koje so imeli predlagatelji v islih. Glede kmetskih občin ne kaže po-nožiti števila mandatov, ker so v naši kronovini zadostno zastopane ter se bode o dognani volilni reformi število zastopnikov njihovih interesov še itak pomnožilo. Pač pa bi bilo umestno, dosedanje volilne okraje, kjerkoli mogoče, predrugaeiti tako, da voli vsak posamezni okraj le enega poslanca. Na drngo tran je odsek mnenja, da naj volilna reforma služi v korist tistim slojem, ki o sedaj Še niso imeli nikake volilne pravice. To je v prvi vrsti delavstvu. ategadelj želi odsek, v četrti kuriji ustanoviti dva volilna okraja, v katerih bo delavstvo prej ali slej lahko prodiralo. Naravno je, da se imajo podati eželuemu odboru principijalna določila, o katerih se mu bode ravnati pri iz-elovanju dotičnih zakonskih načrtov, ker bi drugače deželni odbor dobil nalog, KoJega glas bi bil presplošen, ravno ko, kakor je presplošen glas nasve-vanega predloga. Odsek zjedinil se je v tistih prin-pijalnih določilih, koja so razvideti iz menega odsekovega nasveta. Zbornici ma je sedaj prilika s prejemom tega osveta zajamčiti omenjena principijalna uločila ter s tem obenem tudi zaručiti preosnovo volilnega reda v smislu azširjenja volilne pravice. Ustavni odsek predlaga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti • Deželnemu odboru se naroča, da a podlagi potrebnih statičnih podatkov vpoštevaje vse tozadevne razmere rouči vprašanje glede izpremembe dednega reda in deželnega volilnega reda a Kranjsko ter o uspehu svojih pozvedb o nasvetovani pomnožitvi mandatov kurije kmetskih občin, kakor tudi o širjenju volilne pravice na vse sloje "ebivalstva v prihodnjem deželnozbor- skem zasedanju poroča, ob enem pa tudi predloži primerne zakonske načrte. V teh načrtih so vpoŠtevati sledeča načela: 1. Obstoječim volilnim razredom ja priklopiti nov splošni volilni razred, v katerem bodo tudi volili širši krogi prebivalstva) ki dozdaj niso imeli volilne pravice; 2. temu novemu volilnemu razredu se priznajo kvečjemu štirje mandati, od katerih pripada: a) eden deželnemu stolnemu mestu Ljubljani, b) drugi večjim industrijskim krajem, ki se imajo določiti, c) zadnja dva mandata pa ostalim delom dežele, ki ne bodo volili pod a) in b); 3. obstoječi volilni okraji kmetskih občin so kolikor mogoče tako izpreme-niti, da vsak okraj voli le enega poslanca ; 4. za sklepanje o nasvetovanih iz-premembah deželnega reda in deželnega volilnega reda je potrebna navzočnost Štirih petin vseh članov deželnega zbora in pritrditev vsaj treh četrtin navzočnih; 5. preosnovani deželni red in deželni volilni red stopiti imata v moč zakona po preteku volilne dobe sedanjega deželnega zbora. V L j u b 1 j a n i, 13. oktobra 1904. Dr. vitez Schoppl, načelnik. Dr. Ivan Tavčar, poročevalec. Kranjski deželni zbor. VI. seja dne 14. oktobra. »SlcvenČeva« podla, prav rokovnjaška obdolžitev, da je dr. Tavčar pozval Žtrovee in Poljance v Ljubljano, da z gnilimi jajci posežejo v < debato, je v vseh krogih prebivalstva obudi a največje ogorčenje. Vsestran- j sko se je sodilo, da so klerikalni po štenjaki s to trditvijo hoteli vnaprej zvaliti na narodno-napredno stranko | to, kar so sami nameravali. Privabili so s tem mnogo radovednega občinstva. Deželni glavar je bil odredil, da se izdajo vstopnic^ in da bodi samo prott vstopnicam dovoljen vstop na galerijo. Kako se je postopalo pri razdelitvi vstopnic, nam ni znano, konstatiramo pa, da je na stotine spodobnih davkoplačevalcev moralo oditi, ker niso dobili vstopnic, zato pa je bila na galeriji zbrana precejšnja množica takih ljudi kakor še nikdar. Videti je bilo več znanih klerikalnih kričačev, ki so opustili ta dan svoje delot da prisostvujejo seji deželnega zbora. Ti ljudje gotovo niso prišli iz lastnega nagiba. Otvorivši sejo je deželni glavar Detela poklical dr. Tavčarja zaradi izraza »lažnjiveo« k redu in potem tudi dr. ŠusterŠiČa ter obžaloval dogodke v zadnji seji. Obenem je opozoril galerijo, da je vsako umešavanje v razprave deželnega zbora prepove dano. V zadnji seji bo se namreč ne* kateri ljudje uprli rediteljema, ki sta po naroČilu deželnega glavarja ukazala, da mora občinstvo zapustiti galerijo, in so dotičniki izjavljali, da le gredo, če jih odpravi policij . Strel v kazino. Posl. Hribar in tovariši so podali naslednjo interpelacijo na deželni zbor: Kranjski uradni list »Laibaeher Zeitung« objavil je v svoji 231. ite vilki dne 10. t. m. pod naslovom »Der vtel umstrittene Sehuts vom 24. Mai 1904« neko ofieiozno pojasnilo, iz katerega bi imelo slediti, da so: ta list, potem uradna korespondenčna pisarna in pa c. kr. ministrski predsednik bili popolnoma opravičeni poročati, oziroma izjavljati, da se je dne 24. maja ti. enkrat ustrelilo v ka-zinsko kavarno v Ljubljani. To opravičenost izvaja omenjeno pojasnilo iz dopisa c. kr. državnega pravdniitva na c kr. deželno predsedstvo z dne 10. junija t. L, v katerem je rečeno, da »auch nach dem gegenw&rtigen Stande der Untersuehung grundhaltig wohl nicht gezweifelt werden kann, daas sum mindesten ein Schuss gegen das č&sinokafć abgefeuert wurde«. Z navedenim ofioioznim pojasnilom se je doslej ie ne dokazana tr ditev, da se je dne 24. maja t. 1. v kazinsko kavarno streljalo, uradno zopet ponovila ter dalo nemškonaci-onalnim listom povoda, da jo vnovič izrabljajo v svoje, slovenskemu narodu vsekakor sovražne namene. Iz citovanega pojasnila je pa tudi vidno, da je c. kr. deželno predsedstvo smatralo c. kr. državno pravdništvo za poklicano oblast — »die biezu beru-fene Betdrde — izrekati sodbo o tem, ali se je v kazinsko kavarno streljalo ali ne. Glede na vse to, vprašajo podpisani: 1. Ali smatra Njega Prevzviše-nost c. kr. državno pravdništvo za ono oblast, katera je že v teku preiskave opravičena izrekati sodbo? 2 Ce jo smatra, zakaj se ni, predno je priobčiti dalo v začetku imenovano pojasnilo v 231. številki »Laibacher Zeitung« z dne 10. okt t. L, sloneče na izjavi c kr. državnega p avdništva z dne 10. junija 1.1., vnovič obrnila do te oblasti, da mu o stvari poroča ua podlagi sedanjega stanja preiskave? 3. Će se je pa preiskava ustavila, aH je Njega Preuzvišenost pripravljena poskrbeti, da se deželnemu zboru predlože vsi na to zadevo nanašajoči se sodnijski spisi? V Ljubljani, dne 14. okt. 1904 Stara mera. Klerikalci so vložili kratko interpelacijo zaradi rabe stare mere in vage. Odgovori na interpelacije. Deželni predsednik baron Hein je odgovoril na klerikalno interpelacijo zaradi premestitve občinske pisarne v Selcih Župan je brez dovoljenja občinskega odbora premestil pisarno in okrajno glavarstvo v Kranju je postopalo popolnoma pravilno po veljavnem zakonu. Na interpelacijo zastran orožniških poročil, je deželni predsednik odgovoril, da so orožniki popolnoma korektno postopali. Čočov France je bil žaljen, ker bo orožniki v uradnem naznanilu rabili njegovo hišno ime in zato je šel denuneirat. Strel v kazino* Tudi na današnjo interpelacijo posl. Hribarja je odgovoril baron Hein : Drž. pravdništvo ni poklicano izdajati sodbe, pač pa za vlado merodajne izjave. Vlada se mora dostikrat ravnati po izreku izvedencev. Kadar se gre za sodne zadeve, se obrača vlada do drž. pravdništva za izjavo, ki je potem merodajna za vlado. Državno pravdništvo je izdalo svoje mnenje, da je bilo enkrat ustreljeno v kazino. To je bila podlaga za prvi popravek. Zahtevala se je tudi druga izjava, ki se je isto tako glasila, ker sem mislil, da je najbolje, če se stvar pusti v miru, nisem objavil te izjave. A miru ni bilo. V drž. zboru, v časopisih, v občinskem odboru ljubljanskem se je o tem go vorilo. Nakup i Čilo se je obrekovanje nad obrekovanje in zato sem moral stvar enkrat razložiti in pojasniti, kako je stališče vlade. Izjava drž. pravdni-štva je bila tako precizna, da jaz nimam vzroka misliti, da je drž. pravdništvo svoje mnenje spremenilo in zato se mi ni zdelo potrebno, da bi se no vič obrnil na drž. pravdništvo. Vlada ni v stanu preskrbeti aktov, ker ima o tem odločiti ministrstvo, a jaz želim, da se dež. zbora predlože akti in da se potem na podlagi teh aktov poroča v zbornici, da bo širša javnost izvedela vso resnico. Jaz ne želim druzega, kot da pride resnica na dan. Debata o vladni izjavi. Posl. Hribar je predlagal, naj se o odgovoru barona Heina otvori debata a ta predlog je bil z glasovi Nemcev in klerikalcev odklonjen. Jaklič tožen. Dež. glavar je med drugimi naznanili sporočil, da je dež. sodišče prosilo dovoljenja za sodno preganjanje poslanca Jakliča. Zopet koreapondenčni urad. Zdaj je prišel zopet na vrsto predlog zastran korespondenčnega urada. V utemeljevanju je rekel dr. SusterŠiČ, da se klerikalci niso veselili izgreda pred kolodvorom. Pogačnik pravi z vso odločnostjo, da ni nikdar storil take izjave ; Pogačnik ve kot oficir, kaj mu je storiti. Očital je našemu listu, da je zamolčal tozadevno izjavo PogaČnikovo v zadnji seji in očital narodnonapredni stranki, da glasuje proti njegovemu predlogu, vzela predlogu praktično ost. Res, da je klerikalna stranka lani predložila enak nujni predlog zastran korespondenčnega urada a narodnonapredna stranka je glasovala proti nujnosti. Poslanec Hribar se mi je v predzadnji seji smilil. Ta inkarnacija slovanstva, ki je z Olimpa vseslovanskega ideala nekdaj metal strele, taje uklenjen v sedanjo konstelacijo polit, položaja v zbornici. To je prizor, da bi se ga kamen usmilil. Baron Hein pravi, da ga veseli, Če se o tej za- i devi razpravlja, a danes in v „Laib. Ztg.u je povedal, da ga ne veseli. Njegovo današnje veselje ni tako iskreno, kot je njegovo sovraštvo do Slovencev. Zadnjič je še govoril, kot bi dvomil, Če se je res streljalo v kazino, a ta dvom, ki je bil neko malo zadoščenje, je hitel preklicati. To je dejstvo, da je Hein z vso vladno avtoriteto ponavljal, da se je Btreljalo v kazino. Baron Hein se je v „Laib. Ztg." skliceval na dve izjavi drž. pravdništva, da se je po mnenju drž. pravdništva ustrelilo v ljubljansko kazino. Kako vrednost ima taka izjava drž. pravdnika? Niti toliko, kot izjava kake privatne osebe, ki se je iz akta informirala, veliko manjšo vrednost kot izjava dež. predsednika. Baron Hein si je izumil Čudno teorijo o zvedencih, • Češ, v tej stvari je njegov izvedenec drž. pravdnik. Naloga drž. pravdnika je tožiti, iskati hudodelstva in druge pre-greške in jih spravljati pred sodišče. Ta naloga prinese, da vsak državni pravdnik le črno vidi in zato je njegovo mnenje brez pomena. Nebrojni so slučaji, da drž. pravdnik propade. Drž. pravdnik je pristranski in zadnja oseba, do katere se sme vlada obrniti, če hoče objektivno resnico vedeti. V tem slučaju so vsi skupaj, dež. vlada, osrednja vlada in drž. pravdnik, vsi skupaj postopali in vse prej kot objektivno. Drž. pravdnik je predložil le 14 zapisnikov o pričah, vseh drugih 100 pa ne. To je škandal. Predložil je izjave prič, ki so rekle, da se je streljalo, izjav prič, ki so rekle, da se ni streljalo, pa ni predložil. Dolžnost vlade je bila preštudirati ves akt in potem stvar pojasniti. Govornik je preČital svojo lani v drž. zboru vloženo interpelacijo v tej zadevi. V ministrstvu so imeli predložene samo zapisnike tistih prič, ki so strel slišale. Dal sem krepek izraz svojemu ogorčenju. Obljub li so, da dobe ves akt in ko so ga dobili, ni ministrstvo nič odgovorilo na mojo interpelacijo, če deželni predsednik ni prsčital eelega akt«, je to malomarnost, če pa ga je prečital, potem moram preklicati, da je baron Hein postopal bona flde. — Dognano je natančno, kje je domnevani atreleo sta!. Tam ni b'lo le tistih 14 pnr\ ki so strel slišale nego tudi ria sto tne ljudstva in uradne osebe, ki bi ga bile morale slišati, a ga niso. Trdi se, da je luknja v šipi in v steni od krogelj. Po izvedencih pa je dognano, da to ni resnično, ker krogla napravi drugačno luknjo, kot je bila v steklu. Tega ne utaji noben državni pravdnik. Tudi krogle se ni dobilo. Človeka, ki bi bil *trehal ni, krogle ni, orežja ni, luknja ima drug značai, a vendar se upa vlada po nalogi t-nega človeka, državnega pravdnika, priobčiti pronunoiamento, da se je streljalo VUdo je radi tega še veliko strožje soditi, kakor smo jo sodili zadnjič. Vladna izjava v »Laibacher Zeitung« ie sklicuj« na poročilo mestnega magistrata letina je, da je dob'lo sodišče od iup»na Hribarja podpisano ovadbo, v kateri je bilo rečeno, da se je btrtlaio Ta ovadba se ni naslanjala na iipovedbo msgistratnih organov, nego na informacije od druge strani. Ni*em prijatelj župana Hribarja, ali reči : o ram, on je storil vse korak*, da se popravi zmota. Zakaj ne p stopa tako baron Hein? Ta ne prefcltcuje, nego vzdržuje neresnico. — K«r se tiče afere hadetnega gojenca Malica, je reči: Zakaj naj mi čakamr> na sodno obravnavo, ko baron He n ni čakal nanjo, nego je hitro poslal t svet prefrigano tendencijosno poročilo o dotičnem dogodku in tudi o tozadevnem govoru. Faktum, da je Malic sabljo prtegnil in žugal »KerI, ich stech dich nieder« in da bo šele potem drugi ljudje priskočili in ga podrli — to je poročilo korespondenčnega urada zamolčalo, a ne sladke besede Žlindra, ki se je slišala i galerije. Bil je baron Hein pač vesel, da se je našlo nekaj Ijud , ki so klicali Žlindra in ne kakor običajno »Pereat Hein« ali »Abcug Hein«. — V nedeljo teden so nemški turnarji v slovenskih Jesenicah napravil« »Schauturnen«. Zbralo te je nekaj nemških hajlovoev. Zakaj hodijo svoje turnarake zmožnosti kazat v slovenske Jesenice? Kranjska obrtna družba spravlja nemške uradnike na Jesenice z namenom, da kraj gerroanizirajo. Če so morali turnarji priti, Čemu so peli „Wacht am Rhein". Uradniki v Novem mestu so pa v preiskavi, ker so poslušali rusko himno. Prihod turnarjev na Jesenice je bila provokacija in „Wacht am Rhein" tudi. Proti temu je občinstvo mirno demonstriralo. Turnarji so začeli kamenje metati, in Slovenci so jih potem tudi metali. A orožniki so se zagnali na Slovence. Par dni pozneje sta Šla filozof Pretnar in učitelj Fabiuc po cesti. Inženir in rezervni častnik Enders je slabotnega Pretnarja napadel in potolkel. Enders je bil radi tega obsojen na 24 ur zapora. Vlada, „Laib. Zeita in korespondenčni urad pa o vsem tem nič ne vedo. Tu se molči, ako pa kak vajenec pred kazino zavpije pereat, je že vse pokonci. Tega svet pa po mnenju objektivnega barona Heina ne sme izvedeti, da privandrani hajlovci pobijajo mirne Slovence na tla. A tudi slovenski potrpežljivosti bo konec in naj se ne Čaka, da bodo nastopili težki bataljoni našega kmeta. Če pojdejo stvari v odseku za preiskavo o korespondenčnem uradu pravilno, ne bo uspeha vesel baron Hein. Ta preiskava bo pokazala, da imamo pri vladi poročevalca kores-pondenčnega urada, ki ne poroča resnice in deželnega predsednika, kije sovražnik slovenskega naroda. V formalnem oziru je dr. Šusteršič predlagal, naj se njegov predlog odkaže posebnemu odseku. Posl. G r as s e 11 i je predlagal, ker je odsekov že vse polno, a za take reči tudi obstoji poseben odsek, to je upravni odsek, naj se temu odseku izroči vsa zadeva. Dr. Šusteršič: Mi se ne udeležujemo sej upravnega odseka. Stvar naj pride v poseben odsek. Posl. G r a s s e 11 i je nato umaknil svoj predlog. Deželni glavar Detel a je grajal dr. Šusteršiča, ker je barona Heina imenoval največjega sovražnika slovenskega naroda. Take težke, nedokazane obsodbe (Šusteršič: Saj je dokazana.) so neumestne, kakor tudi grožnja, da bode ljudstvo radi take afere kar v težkih bataljonih nastopilo. Dr. Šusteršič je pojasnil, da je hotel reči, da pride čas, ko se bode ljudstvo živahneje udeležilo narodnega boja in tedaj pometlo s takim predsednikom, kot ga imamo zdaj. Nato je bil skoro soglasno sprejet predlog, da se stvar odkaže posebnemu odseku 9 članov. Prva stvarna točka dnevnega reda. Posl. dr. FerjanČič je poročal glede dovolitve priklad za cestne namene. Po § 24. točka 8. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, ima deželni odbor pravico dovoljevati okraj-nocestnim odborom doklade od 11% do vštetih 20 (l. Na podlagi tega zakonitega dolo-ločila se je vsem onim cestnim odborom, kateri so v pokritje svojih pro-računjenih potrebščin sklenili višje nego 20% doklade, moglo dovoliti pobiranje tudi le 20% doklad, ker o dovolitvi višjih doklad pristoja po § 23 točka 5 cestnega zakona sklep deželnemu zboru. Če deželni zbor ne more o pravem času rešiti prošenj cestnih odborov za višje kakor 20% priklade, je to na kvar rednemu vzdrževanju cesta, ker nimajo odbori na razpolago potrebnih sredstev. Zato je deželni odbor dne 8. sept. 1903, priloga 11 1. 1903, in dne 22. sept. 1904, priloga 49 1. 1903, stavil nasvet, da se ga pooblasti, pri izkazani potrebi tudi dovoliti doklade v onih mejah, kakor jih sme dovoljevati dež. zbor. Predlogu deželnega odbora za leto 1903, ker je že preteklo, se ne more pritrditi in je o njem preiti na dnevni red, — pritrjuje se pa predlogu glede 1. 1904 in 1905 ter predlaga upravni odsek: Visoki deželni zbor skleni: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnocestnim odborom, kateri so pravoredno dokazali, da z 20% doklado ne morejo izhajati, dovoli za 1. 1904 posledobno in za le$o 1905 tudi višje, vendar pa 50% ne presegajoče doklade na vse neposredne davke z dokladami vred, izvzemši osebno dohodnino in zaradi predpisa in pobiranja teh doklad potrebno ukrene. O ravnotakem predlogu za 1.1903 se pa preide na dnevni red. Dr. Šusteršič seveda ni bil za dovoljen s predlogom. Govoril je o ne postavnosti, o protiustavnosti in površnosti, ker mu iz obstrukcijskih namenov ne ugaja, da bi dež. odbor dobil pooblastilo dovoljevati zvišanje priklad za cestne odbore. Zahteval je, da se mora vsak posamezni slučaj predložiti dež. zboru, dasi bi moral vendar ve deti, da je samo klerikalna obstrukcija kriva, da so cestni odbori v največji st;ski. Predlagal je torej, naj se stvar vrne dež. odboru. Demšarje deklamiral dolg govor, ki se ga je bil na pamet naučil. Očital je dež. odboru, da ni nič storil glede vožnje, ki jih je oddal Cecconi, in se je izrekel proti zvišanju doklad. Dež. glavar Detela je izjavil, da dež. odbor sploh nima pravice se vtikati v zadeve privatnih podjetnikov, tudi ne glede oddaje Cecconijevih vo ženj. Pogačnik se je pritoževal, da tuji podjetniki nočejo ničesar plačevati za ceste. Pak i ž pa je nastopil proti Su-sterŠiČu, Pogačniku in Demšarju in je priporočal, naj se sprejme odsekov predlog. Posl. Pire je kot član cestnega odbora kranjskega okraja izjavil, da ta odbor Demšarja ni pooblastil, da protestira proti zvišanju. Protestiral je v imenu cestnega odbora, torej naj pove, kdo ga je pooblastil. Demšar: Jaz sem v imenu volivcev protestiral. (Pire : V imenu cestnega odbora kranjskega nimate govoriti). Pire: Konstatiram, da je Demšar protestiral v imenu našega cestnega odbora ali okraja. (Šusteršič in Schvvei-tzer tulita. Klic z galerije: Demšar — pogorel). Dr. Ferjančič je opozarjal, da dež. zbor ni Še nikdar takih pomislekov izražal. Kdo pa prosi za zvišanje? Cestni odbori! Saj se jim ne nakladajo proti njih volji, saj si jih sami nakladajo. Prošnje prihajajo v različnem času. Dež. zbor se ne more za vsako tako prošnjo sklicati. Ravno zato naj se da dež. odhoru zahtevano pooblastilo. Blejski cestni okraj mora napraviti za 100.000 K cest. Cestni odbor je že danes zadolžen. Upal je, da bodo podjetniki večje doklade plačali Če se predlog ne sprejme, bodo podjetniki odnesli milijone, ne da bi kak krajcar plačali. N kateri podjetniki že forsirajo delo, da i prej odšli in se ognili plačilu za ceste, ker se gre za davke, za katere udeleženci sami prosijo, naj se predlog sprejme. Predlog dr. Šusteršiča je bil odklonjen in sprejet predlog upravnega odseka. Nov nujni predlog. Dr. Krek je predlagal nujno, naj se sklene, da sme dt>ž. odbor sprejemati od vlade samo slovenske dopise. Utemeljevaje nujaost, je na glašal da preilog ni obstrukcijski, a bujen že z ozirom na zadnje dogodke, ko deželni predsednik baron Hain ni hotel odgovarjati na slovenske interpelacije v slovenskem jeziku in rekel, da ima vlada pravico z dež. odborom dopisovati nemški. Sploh ima dež. predsednik na vado v zbornici govoriti nemški. Govornik je pregledal stenogr&fiŠne zapisnike zadnjih let in se je prepričal, da je baron Hein v zbornici večinoma se posluževal nemškega jezika in s&mo v redkih slučajih slovenski in Še to ssmo deloma. (Cujte, ču,tt.!) Dož. predsednik je sicer rekei, da se pri odgovorih poslužuje rajo svojega materinega jezika, ker se v svojem materinem jeziku lože brani in izraža. Govornik mu ne šteje v zlo, ako se poslužuje svojega materinega jezika, vendar pa se ga ne sme poslulevati ostentativno ¥ i bor-niei slovenske dežele z namenom, da bi žalil narodno čuvstvo slovenskih poslaneev. To pa je deželni predsednik storil opetovano. Tudi det. odbora, prvi avtonomni slovenski oblasti v deieli dopisuje deželna vlada v nemškem jeziku. To je škan dal, krivica in škoda. Temu se mora odpomoČi. Skliouje se pri tem na razne izjave dr. Tavčarja pri prejšnjih zasedanjih. Zbornica mora skleniti, da se tako nečuveno postopanje v bodoče dež vlade prepreči. Dolžnost dež. zbora je, da pazi, da se pri dei. vladi ne kršijo pravice narodove. Treba je ščititi one faktorje, ki dajejo zakone, ne pa onih, ki imajo dolžnos izvajati zakone. Živimo v časih absolutizma, ki se zlasti javlja pri dei. vladah, kjer nastopajo dež. predsedniki kakor avtokrati. Najboljši primer za to je baš deželni predsednik kranjski. Končuje svoj govor, je prosil, da se nujnost sprejme. Baron Hein je dejal, da mora deželni odbor kot urad sprejemati dopise itd. v slovenskem in nemškem jeziku. Ravno tako postopa deželna vlada. Po zakonu sta slovenščina in nemščina enakopravni v deželi in tudi v deželnem zboru, če bi tako ne bilo, bi nastale razmere, kakor so bile na Tirolskem, kjer se je vsaka izgovorjena beseda morala raztolma čiti v drugem jeziku Ako pa se postavimo na stališče sile, potem je konec temeljnih zakonov (Šusteršič: Kako se pa dela v italijanskem dež. zboru!) potem bo veljal samo jezik najštevilnejšega naroda in bodo drugi brezpravni. Stenogr&fični zapisniki kažejo, da sem mnogokrat in mnogokrat slovensko govoril in se mi ne more očitati preziranja slovenskega jezika. V 12 letih, kar zastopam vlado, sem na vsako interpelacijo slovenska odgovoril, sicer pa je za sprejetje Krekovega predloga potreba deželnega zakona. Dr. Krek je ugovarjal, da bi tendenca njegovega predloga bila naperjena proti ravnopravnosti. Nemščina gospodari pri vladi in tudi tu po vladnem zastopniku, med tem ko hoče predlog enakopravnost. Novega deželnega zakona ni treba, deželni odbor mora delati po naročilu deželnega zbora. Dr. Schweitzer je predlagal poimensko glasovanje. Ko je prvi slovenski naprednjak Arko glasoval z da, so začeli kleri kalci viharao ploskati, istotako, ko je glasoval BožiČ. (Dr. Ferjančič: Saj bomo še drugi glasovali z da!) Za predlog bo glasovali vsi slovenski po slanci, proti pa nemški. Predlog se odkaže tistemu odseku, ki dobi v presojo Šusteršičev predlog zastran korespondenčnega urada. Demonstracija. Čim je bil sprejet tudi predlog zastran odseka, ki naj poroča o nasvetu dr. Kreka, je nastal v zbornici vihar. Klerikalni poslanci so burno vpili: »Abcug Hein!« »Ven ž njim!« »Aboug Hein!« Tudi velik del galerijskega občinstva je tako kričal. Ta demonstracija je trajala kakih pet minut. Deželni predsednik baron Hein je ostal na svojem mestu in se n umaknil. Deželni glavar Detela pa je zaključil sejo, nakar so se poslanci razšli. Vojna na Daljnem Vztokn. Ruski naval na Jantaj. O bojih severno od Jantaja poročata »Birževija Vjedomosti« m »Rus«. »Birževija Vjedomosti« izjavljajo, da so se Japonci 10. t. m. umaknili do jantajskih rudokopov in da so jih ruski voji obšli na obeh krilih. Ker Be je desno krilo umaknilo nekaj vrst južno od Jantaja in se je skrajno levo krilo le Lil-*bo držalo, se je zdelo za hip, da je usoda jantajskih premogokopov že odločena, na kar so Japonci jeli znova energično nastopati. Dva japonska protinapada sta bila popolnoma odbita. »Rus« pa poroča, da se Japonci 10 t. m. niso mogli držati in da jih je silen ruski artiljerijski ogenj prisili), da so se umaknili preko reke Sili. V torek dne 11. t. m. so Rusi zopet prekoračili reko. Boj je trajal 11. t. m. ves dan in se je vršil osem vrst severno od Jantaja. Porodilo maršala Ojama o bojih pri Jantaju. Japonsko poslaništvo v Londonu razglaša to le poročilo maršala Ojame: Sovražnik pred našim levim krilom je bil v aktivnosti že od 9. t. m. So vražni oddelek, obstoječ iz ene pehotne brigade in 2000 mož konjenice z dvema topovoma, je zjutraj 9 t. m. prekoračil reko Tajci pri-bližno 40 milj vzhodno od Liaojanga in je pretrgal naše zveze med Hsikojenom in Bensikom, katere bdio pa kasneje zopet uredili. Naš voj pri Penhajku vzdržuje svoje pozicije, dasi se že 12 ur bori proti silnejšemu sovražniku. VeČ sovražnih brigad smo opazili na desnem bregu reke Tajoi. Pred našim centrom je stala zjutraj 9. t. m. ena sovražna divizija, od katere se je popoldne več oddeikov odpravilo proti jugu. Sovražnik na našem levem krilu razvija manjšo aktivnost. Na celi črti se vrše boji. Dvoje pozicij pri Bensiku, ki jih je nam sovražnik odvzel in sicer prvo z naskokom, drugo pa z nočnim napadom, smo 10. t. m. zopet zavzeli. Boj je trajal na celi fronti našega desnega krila do noči. So vražnik je na tem mestu imel najmanj šest pehotnih divizij z 80 topovi. Tudi naš center in levo krilo sta se 11. t. m. borila do mraku. Ruska poročila o vojnih operacijah. Ruski listi javljajo, da se 12. t. m. v Mukdenu še ni ničesar pozi tivnega vedelo o izidu boja dne 11. t. m. Krožile bo pi mestu najrazličnejše vesti. Po nekaterih poročilih so Rusi uplenili Japoncem veliko množico topov in so zavzeli postajo Jantaj, po drugih poročilih pa so Be morali umakniti. Sanitarni vlaki vozijo neprestano ranjence v Mukden. Vpondeljek 10. t. m. so se Japonci na levem in desnem krilu b toliko naglico umaknili, da bo na 14 vrst daleč pozabili odstraniti svoj brzojav, katerega sonato takoj Rusi vporabiii. Bitka se še ni odločila. Iz Londona se poroča: V nedeljo Be je pričela velika bitka med Muk denom in Liaojangom. Ista še sedaj neprestano traja in se po vseh do sedaj dešlih poročilih še do sedaj ni odločila. Semtertja so si na ogromni fronti izvojevali na tem mestu Rusi, na drugem mestu Japonci neznatne uspehe, iz katerih se pa absolutno ne da sklepati, kakšen bo končni izid bitke. Vse pa kaže na to, d a najbrže položaj Japoncev ni baš ugoden. So preveč zgovorni! Ko se je bila bitka pri Liaojangu, bo Japonci trdovratno molčali, dasi so bile njih operacije uspešne, dokler niso mogli poročati,) da se je Kur- -patkin jel umikati proti Mukdenu. Kako da so sedaj vesti iz japonskega vira tako številne? Mnogo je ljudi, ki zatrjujejo, da hočejo Japonci z mnogobrojnimi vestmi, ki jih pošiljajo sedaj v javnoat iu ki so zgolj pitične vsebine, da se dado tolmačiti tako, ali drugače, prikriti za sedaj dejanski položaj vsaj pred japonsko javnostjo, ki je ie itak do skrajnosti razburjena radi neuspe hov pred Port Arturjem. Zavzetje Banjapuce. »Echo de Pariš« poroča iz Petro-grada: Generalni štab je dobil natančna poročila iz ruakega glavnega taborišča o bojih v zadnjih dneh. Načelnik generalnega štaba, general Aleksejev, je izjavil, da ne more biti dvoma, da se je ruski armadi popolnoma potre'-čilo zavzeti japonske pozicije pri B a n j a p a o i. Te p >-sioije so po izjavi generala Aleksejeva izrednega s t r a. tegičnega pomena. Po razmeroma neteiavnem zavzetju teh točk se je izkazalo, ti a se nameravajo Japonei umakniti v Liaojang in tamkaj sprejeti odločilno bitko V ruskem generalnem štabu so edino v skrbeh glede operacij zapadnoga japonskega krila pod poveljstvom generala Fušime Domneva se, da naskočijo ti voji rusko desn , krilo, zlasti ker so Japonei na točki dobili, kakor zatrjujejo razna poročila, mnogo novih tojev na pomoč.? Kuropatkin v nevarnosti? Berolinski »Kreuzzeitung« se baje brzojavlja iz Petrograda: Kuro patkinova ofenziva je bila velika predrznost Njegovo levo krilo, ki je prodrlo najdalje proti jugu. sena-haja v veliki nevarnost' Energično prodiranje japonske glavne armade v smeri proti Mukdenu groti pretrgati zvezo ruskih vojev, ki se bore v gorab. z glavno armado in jim zastaviti vrnitev v Mukden. Izpred Port Arturja. »Daiiy Telegr&ph« poroča iz C fua: Pri zadnjem japonskem navalu je padla neka granata v obližje stanovanja generala Steslja, kai ga je prisililo, da se je preselil v notranja mesto. Po vsakem uspešno odbitem napadu se v Port Arturju priredi zahvalna božja služba. »Dai!y NtrW»« priobčuje vest iz čifua, da se je posrečilo neki kitajski dtunki dospeti v Port Artur in obvestiti generaia Steslja o Kuropat kanovem man.Lstu in započeti ruaL. ofenzivi. Steselj je veselo vest tak' j razglasil posadki, ki je navdušen* klicala: »Ura! Žiza za carja i ote čestvo!« Po japonskih uradnih poročilih je japonska stražna ladja »Širataka« 1. t. m. pred Port Arturjem sajei* parnik »Fupin«, ki seje z vojno kon trebando na krovu hotel utihotapiti v Port Artur. Ponesrečen izpad portartur škega brodovja? Reuterjev urad poroča iz Sang-haja, da so japonske baterije, ki ob vladujejo vzhodno portarturško luko. baje s svojim ognjem preprečile 1. t. m. izpad ruskega brodovja iz pristanišča. Oklopnica »Retvizan« je bila baje težko poškodovana. Port Artur v zadnjih trenotkih ? »Lokalanzeigerju« se poroča iz Tokija: Po tridnevnem neprestanem bombardiranju s severne strani je sedaj večji del Port Arturja v plamenu. Veliko število Rusov je razobesilo bele zastave in se vdalo. Japouci so zavzeli dve nadaljni notranji utrdbi. — Da je to poročilo od kraja do konca iz mišljeno, nam pač ni treba še pc sebe naglašati! Kozaki na pohodu v severni Koreji. »Daily Telegraph« poroča: 4000 kozakov je prodrlo 100 km od Pinu: janga, pretrgalo zvezo med Seulom iti Genzanom iu razdejalo iattiiiHrn progo. Kozaki bo uničili vs* zaloge živil in streljiv, ki so jih imeli Japonci na tej progi. Izpred Vladivostoka. Poveljnik vladivostoŠke trdnjave je prepovedal, da ne sme nikdo brez njegovega dovoljenja prodajati v mestu piroksilina, dinamita in smodnika. V bližini Vladivostoka že dlje časa križari pet japonskih vojnih ladij. Sklepa se, da nameravajo Japonoi v kratkem napasti Via divostok. Deželni zbori. Gradec, 13. oktobra. Deželni odbornik R o b i č je odgovarjal na interpelacijo poslaneev Rtsel in dr. Schacherl, zakaj se niso spopolnile službe kanclistov v bolnišnicah in hiralnicah z deželnimi pomožnimi uradniki. — Posl. dr. D e d k o je utemeljeval svoj predlog, naj bi se okrajna cesta Višnja vas • Vitanje v celjsko konjiškem okraju povzdignila 2* okrajno cesto I. razreda s osirom na velik promet n velike stroške ta idrJetanje. — Posl. Hagenhofer je utemeljeval predlog za uvedbo posevkih premij in starostnih rent, da se ohrani kmetijska sluftinČad. M?d njegovim govorom sta se opetovano oglaš«la socialno demokratična poslanca ter bi bilo prišlo do resnega spopada, ako bi ne bil deželni glavar neprestano pomirjeval. — Posl. pl. Z a h o n y je utemeljeval svoj predlog glede preskrbovanja libožnib. Povedal je, da ima Štajerska 17.023 javnih revežev, a v hiralnicah je prostora za 1239 oseb. Zato bi bilo potrebno, da se zgrade vsaj še dve deželni hiralnici in 12 okrožnih hiralnic. Predlog se je izročil rarodno - gospodarskemu odseku. — Posl. Einspinner je predlaga), nsj se zvišajo plače sekundarnim zdravnikom v deželni službi ter naj se tudi zdravniškim aspirantom da odškodnina. Celovec, 13 oktobra. PobI. dr. P u p o v a c in \V e i s s sta pred lagala spremembo pri sestavljanju porotnih sodišč ter sta poudarjala, da so imeniki porotnikov pomanjkljivo sestavljeni; posl. W e i s s je tudi trdil, da je sodišče v nekem slučaju odkrito pristransko postopalo. — Deželni predsednik baron Hein je ogrrčeno zavračal take obdolžitve. — Posl. grof Londron je poročal o preskrbovanju dež. okrožnih živino-zdravnikov za starost, kakor tudi glede vdov in sirot. — Posl. F u n -der je poročal o ustanovitvi kme-t jskih zimskih šol. Za s&d*»j se ustanovite taki soli v Spitalu in Veli-kovcu. — Posl. Grafenauer je izjavil, naj bi ee z ustanovljanjem *-\kih šol počakalo toliko časa, dokler se poljedelsko ministrstvo ne .zreče glede prispevka, in da se na t&ki soli vVelikovcu nastavijo le učitelji, ki so zmožni slovenščine. Baron Hein je odgovoril, da je ministrstvo že odgovorilo, da dobi vsaka taka šola v prihodnjih petih letih 1000 K. Poslanec baron Aichelburg pa je pripomnil, da je že skrbljeno (?) z a s ! o v e d s k i pouk na taki šoli v Velikovcu. Brno, 13. oktobra. Poslanci dr. Fux, baron d'E 1 v e r t in dr. pl. Oberleithner so vložili nujni predlog, naj se deželnozbor-ski volilni red spremeni tako, da se poslanci krneč-k i h e b Č i n volijo direktno, vsi drugi poslanci pa po listkih. Govorili so dr. H r u b a n, dr. Šilenv, dr. Žaček in Po-korny, nakar se ie enoglasno sprejela nujnost ter se predlog izročil odseku za volilno reformu. Da je šlo s predlogom tako gladko, k temu so pripomogli sooialni demokrati, ki bo zagrozili Nemcem, da bodo povsod glasovali za češkega kandidata, *ko Nemci ne dovolijo volilne reforme brez veta. O p a v s , 13. oktobra. V danaŠ feji seji se je začela debata o vladnem odgovoru zaradi slovanskih pa-ralelk v Opavi in Tešnu. V deb»to je posegel tudi deželni predsednik grof T h u n. Posl. P o h 1 je nujno predlaga), naj vlada v pomirjenje Huhov Čim hitreje poišče drugi pot, odpomore pomanjkanju slovanskih ušitaljev, ker Nemci ne zaupajo v bodočnost slovanskih parulelk. Nujnost je bila sprejeta. Posredovanje med strankami na Češkem, Praga, 13. oktobra Danes je bila pri knetu Lobkovicu druga konferenca načelnikov deželnozbor-skih klubov. H konferenci niso prišli Vsenemci, češki agrarci in neodvisni Češki ljudski poslanci. V imenu Mladočehov in Staročehcv je izjavil P a c a k , da se češki poslanci zavedajo, da niso dali nikakega pohoda v češkem deželnem zboru za hotenja razprav. Vzrokov nemške obstrukcije ne morejo priznati ter prepusti odgovornost za neopravi-t&tto preprečenje akcije, ki jo tudi Nemci priznavajo za potrebno, edi-nole nemškim poslancem. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 13. oktobra. Ljud eka stranka jo sklenil«, da ne pošlje nobenega s*st opoika v odsek za spremembo poslovnika. — Neodvisna stranka je imela včeraj sejo pod predsedstvom posl. K ossu tha Poslanec Polonvi je predlagal, naj stranka zahteva v zbornici, ako provizorna trgovinska pogodba z Italijo do 15. oktobra ne postane zakon, naj ae vlada postavi na zatožno klop. Proti temu predlogu je nastopil posl. Kos-suth, ki je nadalje tudi izjavil, ako bi vlada v mirnih časih zahtevala revisijo poslovnika ter bi dala jamstvo, da je majoriziranje manjšine izključeno, bi temu on pritrdil. Toda pravice za dovolitev rekrutov in proračuna se nikakor ne smejo kratiti opoziciji. Sklenilo se je, da se stranka z vsemi silami upre reviziji hišnega reda ter ne pošlje nobenega člana v tozadevno komisijo. Grof Tisza bo ta svoj predlog najbrže v ponedeljkovi seji utemeljeval; i istim dnem je pričakovati v zbornici zopet hrupne obstrukcije. Dogodki na Balkanu. Dunaj, 13. oktobra. V popoi nitev častniškega osobja pri mace-donBkem orožništvu je vojni mini ster določil sledeče častnike: stotnik Ed. Januszewski 93. polka, nadporočnik Al. pl. M a r o c c h i n o 59. polka, nadporočnik Rikard F o • r i s c h boeansko-hercegovskega orož-ništva, nadporočnik Modest Urban bosansko hercegorskega polka št. 1., nadporočnik Miloš Kapetanovič 68. polka in nadporočnik Marijan Z a c h a r i a 25. ogrskega brambov-skega polka. Vsi častniki stopijo v prihodnjo višjo saržo ter morajo priti do 25. t. m. v Skoplje. Sedaj ima Avstro Ogrska v Maoedoniji 11 čast nikov in ravno toliko podčastnikov. Carigrad, 13. oktobra. Turški finančni miniate-r Rešad paša je odstavljen, ker je tajno služil oto-manski in nemški banki Na njegovo mesto je prišel vrhovni ravnatelj indirektnih davkov Ahmed Ncsif paša. Odstavljenega ministra je sultanu zatožil A k i f paša, predsednik komisije, ki je najemala v Parizu novo državno posojilo. Prestolonasledstvo v kneževini Lippe. B e r o 1 i n, 13. oktobra. Državna vlada je naznanila lippeškemu deželnemu zboru, da se strogo drži zakona iz leta 1879., odklanja vsako spremembo ter zahteva jasni »da« ali »ne«. Deželni zbor je odklonil predlogo glede dobe za vladanje erofa Leopolda Lr'ppe Biesterfeld, nakar je bil deželni zbor na vladarjev ukaz takoj zaključen. Dnevne vesti V Ljubljani, 14. oktobra. — Stari aligator na Kamnu se je zopet oglasil v praski »Politiki« in poskuša v dolgem članku predstavljati Susteršičeve nastope v deželnem zboru kot sijajne uspehe. Saklje pravi izrecno, da klerikalci delajo cbstrukcijo, a ne po običajni šabloni, nego na način, ki »den ge8itteten EuropsUr nur angenehm b«»rtlhren ksnn«. Posebno zadnjega nastopa dr. Šusteršiča je ta »gesitteter Europaer«, imenovan tudi stari aligator, lahko prav posebno vesel. V ostalem pa ni Šukljejeverou kicba-sanju prav ničesar d-staviti, saj pregreva in prežvekava samo to, &ar je posnel iz »Slovenca«, Je s t^>m razločkom, da je Štefe vse to dosti bolje povedal kot Šuklje. — Nemško - katoliška stranka v pravi luči. Pod tem naslovom čitamo v »Miru« — prosimo, v »Miru«! — naslednje pri-pomnje: V deželnozborski seji dne 5. t. m. je utemeljeval posl. Weiss (nem. kat.) svoj predlog za uvedbo premoženjskega davka. V razpravo je posegel tudi posl. D o b e r n i g (nem. nac), ki se je med drugim izrazil, da slovenskega poslanca gosp. Grafenauerja ne prišteva k WeisBO-vim pristašem, nakar mu je odgo- voril Weiss: »Hvala aa to sijajno spričevalo, kajti s tem nas je g. Dobernigoinačilkot najjedrnatejšo nemško stranko v deželi« Malo pozneje pa se je isti poslana« nemško-katoliške stranke tako-le iaraail: »Gospodje vendar niste tako zelo pobožni, pustite torej, da se vsak po svojem načinu izveli«*. Opustite vendar ta bojni n ali n (proč od Rima), in potem bomo mi prvi, ki bomo šli s a vami!« To so besede, katere je nam Slovenoem treba posebno uvažavati. Stranka, katera zahteva od nas Slovencev ob vsaki priliki podpore, ki hoče celo, da bi šli č*z drn in strn sanjo v boj, ta stranka israža po svojem zastopniku, da je najbolj nemška v deželi in da jo zadržuje le protiversko gibanje, da ne nastopi skupaj z našimi najhujšimi, pa vendar odkritimi sovražniki. Ce se sedaj ne odpro oči vsakemu, ne vemo, kdaj naj bi se odprle. Proč od tam, kjer nam preti zavratni napad! Hrvat pravi: »utdaj se u se i u svoje kljuse.« — Slove- i nec naj se zanaša le sam nase, kajti vse drugo je goljufivo! — Promocija- Gosp. Rudolf Marn, c. kr finančni koneeptni praktikant v Ljubljani, je bil danes, 14. t. m., na graški univerzi promo viran doktorjem prava, čestitamo! — Spremembe v finančni službi« Davčni praktikant g. Ivan Kušar je premeščen iz Ilirske Bistrice na Brdo, g. Rik. Koller pa iz Škofje Loke v Ilirsko Bistrioo. — Šolske vesti. Prov. učiteljica gdč. Silvija Fux v Metliki se je odpovedala svoji službi. Na njeno mesto je imenovana abs. učit. kandi datinja gdč. Ivanka Borštnik. — Repertoar slov. gledališča. Ker se je gospodična Spuraa pri vpčerajsnji predstavi »žene sužnje« poškodovala na nog', ne more jutri nastopiti ter se mesto napovedane »Domovine« vprizori tretjič burka »R ezervistova svatba.« — Drugi teden pri d^jo na vrsto »Ho fi man nove pri povesti« povsem novo vpri-zorjene in naštudirane. Sodeč po velikem uspehu, ki jo je imela ta OfTenbacbova fantastična opera v predlanski sezoni, j a vodstvo slovenskega gledališča mnenja, da vstreže mnogoštevilnim prijateljem OfTen-bachove graoiozne glasbe, ako to njegovo najlepše delo čim preje zopet vprizori na slovenskem odru. — Drama študira sedaj Gorkega »Na dan««. Druga noviteta, za katero so se imele tudi že vršiti skušnje Ganghoferjev »Nasvet svetega p i s m a«, morala pa je zasedaj k cenaurn»mu svetu — Slovensko gledališče. Poročilo o včerajšnji predstavi priobčimo jutri. — Umrla je včeraj v Kranju gospa Josipina Omersa, soproga znanega veletržca in tašča tukajšnjega odvetnika g. dr. Al. Kokalja. Pokojnica je bila radi svoje prijaznosti in ljudo-milosti v vseh krogih spoštovana in je bila zlasti velika dobrotnica revežev. Blag ji spomin! — Občinske volitve v Ljubnem. Iz Ljubnega se nam poroča: Minoli teden vršile so se pri nas cbČineke volitve. Vršile se ae v drugič, ker so prve bile razveljavljene. Agitiralo Be je strašno od strani klerikalnih agentov, predno so »iz-prešali« zadostno število glasov od posameznih vclicev, in tudi od strani onih, ki se ne upajo javno nastopiti, pač pa rujejo za kulisami. Novo .»svoljeni, oziroma po najnovejšem imenovanju katoliški možje morajo pač uvidevati, kako malo imajo ljudje zaupanja do njih. Izvoljeni so bili le radi pritiska od zgoraj. Največ se je delalo po znanem pregovoru »Ca iumniare audacter« . . . čez sedanji odbor, ali pri oddaji računov novoiz voljenemu podžupanu se je videlo, kako neosnovane laži so se rabile v svrho agitiranja Preveč bi bilo omenjati vse podrobnosti o smešno neumnih dogodkih za časa volitev, in pa pozneje o svetohiinskem obrekovanju neodvisnih v»>:^ev. Obžalujemo le novega žo.^aikit, kateri s* je dal izrabljati v tako pristranske namene gotovih oseb a ia C^enkel in Markošek, in da sedaj gojijo katoliški volilci najgrša sovraštva pod župnikovo zaščito. Mi nimamo nič proti Oflebi novega podžupana, in smo bili vedno na stališču, si izbrati nov odbor poštenim potom brez ozira na stranke, ker teh tukaj ne poznamo, protestirati pa moramo proti tako pristranskemu izbiranju odbornikov, katare si že o priliki ogledamo. — Sadna razstava v Radovljici. Kakor nam poroča osno valni odbor sadne rasstave, ostane razstava na splošno zeljo ie odprta do konca t. m Do tega sklepa je odbor prišel osobito laradt tega, ker se mu naznanja obisk razstave z rasnih e rajev, ako bo vreme lepo. Sadje v razstavi as drži izborno, le nekaj prav zgodnih hrušk se je čeloma zmedilf) in bodo te dni izločene, ko se settavi p polni imenik razstavljenega sadja. Slavno občinstvo naj torej uporabi nastopivše lepo vreme, da si ogleda še razstavo. Na razstavi se lahko še naroči večje in manjše množine lepega sadja ter izvirnih sadnih pijač; enako pa tudi a t iskalni*, vrtnega orodja, vrtnih cgraj, lesne volne itd — Iz Kostanjevice ae nam piše: V nedvljo, 16 t. m., imamo zopet gledališko predstavo v dvoraui g. Buta rja, v kateri je staien gleda listi oder. Za predstavo so zanimajo vsi krogi. Čeprav je dvorana precej prottorna, vendar sedežev ne bo ostajalo, kar se je pokazalo pri zadnji predstavi Dražbe ilov. kako je naše občinstvo ztvitto za glad« liške pr*d»ta% — V Mir, i i utonili vozali*: in konji. Dne 11. t. m. zvečer po 1|*1 je voznik grofa Barba z Rakovnika prazno kočijo iz Sevnice na Rakovnik, a je med potjo v pijanosti pri Sv. Trojici krenil na napačne pot ter zapeljal konje v stari mirenski graben, kjer je vsled narastle Mirne vse utonilo, namreč konji in pijani voznik. — Abnormiteta. Na Ovsišah pri Podnartu ima žeieznišzi čuva) Josip Poljšak eno leto starega psa, ki ima ca sprednjih nogah mesto tac prašičje parklje Pes j* srednje velikosti in bele bar?e s preeej do go dlako. — Slo*, politično društvo S sedežem v Ptuju ievolilo si je pri glavnem zboru predsednikom: g. prof. Josipa Zelenika.pod predsednikom: odvetnika g. dr Tomaža Horvata, blagajnikom: odvetnika dr. FranaJurtelo, tajnikom: od vet. solio. g. Mirana Lorberja, vsi v Ptuju, odbornikom: č. g. Alojzija Šuto, župnika pri Sv. Marjeti, g dr. Antona Gregorca, zdravnika f Ptuju, g. Mihaela BrenčiČa, veleposestnika in tovarnarja v Žabjeku pri Ptuju, namestnikom: g. Vinka Bezjaka, krojaškega roojsta, Petra Žirovmka, kapana in Ferdo Skuhala, posojilničnega uradnika, vsi v Ptuju. — Vlom. Danes zjutraj je bil aretovan bivši prevozniški hlape« Fr. Klevižar 21 let star, rodom iz Bele cerkve v novomeškem okraju, ker je bil na sumu, da je delavcu Francetu Ljubicu ukradel od nedelje sem 500 kron denarja. Ljubic je imel denar spravljen v zaklenjeni skrinji in zaklenjeni sobi v Gradišču št. 8 Kle-višar je večkrat prihajal h poškodovancu, in ker je vedel lam deva od sobe ključ, jo je odprl in vlomil v skrinjo. Pri aretovanju se je dobilo pri osumljencu 227 K denarja, ki go tovo izvira od ukradene svote, drugega je pa že najbrže zapravil. — V deželno bolnišnico so pripeljali danes ajutraj Franceta Bošo, posestnika iz Prema v posto j i neke ca okraju, ker si je včeraj pri nekem d-»«u zlomil desno nogo. — Pobegnil je z ladje »Saida« leta 1873. v Paaiava rojeni in v Lavdek pristojni mornar Adolf Syba. Navo-denec j«* visok 167 cm. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z Reke skozi Ljubljano v Ameriko 213 Ogrov in 5 Hrvatov. — 45 Hrvatov je odšlo iz Hru šice na Reko. — Izgubljene reči. A T. je irgubila papirnat zavitek, v katerem je bila zlata ženska verižica, vredna 20 K, zlata verižica za ščipalnik, vredna 6 K in dva zlata prstana brez kamuov, vredna 8 K. — K M. je izgubila dva petaka. — Našel je trgovski vajeneo Fran SimončiČ v Medenih ulicah denarnico % večjo svoto denarja. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v »Narodni kavarni«. Začetek cb 9 uri zvečer. Vstop prost. — Hrvatske novice. — Zveza hrv. sokolskih društev ima svoj prvi občni zbor na Sušaku dne 6 novembra t. 1. — Trgovski obrtni muzej je priredila v Zagrebu trgovska in obrtna zbornica ter razglaša, da plačajo obrtni mojstri, pomočniki in učenci iz cele Hrv»ške in Slavonije le polovično voznino na železnicah, ako se vozijo k tej razstavi v Zagreb. — Volki in medvedje so ae pojavili okili Bunića ter pro-vzroČili že veliko škode med drobnico. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14 oktobra. Zatrjuje se, da namerava vlada prepovedati z ozirom na zasedanje dež. zbera bakljado, ki jo hočejo prirediti na čast dr. Luegerju. Budimpešta 14. oktobra. V drž. zboru se je otvorila debata o trgovinskem provizoriju z Italijo. Praga 14. oktobra. Češki deželni zbor bo najbrže jutri zaključen Češki poslanci izdado poseben manifest na narod. Rusko-Japonska vojna. Petrograd 14. oktobra. General Saharo v poroča: Iz poročil z dne 10. in 11. t. m. je razvidno, da je naša armada pozicije, ki jih je 8. t. m. zavzela >s kilometrov južno od reke Sak, 10. t. m. znatno ukrepila. 10. t. m. popoldne je stopil sovražnik z eno divizijo in več baterijami pri vasi Tumirci v ofenzivo. Pričel se je ljut artiljerijski boj. Naši prednji voji so sovražnikovo prodiranje ustavili. 11. t. m. so Japonci pričeli z ofenzivo na obeh straneh železnice in pri Jantaju. Boj je trajal cel dan. Pretežni del sovražnih pozicij pri K o n-k al in u je padlo v naše roke, vendar pa se že nismo mogli polastiti glavne točke japonskih pozicij. Naša armada je 11. t, m. vzdržala vse pozicije na japonski vzhodni fronti, iz-vzemši nekaj malih točk, odkoder se je umaknila na glavne pozicije. Petrograd 14. oktobra Ku-ropatkin poroča: Od noči 12. t. m. naprej so bije povsodi ljut boj, Japonci koDcentrujejo svojo armado proti našemu centru in desnemu krilu Naši sprednji voji so se vrnili na glavne pozicije, in so odbili več napadov s tem, da so prešli v ofenzivo Zlasti ljut boj je ca levem krilu Na desnem krilu so naši voji v bajonetnem boju zavzeli neko vas, ki so jo prejšnji dan izgubili. Petrograd 14 oktobra. General Steselj poroča iz Port Arturja: Naskok na trdnjavo dne 1. t m je bil odbit. Japonci so zavzeli Signalno goro na obrežju, odkoder so jih pregnale naše baterije in tri kompanije. 7. t. m. so Japonci proti notraLjim utrdbam postirali nove baterije Bom-bardma postaja od dne do dne ljutejši. Tokijo 14. oktobra. Iz japonskega taborišča se poroča: Naša armada si je izvojevala splošni uspeh. Rusi so se borili z vso trdovratnostjo in obup-nostjo. Izgube na obeh straneh so izredno velike. Del ruske armade so Japonci obkolili, drugi del se je v divjem begu umaknil proti severu, kamor ji z velikim uspehom slede Japonci. Kuropatkin je stal s tremi oddelki za fronto; ko je uvidel s*voj neuspeh, je bežal proti severu. Stavilo kombatantov v tej bitki je presegalo daleko ono v bojih pri Liaojacgu. London 14 oktobra. Po poročilih iz Tokija so Japonci po obupnem boju pognali rusko armado v beg in provzročili ogromne izgube. Japonska poročila pohvalno omenjajo izredao hrabrost ruskih vojakov. London 14. oktobra. „Standard*' poroča: 12 t m. so Japonci po nečloveških naporih zlomili odporno silo ruske armade. Boj je bil krvav, kakor jih še ne pozna zgodovina. Mož proti možu se je boril in glavno vlogo v tej borbi je imel bajonet. Bitke se je udeležila zgolj pehota, dočim artiljerija niti ni stopila prav v akcijo Rusi so bežali v divjem begu proti severu. London 14. oktobra. Po poročilih iz Cifua se Japonci pripravljajo na zadnji splošni napad na Port Artur. nervozno in malo-irvc« osebe, bledične, s loke ln otroke, ki slabo izgledajo, okrepča ieleanato Tino lekarnarja Plccolija v IJq 3 minute od Juaneera kolodvora In poleg poete iCj) g m 60 moderno opremljenimi sobami. Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna (?) Za goste hdtela posebna restavracija v I. nadstropju. Električna razsvetljava _2) Shajališče tujcev. Q_ Dvigalo Kopališča Št. 4164 3971 Služba rudniškega zdravnika, Pri podpisanem c. kr. rudniškim r»vnateljstvu nimestiti je službo rudniškega zdravnika % dohodki X. činovnega razreda, 800 kron letne potnine, 76 kron za kurjavo ordinaoijske sobe in a stanovanjem, za katero se odtegne polovico aktivitetne doklade. Imenovani bode v sluftaju, da bi ae ne mogel iikasati s predpisanim triletnim brezmadežnim službovanjem pri kakem erarienem rudniku, dele po triletni službi stalno namedčen, med katerim časom se mu služba labko polletno odpove. V s uč*ju stalnega namešftenja vračunije se ta tri leta aa pokojnino, ne pa za štiriletno dokiado. Zdravniki, kateri zamorejo dokazati, da so v operacijski kirurgiji in v pomoči pri porodih posebno izvežbani, imajo prednost pred vsemi drugimi prosilsi. S'užbene dolžnosti rudniškegt zdravnika določa službeni predpis-S kolesom za 1 krono kole&ovane prodnje z dokazilom starosti, trdnega zdravia. dosedanjega zdravniškega delovanja, znanja nemšfcega in slovenskega ali pa kakega drugega slovanskega jezika kakor tudi spričevalom doktorova medicine in kirurgije in porodniškega magistrstva, vložiti je do dne 15. novembra 1904 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnatel i$ i «Jp* »Jf* *x* »Jf* vran n (preje Andr. Druškovič) Ljubljana, Mestni trg 10 priporoča: pristno pozlačene nuffrobnf krize, kuhinjsko posodo, tehtnice in uteži, mere, mesoreznlee. posode za mast, mline za kavo, ribalnice za kruh, likalnike na špirit (poraba Špirita */io litra za 3 vinarje v 1 tiri , na oglje in za svitlo; lite kotle, štedilnike, peči, predpečnike, posode za premog, gumijeve cevi, pipe, ----r nepremočljive vozne plahte, vozne svetilke, razno rokodelsko orodje, z& samokolnice, orala, slamorezne kose in stroje itd. 1756 2 -+* Založnik zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. **- || •i^ iT* lir* *rj *k* *k* "i* "fr* +k» *k» ft **» »■•» •*» »i. \*. Žalne klobuke nagrobne vence m trakove priporoča v največji* izberi 2^-o po najnižjih cenah Karel Recknagel na Mestnem trgn štev. 24. ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000-000. Zamenjava iu ekskomptuja Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in SSscrra.r-u.1e srečke p>rotl vnovfiuje zapale kupone. 3c%a.rznl lzg"u."oI. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ffgT Eihompt ln Inkasso menie. *»^J U^r." Bormn naročila. ~&JQ Podružnic« vSPLJETU. Ilrnarnr vlofr Mprrjrma v tekoCem računu ali na vložne knj žice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—118 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu RZW0^^A