THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERULL Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmago! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organization«.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH državah ameriških. STE V. (No.) 182. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 21, 1928. LETNIK XXXVII. GUVERNER ALFRED SMITH OSVAJA ZAPADNF. FARMARJE. — ZAVRNIL IE VSE HOOVERJEVE O-PAZKE IN JASNO OBRAZLOŽIL SVOJE STALIŠČE DO FARMARJEV. — FARMAR PLAČUJE SVOJE POTREBŠČINE DRAGO, SVOJE PRODUKTE PRODA i PA ZA NIZKO CENO. Omaha, Nebr. — Javnost je že nestrpno pričakovala, da pride na plan guverner Alfred Smith in poda svoje stališče do farmarjev. Obrazložil je sicer to stališče že v svojem sprejemnem govoru, ko je sprejel nominacijo za predsedniškega kandidata na demokratski listi. Vendar je bil tam bolj kratek in še marsikaj je ostalo nejasnega. Zlasti še, ker se je pred nekaj tedni mudil na zapadu republikanski kandidat Hoover in je delal razne opazke proti demokratskemu program u. Guv. Smith je začel svoj govor tako le: "To je moj prvi govor v tej kampanji. Ni pa tu nova stvar za mene. V državi New York sem vodil že pet državnih kampanj. Država New York je bila večino rasa, vsaj zadnjih trideset let. močna republikanska država. Da sem v štirih mojih kampanjah zmagal, gre zasluga temu, Ju fc.-:n govoril oJkritocrC no ljudstvu omenjene države, v priprosto in razumljivem jeziku. Ko začenjam sedanjo narodno kampanjo tukaj, izjavljam, da bom v tem duhu tudi to kampanjo nadaljeval." Posebno je učinkovalo na republikance, ko je Smith v svojem govoru citiral obljubo in izjavo republikanske stranke z leta 1921. Ta obljuba so je glasila: "Republikanska stranka se zavezuje in obljublja. da bo pospeševala in uveljavljala odredbe, ki bodo vodile interese poljedelstva v Združenih državah na tisto podlago gospodarske enakosti, na kateri je druga industrija, da se tako tudi farmarstvu zagotovi prosperiteta in uspeh.'' — Ta obljuba se ni pa nikdar izpolnila od strani republikancev. V letošnji kampanji pa zopet pravijo republikanci: "da je treba takoj storiti gotove korake v pomoč farmarjem." — To so same obljube, ki se vlečejo, kakor kača od kampanje do kampanje, ne uresničijo se pa nikdar. Dalje je republikanski kandidat Hoover odgovoren tudi za stališče in cincanje sedanje administracije in njenih zadnjih štirih let. Vsaj je bil on vendar glavni svetovalec in so-dedolavec v sedanji administraciji. Kako more on zagovarjati svojo stranko s tak;m rekordom, je Smith ognjevito vpraševal navzočo publiko. Zanimivo je, kakor pravijo poročila, da je Nebraska od-nekdaj močna republikanska država. Navzoča masa je bila nekaj časa hladna, očevidno, da je v večini republikanskega duha. Ali govorniški mojster Smith je navzoče mase kmalu osvojil, da mu je ve-Kementno pritrjevala, ko je kritiziral nasprotno stranko s stvarnimi dokazilnimi argumenti. Guverner Smith je dalje dejal, da je farmarstvo na taki neugodni gospodarski stopnji, bo vzrok v tem, da se republikanski magnatje več brigajo za drugo industrijo, kakor za POLICIJA RAZGANJA KOMUNISTE V RIGI. w farmarje. Vse druge industrije prilično dobro izhajajo, a farmarji lezejo v dolgove. Kar farmar proda svojih produktov, mora iste dati pod ceno. Ko pa kupuje stroje in drugo, mora plačati najmanj 30% v primeru blagovne vrednosti več, zakar on svoje produkte prodaja. Pred 25 leti se je žito prodajalo za skoro isto ceno, kakor danes. Pred 25 leti je farmar kupil strojno koso za $45. sedaj stane ista najmanj $75. Tu je vidite razlika, ker blago farmarja ni postavljeno na podlago resnične in pravične cene, dočim imajo drugi produkti visoke cene. Statistika sedanjega časa kaže, da je več farmarskih produktov, ki se prodajajo za skoro 20'. nižje, kakor pred vojno. Industrijski produkti pa so mnogo višji. Tu je fundamental^ vzrok in tu je t roba prijeti zlo pri korenini, če hočemo kaj doseči. Tu je -rok. dn so dolgovi ameriških farmarjev narastli za skoro 10 bilijonov zadnje desetletje. Farmarji imajo deficit in na podlagi takih razmer ga morajo imeti. "Ako bom izvoljen", je dejal guverner, "ne bom čakal, da bom auguriran, ampak takoj bom imenoval komitej, ki ima iti takoj na delo in proučiti vse možnosti, na podlagi katerih, naj bi se čimpreje izvedla resnična od pomoč farmarjem." Govor guvernerja Smitha je silovito učinkoval na farmarje. Smith je s svojim govorom dokazal, da je mož na mestu in da to tudi misli, kar govori. Njegovo delo kot štirikratnega guvernerji v državi New York je tisto, ki jasno govori vsemu narodu od Atlantika do Paci-fikqf da je on mož poštenjak in odkritosrčen v vseh ozirih. Brezdvomno bo Smith s svojo turo naredil velik križ preko vseh dosedanjih republikanskih računov. -o- KITAJCI NE DOVOLIJO IZVOZA OKOSTNJAKOV. Peking, Kitajsko. — Ameriški poslanik je te dni posredoval za dovolenje za izvoz starih izkopnin raznih okostnjakov, ki jih je našla ameriška raziskovalna ekspedicija v Mongoliji. Te izkopnine bi služile raznim študijam itd. Kitajska vlada izjavlja, da je na podlagi zakona prepovedano vladi dovoljevati tak izvoz. -o- REGISTRACIJA BO KMALU TUKAJ. Chicago, 111. — Registracija za prihodnje novemberske volitve se bo vršila prvič 29. septembra in drugič 9. oktobra. Vsi, ki imajo pravico voliti se naj gotovo registrirajo., drugače bodo zgubili pravico do volitve. Registracija volilcev se vrši v ravno istih prostorih "Election booths", kakor se vr-še volitve po volilnih okrožjih. -o- Naročajte naj »Ure j ii slo. ▼enaki list ▼ Ameriki "Amerikanski Sloven*« I" Na »liki je videti policijo na konjih, ki razganja komuniste, takozvani cesti "Svobode" v Rigi, kapitolu Letonske. ki so demonstrirali na KAKO SE JE GODILO 1 UGRABLJENEMU DEČKU? Sicilijanski mafisti so se ustrašili javnega mnenja in so izpustili dečka. — Oblasti so začeli pritiskati na voditelje italijanskih organizacij. Chicago, III. — Zgodovina, kako je bil desetletni William Ranieri pred dvema tednoma ugrabljen, za katerega se je potem zahtevala visoka odkupnina je znana iz poročil v našem listu. Ko se je javil v Lockportu, nekako dobro miljo severno od omenjenega mesta na gasolinski postaji jo tam povedal, da je on ugrabljeni deček. Prodajalec gaso-lina je fantka po sliki, ki jo videl v listih tako.i spoznal in je zato takoj telefonično obvestil jolietskega šerifa Jamesa McKeon. ki je dospel na lice mesta. Šerif je nato izprašal malega dečka, če ve kje je bil. Povedal je, da je v neki farmarski hiši, kamor so ga pripeljali ugrabitelji. Družina je bila baje francoska, a oni. ki so ga ugrabili so bili Italijani. Imeli so zaprtega v sobi, katere okna so bila zakrita z gotovim blagom. Družina se je izdajala pod imenom Spa-ler, je pripovedoval deček. Spal je skupaj z 18 letnim sinom družine. Jedi je imel dovolj, le dolgčas mu je bilo po stariših, je povedal deček. Šerif je nato obvestil dečkovega očeta, kateri se je takoj odpravil na pot po sinčka. Pred očetom pa so fanta še prav podrobno izprašali detektivi. Zakaj bali so se, da bi oče sinčka premotil v italijanskem jeziku, naj nikar ne pripoveduje nobenih tajnosti o u-grabiteljih. Policija je pričakovala, da bo deček kmalu izpuščen, ker v torek je policija bila vprašana po telefonu, od neznanega kraja, kaj bi oblasti storile, če se fanta spusti. Odgovor je bil, da bi zadeva bila odvisna od očeta, kaj bi zahteval. Vsekakor pripisujejo oblasti kredit potezi, ko se je aretiralo obsumljenega Angelo Peti-teta. To je uplivalo, da so se mafisti jeli pogajati za izpustitev fanta. Obenem je pa precej uplivalo tudi to, ker so oblasti začele klicati na posve tovanja vse vodilne uradnike KRIŽEM SVETA. — Fresno, Calif. — Tukaj je dobil Anthony Resteca, na razstavi grozdja prvo nagrado za najlepše grozdje na razstavi. Imel je na razstavi grozd, ki je tehtal 13. funtov, kar je rekord doslej v tej okolici. — Springfield, 111. — Policija je včeraj aretirala moškega, ki je dal ime Winfield N. McQeen, doma iz Chicage, radi poskušenega samoumora. Nameraval se je obesiti, a policija ga je pri tem zalotila. Iz pisem, ki so jih našli pri njem je vzrok temu ljubezenska afera. — New York, N. Y. — Znana sloveča operna pevka Gan-na Walska, ki se je nahajala zadnja tri leta v Parizu, in o kateri so govorili, da se razpo-roči od svojega sedanjega moža Mr. McCormicka, se je te dni vrnila v Združene države. V New Yorku jo je nričakal njen soprog Mr. McCormcik. ki jo bo pripeljal v Chicago. — Kenosha. Wise. — Mestni odbor je včeraj razpisal na grado $8,000. onemu, ki more dati podatke, kdo polaga bombe raznim strankam v Keno-shi. V Kenoshi je bilo podtaknjenih že 15 bomb raznim strankam pod domovanja, katerim je povzročena vsled tega velika materialna škoda. — Chicago, 111. — Lionel Frenchman, 21 let star je bil včeraj prijet po policiji radi motenja žensk v Irving Parku. Na policiji je iznovedal, da .10 nadlegoval kakih 20 žensk vseh skupaj. Policiji je prišel v roke, ko je eno izmed žensk lovil po parku. Policisti so za-čuli klicanje na pomoč, ko so prihiteli na lice mesta so videli kaj se godi in so nepridiprava prijeli. — Pariz, Francija. — Juan de la Cierva, španski letalec je znašel novo letalo, s katerim se lahko navpično dvigne in pristaja na tla. DAWES NAJ OCENI MOŽNOST NEMČIJE. raznih italijanskih društev. To je jelo nekako sramotno u-plivati na nje in na mafisti, da so dečka izpustili, misleč, da bo to zadevo končalo kot zaključeno. Ali bodo oblasti še naprej vodile preiskavo proti tajni Mafiji, ali ne, poročila ne o-menjajo mnogo. Tako zahtevajo Nemci od Lige narodov. — Nemčija se hoče na vsak način iznebiti francoske okupacije v Po-renju. Berlin, Nemčija. — Nemški vladni krogi so se dogovorili z Dr. Stresemannom. da bo slednji zahteval, da naj Dawesovn komisija, ki je sestavila r»na-racijski proračun pred štirimi leti, proračuna in oceni možnost Nemčije, nakar se naj na podlagi izjave finančnih ekspertov določi, kaj zmore in kaj more Nemčija plačati na račun reparacij in na račun vojnega dolga. To je nova nemška politična poteza. Od Američanov pričakujejo naklonjenosti, dočim od raznih ekspertov pri Ligi narodov ne pričakujejo nobene naklonjenosti, ker Nemci trdijo, da Liga narodov obratuje čisto pod francoskim u-plivom. Nemci na vsak način zahtevajo in želijo, da se Francozi umaknejo iz zasedenih krajev ob Reni. Kot kaže njihovo politično razpoloženje bodo skušali v tem oziru doprinesti vsake žrtve, samo, da se znebijo Francozov v Porenju. -o- UMOR ALI SAMOUMOR? Cleveland. Ohio. — Tukaj ^o našli te dni truplo Matt Mausar-ja. Na glavi ima močne poškodbe, kar znači, kakor da bi bil ubit. Drugi so pa zopet mnenja, da je rojak Mau-sar morda iz obupa skočil v vodo, ker je bil že dalj časa brez dela. Ranjki je bil 24. let v Ameriki, doma je rodom iz Notranjih Goric pri Ljubljani. BARON HUENEFELD LETI NA JAPONSKO. Sofija, Bulgarija. — Znani nemški baron Gunther von Huenefeld, ki je pristal na poti proti Japonski v tem mestu, se je sinoči zopet dvignil in odletel naprej proti Traku, kjer bo njegova prihodnja postaja za pristanek. —o- — Philadelphia, Pa. - Tukaj so aretirali policijskega kapitana in dva njegova detektiva, ker sta nudila protekcijo boot-legarjem v tem mestu. Iz Jugoslavije«* KAJ PRAVIJO V INOZEMST VU O DR. KOROŠCU, PRED SEDNIKU JUGOSLOVANSKE VLADE. — DEŽELA SF USMERJA NASPROTI VOLITVAM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Inozemski glas o dr. Korošcu. "La Revue des Balkans" objavlja v eni svojih zadnjih številk članek o dr. Koroščevi vladi, ki ga je napisal Leon Sava-djian. Člankar podaja razvoj politične in parlamentarne krize, ki je dovedla do tega, da sc se merodajni činitelji odločili, da se položaj znova prouči. — Vukičeva vlada je že napovedala svojo ostavko in politični razgovori za novo kombinacijo so se že bili začeli. Vse to se je zgodilo še pred 20. junijem. Nato je prišel zločin v skupščini. Kljub temu, da je ves srbski narod globoko in iskreno obsodil zločin, • pozicija ni hotela verjeti v to iskrenost. Med Belgradom in Zagrebom je nastala napetost, ki so jo a-gitatorji temeljito izrabljal". Vlada je 4. julija pf.dala ostavko, toda — in to je važno za bodočega zgodovinarja — ne zaradi zločina, za katerega ni mogla nositi nobene ne bližnje ne daljne odgovornosti. G. Vu-kičevič je marveč demisijoni-ral, ker je bilo to predvidene že pred več tedni. Kralj, kol nepristranski arbiter, je želel široko koalicijo ter se je najprej obrnil na Stjepana Radi-ča, a ta je ponudbo odbil. Radič - Pribičevičeva opozicija je izjavila, da s sedanjim parlamentom noče sodelovati. Pri tem so pa čakali na rešitev nujni zakoni, katerih rešil• l- ni bilo mogoče odgoditi. Ker so se izjalovili tudi vsi nadaljni poizkusi za sporazum z opozicijo, je kralj 24. julij;, poveril sestavo vlade g. dr. Korošcu, načelniku Slovenske ljudske stranke. Videč, da je spričo zadržanja opozicije mogoča samo vlada, opirajoča se na sedanjo večino, je dr. Korošec brzo postavil na noge kombinacijo, sestavljeno iz radikalov, demokratov, slovenskih pučkašev in bosenskih muslimanov. Dve dejstvi je treba imeti pred očmi v novi vladni kombinaciji. Predvsem dejstvo, da je zasedel mesto ministrskega predsednika g. dr. Korošec. Slovenec, kar kaže, da si Bel-gi ad nikakor ne prisvaja pred-pravice, da bi vedno dajal voditelje državne politike. Drugič pa dejstvo, da je ohranil portfelj za zunanje stvari g. Voja Markovič, ki daje dejanske dokaze o svoji želji, da pride med kraljevino in njenimi sosedi do zaupnih odnoša-jev in polnega sodelovanja. Ničesar se ne more prerokovati glede bodočnosti vlade dr. Korošca. Iz vladne izjave pa je razvidno, da hoče izvršiti dolgoročen program. Prva dela v parlamentu kažejo, da ima tudi trdno voljo, da svoj cilj doseže. Toda naš vtis je, da se dežela usmerja nasproti volitvam, ki se bodo vršile, čim se bodo pomirili duhovi po razburjenju, nastalem zaradi zločina 20. junija, tako da bo mogoče apelirati na narodno voljo. Seveda agitacija, ki jo vodi- jo opozicijonalne stranke, ne pomirjuje in vehement-:i, s katero so na Hrvatskem sprejeli naznanilo nove vladne kombinacije, daje predvideti, s kakšno zagrizenostjo se namera-' vajo boriti proti vladi pristaši gg. Radiča in Pribičeviča. Sicer je pa opozicija sklenila, da ne pojde v Belgrad in zboruje v Zagrebu; toda vse to nima realne važnosti, kajti niti državna edinost niti narodne 11-stanove niso v nevarnosti. Vsa ta agitacija ni drugo nego epizoda strankarskih bojev v svobodni demokraciji. Gotovo ni daleč dan. ko bodo prišle stranke opozicije do spoznanja, da je za splošne državne interese neprimerno koristnejše, ako sodelujejo s sedanjo koalicijo v veliki vladi narodne edinosti, kakor pa, da se izčrpavajo v neplodnih in 11-sodnih bojih. Nobenega dvoma tudi ne more biti, da bodo dale prihodnje volitve pristašem Radiča in Pribičeviča imperativen nauk v tem rmislu. Nezgode v rudniku. Strelski mojster Pinter v Za-gorjah je pri streljanju zadobil težke poškodbe na levi nogi. — V četrtek, -SO. avg. je Juriju Pogrojcu. rudarju, padel kamen ter mu zmečkal dva prsta na levi roki. Oba sta v domači oskrbi. -o— Škrlatica in tifus v Subotici. Nedavno se je pojavila v Subotici in okolici epidemije škr-latice. Mestnemu fiziku je prijavljenih kakih 80 slučajev bolezni, od katerih je bilo IS smrtnih. Razen tega je prijavljenih tudi nekaj slučajev tifusa. Mestni fizikat je storil \se potrebno, da prepreči nadaljnje širjenje epidemije škrlatice in tifusa. Ker je največ bolnikov med šolskimi učenci, bo najbrže odgodeno vpisovanje šole. -o- Potres. V soboto, 25. avg. ob tričetrt na 23. uro so se začutili v Mariboru čisto rahli potresni sunki v smeri sever-jug in trajajoči par sekund. Sunki so bili tako rahli, da so jih začutile le maloštevilne družine in sicer bolj na periferiji mesta. Ob istem Času so se pojavili potresni sunki tudi pri Sv. Petru niže Maribora. -o- Huda nesreča železničarja. V ponedeljek 27. avg. dopoldne se je pri Blanci, na progi Zidani most—Zagreb pripetila huda železniška nesreča. Službeni voz osebnega vlaka se je iztiral in prevrnil. Vlakovodja Ulrik Jug je to o-pazil in v bojazni, da ga ne bi vagon zmečkal, je v velikem skoku skočil iz vagona. Pri padcu na tla si je zlomil desno nogo in se hudo poškodoval po glavi in telesu. Z opoldanskim vlakom so ga prepeljali v Ljubljano, kjer ga je prevzel rešilni avto in odpeljal v bolnico. pm* AMERIKANSKI SLOVENEC M ■ ii mi nea— Petek. 21. septembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi Ib na jstarejil slovenski list ▼ Ameriki. Urtaoovljtn 1m 1891. Ishaja vsak dsn rum nedelj, po-ntdfllihOT in dmvor po praznikih. Iedoja in EDINOST PUBLISHING CO. Nt slo v oredniitvA in sprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto __■ $5.00 Za po! lete ., 2.50 Za CWosffo, Kanado in Evropo: Za celo leto Za po) lete .$6.00 3.00 Tke First and tke Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued dally, except Sunday, Mon. day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one y^r____________$5.00 For half a year____________________2.50 Chicago, Canada and Europe: ?or one year_____________$6.00 For half a year__________________3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPI8I važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chfoagty Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ _ J. M. Trunk: Dve značilni sliki.' Prva slika. Gre za razmere na Hrvaškem. Slika je od amerikanskega obiskovalca. Morda je malo pobarvana, prikrojena mišljenju potnika, a vobče bo odgovarjala razmeram, kakršne so. Slika naj sledi dobesedno: "Čimbolj greš v Jugoslaviji proti jugu, tem več revščine vidiš, in seveda tudi večjo zanemarjenost, ki gre navadno z revščino roko v roki. Kakšna razlika, ko prideš na pr. iz Slovenije, ozuoma iz Bele Krajine na Hrvatsko! Takoj opaziš, da si prišel iz Evrope na Balkan. Naj prvo par besed o industriji na Hrvatskem. — Na ravnini ob široki Savi, nedaleč od Zagreba, zapaziš preeej veliko tovarno. Kaj izdelujejo, je postranska stvar. V lepih gozdovih, blizu tovarne, opaziš lepe » krasnimi vrtovi obdane vile. Tu živi gospod Fcigenzweig, ravnatelj tovarne; tam gospod Roscnbaum, predsednik; in tam dalje gospod Goldblatt, tudi višji uradnik in delničar tovarne. Ko se približuješ tovarni, ugledaš z blatom obmetane male hišice, in če bi že ne bili ti brlogi zadostni dokaz revščine in bede, so ti do*kaz ljudje, ki jih srečavaš: bosi, sestradani in oblečeni v stare cunje. Le ena hiša v vasi je zidana in na njej čitaš: "Abraham Steiner. prodaja vina, piva in rakije." Ko si čisto v bližini tovarne, naletiš zopet na skupino zidanih hiš z lepimi vrtovi, in na teh vrtovih sede ljudje, ki so čedno oblečeni, in če slučajno pride do tvojih ušes njih pogovor, se začudiš, kajti govore nemško, oziroma židovsko. Le kadar dajejo povelja ženski, ki bosa donaša vodo v škafu na glavi in zaliva rože na vrtu, takrat ču-ješ, da govore tudi hrvaško. Ti ljudje, ki se senčijo tu v \rtu in se prijetno zabavajo, so uradniki iri poslovodje tovarne. Blizu tovarne so tudi lepa in velika polja, kjer dela množica ljudi. Mislil sem si: lepa kmetija. Toda poučili so me, da to prostrano polje spada k tovarni, ter da so ljudje, ki to polje obdeljujejo, domačini iz vasi, ki dobe za svoje delo od ranega jutra do poznega večera, plačo — da, plačo, in sicer 10 dinarj ev (20 centov) na dan! Hrano si mora kajpada vsak sam preskrbeti." Malo pretirano, a precej pravilno. Poreče kdo: Treba bo nekaj ščuk, ki bi te debele židovske krape pohrustale. Kakor se vzame. Ce je res tako, da imajo delavci v tovarni le "z blatom ometane hišice — brloge, ki so zadosten dokaz revščine in bede, in so ljudje bosi, sestradani in oblečeni v stare cunje," in so take razmere posledica slabe plače, izkoriščanja delavstva (spodaj je omenjeno, da delajo za dnevnih 20 centov ves dan na polju), ako je tako, pravim, potem so razmere več ko gnile. Tu bi bilo široko polje za politiko, kakršne je toliko tam doli, in naj pride ta politika od katerekoli strani. Ni treba kake visoke politike, temveč prav domače, da se tako suženjstvo odpravi. Opozorim pa na neko okolnost v podani sliki. Glasi se: "Le ena hiša v vasi je zidana in na njej čitaš: "Abraham Steiner, prodaja vina, piva in rakije." Jud se lahko masti tudi pri kaki oderuški plači, če mu delavec znpai tja ves zaslužek, in ako delavec nosi Judu zaslužek, če bi imel tudi visok zaslužek, bo Jud tem hitreje postal debel, delavec pa še naprej bos, sestradan in v brlogu in cunjah, in v sužnosti. Politično ali razredno probujenje delavstva samo na sebi ne bo delavstvu pomagalo, ako se delavstvo ne izobrazi in si samo ne pomaga. Ako kdo zmaja z glavo in pričakuje izboljšanje takih ekonomskih razmer samole od politike, temu naj služi druga slika. Ta je: "Moskva, 8. sept. Na stotine žganjarn v Moskvi, ki so pod kooperativnim vodstvom, znane pod M.S.P.O., danes niso prodajale nobene vodke, in je ne bodo do prihodnjega ponedeljka, ko bo prodaja zmanjšana na 25 odstotkov od prejšnjega obsega. V Leningradu je oblast odredila, da se zapre vsak, ki ga najdejo pijanega na ulici. Povprečno so jih zaprli do 300 vsak dan. V Odesi objavljajo v časnikih imena onih, ki jih najdejo pijane na ulici. Kar se dogaja v Rusiji ta teden, je začetek, ako zveza suhih, katero podpirajo svijetske oblasti, izpelje svoj program za progresivno omejitev pijač v republiki. Po prvem oktobru žganjarne ne bodo več prodajale rdečih steklenic, ki stanejo en rubel. Po prvem prosincu misli vlada popolnoma zatreti prodajo rdečih steklenic, in v teku petih let upa na popolno odpravo pijač." Dvoje je jasno in poučljivo. Politična svoboda ruskega proletariata ni mogla obvarovati mas pred pogubo "hiše s smreko zganjeno" — skozi katero se pride do "bosih nog. sestradanja in starih cunj", drugo je, da se mora pri vsi svobodi ruskega proletariata, ki je zdaj tam neomejen gospodar, misliti na izobrazbo tega proletariata, ali pa mu narediti — uzdo, da se ne potopi. Smelo pa upam trditi, da uzda ne bo izdala prav nič, in izobrazba, ki bo masam morda podana pod vidikom popolnega materializma, bo šla brez sledu preko mas. Prva slika iz Hrvatske ni samole hrvaška in balkanska slika. Nadaljuje se na vzhod, gre na Rusko in Poljsko, kjer ima povsod "Abraham Steiner" zidano hišo, Slovan pa stanuje v brlogu in Juda krmi. V Rusiji je proletariat gospodar (he, he), samega sebe se pa še dolgo ne bo znal vladati. In v tem je jedro omike. NOVICE OD SV. JANEZA V DETROITU. Detroit, Mich. Zaenkrat naj poročam dvoje važnih reči. Prva je ta, da bomo imeli v letošnji pozni jeseni bazar za cerkev. To je prvič v zgodovini naše nove župnije. Ravno ob dveletnici ustanovitve so dozoreli sklepi glede bazarja in se je pričelo z delom. Vsi si dobro zapomnite čas bazarja. Začel se bo v nedeljo, 25. novembra in se končal naslednjo nedeljo, 2. decembra. Koliko in katere večere med tednom bo bazar odprt, se bo že še pravočasno naznanilo. Glavna stvar je, da sedaj vsak človek pri fari začuti v sebi resno dolžnost, vse svoje moči zastaviti za dober uspeh našega prvega bazarja. Knjižice so že zunaj in kdor je še nima,-jo bo kmalu dobil. Nihče naj je ne vrže v kot, da bi pozabii nanjo. Na delo ž njo! Enako naj vsak skuša kaj lepega in dobrega pripraviti za *,štante"! Povejte znancem in prijateljem, kaj se pripravlja pri naši cerkvi, in povabite jih že sedaj, naj se vsi pripravijo na obisk bazarja v zahvalnem tednu! Drugo je pa to-le: Naše društvo Najsv. Imena bo priredilo v nedeljo, 23. tega mes. card-party in zabavo v spodnjih in zgornjih prostorih cerkvene hiše. Sklenili so, da hočejo zbrati denar za zlato uro, ki jo bodo darovali cerkvi za bazar* Sledila jim bodo še druga društva, pa to bomo že še pravočasno sporočili. Ta prireditev je torej že kolikor toliko v zvezi z bazarjem in je pričakovati lepega obiska in dobrega u- speha. Začelo se bo ob 4. uri z blagoslovom v cerkvi, potem se otvori card party v hiši, nato pa prosta zabava in ples ob domači godbi. Za notranje potrebe lačnih in žejnih bo preskrbljeno. Vročina je minila, jesen prihaja v deželo, nedeljske zabave pod streho bodo spet postale zaželjene. Torej pridite in dajte možem in fantom društva Najsv. Imena zasluženo priznanje! Poročevalec. -o- KAJ JE NOVEGA V CHI-CAGI. Chicago, 111. V naši naselbini so vedno kake spremembe. Eni nas zapuščajo, drugi prihajajo, tako gre ta proces neprestano naprej. V sredo dopoldne je odšel v staro domovino Mr. Albin Jazbec s svojo družino. Potuje v Kranj, kjer je vodij že par let poprej modno trgovino in z raznim blagom. Mr. Jazbec je bil štiri leta pomožni urednik "Amer. Slovenca" in zelo delaven in agilen zlasti na dramatičnem in društvenem polju. Bil je dalj časa režiser in vodja slovenskega dramatičnega kluba v naselbini. Pod njegovim vodstvom so se igre igrale točno in natančno in posrečilo se mu je vpeljati na naš oder red, katerega preje ni bilo opaziti v toliki meri. Toda Mr. Jazbecu je nekaj manjkalo v Chicagi. In to so gore in planine. Vedno je rad o njih govoril. Se jih je pač navadil tam v lepi Gorenjski, kjer stoje naši sivi očanci, visoki Triglav in drugi velikani. To ga je vedno vleklo nazaj. Bil je pa zadnje čase tudi nekoliko bolj rahlega zdravja in da pokrepi svoje z'dravje, da poživi svojega duha tam na lepih divnih gorenjskih gorah in planinah,je sklenil iti v domovino. Tam bo začel seveda zopet svojo trgovino. Ker so pa razmere v domovini mnogo boljše, kakor so bile pred nekaj leti, se bojimo, da ga bo domovina za stalno obdržala na svojih tleh. Mr. Jazbecu in njegovi soprogi in hčerki kličemo: Z Bogom in srečno pot! Vsi pa Vas ohranimo v prijetnem spominu! V četrtek popoldne pa je dospel v našo sredo Mr. Frank Rožnik iz Cleveianda, O., kateri bo zavzel mesto pomožnega urednika pri Amer. Slovencu. Mr. Rožnik je rodom iz Vrhnike in po poklicu fotograf, katero obrt je vodil do zadnjih časov v Clevelandu. Tam je zadnja leta tudi pohajal na večerne tečaje na ta-mošnji visoki šoli in izdelal že 14 predmetov. V Ameriko je dospel po vojni in se je prva I leta pogosto oglašal v našem listu. Bil je vnet, in upamo, da je še danes za Orlovsko organizacijo. O Orlih je mnogo pisal in sploh je bil vedno agilen in vnet za delo na društvenih poljih. Mi ga v svoji sredi prav iskreno pozdravljamo in mu kličemo: dobrodošel! V soboto, dne 22. septembra se vrši v cerkveni dvorani gl. letna seja stavbinskega in posojilnega društva "Naš Dom". Na dnevnem redu bo volitev raznih direktorjev. Vsak delničar tega društva je dolžan, da se seje udeleži in s tem pokaže zanimanje za to ugledno in tako potrebno gospodarsko društvo v naši naselbini. To društvo je storilo že mnogo dobrega za naše ljudi v Chicagi. Marsikdo se je navadil hraniti in varčevati ravno pri tem društvu in mnogo jih je, ki so po vplivanju tega društva prišli do lastne strehe in lastnega doma. Rojaki, zanimajte se za to društvo, kupujte pridno delnice in hranite za stara leta! Odkar se je začela šola v naši farni šoli sv. Štefana, je o-krog šole na ulici zopet novo življenje. Mnogo jih je prišlo nanovo v šolo, majhni, kakor polički tekajo okrog šole in se zabavajo po svoje. Na drugi strani pa pokazuje slika tega življenja, kaj je za našo naselbino lastna slovenska šola. To je centrum, kjer se zbira mlado in staro. Mladina v šoli, starejši na prireditvah in društvenih sejah. Resnično, to je pravi narodni dom chicaških Slovencev. Mr. Anton Banič, z 1931 W. 22nd Place, je kupil hišo od Mr. Frank Puklaveca na 1935 West 22nd Place, kamor se bo v kratkem preselil. Naš Dramatični klub, ki si je nedavno po sklepu članstva nadel lepo ime "Ilirija", bo o-tvoril letošnjo sezono drugo nedeljo, 30. septembra. Na programu ima igro "Raz- nlina življenja", krasno dramo izpod peresa našega slovitega slovenskega pisatelja Fir. ž ga rja. Priporočamo rojakom, da ta dan po dolgem poletnem času zopet obiščejo našo šolsko dvorano, ki je po požrtvovalnosti naših mov in fantev lepo prebeljena. Predstava igre se bo vršila zvečer. Podrobnosti bodo obljavljene prihodnji teden. -o- ZAHVALA. Milwaukee, Wis. Ko sva potovala po Pennsyl-vaniji in Ohio, sva se ustavila tudi v Clevelandu pri gl. predsedniku KSKJ., Mr. Antonu Grdina, kjer sva bila prav gostoljubno sprejeta in Mr. Grdina je nama razkazal vso slov. naselbino v Clevelandu. Peljal je naju tudi k družini Menar-tovi, kjer sva bila tudi gostoljubno sprejeta in gostoljubno postrežena. Vsem v Pennsylva-niji in Ohio najlepša hvala za prijaznost in gostoljubnost! Ko sva potem pa domov prišla, so naju pa presenetili naši prijatelji s "Surprise party" za najino 251etnico poroke. Vsa miza v cvetju in rožah jc naju čakala, kakor tudi obložena z vsem najboljšim. Imeli so godca Mr. Pugelna, da je bilo veselje tako popolno. Prišli so prijatelji Mr. Železni k, družina Peterlin, družina Niderman, družina Zupančič iz Sheboygan, družina Lužar. družina Bojane, Mrs. Benig, družina Krese, družina Somrak, družina Tratnik in Mr. Pugel. Ne smemo tudi pozabiti omeniti, da so poslali krasen šop cvetlic od naše Ženske Zvezo in to so Mrs. Kopač, predsednica; Mrs. Urankar in Mrs. Grego-rič. Prav lepa hvala vsem in Bog plačaj! Ti dogodki nam ne pojdejo nikdar iz spomina! Mr. in Mrs. G. Ritonia. NOVA KATOLIŠKA CERKEV V CHICAGI. Chicago, 111. — Chikaški Kardinal George Mundelein bo posvetil prihodnjo nedeijo novo cerkev St. Symphorosa na 62nd in Austin avenue. Cerkev je postavljena v osrčju industrijskega distrikta. kjer živi okrog 7000 delavcev. -o- Kaj se pri radiu vse primeri. — Mlada zakonska žena je prosila moža, naj ji vendar zapiše zvečer kuhinjska navodila za neko jed, katero bo dobil potom radia. Mož je ženo ubogal, in ko se zvečer oglasi do-tični radio, je poročevalec pričel pisati. Toda zgodilo se je, da je obenem ujel dve oddajni postaji, in sicer eno, ki je oddajala navodila za telovadbo, drugo pa za kuho. Ujel in zapisal je takole: "Roke v bok, deni pest moke na ramo, dvigni koleno ter pregiblji palce, nato pa dobro premešaj v po! litru mleka. To ponovi šestkrat. Vdihavaj hitro eno žlico kvasa, stegni noge ter stisni dve kuhani jabolki skozi sito. Izdinavaj, dihaj naravno ter stresi v skledo. Pozor. Vlezi se na tla ter mešaj beljak treh jajc. Pripo-gibaj telo naprej in nazaj, dokler ne zavre. Čez deset minut pa potegni posodo proč od ognja ter se po životu o hriba j s platneno brisačo. Dihaj normalno. še enkrat dobro premešaj, obleci se v volneno obleko ter postavi na mizo z vinsko o-mako." Vedeževalka mlade niču: "Vse zaman. ka»* vi pripovedujete, te karte povedo, da nimate več mnogo fltii pred seboj. Ko boste stari 30 let, boste u-mrli. Ta mala karta pa pove, da se boste oženili z osemintri-j desetim letom ter imeli 15 otrok." — "Kako je to mogoče, če bom že eno leto po poroki umrl?" — Vedeževalka je malo zardela, toda si takoj opomogla ter rekla: "Poročili se boste z vdovo, ki bo imela 15 otrok." Drucr d rugega nadkriljujejo. — Gašper, Miha in Boltežar. vsi trije jogri — najraje v tujih 'revirjih — so se zabavali s pri- RAZNE VESTI. — La Porte, Ind. — A. V/, jpovedovanjem čudnih zgodbic. 44V svojih mladih letih sem bil tako hiter," je pripovedal Gašper, "da sem videl, ko sem Schwarzell je popravljal tar.K v garaži, v katerem je nabiti zrak, za polnenje auto gumijev. Pri tem mu je razneslo tank in ga tako poškodovalo, da so mu morali v bolnišnici odrezati levo nogo. — Washington, D. C. — Senator Borah je priobčil včeraj vest, da se tudi on vrže v politično kampanjo. Nastopil bo s svojimi govori v osmih državah. — Stockholm, Švedsko. — Poroča se, da so pri volitvah v Švediji pridobili konservativci osem sedežev v parlamentu. Statistika pokazuje, da po vsem svetu prihaja konser-vatizem zopet v sedlo. UTRINKI. — Človek, ki je bogat, si prav malo s tegu stori, ako mu kdo oponaša bogastvo. * * * — Ako ne moreš priti de sreče, pojdi delat in delaj za njo. ffiL'iiiniiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiprniiiim tekel okrog drevesa, samega sebe v hrbet." "To ni nič novega," je menil Miha. "V moji rojstni vasi so ljudje nekoč tako stradali, da sta po dve osebi skupaj dali komaj eno senco." "Kaj bosta vidva," se je za-repenčil Boltežar. 'Moj pokojni oče se je nekoč vrača! okrog polnoči iz gostilne iji je tako imenitno in pristno zakikirikal, da je takoj pogledalo solnce iza gore v domnevi, da je ura že štiri . . ." -i- * Nobenega razločka. - V daljni Galiciji je židovski trgovec občutno razžalil dijaka višjih razredov. .Jezen vpraša dijak trgovca, če mu je znano, v čem se razlikuje trgovec in bik v tirolskih planinah. — "Ne vem," pravi trgovec. — "Jaz tudi ne," se odreže samoverno dijak. 2IV POKOPAN. Po anglet cem izvirniku Arnolda Bennet, napisal Paulus. (Dalje.) "Mož se mi je zdel sumljiv." — "Čujte, Čujte!" je šlo po dvorani. — "Po vsem kar sem videl v samotni hiši, sem namreč sklepal izprva, da je bolnik Aleš Blaž. Mož, ki je prišel v nedeljo zjutraj k meni, je rekel, naj pridem v hišo Aleša Blaža. In našel aem ga v postelji, ki je bila vsekakor go-spodska, ne pa služabniška. Pa ko sem tistega gospoda tamle" — zdravnik je pokazal na Aleša— "vprašal, ali je imel gospod Aleš Blaž kaj sorodnikov, se je nekam sumljivo začudil —. In ko sem ga naravnost vprašal, ali je on Aleš Blaž ali le nje- gov sluga, je vidno boječe in plaho odgovoril — in šele po kratkem premisleku —, da je njegov sluga. Kakor rečeno, mož se mi je zdel sumljiv. Pa stvari so se naglo razvijale, saj veste, kako je, če kdo umrje. Ni bilo časa, da bi stvar natančneje pre udaril in preiskal. Prišel je gospod Šime Blaž. In tudi njemu je rekel onile gospod tam, da se piše za Hin-kota Brglez in da je sluga rajnega. Gospod Šime Blaž je sorodnik Aleša Blaža, verjel mu je in zato sem tudi jaz opustil svoje dvome ter se nisem več brigal za vso zadevo." "Ali ste prepričani, da je onile gospod tam" — sodnik je pokazal na Blaža — "ve-doma zatajil resnico in se izdal za Hinkota Brglez in da je torej on Aleš Blaž?" "Prepričan nisem. Pa kakor sem dejal, njegovo obnašanje mi je bilo sumljivo in je zapustilo v meni vtis, da mož nekaj prikriva." Po dvorani je zašumelo, tožite!j Sime Blaž je gubal čelo, obtoženec Ivan Dvoržak je pogledoval po Alešu Blažu, sodni dvor je stikal glave in državni pravdnik se je samozavestno smehljal. Druga priča je nastopila, tajnik hotela "Pri solncu". . r Črno oblečen je bil, zlat ščipalnik se mu je zibal na nosu. Presunljivo so gledale njegove oči, rezko je donel njegov glas in nervozno se j-e poigraval z zlato verižico. Po običajnih vprašanjih in odgovorih je pripovedoval takole; "Tistikrat, v pondeljek zvečer je bilo, sem stal v veži našega hotela z nekaterimi gospodi, tudi gospod Aleksander Delmon-te, član kraljevske akademije in njen slovstveni izvedenec, je bil poleg. Govorili smo seve o nenadni smrti pisatelja Aleša Blaža. — Boječ, plašen človek stopi iz gostilniške sobe v vežo. Tisti gospod tamle je bil." — Tajnik je pokazal na Aleša Blaža." "Ste ga poznali?" "Ne." "Ali poznate Aleša Blaža po videnju?" "Ne." "Prosim naprej!" "Gospod je naročil sobo in vprašal sem ga po imenu in poklicu. Dejal je, da se piše za Aleša Blaža in da je pisatelj —." Številni "Oho!" so zadoneli po dvorani in za njimi "Pssst! Pssst! Poslušajte!" Vratovi so se še huje stegovali, tajnik pa je nadaljeval !: "Ko je gospod izrekel to ime, se je vidno prestrašil in je zbežal.—Dobili smo vtis, da se je gospodu ali zmešalo, ali pa da v zadevi Blaževe smrti nekaj ni čisto prav. Pogovarjali smo se o čudnem gostu. Njegovo boječe obnašanje in posebič dejstvo da je pobegnil, ko je povedal svoje ime, to se je zdelo vsem zelo sumljivo. Znorel človek recimo, so dejali, ki bi si bil nadel v svoji zmešani domišljiji ime pravkar umrlega velikega pisatelja, bi ne bil zbežal, amty&k bi bil kdove kaj še vse povedal in bi dokazoval, da je res Aleš Blaž itd. — Nič čudnega bi ne bilo, je poudarjal gospod Aleksander Delmonte, če je recimo Aleš Blaž na kakoršenkoli način spravil med svet, da je Aleš Blaž umrl. Kajti veliki duhovi imajo včasi čudne muhe. Kakor rečeno, človek se nam je zdel zumljiv, pa molčali smo o stvari, ker bi se nam bila javnost smejala, če bi bil stopili pred njo z našimi domnevanji. Šele ko je gospod Iv. Dvoržak izdal tri nova, "posmrtna" dela Aleša Blaža, smo spet o tem govorili. Dalje pa bo povedal itak gospod Aleksander Delmonte sam." "Vi ste torej prepričani, po tem kar ste doživeli tisti večer v hotelu 'Pri solncu', da Aleš Blaž ni umrl?" "Po tistem prizoru že sem sumil, da je čudni gost pisatelj Aleš Blaž sam. Danes pa sem o tem prepričan." Završalo je po dvorani, hrup jc nastal po hodnikih, spodaj na cesti so se culi glasovi: "Priče so dokazale, da Aleš Blaž ni umrl!" Šime Blaž se je nervozno pogovarjal s svojim zagovornikom, sodniki so si šepetali, državni pravdnik pa se je zmagoslavno smehljal. (Dalje prih.) Petek, 21. septembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran Oooooo^-ooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo >000000000000000 Družba kx>ooooooooooooo< sv. Družine OOOOOOOOOOOOOOOO g TOV««™ g>00000000000000<><>0<><>000W DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. ALI POMAGA KAJ PISATI. ALI NIČ NE POMAGA. In če ne pomaga, kaj naj storimo ? V zadnji številki Glasila je naš agilni g jasno povedal, ne moremo pričakovati velikega uspeha. Treba torej na vsak način ustanov iti no\a. Ko se bodo nova društva ustanovila je zastonj vse pisanje in vse članstva DSD.! delo. Delati se mora začeti na i tej podlagi, s pisanjem in reklamo pa navdušeno podpirati |tako delo. pa bo uspeh. Drugače bratje in sestre ga ne bo. | Ako pa kdo izmed članov in 'članic ve za boliši način, da bi naša organizacija napredovala v članstvu, naj pride na dan z njimi, vsi ga bomo z veseljem pozdravili in sprejeli! Pozdrav vsemu članstvu! Član D.S.D. -o- IZ URADA DR. SV. TEREZIJE ŠT. 16 D.S.D. Chicago, III. Opozarja se vse članice dru-'štva, da se vse udeležijo pri- Mary Anzelc, tajnica. SIROMlioŠLAVIJE. Staro pokopališče v Ljubljani. V soboto, 25. avg. dopoldne so delavci pri kopanju jarka na Martinovi cesti naleteli na o-stanke šestih krst, v katerih so bila še prav dobro ohranjena človeška okostja in tudi les je bil razmeroma še dobro ohranjen. Prvo mnenje, ki se je razširilo po Ljubljani, da so to o-stanki rimskih grobov, se je zaradi zadnjega dejstva seveda naglo razblinilo v nič. Najstarejši prebivalci .tega dela me- nasega tajnik kako velika brezbrižnost vlada v naših vrstah kar se tiče agitacije za nove člane. Naj mi kdo zamori ali ne, resnično, taka brezbrižnost vzame vsakemu vsak pogum, bodisi za pisanje ali agitacijo. Vsak. ki se parkrat o-glasi in trudi, da bi članstvo prebudil, ozlovoljen preneha in si misli: ne vem za koga pišem, ker vse pisanje nobenega ne gane. Ako pisanje resnično nič ne pomaga, tedaj na noge, treba dobiti in najti nov način, s katerim se bo dalo doseči kak uspeh na polju agitacije za našo organizacijo. Največji križ po mojem bo pri naši organizaciji ta, da nimamo določenega posebnega organizatorja, ali pa več organizatorjev, ki naj bi delovali vsak v svojem okrožju. Križ je pa to, ker nimamo zato določenega plačila. Samo tista nagrada, ki je označena v pravilih, ne vleče dovolj. Treba bi bilo, da bi bil primeren fond na razpolago gl. odboru, vsaj za vožnje stroške, potem pa naj bi gl. odborniki posetili od časa do časa naselbine, zlasti, kjer še ni naših društev. Ako bi kak gl. odbornik prišel recimo v naselbine, kjer so že slov. župnije in je veliko našega naroda, bi, ako bi navdušil tam ljudi, prav gotovo povsod ustanovil društvo. Naj bodo časi še tako slabi, za eno društvo je v večjih naselbinah še vedno prostor. Seveda vem. da bodo na tele vrstice rekli mnogi: "Ja, takole vozil bi se marsikdo za družbene groše ..." — Odgovor takim le: dobro, pa čakajte mirno, če bodo vam nova društva kar sama od sebe zra-stla? Brez novih društev pa n« misliti na porast naše organizacije. Naselbine, kjer imamo društva sedaj, so že močno obdelane. Imamo pa na deset in deset še velikih naselbin, kjer hi s»e društva lahko organizirala, samo če bi kdo prišel med nje in narod znal navdušiti. To res nekaj stane, toda kaj pa na svetu ne stane? Ali dobite na svetu kaj zastonj? Vsaka reklama in vsako delo nekaj stane, pa stane tudi delo za društva in organizacije. Društva bodo rastla, ko bomo društva enkrat imeli. Dokler pa imamo samo sedanja, I9K3S amorkell na sever, potujte z North Shore ILine. Je najboljše za potovanje, hitrost in udobnost. HITRA udobna postrežba do MILWAUKEE RACINE KENOSHA 2ION WAUKEGAN NORTH CHICAGO LAKE BLUFF LAKE FOREST FT. SHERIDAN HIGH WOOD HIGHLAND PARK RAVINIA GLENCOE HUBBARD WOODS WINNETKA KENILWORTH Zakaj se ne bi vozili v lepem kom-fortu, kadar vas to ne stane nič več, kakor manj udobna vožnja? Vzemite North Shore Line in izognite se gnječi na cestah. Ako potujete po opravkih, ali na o-bisk, vedno vzemite, komfortno North Shore linijo. Stroški so mali, vi pa prihranite čas in imate užitek daljšega obiska. ORTli SHORE LINE vlaki vozijo iz osrčja mesta, s postaj vsako uro proti Milwaukee, Racine in Ke-noshi. Pa tudi bolj pogosto v druga mesta (poglejte vozni red). Cena je mala. Tu ni zajezenih in prenapolnjenih cest, kar bi vas zadrževalo. Greste lahko kakor zgodaj hočete ; pridite domov v komfortu vsako uro. Ako vi živite blizu Rapid Transit I-ine (the "L") se lahko peljete direktno do North Shore postaje. Šest udobnih postaj se nahaja na južni strani "L" proge. poletr onih. ki se nahajajo na: 223 So. Wabash Ave. ( Wabash and Adams) in na severni strani prosic "L" postaj na Grant Ave.. Belmont Ave.. Wilson Ave. in Howard St. Za na deželo zvezo z Motor Coach. Redna motor coach zveza z North Shore Line WaukcRanu ali Libertyville do — Channel Lake Lake Villa Woodstock Gurnee Fox Lake Antioch Lake Zurich Wauconda Mc Henry Deerfield - Northbrook Techny lz Kenoshe motor coaches vozijo do Powers Lake, Silver Lake. Paddocks Lake. Twin Lakes in Lake Geneva. Kamorkoli hočete iti, pokličite nas na telefon Central S280, dobile boste uljudna pojasnila. WILMETTE LIBERTYVILLE MUNDELEIN NORTHFIELD GLENAYRE BRIERGATE WOODRIDCE Prosta c|omača postrežba Mi vas vabimo, da obiščete našo "OWN YOUR OWN HOME' pisarno na 72 West Adams Street. zapro«te informacije o gradnji. financiranju in izbiri domovanja ob krasni in lepi North Shore in Skokie Valley. Dobili bote fakte. o občini, z ozirom na vaše dohodke, je vam na izbero lepo idealno stanovanje, klimatski položaj, plin. luč in voda, itd. Mi nimamo nič za prodati. Nobenih obligacij na vasi strani. Imamo mnorfo ilustriranih knjižic o tem. ki so vam prosto na razpolapo. Obiščite urad ali telefonirajte State 0080.__ Chicago North Shore & Milwakee Railroad Co. 2eleznica, kjer dobite postrežbo. sta — ni še toliko desetletij sem, ko so stale na sedanji Kette-Murnovi cesti le tri hiše — so se spomnili, da so v njihovi mladosti pripovedovali, da je bil nekoč na sedanjem Friškovcu prostor za obešanje in da so pokopavali justificira-ne na sedanji Kette-Murnovi, oziroma na bivši Martinovi cesti, kajti večina Ljubljančanov pozna to cesto le pod tem imenom. Na Friškovcu so obešali obsojence najbrže že pred dobo francoske okupacije in tudi kasneje. Na sedanji Kette-Murnovi cesti se je nahajal svojčas velik klanec, ob strani pa globoka jama, kjer so kopali Ljubljančani gramoz. Leta 1848 se je zgradila tu železnica in klanec je moral izginiti. Ljubljanska občina je tedaj zamudila zahtevati od železnice, naj poskrbi odvodni kanal. Leta 1912 je tedanji občinski svetnik SLS g. Marinko predlagal v občinskem svetu, naj se izkoplje kanal, tedanja liberalna večina pa je to odklonila. Predlog je bil večkrat ponovljen po vojni, dokler ga niso pričeli sedaj uresničevati. Nov odvodni kanal bo globok 5.20 metrov in širok 1.50 m. Zbiral bo ves odtok severnega dela mesta. Kanal bo veljal 900 tisoč dinarjev. — Izkopane kosti si je ogledala posebna komisija. Okostja so še dobro o-hranjena, in ena lobanja je imela še celo zobovje. Vse kosti so na odredbo mestnega fizika dr. Rusa zložili v novo krsto in jih prepeljali na pokopališče k Sv. Križu. Najdba je med prebivalstvom zbudila veliko pozornost in si je odkrito pokopališče ogledal.: masi ljudi. -o- S svinjami kurijo parne stroje. V baranjski vasi Dardi je izbruhnila svinjska kuga, ki je zavzela zelo velik obseg. Oblasti so prepovedale prašičji sejem v Dardi. V Slavoniji je sedaj svinjska kuga zelo pogost pojav. V neki tovarni v Slavoniji pa imajo to redkost, da ku- rijo svoje parne stroje s poginjenimi prašiči. -o- Drzen vlom v Zagrebu. V noči od četrtka na petek 24. avgusta so izvršili neznani, toda vsekakor profesionalni tatovi v Zagrebu v tovarni klobukov Ivan Gerersdorferja na Ilici št. 29 prav drzen vlom. — Vlomilci so vdrli v pisarno skozi sosedne hiše preko strehe in strojnice. Posekali so težka vrata, ki so jim branila dostop do pisarne, nato pa navrtali 600 kg težko blagajno sistema Langhammer. V blagajni so našli le 4960 Din v leseni škat-Iji. Pozabili pa so pogledati \ torbo za spise, kjer se je nahajalo 170,000 Din. Policija je vlomilcem na sledu. Samoumor na Vevčah. V soboto 25. avg. zjutraj oV 4 je poveljnik orožniške postaje na Vevčah pregledoval svoj okoliš. Na bregu Ljubljanice je naletel na truplo nekega moškega. Truplo je bilo vst I krvavo in je ležalo v veliki luži krvi. Orožniki so ugotovili v mrtvecu trgovskega sotrud-nika in bivšega papirniškega delavca Lada Trošta. Trost je bil zadnje čase brezposeln. To in družinske razmere so g.i prisilile, da si je s kroglo sam prostovoljno pretrgal nit življenja. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. -o-- BREMEN IN EVROPA. Medtem, ko so bile vse paro-brodne linije prisiljene podvze-ti veliko rekonstrukcijo po vojni, kakor tudi grajenje velikih oceanskih ladij, da so moglr voditi transatlantiški promet, ni bila nobena linija tako energična in bolj produktivna, kakor North German Lloyd. Ta družba ima ugled radi svoje postrežbe in sposobnosti v pa-robrodskem podjetju, katerega vodi že dolgo vrsto let. Njihov parobrodski obrat z modernimi brzoparniki kot "Columbus", "Berlin", Mucnchen\ Če hočete toploto odprite zapiralo. Plinova toplota za* vsakogar - - - The GAS HEATROLA •v S E to jesen si nabavite moderno kurjavo. Začnite t;ikoj, k<> postane hladno. Nabavite si GAS Heat rolo — uživajte najnovejši način udobne kurjave. Zgrajeno za ekonomsko operacijo, kakor tudi za udobnost. T lie GAS Heatrola—moderni prizr/alec—eirkulira zdravo vlažno toploto—jjorak zrak prijetno razširja toploto. Cc vporablja-te plin za toploto, se iznebite velikega dela in sitnosti z dona-šanjem premoga in odnašanjem pepela. Nobenega prahu, nobenili saj ali umazanarijc. Samo odpreti vam je treba in že gori. Regulirate poljubno — takoj postane toplo. The GAS Heatrola zgleda, kakor lep kos pohištva. Idealno za male hiše. stanovanje, trgovine ali pisarne. Naša jesenska ponudba vam je na razpolago, katere se lahko poslužite. Pridite pogledati, da se prepričajte, kako prijetno ogreva. S MB takoj, 5 leto dni za izplačati. Cena $89.50 — 5'% izpusta proti gotovini. Pripeljemo in spojimo: 25 čevljev cevi potrebujete. UVODNA JESENSKA PONUDBA. $10 odračunamo za vašo staro plinsko pečico. (Ponudba le za Chicago.) The Peoples Gas Light and Cokei Company Michigan Ave. in Adams St. ter pri 15 podružnicah. (V telefonski knjigi najdete naslov trgovin) VSE BOLJE NAPRAVITE S PLINOM. "Stuttgart", "Dresden', "Karlsruhe", ki vozijo iz Bremena v New York in nazaj, je najhitrejši. Senzacijo pa obeta vest celemu svetu, da bo v prihodnji sezoni postavila ta družba v promet dva največja morska velikana, parnika "Bremen" in "Evropa". Ta dva parnika bo-ta vsebovala približno 46,000 tonov in bota najhitrejša parnika na svetu, opremljena z vsem mogočim komfortom, varnostnimi napravami in hitrostjo. Pot iz Bremena v New York bota naredila v manj kako 6 dneh. The North German Lloyd prireja več božičnih izletov in Mr. Jos. Lepša, od North German Lloyd na 130 W. Randolph St., Chicago, 111., da vsakemu rad vse podatke in pojasnila. Ako kdo torej želi potovati v Evropo, naj samo omeni, da želi potovati preko North German Lloyd linije. SLUŽBO v slov. župnišču v Illinoi.su dobi kuharica. Ponudbe na: K. F., \mer. Slovenec, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. sr,e,p. NA PRODAJ dve iz opeke zidani hiši, dvonadstropni, novi, (i in f> soo, parna kurjava, zraven garaži enako iz opeke na 1945-47 V/. 22nd PI. Tel. Canal 0790. Prodam tudi dvonadstropni 'Cottage" iz opeke zidan, na 23rd St., Chicago, 111. PRIPOROČILO IN NAZNANILO. Rojakom v Clevelandu, in iržavi Ohio naznanjamo, da se ned njimi mudi nas potovalni zastopnik Mr. John Krama-i-ich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Amer. Slovenca", oglase, prodajati naše knjige, plošče in sploh vse, kar v zvezi z našim podjetjem. Mr. Cramarich je naudusen katoliški BJoi ki se trudi, da bi čim bolj razširil katoliški dnevnik po naših naselbinah. Vsem našim prijateljem naročnikom ga najtoplejc priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo ? i rit i katoliški list A. S. Uprava Ame. Slovenca. POZOR NAROČNIKI-CE! Vsem onim, ki naročajo list 4JAmerikanski Siovenec" svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla naročnina. S pošiljanjem lista v stari kraj so veliki stroški. Treba je list drago frankirati. to je dajati nanje znamke, in to mnogo stane. Radi tega prosimo, da naj vsi taki kolikor I mogoče točno naročnino poravnajo. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, naj to sporoče .upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, kakor smo že omenili, veliki stroški. Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do kedaj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pos-ljejo sami svojo naročnino na upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu poteče naročftina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati. Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lista to vpoštevali in v tem oziru sodelovali. Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo. Uprava "Amer. Slovenca". ^ Stran S AMER1KANSKI SLOVENEC Petek, 21. septembra 1928. oooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo. Žena z zaprtimi očmi Pierre 1'Ermite. - Poslovenil dr. Lovro Suinik. > >0000000000000000000000000000000000000000000 Mathatiasova sta bila vseeno v skrbeh ra-'di te naglice — toda ti odjemalci človeka tako zbegajo — in sta pričakovala, da bosta videla prijadrati s pričetkom poletja kako malo Parižanko takšne vrste, kakršno je bilo ime njune vile. In tedaj pa pride resen oče y spremstvu pozornega in spoštljivega sina. "Manjka samo še sv. Duh!. . je vzkliknila gospa Mathatias, ki se je hotela spoznati na bogoslovje in je imela svoj sedež v cerkvi. "Mogoče pa ni tako daleč ta sv. Duh!" je odgovoril Ludovik Hughe, ki je mislil na marsikaj. Moža sta pregledala vilo, ki jima je kljub svoji smešnosti čisto ugajala. Saj tudi ni stala v kotlini kot trg, temveč v gotovi oddaljenosti od mesteca: čepela je slikovito v zelenem zatišju na strmi obali obrnjena proti morju. "Zdi se mi, da se bom tu pošteno odpočil," je rekel oče. . . "Čestitam ti, da si tako hitro iznašel to hišo. Vidiš, kako z lahkoto uspeš, če se le hočeš resno lotiti kake zadeve." "Ampak priznaj mi tudi, papa, da držim besedo in da si sedaj v tovarni z menoj res zadovoljen, ali ne?" "Res je. . ,, nekaj časa sem te skoraj ne poznam več. . . Nekaj se je v tvojem življenju spremenilo . . . Rekel bi, da stojiš pod kakim blagodejnim vplivom. . ." "Morda!. . ." "Da bi to le trajalo!. . ""Trajalo bo." Oče pogleda sina, ki je postal nenadoma zelo resen. Toda sin prekine ta predmet razgovora, rekoč: "Kako bi bilo, ko bi Še danes določila vsakemu njegovo sobo?" "Kakor hočeš. . . Na prvi pogled se zdi, da se razdelitev ponuja sama od sebe?" In res sta se moža prav lahko zedinila. Zakonca llughe bi si vzela desno krilo, ki je zelo veselo, solnčno. Ludovik Tlughe, ki mora bivati ves teden v Parizu, in sme ostajati tu le ob sobotah zvečer, ob nedeljah in ob ponedeljkih zjutraj, bi se zadovoljil z malim paviljonom spodaj, kjer mu je bila na razpolago garaža za avto. Mogel bi na ta način zgodaj odhajati, ne da bi koga budil. "A posli?" je vprašal oče. "Res, Celestinu in njegovi ženi bi odkaza-li podaljšek stavbe nad garažo. Melanija bi imela nekoliko manj ugodno sobo. toda ona je v njej le ponoči in ne polaga nobene važnosti na kakovost sobe. Kar se tiče Marije, ki ostaja več časa v svoji sobi in ki bo morala ondi delati, ker v vili ni perilnice, se mi zdi primerno, da ji damo tole sobo z razgledom na morje. . . Kaj misliš o tem, oče?. . . Svetla je in Marija si ne bo morala napenjati „ »» OČI. Gospod Hughe je odvrnil: "Jaz ne vidim tu nobene neprilike, če je ne najde tvoja mati. Ta mala Marija se mi zdi v resnici interesantna." "Zelo interesantna. . . Lepa duša je. . ." "Stvar je torej domenjena. . Oba moža sta se vrnila v Pariz zadovoljna, srečna vsled takšne najdbe, radi dobre sporazumnosti in zbog gotovosti, da bosta sedaj lahko preživela mirno poletje in se tako odpočila od trdega celoletnega dela v Parizu. Prišla sta ravno prav k obedu. Med jedjo je razkladal Ludovik Hughe svoji materi, kako izgledajo "Uvele Rože", tamošnja obal, strm branik visokih pečin, kake muhavosti ima trg, zlasti pa, kakšna je vila "Dudel-dum". . ., njena čudna zunanjost in kako zelo da je srečen, da jo je iztaknil za svoje starše. . . ; Pri teh besedah je smehljaje motril Marijo Durand, ki je stregla resno, a vendar z nekoliko zardelimi lici . . . Ludovik Hughe je obrazložil tudi, kako bi se razdelile sobe na posameznike in pa razloge za tako porazdelitev. In ker je bil Ludovik smehljaje gledal na Marijo, ni opazil preiskujočega izraza, s katerim ga je opazovala mati, medtem ko je razlagal v odsotnosti sobarice, ki jo zopet odšla v kuhinjo: "In za našo malo Marijo, ki ne izgleda prav dobro, sem rezerviral sobo polno soln-ca, kjer bo imela dosti svetlobe, ko bo pripravljala tebi toalete, ljuba moja mamica..." "Lej no. . .", je odgovorila gospa Hughe s pridušenim glasom, "dandanes te pa moje toalete zelo skrbe!" Sedemnajsto poglavje. Deset dni nato je nastopil veliki vsakoletni prevrat, ki žene — in kako upravičeno! — množico pariških družin na kmete, na gore. na morje. Ilišo v Auteuilu so zapirali za celo poletje. Ker so bili vsi ene misli, so podvzeli za to leto radikalne ukrepe. Oče in sin bosta obedovala in spala kar v tovarni v zato pripravljeni sobi; gospod A-dolf Hughe, ki je bil zelo utrujen, bo moral v ostalem prebivati dolgo v vili ' DudeMum"; med njegovo odsotnostjo bo vzel nase vso odgovornost pri poslovanju njegov sin; toda ob sobotah se bo odškodoval za osamljenost med tednom in se bo prišel oddahnit k družini v "Rože". Ludovik Hughe je pripravljen pristati na vsako kombinacijo, ki jo predlagajo in to s tako dobro voljo, da je oče čedalje bolj gi-njen. Vendar pa leži nad tem odhodom na počitnice — senca, ta namreč, da bo Ludovik Hughe videl kaj redko Marijo Durand, h kateri ga vsak dan bolj približuje. To senco vidi na njegovem obrazu mati, predvsem pa Melanija. Ugotovi jo tudi Marija — pa jo je strah. Nastala je v njeni službi pravcata zamo-tanost, ko se je morala izogibati temu doraslemu mladeniču, ki je nehote čedalje bolj izdajal svojo notranjost. Na dan odhoda se ni mogla izogniti po-menku med štirimi očmi. Ludovik Hughe jo je naravnost poiskal v shrambi za perilo. "Bodite čisto odkriti do mene, Marija. . -Ali veste, zakaj mi bo zelo hudo v Parizu vse dolgo poletje?. . ." > "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob ■o minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali veif ki so pokaženi, ne odla-Sajte, da bodo fie slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Borrows zobozdravnika D9 Arey poslopje, 2. nadstropje -t- itv. »obe 204 Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postreinica : 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Odprto: od B. zjutraj de 8. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opolnd^a. KALIFORNIJSKO GROZDJE PRIHAJA SEDAJ V CHICAGO. VSEH RAZLIČNIH VRST. KVALITETA DOBRA. CENE SO SEDAJ NIŽJE. KAKOR BODO POTEM POZNEJE V SEZONI. POLNE ZALOGE SO SEDAJ NA RAZPOLAGO NA SLEDEČIH POSTAJAH SANTA FE TRACKS 21ST & ARCHER AVE. CHICAGO & N. WESTERN R. R., CLINTON & KINZIE ROCK ISLAND TRACKS TAYLOR & CLARK ST. PRODUCE TERMINAL 27TII ST. & ASHLAND AVE. CHICAGO Zmerne tovorne cene so jamčene v katerikoli kraj za ktipovalce izven mesta. < 1 iiiHMiiirit:iiimiiiHicjitiiiimiiic3i)iii!ii!!:i:3iiiiiii;!i!it3iHii!Mt!iini!iM!iiimci<# "BREMEN" IN "EUROPE" C e ste se namenili potovati v staro domovino, povejte agentu, ki Vam je najbližji, da hočete tikct od North German Llovda. Ce želite kupiti tiketc za Vaše sorodnike ali prijatelje v stari domovini, povejte Vašemu zastopniku, da hočete North German Lloyd družbo. Črta via Bremen je najkrajša in Llovdovi parniki uključivši "Co-lumbus, Rerlin, Mucnchen, Stuttgart. Dresden, Karlsruhe" i. rlr. kre-tajo tedensko in spadajo med najbolj moderne in najboljše, z najboljšo postrežbo za potnike tretjega razreda. Hrana izborna. Nova hrzoparnika "HRF.MKN"' in "Kl'ROI'K'' s povprečno 4o00 tonami, bosta gotova za prevažanje potnikov začetkom leta 1929. ki bosta črto med Bremenom in Newyorkom prevozila v šestih dneh. Pridružite se božičifcmu izletu (Christmas E\cur>ioti) v Bremen s parnikom "Berlin", ki odpluje iz Newvorka 11. decembra, izlet bo vodil zastopnik Mr. Hermann Wolf, ki bo šel potnikom v vsakem uzi-ru na roko. Za nadaljnje informacije se obrnite na pooblaščene zastopnike rili na NORTH GERMAN LLOYD I 130 W. Randolph St. vogal La Salle A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., .„ Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5S49 eOSPODIMJEW JOUET« so prepričane, da dohijo pri mem najboljše, najčistejše in najcenejše meso in grocerijo V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ cor. center & hutchins sts., joliet. ill. Chicago Telefon 2917. Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate u-ložen denar na Čekovni račun ter bi nas veselilo vam dati nadaljnu pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki izdelanimi na našo banko. istotako tudi K S. k. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kad« potujete, vzemite na pot naie potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vsak ček rejfistrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Nai kapital in rezervni sklad ▼ vsoti več kot $740,000. je znak varnosti za vai denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO A CLINTON STS.. JOLIET. ILL. Wm. Redmond, predsednik Ctaas. G. Pierce, kasir Joseph Dnnda, pomožni kasir Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanlch & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895, Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili u pogrebe. krste in ienitovanja. — Cene smerne. loot — H. CHICAGO. ST. JOLIST. ILL. ..........-T-iti-----ir-nT-rirnmnriTi:: ■ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo PISANO POLJE »oooooooooooo- ^ j jyj Trunk oooooooooooo Dodatne opazke. (Dalje.) "Premise, na katere gradim, so pozitivna znanost, so dejstva, so aktualno življenje." Prav po bibliji. Tam stoji: "In Bog je rekel: Naj bo solnce . . . in bilo je. G. Molek pravi: So pozitivna znanost, so dejstva, so aktualno življenje . . pa. pa, pa ... ni treba, da bi tako bilo, ker Molek tako pravi. "Premise, na katero gradim veliko vnemo razlagati, kako so prišle šmentane ribe do pljuč, omenja "plezajočega ostriža" iz Indije in "lungfish-pljučarko" iz Avstralije, in drugo vrsto, ki je v Afriki, ki je vsaj bila posebno brihtna, kajti: ko je sla riba na suho — pehsto — je stopil mehurček v novo službo, škrge pa so — presto — odpadle." Vsemu še sledi: "Tako se razume ta reč." He, he, g. Molek, Vi si domiš-Ijujete, da je ta svet ribjih (Molek), so pozitivna znanost.'' pljuč in ribje brihtnosti samole Tako zatrjuj" g. Molek in in-( Vam znan, meni pa je popolen direktno imenuje mene "indij- tabula rasa, nekaj čisto nepo-j skega slepca", ker malo podvo-; znanega in bi jaz slišal kaj ta- Chicago, lil. | litinimimiiioiiimimic^ mim. V okvir te pozitivne znanosti spada tudi Molekov stavek: "Vse to imamo od naših živalskih prednikov". (ioii "rubbish" imaš v glavi in še malo slame, ali samo slamo, če se predrzneš podvomiti o taki pozitivni znanosti. Profesor Frederick Tilney na vseučilišču Columbia je ravno izdal obširno delo v dveh zvezkih : "The Brain from Ape to Man. A contribution to the study of the evolution and development of the human brain." Skuša dokazati, dn možgani odkrivajo resnico evolucije Dobro. d. Molek nai gre v kako knjižico, ker Tilneyeva knjiga stane $25.00. in bo lahko našel v knjigi, da profesor Tilney zanika, da bi človek izhajal iz antropoidov. Kje je "pozitivna znanost", pri g. Moleku ali pri profesorju na vseučilišču? Smešen i a bo ni >rda konec, a vsaj muzanje bo ostalo. Sicer stoji zapisano: "On (Trunk) je smešen in muzanje ie na moji (Molekovi) strani." Naj bo, kdo bi preceial mišice. Ribe so si razvile pljuča. A* starosti bom g. Moleka vendarle "posekal", ker pri predrtih ribjih pljučah ga baje nisem "zaklal". Naravnost pravi g. Molek: "Jasno je ko beli dan. da je (Trunk) ignorant glede telesnega mehanizma, če ne more razumeti omenjenih besed." To bi bilo toraj pozitivno ignorantstvo. Malo bolj prikrito je drugo. (i. Molek začne v tj The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS jj Prejema raznovrstne do neme vloge, ter pciiljs ji denar na v.e dele sveta. | ----------,! kega šele prvikrat iz Vaših ust. He, he . . . Ako nimate preveč nad štirimi križi na hrbtu, sem jaz, ki jih imam že skoro šest, vse to vedel in poznal, ko ste Vi "še za morjem svinje pasli", ako razumete ta koroški izraz, ki ne vsebuje nobene žalitve, temveč se hoče s tem le reči, da koga še na svetu ni bilo. Bolj "jasno" toraj se to pravi, da sem jaz že bil pri vseh "plju-čarkah", ko Vas še ni bilo. Da razumemo, poudarim, da s svojo trdovratnostjo v muzanju o brihtnih ribah nikakor ne odklanjam vsake mehanične evolucije, ako je dokazana strogo znanstveno, ne pa kričavo. Veselje smehljanja pa g. Moleku rad privoščim. (Konec prih.) ^niiniiiminiiiiiiiiMoiMiiMintiimiiiM'- uuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinQ 14l/2% obresti) | plačuje na denarne vloge g Iprudential! 1 BANK g g (Zakrajšek & Češark) g 455 W. 42nd Street, | New York, N. Y. | To je sedaj državna | | (State) banka ter ima j | §175,000 glavnice in re- | | zerve. O njeni zanesljivo- 1 I sti toraj ne more biti dvo- | 1 ma. — Poslužujte se je! | — 2 5«nimni!annniiiiii:jtiiiiiiiiiiit:!ii!iiniiiiuii)iiiiiiiiiHiiiiiriiiinr* KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE a. f. warhanik. zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predan !l PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje poh