Leto UDOV., M. 173 UREDNIŠTVO Df UPRAVNIATVO: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogioM ta Kraftevto* lxaB> UNIONE PL BBLIC1TA ITALIANA & A-» KLANO ftT.ft.-_ so i* Novi hudi angleški mornarici Pri Malti so brzi čolni ob podpori letalstva potopili en rufilec nemške podmornice pa so na Atlantiku razbile anglef " in tri vojne ladje Rhn, 30. jul. s. Ves svet se zanima za bitko v Ruvj: m za dofjodke v Aziji, med tem pa vzbujata pOftOrnoat sveta tudi italijanska In nemška mcrnarica. kri sta do se^fi otHk'ne uspehe v Sredozemlju in na Atlantiku. Nemške podmornice so v Atla-nt;ku napad k- v. lik an£?leški konvoj in r*>toj*r1e 19 ted j s skupno 116.000 tonami. Kakovost in koijč— spremstva nista mogli prreprcčiti napatia. Poveča! se je seznam an^Joikih izgub s potopljeno torpe- dovko ki korveto Ponovo so nemške podmornice dokazale vvojo aposobnoM tn spretnost svojih posadk ter svojo tehnično dovršenost v borbi Famozne iznajdbe m mere. ki so jih napovedali A1exander. Ha-lifa.x in Churchill, niso bile pripravljene sli pa niso učinkovale. Churchillu ostane vse-kakor tolažba, da ni obvezan ob koncu meseca napovedati ancleski javnosti jomor-ske izgube za mesec julij. Spopad na morju in v zraku pri Malti Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 29. julija naslednje 420. vojno poročilo: Naši brzi Čolni, ki 90 štitili napadalne čoLne, ki so v noči na 26. vdrli v luko La V al let to na Malti, so se nazaj grede hudo spopadli s sovražnimi lažjimi vojnimi ladjami in letali, proti katerim so uspešno nastopila tudi nacionalna letala. Neki angleški rušilec je bil torpediran od bržega čolna in so z letal opazili, kako se je potapljal. Dva brza čolna se nista vrnila na svoje oporišče. V severni Afriki Je o priliki nekega našega napadalnega sunka, ki je bil izveden 27. popoldne na odseku pri Solumu, nemški oddelek zajel nekaj sovražnih vojakov in prizadejal izgube sovražnim prednjim četam, ki so bile prisiljene k umiku. Na odseku pri Tobruku živahno delovanje topništva z obeh strani. V vzhodni Afriki delovanje prednjih oddelkov in topništva na področju Gondarja. Včeraj popoldne so angleška letala t nizkem poleta napadla nekaj krajev na Siciliji- Nekaj ljudi je bilo ranjenih in bilo je nekaj malo pomembne škode. Naši lovci, ki so takoj nastopili, so približno in eno potrolejsko ladjo, ter potopile 19 tovornih Je potopila Tttt tonsko polno nato- vorjeno petrolejske ladjo. Nov napad na Snez Berna, 30. juL d. Nemška letala so t noči na torek izvedla nov uspešni napad na pristaniške naprave v Suezu. Pri Tobruku so nemška letala bombardirala postojanke protiletalskega topništva. Letalski alarm v Kaira Teheran, 30. JuL d. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno v Kairu, javlja, da je bil v egiptski prestolnici tn v mnogih nilskih provincah včeraj letalski alarm. Na eglpt-sko ozemlje so padle tri bombe, ki pa niso povzročile mnogo Škode. Angleške izgube v Afriki Berlin, 30. julija. & DNB poroča, da so Indijci v borbah v Afriki od decembra 30 km daleč od Aueruste sestrelili letalo ■ 1940 do julija 1941 izgubili skoraj 7000 tipa »Beaufighter«, ki se je v zraku vnelo in je treščilo v morje. Naša podmornica, ki operira pod poveljstvom mornariškega poročnika De Giaeo- ljudd. Velike so bile tudi izgube Novoze-landcev, Južnoafričanov in Kanadcev, do-čim so izgube Angležev sorazmerno majhne. Uspeh nemških podmornic na Atlantiku Berlin, 30. julija, s. Iz Hitlerjevega glavnega stana poročajo, da so nemške podmornice v bitki v Atlantiku dosegle nada] j ni velik uspeh. Napadle so angleški konvoj, katerega so spremljale številne edinice. Posrečilo se jim je potopiti skupno 19 trgovskih ladij s skupno 116.500 tonami. Potopljeni sta bili tudi dve spremljajoči edinici in neka križarka. Položaj na vzhodni fronti v glavnem nespremenjen Glavne borbe se vodijo ob Ladoškem jezeru, pri Smolen-sku in ž i tami ru — Vsa Besarabija okupirana — Sovji protinapadi so bili z velikimi izgubami odbiti Iz Hitlerjevega glavnega stana. 29. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Romunske čete so dosegle ozemlje ob izlivu Dnjestra . Besarabija je potemtakem do zadnjega osvobojena sovražnika. V Ukrajini operacije stalno napredujejo. Sovražnikove sile. ki so bile vržene nazaj med prodorom Stalinove črte v smeri na Smolensk. so sedaj v bistvu popolnoma uničene. Zadnji kotel vzhodno od Smo-Vnska se bliža svojemu uničenju. Veliko Število ujetnikov in plena bo lahko objavljeno v nekaj dneh kot uspeh te ogromne uničevalne bitke. Zapadno od Pcjpuškega jezera so sovražnikove sile Prav tako obkoljene od oddelkov, ki jim je poverjeno čiščenje Estonske, in so tik pred uničenjem. Močnejši oddelki bojnih letal so zadnjo noč z dobrim učinkom bombardirali oborožitvene tovarne, preskrbovalne obrate in prometne naprave mesta Moskve. Finsko vojno poročilo Helsinki, 30. julija, s. Posebno poročilo vrhovnega poveljstva naznanja, da so finske čete zasedle važno industrijsko središče Sortavalo ob Ladoškem jezeru, katerega so sovjeti zažgali, preden so se umaknili. Pri otoku Hango je položaj nespremenjen. Nadaljujejo se topniški dvoboji in aktivnost patrol. Nekateri ujetniki iz tega sektorja so izjavili, da so v utrdbi Hang5ja zaprti številni estonski talci, moški in Seoske, katere sovjeti zadržujejo, da bi tako preprečili finsko bombardiranje iz zraka. Ujetniki zatrjujejo, da Imajo sovjeti v tem sektorju velikanske izgube. Helsinki. 30. julija, s. Finske izkrceval-ne čete so z brzim manevrom zasedle otoka Mantsissaari in Limkulamsanri na Ladoškem jezeru. Bitka je bila kratka, toda zelo krvava. Od marca 1940. so boljševiki otoka spremenili v močne trdnjave. Odbiti protinapadi Berlin, 30. julija, d Zapadno od Vjasmn so nemški oklopni oddelki odbili protinapade treh sovjetskih oklopnih edinic. ki so pri tem pretrpele hude izgube. Na progi med Smolenskom in Vjasmo je bi lo uničenih 20 tovornih vlakov, ki so bili deloma natovorjem z municijo. Najmanj 1.200 vagonov je bilo razdejanih. Nemška letala so uspešno bombardirala tudi neko drugo železniško progo v zaledju za fronto. Neki municijski vlak je zletel v zrak ter je bila proga na daljavo 100 m popolnoma razdejana. Promet na progi je zaradi tega ustavljen. Ob izlivu Dnjestra Bukarešta, 30. jul. s. Rumunske čete so dosegle 27. julija pristaniško mesto Akker-man pred telivom Dnjestra. Odesa v vojnem področju Berlin, 20. jul. d. Z zavzetjem Akkerma-na po rumunskih četah je končno vsa Besarabija zopet v rumunski posesti. S tem, da so nemške in rumunske čete prodrle do ustja Dnjestra. je rudi Odesa, ki leži samo 50 km zračne črte od AKkermana, po- stala vojno področje. Južno krilo nemške vojske, s katerim se bore tudi rumunske, madžarske in slovaške čete, prodira v Široki fronti proti črnemu morju, Z enim topom 20 tankov Berlin, 30. julija, s, V bojih, ki so se razvijali 25. in 26. julija zapadno od Vjas-ma, je dosegla nemška protiletalska arti-lerija nove uspehe. Posebno se je izkazal neki topničar, ki je sam uničil 20 sovjetskih tankov med njimi več tankov s posebnimi oklopnimi stenami, težkimi 52 ton in oboroženimi s 150 mm topovi. Zahvalna spomenica Belorusov Berlin, 30. julija, s. Opoilnomočcnci krajev na področju Krupka v pasu Minska so se oglas1:!'] pri poveljniku nemških čet, kateremu so predložili spomenico s toplo zahvalo nemški vojski in vsemu nemškemu narodu, ker so bili končno osvobojeni iz boljseviskega suženjstva in židovskega tla-canstva. Odhod francoskega poslanika iz Moskve Ankara, 30. julija, s. Bivši francoski poslanik v Moskvi Berger je dospel v Ankaro ter se je od tod takoj odpeljal v Carigrad, od koder se bo vrnil v Francijo. Letalske akcije Berlin, 30. jul. d. Tudi v torek je nemško letalstvo s številnimi operacijami podpiralo delovanje kopne vojske na vsej vz- hodni fronti. Izvedenih je bilo mnogo napadov na sovjetske železniške proge, prometna, križišča in letališča. S polnimi za-- tki bomb je bilo več železniških prog razdejanih. Na enem samem sovjetskem letališču je bilo uničenih 20 sovražnih letal, mnogo drugih pa poškodovanih. Na Hrvatskem sestreljeno sovjetsko letalo Zagreb, 30. jul. a Južno od Banjaluke se je pojavilo včeraj zjutraj sovjetsko letalo, ki je bilo sestreljeno. Med ruševinami so našli trupla popadke. Zapadna fronta Berlin, 30. jul. d. O operacijah na zapadni fronti javlja nemško vrhovno poveljstvo v Snojem vojnem poročilu: V boju proti Angliji je letalstvo potopilo severozapadno od Shetlandskih otokov 1000 tonsko trgovsko ladjo. Pred an-. gleško jugovzhodno obalo je bila večja f trgovska ladja z bombo zadeta v polno. Drugi letalski napadi so bili preteklo noč naperjeni proti pristaniškim napravam na severovzhodni in jugovzhodni obali otoka. Stražni čoln je sestrelil eno angleško letalo. Bojnega delovanja sovražnika nad nemškim ozemljem ni bilo niti podnevi niti ponoči. Mobilizacija avstralske milico ftanghaj, 30. julija, d. Kakor poročajo iz Svdneja, je avstralski vojni minister Spen-tser sporočil, da bo s 1. oktobrom poklicana pod orožje četrtina avstralske milice rezervnega kadra Avstralski vojni minister je nadalje izjavil, da se proučujejo tudi še nekateri -irugi ukrepi, s katerimi naj se dvigne splošni nivo avstralske vojske. Vlada si obeta, da bo s temi ukrepi mogoče znatne pospešiti izvršitev mobilizacije vseh avstralskih vojnih sil za pri-,ner potrebe. ONAKIA ESCLDSIVA per k pubbBctti UNIONE PUHBUCITA TTAIJANA & A- MILANO. pcoventauBa ftaJkm t& Hujskanje Zedinjenfti držav proti Nemčiji v Južni Ameriki Nemški protest pri bolivijski in argentinski vladi — Nota nemške vlade vsem južnoameriškim Berlin, 30. julija a. Nemški poslanik v Buenos Airesu je energično protestiral zaradi zaplembe treh vreč, v katerih je bila diplomatska pošta. Vreče so bile zaplenjene, kakor je znano, v Cordovi na ukaz preiskovalne komisije argentinskega parlamenta. Tri vreče je poslal nemški konzulat v Lrnai nemškemu poslaništvu v Buenos Airesu. Doznava se sedaj, da je protest uspel, vreče so bile vrnjene, toda odprte in pregledane Pričakujejo se podrobnejša obvestila glede uspeha intervencije. V tukajšnjih krogih snmatraio, da gre za očiten prekršek najbolj elementarnih mednarodnih pravil, katerega je zagrešila parlamentarna komisija, v kateri so interesom Wa&hingtona služeči ljudje . Berlin, 30. juJrja & Poročajo, da je bito. kopija note, katero je predvčerajšnjim nemška vlada poslala bolivijski vhvdi glode primera Del M on te. izročena rudi vladam vseh ostalih južnoameriških republik, da tudi te države spoznajo metode, katerih » poslužujejo sovražniki Nemčije za uresni-nje sfvojih bedastih namenov. Odklonjen Rooseveltov predlog Washington, 30. jul. d. Reprezentančna zbornica je včeraj odklonila predlog', da bi smel predsednik Roosevelt podržavitt industrijska podjetja, ki so važna za obrambo Zedinjenln držav. Finsko poslaništvo se bo preselilo iz Londona v Dublin Zakaj je Finska prekinila diplomatske odnošaje z Anglijo Helsinki, 30. julija, s. Uradno poročajo, da je pri razgovoru, ki ga je imel 28. t. m. v zunanjem ministrstvu finski zunanji minister Witting, izjavil angleškemu poslaniku: Zaradi ukrepov, ki jih je odobrila Anglija od julija 1940 proti finskemu prometu in pomorstvu, je treba ugotoviti, da so popolnoma prenehali trgovinski odnosi med Finsko in prekomorskimi državami. Diplomatski odnosi Finske z Anglijo so na področju trgovine in pomorstva stvarno prekinjeni. Zaradi sedanjega položaja je Finska v vojni ob strani Nemčije, do-čim se je Anglija tesno zvezala s Sovjetsko Rusijo in izjavila, da se bo poslužila vseh sredstev, da ji pomaga. Spričo tega je nemogoče še dalje vzdržati diplomatske odnose med Finsko in Anglijo. To je oči-vidno tudi mnenje angleške vlade, sodeč po njenih izjavah, da se morajo angle-ško-finski odnosi vsak trenutek prekiniti. Zaradi takega položaja je prišla finska vlada do zaključka, naj finsko poslaništvo v Londonu prekine svoje delovanje. Obenem bi finska vlada rada vedela, ali je Anglija istega mnenja glede delovanja angleškega poslaništva v Helsinkih, Finska vlada je naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj se z vsem osebjem poslaništva preseli v Dublin. Finska namerava na Irskem ustanoviti novo poslaništvo in je v tem pogledu že pričela pogajanja z irsko vlado v svrho dogovora o imenovanju diplomatskih predstavnikov v Dublinu odnosno v Helsinkiju. Helsinki, 30. jul. d. Finska vlada je sklenila osnovati pri irski vladi v Dub I trm novo poslaništvo. Za finskega poslanika v Dublinu je Imenovan dosedanji poslanik v Londonu Grippenberg, ki v kratkem odpotuje na svoje službeno mesto. Pričakujejo, da bo osebje angleškega poslaništva v kratkem zapustilo Helsinke. Francosko-japonski sporazum predvideva vojaško sodelovanje pri obrambi Indokine je sklenjen za vso dobo sedanje vojne Tokio, 30. jul. s. Včeraj je bilo objavljeno besedilo japonsko-francoskega sporazuma, ki je z včerajšnjim dnem stopil v veljavo. Dogovor določa med drugim, da. sta cesarska japonska vlada in francoska vlada, potem ko sta proučili sedanji mednarodni položaj in spoznali razloge, zaradi katerih bi Japonska v primeru, če bi bila ogrožena varnost Indokine, smatrala v nevarnosti splošen mir v Vzhodni Aziji in bi bila ogrožena njena lastna varnost — in glede na to, da se je Japonska obvezala spoštovati pravice in interese Francije v Vzhodni Aziji, predvsem pa ozemeljsko nedotakljivost Indokine in da se je Francija obvezala, da ne bo sklenila s tretjimi državami nobenega sporazuma glede na Indokino, ki bi bil v nasprotju z interesi Japonske — sklenili naslednje: Medsebojno vojaško sodelovanje za skupno obrambo Indokine in ugotovitev zadevnih ukrepov, ki bodo predmet posebnih dogovorov. Sporazum ostane v veljavi, dokler bo trajal položaj, zaradi katerega je bil sklenjen. Dokument je spisan v japonščini in francoščini z datumom 29. julija ter sta ga podpisala japonski poslanik pri vladi v Vichvju Kato za Japonsko in admiral Darlan za Francijo. Odgovor Angliji in Ameriki Berlin, 30. julija, s. V komentarju o izkrcanju japonskih čet v Indokini pripominja diplomatski sot]-udnik »Borsen-zeitung« Megerle, da pomeni izkrcanje znaten korak naprej na poti do novega reda na Daljnem Vzhodu. Očitna je važnost političnega in vojaškega sporazuma, ki sta ga sklenili Francija in Japonska. Japonska je z njim raztegnila svoj vpliv na obširno južno področje kontinenta, to je v tistem področju, v katerem so se v tej vojni zbirale čimdalje bolj očitno Japonski sovražne napadalne sile. Našim zaveznikom na Daljnem vzhodu, nadaljuje pisec, se ni treba opravičevati, kajti predsednik Zedinjenih držav jim nudi dovolj močnih argumentov, katere proizvaja s svojo nezaslišano fantazijo. Zadostuje pomisliti, kako je opravičil svoj čas zavzetje položajev na angleških oporiščih na zapadni polobli. Pred letom dni je Roosevelt izjavil, da je treba zasesti angleška oporišča, da se zagotovi varnost Američanov. Zaradi tega vsaj logično ni, da dela Suraner Welles očitke Japonski, ki je samo sledila primeru politike, kakršno je začela Bela hiša. Ta politika, ki jo vodi sedaj Tokio, se izvaja samo v predelih, ki so pod naravnim in direktnim vplivom Japonske, ki so torej del japonskega življenjskega prostora. Po letu dni groženj in pritiskov s strani Zedinjenih držav je Japonska popolnoma upravičena, da pod vzame potrebne obrambne mere. Ukrepi Tokia za zagotovitev varnost! južne strani svojega imperija so v okviru obširnih kompleksov japonske politike na Daljnem Vzhodu, pri čemer je upoštevano ogrožajoče sodelovanje med anglosaksonskimi silami in Cunkingom in tudi z boljševizmom. Anglo-ameriške reakcije na izkrcanje v Indokini so se doslej omejile samo na represalije gospodarskega značaja. To pa ne bo vplivalo na trdno odločitev Japonske, da brani svoje življenjske interese. Lahko pa se razvij o dogodki, katerih si proti japonske sile ne žele. Ob zaključku pisec pripominja, da pomeni akcija v Indokini za angloameričke interventiste velik poraz. Po vsem tem, kar se je storilo, da bi se iztrgalo Japonsko iz politike trojnega pakta, je treba ugotoviti, da je ta politika bolj aktivna tn uspešna, kakor kdaj prej. Anglo-ameriški načrt se je ponesrečil in proces preureditve na Daljnjem Vzhodu se kakor v Evropi nezadržno nadaljuje. Šanghaj, 29. julija d. Služoena toommrike poveljiiištva japonskih čet v Honauru javlja, da so se japoske čete pričele v torek zjutraj izkrcavati v zaliv« Camnanh, na skrajni vzhodni abafi Francoske laoVAžne. Japonski ukrepi proti Angliji Tokio, 30. jul. (Domei). Japonska vlada je tudi Hoogkong uvrstila v seznam tt-stih pokrajin katerih dobroimetje na področju Japonske so biia bk>-_irraria. Kakor doznava agencija Domei. bodo izrJaoi odloki o brokiranju dc*broirnetii tudi za lO-zozemsfco Vzhodno Indijo. Kakor )e balo sporočeno s službenega mesta, bo Japonska likvidirala svoje trgovinske odnošaje z Ameriko m Veliko Britaniio na^sprotno pa bo pospešila izmenjavo gospodarskih dobrin z vsemi deželami na Daljnem vzhodu in z državama, Id priznavetjo vzhodno Azijo kot japonski življenjski prostor. Tokio, 30. julija, d. Japonska viada je objavila seznam 46 arH?lešfciii pocfjcrrij, med drugim treh podjerrj tz rfon^OODga, na katere se o^rektno natrag odtok o bS> kadi britanvkrh dnororisTorij na Japonskem, Jutri se bo sestala posebna komisija delegatov Japonske, Kitajske in Mand&dcoa, ki bo odločila podrobne gospodarske tJcro-pe, ki naj stopijo v reOem? v zvezi z blokiranjem angleških dobroimetrj na vsom področju treh držav. Vojaški poveljnik Srbije general Schoder smrtno Berlin, 30. ja»l. d, V riochenlichean je umrl general von Scfcodeir, wJMBa ponootjpflc zasedenega srbskega ozemlja, ka je bdi žrtev letalske nesreče v Fieosradu. General von Schoder je sružrl 20 tet v inuuuMfcA, kjer je dosegel črn podaduipiiakt, leta 1934. pa ga je Fuhrer prevedel v letalstvo ▼ Snu generala ter ga imenoval za podpredsednika riarodne zveze za protrzraerjo lmXMxx General Schoder je bil star 58 let. Za njegovega naslednika je bil general Dartckehnann. Interlraj t »Slov« Narodu14 -8 Stran 2 >blotbi!ski narod«, Sreda, 30. juBJa 1941-XIX. Ste*. 173 Ukrajinski kmetje se vračajo na svoje dsitiove ter se zahvaljujejo osvoboditeljem Ukrajinska fronta, 30. jul. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Po petih dneh, ko se je oddaljilo grmenje topov, ko so utihnili piakajoci glaaovi na bojnih poljanah, se prikazujejo prvi kmetje. Kmečke žene in otroci se s skrajno opreznostjo približujejo svojim vasem in bivališčem. Po vsem onem, kar se je zgodilo, se boje, da bi bili kaznovani zaradi bega. Kmetje z dolgimi lasmi, umazani, zanemarjeni, utrujeni In lačni, njihove žene razkuštrane in preplašene. Kakor pošasti se približujejo krajem, kjer je divjala vojna vihra in kjer je sedaj namesto boljševizma nemški vojak poleg rumun-skega. Ne vedo. kaj naj pomeni ta sprememba, zato se skrivajo še kak dan ln opazujejo gibanje Čet, ki jih niso videli še nikoli, žene se počasi približajo vojakom, sprašujejo in prosijo za vodo ln kruh. ki ga niso videle že najmanj teden dni. Vedeti hočejo, ali bodo dobili košček zemlje za obdelovanje. Lahko si predstavljamo odgovore, toda težko je dopovedati ubogim kmetom, ki so Uveli dvajset let pod botjse-visklm jarmom, da so sedaj osvobojeni boljševizma ln njegovih zmot. Potrebnih je več dni, preden pride do zaupanja med kmeti, ki so morali toliko pretrpeti v preteklosti. Čeprav skrajno gladni, vendar se jim posreči, da najdejo v kakem kotu svoje vasi preostalo gos, prašička ali kozlička, kar podarijo vojakom, ki so jih rešili boljševizma. Od tega kraja več deset kilometrov onstran Dnjestra je Mogilev. Videli smo, kako se je obnovilo življenje po 23 letih trpljenja in zmot. Davi se je vrnil tudi pop, ki je bil kdo ve kje skrit v Času gospostva brez boga. Ko so stari prebivalci spoznali 651etnega ikofa, so ga nesli v procesiji, kakor se nosijo kipi svetnikov. Mladeniči, ki niso ničesar vedeli o bogu ln o njegovih svečenikih, so po pridigi prosili, naj jih krstijo. Tako se obnavlja življenje v krajih, kjer je premagan boljševizem. Nemški letalski napad na London Izpovedi očividca o zadnjem bombardiranju angleške irestolnice Berlin, 30. julija, d. Nemškemu letalstvu dodeljeni vojni poročevalec Peter Bohl- seheki je objavil davi zelo nazorno poročilo o vt napadu nemškega letalstva na London v noči od nedelje na ponedeljek-BoMscheid piAe med drugim: Nemška tvn-bena letala so, natovorjena z najte/pmi bombami, startala v nepre-c;V in h vrstah z nc:n:kih letališč za napadalni po'et na London. V temni noči smo preleteli Rokavski preliv ter vzeli smer prejti Londonu. Zopet je bila glavna naša naloga leti z bombami skladišča živil, hladilne naprave, kakor rudi pristaniške naprave, doke in industrijske zgradbe v angleška prcstolici. Ko smo se približali Londonu, so se oglasile angleške protiletalske baterije, ki so si obupno prizadevale, da nam on c mogoč i jo prelet Londona. Angleška nočna lovska letala so se dvignila v velikem številu v obrambo ter leteč v vseh mogočih vvHnah raziskovala zračni prostor ter nas rarJodrusiil. da bi nam pre-pt bombne tovore Pri tem je 1 prišle veckraA do borb letala z letailom v popolni temi. Od letala do letala so se predle svetlobne niti, ki so jih zapuščali svetlebni izstrelki našega orožja, vsak čas pa so svetli prameni, ki so jih risali sovražnikovi žarometi, zatemn jevali žarko luč eksplozij, lei sc jih poa-zroeale naše bombe. Dve uri neprekinjeno je bil London izpostavljen toči naših bomb. Kmalu so se globoko pod nami pokazala žareča ognjišča zanetenih požarov, ki so potrdila, da so naše bombe zadele določene cilje. TI ognji so postaiali zmerom večji in so nas še dolgo spremljali na povratku od napada. Berlin, 29. julija d. Kakor je bile že javljeno v posebnem nemškem poročilu v nedeljo, je nemška protiletalska obramba pri poizkusnem napadu angleškega letalstva na Berlin v noči na nedeljo sestrelila angleško borbeno letalo vrste Halifax. Kakor so javili davi z merodajne nemške strani, je pri tem izgubilo živlienje vseh 6 članov angleške posadke Tmen angleških letalcev ni bilo mogoče ugotoviti, ker je angleško letalo pri padcu na tla popolnoma zgorelo. USokiranje kitajskih kreditov v Angliji Ne\v Vurk, 30. jul. u. Angleško zunanje ministrstvo je blokiralo kitajske kredite v funtih in ostalo kitaj si-: o imetje v Angliji. Blokada se prične z jutrišnjim dnem. Mehiška kontrola nad pomorsko plovbo Mexlco, 30. jul. d. Kakor javljajo iz krogov, ki so v tesnih tiskih z mehiško vojno mornarico, so dobili vsi poveljnika mehiških vojnih ladij, naj v bodoče ustavijo in prei.-čejo vse mehiške, kakor tudi vse inozemske parnike, ki bi jih srečali v me— h teritorialnih vodah. Poveljniki mehiških s adi j so pooblaščeni, da sme- jo kontrolirati ladijske papirje vseh ustavljenih ladij ne glede na narodnost, kateri bi pripadale. Prodaja tipiziranih izdelkov v novih pokrajinah Ministrstvo za koiporacije je na razna vprašanja določilo, kakor poroča »Agenzla d'Italia del Impero«, da se nanašajo maksimalne cene za tipizirane tekstilne izdelke, ki so bile določene 17. marca samo na prodajo v pokrajinah Kraljevine. Za prodajo potrošnikom v Libiji, Albaniji, Dalmaciji in Ljubljanski pokrajini morajo kompetentni organi ugotoviti ali so določene cene uporabljive ali jih je treba morebiti povečati zaradi večjih transportnih stroškov itd. Jesenski pridelki na trgu Naprodaj je že prvo grozdje — Prispele so tudi že lubenice Ljubl;ana. 30. julija. r>a smo že pred jesenjo, se kaže Čedalje bolj na živilskem trgu. Danes je nudil trg še tembolj jesensko sliko, ker je bilo tudi vreme jesensko. Dež je davi zelo zavrl dovoz zelenjave in sočh/ja na zelenjadni trg. vendar je bilo v splošnem dovolj blaga, zlasti še, ker je bilo kupovalk manj in niso mnogo kupovale. Letos se na trgu tudi pozna, da meščani pridelujejo več zelenjave in sočivja. Prejšnja leta so morali kupovati mnogo več. Nafti zelonjadar i letos tudi ne prodajajo to!iko zelenjave in socivja v letoviške kraje in ljubljanski trg jim nudi skoraj edino priložnost prodaje. Razumljivo je. da blaga zaradi tega na našem trgu nikdar ne primanjkuje, posebno ne zdaj, ko se že bliža jesenska sezona. Avgusta in septembra je trg vselej najbolj založen in zaseden. Le kmetje letos ne bodo več tako zalagali trga s sadjem, ker je slaba sadna letina in ker ne bodo prihajali iz nekaterih oddaljenejših krajev. Doslej se ni mogel nihče pritoževati, da je premalo sadja na trgu. Le cene niso ustrezale vsem. Letos je pa tudi naprodaj po večini lepSe sadje kakor prejšnja leta. Kupovale! so tudi opazili, da je sadje iz italijanskih pokrajin okusnejše. slajše, kakor je bilo prejšn a leta iz Vojvodine in Bosne. Malo se je pocenilo in upanje je, da bo mogoče doseči še ugodnejše cene. Hruške so zdaj po 4 do 8 L kg. Lepe breskve dobite tudi že po 6 L kg. a najdražje so po S L. Nekaj časa so naprodaj tudi že jabolka, vendar jih ;'e še malo. Domačih je bilo doslej naprodaj samo nekaj kilogramov. Prodajajo jih po 5 do 6 L. Prostor za prodajo jagod in gob je zdaj slabo zaseden. Borovnic ni več naprodaj. Nabiralcem zdaj več ne kaže nabirati borovnic v nižjih legah. Frecej borovnic pa ie še na srednje visokem pogorju, od koder jih pa zdaj ne dobimo. Prejšnja leta so bile v Ljubljani naprodaj tudi borovnice, ki so jih nabirali na Krvavcu. Letos tudi ni bilo naprodaj planinskih brusnic. Zdaj so še naprodaj maline. Malin ni bilo nikdar I naprodaj toliko kakor borovnic. Nabiralci so jih po večini prodajali naravnost izde-j lovalcem malinovra. Največ malin so nabrali vselej v kočevskih gozdovih. Tam je bilo nabiranje malin dobro organizirano, tako da sc jih nabrali na vozove v velikih kadeh. Danes je na sadnem trgu budilo posebno pozornost prvo grozdje, ki ni niti tako dragro v primeri s cenami drugega sadja. Prodajajo ga po 12 L kg Razumljivo je, da se bo grozdje pozneje, ko ga bo naprodaj več. še pocenilo. Domačega grozdja pa Malo italijanščine za vsak dan 31 »Gospod Ovca je pa nocoj slabe volje,« je rekla gospa Piškurjeva. »Ali se je kaj zgodilo?« »Zgodilo, zgodilo,« je vzdihnil gospod Ovca. »Dopust so mi preložili na nedoločen čas . . .« »Potolažite se, meni se ne godi nič bolje,« je rekel gospod Piškur. »Saj — kaj pa hočete letos z dopustom, ko nikamor prav ne morete!« »Gospoda, mislim, da bomo zaradi tega vendarle imeli svojo italijansko lekcijo?« je opomnil Bolči. »Seveda, seveda.« so hiteli ostali trije. »Kljub temu, da je gospod Ovca mislil jutri že kupiti vozni listek —« je začel Bolči. »Kaj se pa pravi: kupiti vozni listek?« »Italijan reče: narediti vozni listek — fare il biglietto.« »Ostanite tukaj, grem po listke — state qui, andro fare i biglietti. Ali že imate listek? Kako bi to rekli?« je začel še sam gospod Ovca. »Avete gia i biglietti?« je rekla gospa Piškurjeva. I »Koliko stanejo?« je vprašal gospod Piškur. »Quanto cdstano? Koliko stane — quanto costa?« »Plačati?« »Plačati — pagare.« »Koliko?« »Koliko — quanto.« »Quanto avete pagato?« »Kako bi vprašal: Kdaj odpelje vlak?« »Quando parte il treno? — Imamo še dvajset minut — abbiamo aneora venti minuti.« Zdaj se je pa spet Bolči vtaknil vmes. »Napisati vam moram nekaj zanimivih stvari. Minuta — il minuto, sekunda — il secondo, ura Tora, hip — il momento. Koliko je ura — che 6ra e? Ena je — e un'ora. Četrt čez eno — e un'ora e un quarto. Dvajset minut čez eno je — e un'ora e venti minuti. Dve je ura — s6no le due. poltreh je — sono le due e mezzo. Ni še tri ura — non sono aneora le tre. Ura kot časo-mer je, Torologio*. stenska ura — la pendola ...« Letovisčarji z lopatami v rokah Kate fiv« fantje, Id M po posredovani« Rdečega križa in borze dela dobili zaposlitev ▼ Iiketn Vitttgarjn Ljubljana, 30. julija. Ko so prejšnja leta peli hvalnice Iskemu Vitgarju. so se nam nekateri posmehoval!, že samo ime »Vintgar« jih je bodlo, kakor da smo ga iznašli mi ter so nam postregli z jezikovno lekcijo. Všeč jim tudi ni bilo. da trobimo o lepoti Iskine soteske, cea naj ostane raja skrita. Toda soteska je bila odkrita že zdavnaj ln njeno lepoto so cenili pravi prijatelji narave ter tja zahajali dolga leta; bolelo jih je pa, da so sotesko obiskovali tudi od časa do časa ljudje, ki vlačijo s seboj vedno prah civilizacije ter puščajo za seboj žalostne sledove brez vsakega spoštovanja do narave. Bolelo jih je, da se je lepa soteska začela spreminjati v »mondeno« letovišče ter da so weekend hišice vedno bolj izpodrivale šotore. Nekateri so prihajali v sotesko k sreči samo nekaj sto metrov daleč ter niso poznali vse njene lepote in divjine, da ji niso mogli vtisniti pečata »civilizacije«. Zato pa tudi niso mogli razumeti, kaj pomeni ime »Vintgar«. PRIHAJAJO TISOČI Zdaj prihajajo ob nedeljah tisoči v Iški Vintgar in mnogi med njimi niso nikdar prej zahajali tja. Nihče se več ne posmehuje imenu Vintgar, pač se pa marsikdo čudi, da je bil tako dolgo neodkrit skoraj v neposredni bližini Ljubljane pravi planinski svet z vsemi svojimi značilnostmi: planinsko vodo, tesno sotesko, čistim, hladnim zrakom, divjino strmega skalovja in pravo gorsko tišino. Prihajati so pač začeli, ker se niso mogli odpovedati obiskom gorskega sveta in ker so hoteli najti nadomestilo. Našli so, kar so izgubili. Morda je zdaj tam nekoliko prehrupno in stari ljubitelji lepe soteske pogrešajo mir, kakršen Je vladal prejšnje čase. Toda soteska je dolga več kilometrov in vedno je še dovolj zatišij, kjer ostaneš z naravo sam in kjer lahko poslušaš nemoteno pesem bistre Iške. NEŠTETO TABORIŠČ Globoko v sotesko segajo letos taborišča številnih letoviščarjev iz mesta. Iški Vintgar je postal največje ljubljansko letovišče. Soteska dobiva letoviški značaj že v vasi Iški, kjer je še precej široka. 2e tam se začno vrstiti letoviške hišice in priznati je treba, da so nekatere res mične. Posebno zanimanje pa zasluži taborišče nad mlinom, med cesto in Iško na levem bregu. Sicer ne moremo govoriti o pravem taborišču, ker ni nobenega šotora; le taboriščni ogenj gori pod velikim kotlom. Diši po juhi. V soseščini tega ognja je pri delu truma mladih, okorelih ljudi: vihte lopate, prevažajo kamenje in prod iz Iške ter uravnavajo trdno, novo cestišče na stari cesti, ki drži ob gozdovih v sotesko. Med mladimi ljudmi je tudi nekaj starejših. Eden izmed njih pomaga vihteti kuharici veliko kuhalnico in drugi ga prijazno nagovarjajo: Gospod profesor! rOĆITNICE IX DELO Ti ljudje so združili delo s počitnicami. Delo,sicer ni počitniške, zlasti tistim se ne zdi, ki niso imeli doslej utrjenih mišic, toda kraj je povsem letoviški. Posebno ob sončnem vremenu je narava tako poživljajoča: krepilni zrak in sveža barva, čista, bistra voda ln gibanje na prostem — bude optimizem. Kljub utrujenosti fantje pozabljajo, da je delo težko. Da je iluzija počitnic še popolnejša, so nekateri oblečeni le v kopalne obleke. Včasih se tudi pripeti, da se ta ali oni neprostovoljno okop-lje v hladni Iški, ko ga samokolnica potegne s ploha v strugo; -vozijo prod z desnega brega po zasilnem mostiču na levi breg. Toda vse se konča veselo, smeh se oglaša pogosto tudi. ko je treba z njim preglušiti bolečino. Mladi ljudje so vedri, polni življenjskih sil in nihče med njimi si ne otežuje dela s črnoglednostjo. Pričakujejo, da bodo zopet zamenjali lopate in samokolnice za drugo lažje orodje ter se lotili poklicnega posla. še ne bomo mogli pričakovati tako kmalu. Zgodnje vrste namV.nega grozdja začno zoreti pri nas sredi avgusta. Toda pridelovalcev namiznega grozdja je malo. Ljubljanski sadjarji pa tudi navadno ne prodajajo grozdja, ker ga pridelujejo le za svoje potrebe. Vendar smemo upati, da bo čez mesec dni naprodaj tudi domače grozdje. Prejema1! ga bomo iz Bele Krajine in okolice Novega mesta kakor prejšnja leta. Da se bliža jesen, nas opozarjajo tudi lubenice, ki so prišle v tej sezoni prvič na trg. Cena na debelo je bila 3 L kg, tako da bodo na drobno po okrog 3.40 L. Pri Ulagu in cenah na zelenjadnem trgu ni nobenih posebnih sprememb. Za najvažnejše pridelke so maksimirane cene in prodajalke se jih drže. Zdaj so naprodaj že skoraj vsi jesenski pridelki. Dovolj je tudi že domačega visokega stročjega fižola, ki sme biti najdražji po 3.50 L kg. DELO ZDRUŽUJE Enaka usoda najbolj združuje ter zbližuje ljudi. Tudi naši fantje v Iškem Vintgar ju so se združili v tesnem tovarištvu. Razvilo se Je pravo tovarištvo, kakršno se razvije med vojaki. Vsi pomagajo drug drug drugemu in delijo vse, kar imajo, med seboj. Kot pravi tovariši Imajo tudi skupno hrano. Sestavili so kuharski odbor, nakupujejo skupno živež in kuhajo za vse. S hrano, čeprav je preprosta so zadovoljni. Kuhajo trikrat na dan, tako da imajo zajtrk, kosilo in večerjo tople. Kuhajo vedno dovolj, tako da posamezniki, ki imajo boljši tek lahko dobe po več porcij. Kuharica je izvrstna, kar priznavajo vsi. Njen mož je nekje v ujetništvu in tako si služI kruh sama med tovariši po usodi. JULIJA JIH ZEBE Da je Iški Vintgar res pravo letovišče, Čutijo letovisčarji na lastni koži tudi ponoči. Noči so hladne tudi po najbolj vročih dneh. Posebno hladne so po deževnih dneh. Naše fante je nekaj noči pošteno zeblo na svislih, dokler niso dobili iz Ljubljane odej. Spe pri vaščanih. Z ljudmi so se kmalu sprijaznili. Domačini ne gledajo v njih neljubih gostov, marveč delavce, ki jim delajo dobro cesto. Dobili jo bodo tako rekoč zastonj. Kredite je poskrbela Javna borza dela, cesta je pa last posameznih kmetov ter tako spada med občinske ceste iške občine. Fantje zdaj delajo tretji teden, če bo še kaj kreditov, bo cesta rekonstruirana 2.5 km daleč. Doslej jih je bilo zaposlenih 30. Zasluzijo po 2.28 L na uro in delajo po 10 ur na dan. Delati začno že ob 6. V jutrnjih urah je prijetno hladno, saj se sonce pokaže šele približno ob 10. Opoldne počivajo eno uro. Jedo na prostem. Opoldne posedajo po travi v senci ob vodi, če je kaj časa, se tudi kopljejo. Zvečer uporabljajo po vojaško prosti čas. Treba je kaj malega oprati in pošiti, napisati vrstico s pozdravom znancem in že te vabi dišeče seno mnogo bolj kakor najboljša pernica. Sladko je spati na počitnicah, če si dovolj utrujen ter če te uspava prijetna zavest, da si koristen član družbe, vesel kakršne koli zaposlitve. Drugi letovisčarji, ki jim podnevi ni treba prevažati kamna, nedvomno ne spe tako sladko v Iškem Vitgarju. Tako mladi ljudje gledajo z zaupanjem v prihodnjost in pred njimi je še pot v življenje, čeprav si jo bodo morali narediti sami žuljavih rok. Da znajo delati poti. so dokazali pri tem cestnem delu. Izlet SPD na Mirno goro Ljubljana, 30. julija. Dolenjske kraje planinci preveč v nemar puščamo. Potovanje po Dolenjski nudi dovzetnemu turistu svojevrstne užitke, zlasti če si izbere za tako pešačenje poletni čas, ki najbolj razkriva značaj pokrajine in ki mu v obilni meri razgrne zanimivosti in lepote pokrajine. Ena izmed takih hvaležnih točk je Mirna gora. Z njenega vrha se more motrilec na lastne oči prepričati, da je Bela Krajina, ki se pod njim razgrinja v vsem svojem obsegu, svojevrsten košček zemlje, mičen predel naše lepe domovine s posebnim pokra-jTnskim značajem. Bistro oko opazi v treh odsekih strugo Kolpe, ki se za Ozljem skrije v hrvatsko nižino. Kot dve žarišči se belita Črnomelj in Metlika, daleč sega razgled na Kočevske hribe, na vso Dolenjsko in na venec naših gorskih velikanov v Triglavskem pogorju in Kamniških planin. Slovensko planinsko društvo bo vodilo izletnike v ta prelepi del naše pokrajine v soboto in nedeljo. Iz Ljubljane se odpelje skupina turistov z vlakom ob 13.36 in sicer do Semiča, od koder vodi prijazna pot do Doma na Mirni gori, kjer bo preskrbljeno prenočišče. V nedeljo zjutraj, ko se bodo že odražale valovite konture Gorjancev ter se bo prijazno smehljal ponosni Trdinov vrh, bodo krenili planinci z Mirne gore proti zapuščeni kočevski vasici GaČe, po soteski Stare žage na Poljane in čez Podturn in mimo Gradu Soteske na žel. postajo Straža. Dovolj časa bo še za osvežujočo kopel v valovih Krke. Iz Straže odpelje vlak ob 17.12 proti Novemu mestu, odtod pa z večernim vlakom ob 20.04 nazaj proti Ljubljani. Planinci, ki se zanimajo za ta izlet, naj se nemudoma prijavijo v društveni pisarni SPD. kjer dobijo tudi vse ostale podrobnejše informa- cije. Ker je število udeležencev radi malega števila ležišč v Domu na Mirni gori omejeno, je potrebno, da se prijave čim-preje zaključijo, najkasneje pa v petek 1. avgusta. KOLEDAR Danes: Sreda, 30. julija: Abdon in Senon DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Odpuščanje Kino Sloga: Bliskoviti reporter Kino Union: Beneške spletke Veseli teater ob 20.30 v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta št. 20, Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. Rdeči križ naroča Obvestila naj dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22b: Bratuša Marija roj. Luznik in Cugmus Josip. Pošto naj dvignejo: Dentistična zbornica, Engelsberger Viktor, Devova 15, Horvat Vida, Valjavčeva 15. Horvat Pepca, Rožna dolina, Jagodic Jože, Jeras Emilija, Langusova ul. 9, Kra-pež dr. Jože, advokat, Lombar, krojač, Šiška, Mravljak Ivan, profesor, Mraz Rudolf, Glince - Vič, Novak Ivan, pri Ham, Pen-zijski fond advokatske in notarske zbornice. Peterim Zofija, Hajdrihova 16, Smer-kolj Ivanka, Rožna dolina, Zupančič Silva, TvrŠeva ulica. Zaradi odpreme pisem naj se zglasita gg. Kavčič Zdravko, kroj. mojster, Malka Poje. Namesto venca na grob blagopokojne gospe Rozi Loborčeve je darovala Rudarjeva Rdečemu križu lir 60. — Iskrena hvala. t Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila po dolgi mučni bolezni naša predobra mama, stara mama, gospa Marija Kalčic zasebni ca Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 31. t. m. ob 8. uri na farno pokopališče v smarjeti. Smarjeta, Ljubljana, dne 30. julija 1941. žalujoči soprog, sinovi in hčere, vnuki in vnukinje »Nikar no toliko, kje si bomo neki vse zapomnili!« je začel vzdihovati gospod Piškur. »Bisogna sapere tutto questo!« je pokazal Bolči s svinčnikom na list. »Treba je vedeti vse to!« »Kam ste pa hoteli na dopust?« je zaokrenila pogovor gospa Piškurjeva. »Volevo andare fino a Višnja gora...« »Ali razumeta?« je vprašal Bolči. ».Fino a' — do. Tudi samo .fino' pomeni ,do\ toda v zvezi s samostalnikom in zaimkom mu sledi vedno ,a\ Do prvega avgusta — fino al primo agosto, do večera — fino alla sera . . .« »Volevo restare li fino al dieci agosto,« je dodal gospod Ovca. »Aha, zapomnimo si: pri datumu se rabi vrstilni števnik za prvega v mesecu, za ostale dni pa rabimo le glavne števnike . . .« »Prijateljček dragi,« je rekel gospod Piškur svojemu sinu. »spet pozabljaš, da nisi v šoli. Kaj pripoveduješ mami o glavnih in vrstilnih števnikih! Saj ne ve nič o njih! Rajši povej primer, pa bova vedela oba, mama in jaz!« »Primer? Saj sta ga slišala: prvi avgust — il primo agosto. deseti avgust — il dieci (ne pa: il decimo) agosto. Mi rabimo vedno vrstilne števnike: prvi, drugi, tretji... in tako dalje, Italijan pa reče samo: prvi avgust, nato pa: dva avgust, tri avgust... in tako dalje.« »No, to je pa že nekaj drugega! Mama, si zdaj razumela?« je rekel pokroviteljsko gospod Piškur. »Ej, saj sem tudi prej!« je rekla gospa Piškurjeva. »Ali ste hoteli prenočiti v Višnji gori?« »Po italijansko ga vprašaj!« je pome-žiknil gospod Piškur gospodu Ovci. »Počakaj, mama, da ti pomagam.« se ie oglasil Bolči. »Reči bi mu morala: Volevate star la notte a Višnja gora?« »Volevate star la notte a Višnja gora — e partire . . . pojutrišnjem?« »Dopodomani ali posdom&ni,« je pomagal gospod Ovca. »E partire dopodomani per la Bela krajina?« »Ah, no, volevo restare a Višnja gora otto giorni e partire dopo per la Bela krajina ...« »Hotel je ostati teden dni — otto giorni, lahko tudi: lina settimana. Štirinajst dni — quindici giorni...« je pojasnjeval Bolči. »Meni se pa zdi. da ti sam števnikov ne znaš,« ie rekel gospod Piškur. »Štirinajst ni bilo še nikoli ,quindici'!« »Imaš prav. papa. ,Quindicif pomeni res petnajst. Ampak Italijan ne reče štirinajst dni, marveč petnajst dni...« »Glej si, oče, zakaj se pa vtikaš vmes!« je rekla gospa Piškurjeva. »Zdaj pa imaš! — Višnja gora e una bella piecola — mesto?« »Mesto — la citta,« je rekel hitro gospod Ovca. »Aha, la citta. Množina je tudi: le citta. Samostalniki, ki se končujejo na naglašen samoglasnik, se v množini sami ne spremenijo. Recimo: kralj — ,il re\ množina: kralji — ,i re\ Pri tej besedi pa nastopi še eno pravilo: v množini ostanejo nespremenjeni tudi eno-zložni samostalniki!« »Si, Višnja gora e una bella piecola citta, ma io vorrei vedere — morje?« je rekel gospod Piškur. »Morje — il mare,« je povedal brž gospod Ovca. »Rajši bi videl morje — io preferirei vedere il mare,« je dopolnil Bolči. »Pre-ferire, preferisco — rajši imeti, kaj ne?« »Si, e quest'anno — sem prisiljen?« »S6no costretto. Siliti — costringere.« »Ouest'anno sćno costretto a restare qui...« je rekel gospod Piškur. »Saj je prav ,a restare'?« »Prav, prav,« je potrdil gospod Ovca. »Na zrak pa le grem malo nocoj, ve5. mama?« je rekel gospod Piškur tn vstaL ■tov. "173 f bolničnih pristojbin za zdi v bolnicah in ambulatorijih »slovenski narod«, 10. Jnflja 1941- Stran 3 ! Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na osnovi § 6 zakona o bolnicah z dne 27. februarja 1930 odreja: Odobruje se priloženi pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulancah v Ljubljanski pokrajini. Ljubljana, IS. julija 1941-XIX. Visoki komisar Emilio GrazioM Pravilnik oskrbnin in ostalih pristojbin 01 1. Na območju Ljubljanske pokrajine so sledeče javne bolnišnice: 1. splošna bolnišnica v Ljubljani, 2. bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani, 3. bolnišnica za duševne bolezni Ljub-ljana-Studenec, 4. Zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, 5. bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu. Čl. 2. V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje oskrbnine: V splošni bolnišnici, bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani in v bolnišnici za ženske bolezni v Novem mestu: za III. oskrbni razred L. 15 dnevno, za n. oskrbni razred L. 30 dnevno, za I. oskrbni razred L. 45 dnevno V javni bolnišnici za duševne bolezni LjuMjnna-Studenec: za III. oskrbni razred L. 7.50 dnevno, za II. oskrbni razred L. 15 dnevno. V javnem zavodu za raziskovanje In zdravi'enje novotvorb v Ljubljani: za III. oskrbni razred L. 20 dnevno, za II. oskrbni razred L. 40 dnevno. Poleg" oskrbnine plačujejo bolniki v javnem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb še sledeče pristojbine: a) za obsevanje z radijem: od 1—10 MCD po L. 7.50 za enoto, od U—30 MCD po L. 6 za enoto, nad 30 MCD po L. 4 za enoto. b) za obsevanje z rentgenom: pri lahkem filtru za vsakih 10 R po L. 0.40, pri težkem filtru do 5000 R za vsa- kih 10 R 0.80, nad 5000 R sa vsakih 10 R L. 0.40. Bolnikom, ki se zdravijo v drugem oskrbnem razredu, se zaračunajo pristojbine za obsevanje dvojno. V ostalih bolnišnicah so s plačano oskrbnino kriti vsi stroški zdravljenja, Izvzemal stroške za rentgensko slikanje in rentgenske preglede, ki se zaračunavajo po veljajoči tarifi. K bolničnemu zdravljenju pa seveda ne spadajo terapevtični pripomočki. Cl. 3. Oskrbne stroške je dolžan plačati vsak bolnik oziroma. Če sam ne more, njegovi po zakonu za to obvezani svojci. Visoki komisariat more na utemeljeno prošnjo v primerih, vrednih posebnega upoštevanja, oskrbne stroške znižati, odpisati ali plačilo na drug način olajšati Od bolnikov, ki so po dobljenih uradnih poizvedbah zaradi priznanega siromaštva nezmožni plačila oskrbnih stroškov, se povračilo oskrbnih stroškov ne zahteva. V ostalem pa plačujejo oskrbne stroške: 1. Ljubljanska pokrajina sa svoje uslužbence, aktivne in upokojene, člane njihovih rodbin in ostale osebe, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja po §§ 7 in 8 zakona o bolnišnicah; 2. samostalne zdravstvene občine po določilih § 8 zakona o bolnišnicah; 3. zavarovalne ustanove za svoje člane in svojce teh članov po določilih J 7 zakona o bolnišnicah. Cl. 4. Uslužbenci Ljubljanske pokrajine — aktivni in upokojeni — kakor tudi njihove rodbine, ki se hočejo oskrbovati v II. oskrbnem razredu, plačujejo kot razliko med II. in III. oskrbnim razredom le L. 11.50 dnevno. Cl. 5. Brezplačno ambulantno zdravljenje po določilih $ 16 zakona o bolnišnicah gTe le bolnikom, ki so upravičeni do brezplačnega zdravljenja v m. oskrbnem razredu javnih bolnišnic. Cl. 6. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem 1. avgusta 1941-XIX in se z njim razveljavljajo vsi dosedanji pravilniki za zdravljenje v državnih ali banovinskih bolnišnicah ter bolničnih ambulancah. Predpisi o športnih prireditvah V bodoče bo treba za vse športne prireditve na področju Ljubljanske pokrajine vložiti pismene prošnje pri Kr. Kvesturi. Prošnje je treba s priloženima dvema kopijama podrobnih programov poedinih prireditev predložiti Pokrajinskemu odseku Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora, ki jih nato odda dalje Kr. Kvesturi. Se<:Vž Pokrajinskega odseka Itali--;inskeprr\ nacionalnega olimpijskega odbora (C. O. N. I.) je pri Zvezi podpornih stanic. Programe bodo morale tehnično odobriti pristojne športne zveze. Za udeležbo atletcv in društev pri športnih prireditvah izven Ljubljanske pokra- jine in za športne prireditve, ki naj bi se jih udeležili atleti ali društva iz drugih pokrajin Kraljevine Italije, bo treba doseči prej odobritev Eksc. Visokega Komisarja po posredovanju Pokrajinskega odseka Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora. Prošnjam bo treba priložiti podroben program takih prireditev, ki se jih atleti odnosno društva nameravajo soude-ležiti ali se nameravajo prirediti. Dan po prireditvi, prirejeni na področju pokrajine, bo treba predložiti Pokrajinskemu odseku Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora po tri kopije vseh pri športni prireditvi doseženih rezultatov, UMEVNE VESTI — Klinika Kraljice in Cesarice Helene- V Kasselu obstoja četrto leto klinika za zdravljenje možganskega otrpljenja, katero je ustanovila italijanska Kraljica in Cesarica Helena. Klinika je pod vodstvom prof. vvollerja in seznanja nemški zdravniški svet z italijansko-bolgarskim načinom zdravljenja možganske otrplosti. Ta način zdravljenja se je razvil zaradi zanimanja Kraljice in Cesarice in se izkazal pod vodstvom prof. Panegroesija in njegovih sodelavcev na kliniki v Rimu. V začetku je klinika v Kasselu imela prostora za 36 bolnikov, potem pa je narastla na 123 bolniških postelj, v teku pa so dela za zgradbo novega poslopja s 40 posteljami. Uporabno zdravilo je ekstrakt beladone in z njim so dosegli velike uspehe. Doslej je nemško kliniko zapustilo okrog tisoč ozdravljenih bolnikov. — Hrvatska steklarna na Humu pri Ormožu. Kraj Hum pri Ormožu je pripadel po razmejitvi med Nemčijo in Hrvatsko Hrvatsk: :n se imenuje zdaj Humska Straža. V tem kraju je tovarna zelenega in rjavega stekla (steklenic za mineralno vodo in pivo) in tu je zdaj edina steklarna na Hrvatskem. V trgovinski pogodbi med Nemčijo in Hrvatsko je tudi določba, da bo Nemčija brez carin uvažala izdelke humske steklarne. Hrvatska bo pa dobivala carine prosto medicinsko steklo iz steklarn v Hrastniku ob Savi in pri Rogaški Slatini. Edina hrvatska steklarna bo v obratovanju ovirana, ker je železniška postaja za Humsko Stražo na nemški strani. Steklarna ima svojo industrijsko progo, po kateri teče državna meja. Po mnenju hrvatskih listov bo treba po vojni ustanoviti še eno steklarno kot dopolnilo one v Humski Straži. — Razpis mesta fakultetnega knjižničarja na Juridični fakulteti. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega knjižničarja na juridični falcul eti.. Pravilno kolliovane. svojeroeno pisane in podpisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, je treba vložiti najkasneje do 20. avgusta na rektoratu univerze v Ljub Ijani. — Službeni list za Ljubljansko pokrajino prinaša v svoji številki z dne 26 julija odločbo Visokega Komisarja o odobritvi pravilnika in pravilnik o bolničnih pristoj -binah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulantah v Ljubi jansk pokrajini. — Potna dovoljenja v nove pokrajine. Guverner Dalmacije razglasa, da morajo imeti potniki iz Kraljevine, ki so namenjeni na ozemlja zadrške, splitske in kotorske pokrajine posebna dovoljenja, katera izdaja guverner Dalmacije na prošnje, v katerih je treba navesti namen potovanja in njegovo trajanje. Posebno dovoljenje se priključi potnemu listu ali propustnici. Svobodno pa se lahko kretajo po teh pokrajinah Imetniki diplomatskih potnih listov in državni uslužbenci ter vsi, ki službeno potujejo. — Jesensko vreme sredi pasjih dni. Po hudih nalivih smo mislili, da bo nehalo deževati in d. dobimo zopet lepo vreme. Včeraj se je res polagoma zjasnilo, Čez dan je bilo s iver deloma še oblačno, da sclnce ni moglo posijati, proti večeru je tilo pa oblakov na nebu vedno manj, in rc^nčni zar« c je bil čist. Po kosmičastih belih ob'akih na nebu smo sklepali, da bo aanes lepe vreme, pa smo se temeljito zmotil.. Je pač tudi z vremenom narobe, Vinko Perhavee: V snegu Konjiček je v veselem diru kopitil po sneg a in vltk^l sani Na kezlu je sedel mizar Ivan Bolte. Peljal je v bolnico svojo ženo, svojo stare ženko, ki jo je bil v njenem štiridesetletnem zakonu pustil stradati in trpeti pomanjkanje, tu pa tam jo je pa še v . slh malo našeškal. Ivan je bil vinski bratec In tudi tistega dne si je bil že zlil nekaj meric za ovratnik. Pol sebi. pol ženi. ki je nepremično in molče ležala na saneh, je govoril: — Le počakaj malo in potrpi, stara! V >Spitalu=r bo vse dobro. Doktor ;e sila učen mož, pomagal ti bo in te ozdravil. Najprej bo pa mene nahrulil in ozmerjal: * Pijanec, zakaj nisi prišel prej ? Ali misliš, da nimam drugega dela. kakor z vama ubijati se? Samo dopoldne ordiniram. Po-beri se mi izpred oči! Pridi jutri spet!« Jaz mu pa porečem na to: — Spoštovani gospod, poslušajte me in pomagajte! Navsezgodaj sem se odpeljal z doma. Dohitel me je pa snežni metež in zaradi tega sem mogel le počasi naprej. Na:*boljši dirkalni konj ne bi mogel biti prej tu. Jaz imam pa le starega, mršavega krampa. Zdravnik se bo jezno namrdnil: — Veliko laži je vmes! Vedno imate izgovor. Kolikokrat si se pa oddahnil spotoma v krčmi ? — Spoštovani gospod, porečem potlej, _ ali me imate za tako slabega človeka? Moja žena je na smrt bolna, zdaj vendar ne bom mislil na žganje. Pomagajte! Pokleknil bom predenj in mu objel kolena . .. — Dobri gospod, ozdravite ml ženo... Hvaležen vam bom za to. Zdravnik me bo še vedno grdo gledal. Prerekal se bo še dalje z menoj: — će bi ne ravna« tako grdo s svojo ženo! Zaslužiš, da bi te pošteno našeškal! — Prav pravite, spoštovani gospod, res zaslužim, da bi me našeškali. Pa vendarle se me usmilite! Ko bo moja Špela ozdravila, ne pogledam več žganja. Pridno se bom lotil dela. Naredil bom spoštovanemu gospodu omarico iz najfinejšega rožnega lesa. Nič ne bom zahteval zanjo. In bi-ljardne krogle. V mestu računajo za to petdeset lir. jaz pa ne vzamem niti beliča. Na to se bo doktor nasmehnil. — Dobro torej! Bomo videli, kal se da napraviti. — Vidiš, stara, tako se mora govoriti s fino gospodo, potem pa ne odrečejo. .. Znam govoriti po njihovo. Vljudno in ponižno ... Da bi le ne zgrešila poti! Vedno bolj sneži, komaj da se še vich* na deset korakov. Tako je kramljal Ivan sam s seboj. V njegovi glavi, ki ni bila vajeni misliti, so rojila kar po vrsti različna vprašanja in predstave. Nesreča ga je zadela čisto nepričakovano. Kako mirno je bilo prej njegovo življenje, vse ie šlo po navadi svojo pot Pil je svoje žganje, delal, če se mu je ljubilo in pretepal iz dolgega časa svojo ženo ... Zdaj pa je ta dogodek kar iznenada pre-senetii njegovo življenje in ga spravil lz tira. Tako hudo ga je zadela ta spremem- ljubljanski KINEMATOGRAFI Predstave dane« ob 16^ 19. in 21. mri! KINO SLOGA TELEFON 27-80 Napeti doživljaji na lovu aa dnevnimi senzacijami »BLISKOVITI REPORTER« RJchard Talmadge Luana VValters KINO UNION TELEFON 22-21 Benetke ▼ dobi sijaja, slave in bogastva! Romantične pustolovščine, ljubavne spletke in intrige! BENEŠKE SPLETKE R. VUla. jl de Glorgl. B. Glori. C. Calaraai Obenem predvajamo kratek film: __»OD 8IHTE DO MARMARIKE«. KINO MATICA TELEFON 22-41 Izredno lep film globoke vsebine, ki bo man ikom u izvabil solze! ODPUŠČANJE A. Nazzarl, L. Glori a, C. Duše ▼si nafti filmi so v celoti opremljeni s _slovenskimi napisi. kakor je zdsj z vsem drugim. Cez noč se je Jelo zopet oblačiti ln davi je bilo tako temno, kaker da se še ni zdanilo. Ze zgodaj zjutraj ;e jelo deževati in sicer tako kakor jeseni — brez vsakega bliskanja in grmenja. Nebo se je enakomerno zakrilo z deževnimi oblaki, postalo je tudi precej hladno in tako bi človek res mislil, da srno že v septembru, ne pa Sele pred začetkom evgusta. Jutri bo prvi krajec in morda se bo vreme zboljšalo. Dobro bi bilo, če bi se, ker je bilo dežja dovolj. — Obnova Man zoni jeve hiAc. Jeseni bodo dokončana obnovitvena dela na hiši, kjer se je rodil Aleksander Manzoni v Milanu, pisec znanega romana »Zaročenci«. Hiša bo obnovljena v slogu časa, v katerem je Manzoni živel. Odstranjene so bile vse naknadne poprave in preureditve, ki so jih izvedu kasnejši lastniki zgradbe. V pritličju se bo nahajal Manzoni je v muzej, v ostalih prostorih pa bo društvo, ki proučuje Man-zonijeva dela, zbiralo celotno gradivo o slavnem italijanskem romanopiscu. — Dež ovira Žetev pšenice. Po dolinah j c pšenica s prav redkimi izjemami že poze*a in spravljena v kozolce, po hribih bi jo bili pa km« tje pospravili ta teden, če bi jih ne cvira" dež. Včeraj je bil za žetev izredno ugoden dan. Solnce ni pripekalo, ker je bilo oblačno, pa tudi sicer je bilo precej hladno. Žetev v hudi vročini je naporna, ob takem vremenu, kakor je bilo včeraj, pa znatno lažja. Zato so kmetovalci včeraj hiteli, kar se je dalo, da so poželi čim več pšenice. Polja po dolenjskih hribih so bila polna marljivih žanjic, pomagali so jim pa tudi moški, da je šlo delo hitreje od rok. Tudi pšenica je letos zelo lepa in pridelek bo dober. Zrno je debelo, lepo dozorelo. Obenem z žetvijo pšenice se pričenja setev repe. Ajdo je treba posejati pred sv. Jakobom, ker je sicer prepozno. Za ajdo je bilo zadnje deževje zelo dobrodošlo, ker je lepo vzklila in zdaj je že nekaj centimetrov nad zemljo. — Izprememba v poStnem okolišu. Kraj Veliko Mraševo. ki je spadal v okoliš pošte Cerklje ob Krki. se dodeli okolišu poŠte Sv. Kriz pri Kostanjevici. Iz okoliša poste Sv. Križ pri Kostanjevici pa se izloči kraj Pristava, ker je sedaj na nemškem ozemlju. — Nov grob. Danes popoldne polože k večnemu počitku vpokojenega višjega deželnega sodnega svetnika g. J ose ta Hauf-fe.na. Pogreb blagega pokojnika, ki je dočakal visoko starost 86 let, bo ob 17.30 iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv Križu. Bodi mu lahka zemlja! Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožaljel Iz Ljubljane Ali je Ljubljana res kurja vas? Z magistrata smo prejeli: Kurja vas, tako je zadnjič nekdo imenoval našo belo Ljubljano precej zafrkljivo, pri tem pa je pozabil na sedanje razmere, ko vsa velemesta in kulturni centri hrepene, da bi se smela tako imenovati zaradi množine kur, petelinov in piščancev. Zato smo pa prav hvaležni piscu zafrkacije, ker je naše mesto razglasil vsemu svetu, kako neznansko trpi zaradi preobilice put in petelincev. Od sile umestno je tudi klicanje § 42 cestnega policijskega reda na pomoč v sedanjih časih, ko bi londonski lordi in morda tudi moskovski tovarišči pozdravili petelinje petje kot prepevanje angelov miru. Res, strašna mora biti šiba božja ljubljanske kurjereje, saj perutnina v Ljubljani povzroča menda tak smrad, da bi ga ne mogli prenašati niti prebivalci obstre-Ijevanih mest niti junaki z bojnih poljan. Slavni francoski kralj, ki je vsakemu svojemu državljanu želel kokoš v loncu, gleda v Ljubljani svoje sanje izpolnjene, saj se piscu te aktualne notice zdi, da zaradi kokoši in piščet v naših loncih kmalu ne bo več prostora za govedino in v ponvah ne na pečenko. Ljubljanski kmetijski referent trepeta za svojo usodo, ker je madelil 1000 pisčet, a ljubljansko prebivalstvo bi jih rado Imelo te najmanj desetkrat toliko. Toda Ljubljančani so prepričani, da mestnega kmetijskega referenta zaradi njegove skrbL da bi vsaj ljubljanski bolniki dobili nekaj kokošjega mesa, ne bodo obesili na § 42 niti prebodli z ostrim peresom pisca, ki se sonči na ljubljanskem otoku miru popolnoma varen pred strahotami vojne. Nočnega počitka potrebnemu piscu pa priporočamo, naj zvečer hodi od hiše do hiše ter pokriva kurnike s koci ali deskami, da se petelin čki ne bodo prezgodaj budili. Tudi drugi Ljubljančani ne marajo vonjav iz nesnažnih kurnikov, zato jih pa redno snažijo ter nasipa jo s svežim žaganjem ali mivko. V snažnih k urnikih se namreč tudi najbolj budni petelini z rednim pokrivanjem kurnikov odvadijo prezgodnjega petja, edino nekateri Ljubljančani se ne morejo odvaditi zabavljanja na vsako malenkost, ki jih opominja, da se ne zavedajo resnobe dandašanjih časov in ne znajo ceniti obilice prednosti, ki jih je deležna Ljubljana ter jo zanje zavida večina Evrope. —lj Prvo grozdje naprodaj. Iz Italije je prispelo v Ljubljano prvo letošnje grozdje. Branjevke na sadnem trgu so ga prodajale po 11 do 12 lir, sadni trgovci v mestu pa po 8 lir. Sadja vseh vrst imamo zdaj v Ljubljani dovolj, samo predrago je. V Italiji je bila letos bogata sadna letina in se nam torej ni treba bati. da bi ostali brez sadja, čeprav bo pridelek v naši pokrajini letos lab. Pač pa zelo dobro kažejo tudi v naši pokrajini vinogradi, samo če bo vreme ugodno, da bo moglo grozdje nemoteno dozoreti. Grozdja bo v primeru ugodnega vremena na Dolenjskem in v Bell Krajini toliko, da bo ljubljanski trg že s pridelkom iz naše pokrajine bogato založen, poleg tega bomo pa dobivali grozdje tudi iz drugih pokrajin. Bolj kakor druga leta bi bilo treba letos organizirati grozdni teden, če že nismo organizirali posebne sadne akcije, ki bi bila prebivalstvu našega mesta zelo dobrodošla. SILVIO ROSSI trifctt1 . Via PonchielU No. 3. lftUi811!j * Piazza Caduti Fascisti N.o 4. Fabbrica Ombrelli ingrosso - dettaglio Borsette, valige, bauli, bastoni ecc. Tovarna dežnikov na drobno — na debelo. Torbice, torbe, kovčki, palice itd. —lj Eno največjih stavbnih deL V tej sezoni je eno največjih stavbnih del v Ljubljani zidanje poslopja za rudarski institut. Zidajo na ogalu Snežniške in Aškerčeve ulice. Doslej so obnovili kmalu po pomladnem prevratu. Delati so začeli jeseni in do pomladi je bilo gotovo temeljno, kletno in pritlično zidovje. Zdaj že beto-nirajo ogrodje drugega nadstropja. Etažne višine so zelo visoke kakor pri sosednjem poslopju zavoda za strojništvo. Pripravljeno imajo že tudi votlo opeko za polnilne stene. VESELI TEATER samo še dva dni PONOVITEV PROGRAMA — lj Licitacije v mestni zastavljalnici. 6 in 12. avgusta obakrat ob 15. bo v prostorih mestne zastavljalnice na Poljanski cesti 15. licitacija zastavljenih predmetov. • — lj Kdor ima v Beogradu kakšen opravek ali želi kakršno koli posredovanje, naj se še danes popoldne od 16. do 19. ure obrne na prof. dr. A. R. (pri g. Trčku), Ljubljana, Jurčičev trg 2-1. (—) Živilske nakaznice za avgust Ljubljana, 30. julija. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bo razdeljeval živilske nakaznice za mesec avgust v četrtek 31. julija od 7.30 do 13. ure v II. nadstropju Mestnega doma po vrstnem redu, ki bo razviden kar na mestu samem. Potrošniki pa bodo lahko dobili živilske nakaznice pri svojih trgovcih že od četrtka popoldne dalje. Obenem poziva mestni preskrbovalni urad vse trgovce na drobno in peke, naj julijske odrezke vrnejo po naslednjem razporedu: trgovci z začetno črko A — L v soboto 2. avgusta, trgovci z začetno črko M — 2 pa v ponedeljek 4. avgusta, vsi peki pa v petek 1. avgusta t. 1. Po tem roku mestni preskrbovalni urad ne bo več sprejemal julijskih odrezkov. zagrebške reveže. Razdelitev je bjla izvršena v ponedeljek. Poročali smo že, da bo na stavbišču bivšega sokolskoga stadiona v Zagrebu zgrajen hrvatski državni športni stadion, ki bo najmoderneje opremljen. — Stroge odredbe proti pijančevanju. Veliki župan v Travniku dr Nikola Tu- sun je izdal odredbo, ki v uvodu razlaga o škodljivem vplivu alkohola na človeški organizem, nato pa prepoveduje točenje alkoholnih pijač na vse trine in sejm&ke dneve, kakor tudi na dneve cerkvenih žcg-nanj. Gostilničarji, ki bodo prekršili to odiedbo, bodo najprej kaznovani z globo 1000 din, v ponovnem primeru prekrvitve pa jim bodo odvzeli obrtnice. Vsakdo, ki bo brez obrtnega lista prodajal alkoholne pijače, bo prvič za 15 dni po.-lnn na prisil-no delo, v ponovnem primeru pa za 30 dni Enake kazni bodo izkusili tisti, ki bi se vinjeni pojavili na ulicah ali trsih, prav tako pa tudi vsi, ki bodo — čeravno ne vinjeni — podnevi posedali po gostilnah in zapravljali čas v brezdelju, namestu, da bi delali in tako koristili državi. Pričakovati je treba, da bodo podobne stroge od-rebe proti pijančevanju izdaM tudi vsi drugi veliki župani neodvisne hrv; države. —. Cini v vstaški vojski. »Hrvatski Narod« je te dni objavil čine v hrvatski vsta-ški vojski. V podčastniškem zboru .-o do-rojnik (kaplar), rojnik (polna red ni k), do-vodnik (narednik) in vodnik (naredni';: vodnik), v častniškem zboru pa zastavnik (praporščak), poročnik, nadporočnik, stotnik, bojnik (major), ood p $ kovni!«, polkovnik in krilnik (general). — Prodaja živil Židom »na skrivaj« prr-povedana. Zagrebški župan Ivan Werner je izdal okrožnico, ki najstrožje prepoveduje vsem trgovcem in drugim prodajalcem živil prodajanje istih Židom »na skrivaj«. Kdor bi se pregrešil proti tej o1; niči, bo najstrože kaznovan. Mestno poglavarstvo je namreč ugotovilo, da precej trgovcev prodaja razna živila Židom »pod roko«, seveda po dražji ceni. _ Za ureditev trnovskih zvez s Slovaško. Te dni bo iz Zagreba odpotovala v Bratislavo posebna gospodarska delegacija, ki ima dolžnost urediti trgovske zveze med neodvisno hrvatsko državo in Slovaško. Prav tako bo Hrvatska že v kratkem začela enaka pogajanja z Bolgarijo in Rumunijo. Iz Hrvatske — Paketni promet z inozemstvom. 1. avgusta bo otvor j en paketni promet za navadne pakete brez označbe vrednosti med Hrvatsko in Dansko, Norveško, Švico, Portugalsko, Španijo, Kanarskimi otoki, španskimi posestvi v severni Afriki in v Gvinejskem zalivu, Finsko, Marokom, Nizozemsko in Švedsko. Pristojbina za te pakete bo znašala 1.50 din za vsakih 50 gramov. — Odredbe o zatemnitvi. Poročali sme že, da so v Zagrebu poostrili odredbe o zatemnitvi in določili tudi stroge kazni za vse tiste, ki se teh odredb ne bodo v polnem obsegu držali. Zagrebška policija prireja vsako noč racije na nezadostno zatemnjena stanovanja in je bilo doslej že vtPČ sto Zagrebčanov kaznovan in z osemdnevnim odvzemom -»lektričnega toka, pa tudi z občutnimi denarnimi kaznimi. — Po požaru na bivšem sokolskem stadionu v Zagrebu, ki ie te dni iznenada izbruhnil in upepelil skoraj vse stadionske zgradbe, je zagrebški mestni župan Ivan Werner odredil, da mora mestni socialni urad preostale nedogorele tramove in drugo leseno gradivo brezplačno razdeliti med MALI OGLASI MASČOBNA HRANA je telesu nujno potrebna. Te dandanes ni v zadostni količini. Dobro nadomestilo zanjo je redilna, vitaminov polna AMBROŽEVA MEDICA, ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska št. 6. ulica 39 T POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana. Breg 14. 1063 VELIKO PRAZNO SOBO v sredim mesta, solnč-no, s souporabo kopalnice, oddam takoj ali 1. avgusta. Ponudbe na oglasni oddelek -Slovenskega Narodac pod šifro 3-Središče«. 1273 Carta per posta aerea iMPčF.O Papir za letalsko pošto CARTELLE da 50 50 fosli e bus te BUSTONI aa 10 10 formato QUARTTNA BUSTONI da 10/10 formato OLANOPNA RTCHIEDETELA OVUNQUE VIA PORTAMED1N A 44 — NAPOLI »L A NUOVISSIMA« LISTKI po 50 50 komadov in kuverte VELIKE KUVERTE po 10.10 ćetrtinskega _ formata VELIKE KUVERTE po 10/10 formata OLANDINA ZAHTEVAJTE JIH POVSOD ba, da je izčrpala v njem celo sočutje do bolne žene. Spomnil se je, kako ga je snoči, ko je prišel domov, v oči zbodel njen čisto posebni pogled. Popil je nekaj meric žganja in po svoji stari navadi razbijal s pestmi, žena pa ga je tako čudno pogledala, da se je takoj iztreznil. Tako čuden, iz daljave prihajajoč je bil ta pogled, kakor bi bil vstal iz globine njene duše in kakor da prav za prav ne bi bil njen pogled. Potem si je izposodil od soseda kon;'a in je odpeljal ženo v mesto v bolnico. — Spelca. se je oglasil spet. — ako te bo doktor vprašal, če sem te pretepal, mu reci: ne! Nikoli te nisem pretepal iz hudobije! Nikoli več te ne bom udaril! Pri vseh svetnikih ti prisegam. Skrbi me zavoljo tebe. Kdo drugi bi te bil pustil doma, jaz pa te vlačim v mesto. Glej, kako se kupici jo snežinke druga na drugo. Da bi le ne zgTesIl poti! Ali te še boli na strani? Ivan se je ozrl. Smešno se mu je zdelo, da poleiava sneg na njenem obrazu. Na mojem nosu se takoj stopi, na n;enem pa ostaja. Delal se je, kakor da bi ne verjel, kar je videl, Čudil se je še celo. da je postalo njeno obličje tako čudno in da se ni sta;?-I sneg na njem. Ni pa hotel več misliti na to. — Ti si pa res čudna, je nadaljeval — Govorim v skrbeh zate. pa mi še iv odgovoriš ne. Daj, odgovori mi kaj! će ns. te pa še k doktorju ne popeljem. Žalostne misli so rojile Ivanu po glavi. Cek) uro je sedel, ne da bi bil zinil le be- sedo. Nazadnje pa je segel po njeni roki, da bi se rešil moreče negotovosti. Roka je bila ledenomrzla in odrevenela. Solze so mu zalile oči, bolj Iz nevolje kakor od žalosti. Zdaj, ko se hoče poboljšati, mu umre žena ... In stopa v grob v prepričanju, da je bil v resnici pijanec. Se deset let bi morala živeti. Pri sebi bi jo imel in bi jo negoval. Prav res je grdo postopal z njo. Morala je beračiti, ker je Se tisto bore malo denarja, ki ga je bil zaslužil, zapil. — Kam neki se peljem zdaj? je prekinil svoje misli. — Kaj še iščem v mestu? Ni ji več pomoči, samo pokopati jo še moram. Napel je \*ajeti in obrnil sani. 1 Pot je bila vedno slabša. Vihar je bil vedno hujši in ga je bil z vejicami mladih smrečie po obrazu. Slepeča snežna belina je vedno bolj pojemala in se počasi izgubljala. Jelo se je mračiti. V saneh za mizarjem je nekaj klopotalo. Ivan je dobro vedel, da udarja ženina glava ob sani V strahu pa je z bičem naganjai konja v še hujši dir. Nenadoma so se mu izmuznile vajeti iz rok. Segel je po njih. toda nj'egove roke so bile odrevenele ln utrujene. Konj bo ie sam znal domov, si je mislil Ivan. Naj le teče! Oči so se mu kar same zaprle. Trudno se je naslonil na sani . . . Zaspal je. Nenadoma ga je zbudil močan sunek. Sani so se ustavile. Pred njim, v motno bleščečem se snegu se je dvignilo nekaj temnega, visokega. Hlev ali koča. Ivan se je hotel dvigniti, hotel se je v mislih prepričati, toda utrujenost mu je zlomila voljo. Ko se je mizar zbudil, je bil v veliki dvorani z belimi stenami. Pri oknu je sijalo sonce naravnost na posteljo, na kateri je spal. Tudi v drugih posteljah so ležali ljudje. — Za mašo bi moral dati. . . . prosil bom župnika, je dejal Ivan. — Varuj se, leži mirno!, mu je dejal neki glas. Bil je zdravnik. — Dobri gospod, je zaklical kakor v blaženih sanjah mizar. — Torej, vi ste tu? Hotel je planiti pokonci, toda roke in noge so mu odpovedale službo. — Spoštovani gospod, moje roke, moje noge, prav nič jih ne čutim več! — Nimaš jih več. Odmrznile so ti. Le nikar se ne cmeri! Visoko starost si dočakal, zahvali Boga za to! — Gospod! Le še nekaj let bi rad živel. Pet ali šest kratkih let. Moram vrniti konja in ženo moram pokopati. Usmilite se me, spoštovani gospod! Naredil vam bom omarico iz najfinejšega lesa in biljarem« krogle, gospod!... Zdravnik je mahaje z rokami odšel lz sobe. Oči pijančeve, ki je bil kakor polomljena, razbita ladja, so postale steklene. Zgubil se je bil v snegu kakor tudi v življenju. Kako obvarujemo otroke davice Vedno je bolje bolezen preprcfiti, Davica je nalezljiva bolezen, ki zahteva med otroci največ žrtev. Do prvega leta starosti je ta bolezen zelo redka. Otroci namreč prineso s seboj na svet zaščitne snovi, ki jih polagoma izgubljajo, dokler okrog prvega leta povsem ne izginejo. Otrok, dokler je navezan samo na materinsko nego. nima prilike priti tako pogosto v stik z okuženim kakor pozneje, ko pride med igran em aH v soli v stik s svojimi tovariši. Davico dobe otroci največkrat okrog petega ali šestega leta. Pozneje je nevarnost vedno manjša in po 14. letu dobe otroci to nevarno bolezen razmeroma redko. V mestih je davica pogostejša, skoraj bi lahko rekli, da je tam stalna, docim se po kmetih pojavlja ob gotovem času večinoma epidemično. Davico povzročajo bakterije, ki prodirajo celo največkrat skozi sapnik, ali pa tudi skozi ranjeno kožo. Zarodki se ustavijo na sluznici gornjih dihalnih organov, zlasti na mandljih in hrustančastem delu sapnika. Tu se bakterije bodisi razvijejo m če se jih organizem ne more ubraniti, nastopi bolezen, če pa ima otrok dovolj zaščitnih snovi, ga davica ne napade, čeprav je bil v resnici okužen. Toda v gol-tancu odnosno sapniku lahko ostanejo zarodki delj časa živi in pri kasijanju. kihanju ali govoru se lahko preneso na drugega človeka, ki lahko zboli, če nima v svojem organizmu zaščitnih snovi. Tako vidimo, da je izvor okuženja ne samo bolan, temveč tudi zdrav človek, torej tak. ki nosi zarodke bolezni, pa sam nI obolel. Davico lahko prenaša tudi člo- vek, ki Jo je prebolel In ki mo pri nJem znaki bolezni ze Izginili. Toda zarodke davice de vedno nosi grlo. Lahko n pa davica prenaša tudi s igračami, jedilnim priborom in živili, zlasti s mlekom. Ko prodro zarodki davice v telo ka. ki nima zaščitnih snovi, se začno na sluznici razmnoževati in izločati strupi. TI strupi povzročajo težke znake bolezni, v prvi vrsti s tem. da napadejo nekatere organe, zlasti srce, ledvice in živce. V človeškem telesu nastane huda borba. Tek> začne izdelovati protisnovi, da bi zatrlo v sebi strupe. Ce se to zgodi, bolnik ozdravi, v nasprotnem primeru pa mora umreti. Kdor je davico že prebolel, je navadno imun proti njej. To pomeni, da ima v svojem organizmu dovolj protisnovi proti tej nevarni bolezni. Pogosto se pa zgodi, da napade davica človeka dvakrat ali tudi večkrat. To se zgodi v primerih, ko protisnovi polagoma izginejo. Tega bi se moral zavedati vsak, kdor podcenjuje cepljenje proti davici. češ da je ta aH oni otrok obolel, čeprav je bil cepljen. Kaj je bistvo cepljenja proti davici? S cepljenjem prisilimo človeško telo, da začne proizvajati protistrupe proti strupom davice. Otroku vzbrizga zdravnik davičin strup, ki mu pa je bila z raznimi kemikalijami odvzeta strupenost. Kljub temu pa začne v telesu proizvajati protisnovi proti davi črni m strupom. Ce nastane potem okužen je, otrok sploh ne zboli, če pa že zboli, ima v telesu pripravljene protistrupe ln zato laže prenese in preboli davičine strupe. Proti davici imamo zelo učinkovito vilo — zdravilni serom. Pridobiva se tako, da vbrizgajo konjem aH dragim živalim davičin strup, proti kateremu proizvaja organizem protistrupe. Tako se pridobi lz njihove krvi serum, ki ga po primerni pripravi v laboratorija v primera obolenja zdravnik vbrizga bolniku kot darfcin proti strup. Zdravilni serum Je zeio učinkovit in lahko se uporabi po zdravnikovi odredbi tudi v primeru, ce otroku preti nevarnost, da dobi davico, recimo, če so obalen; že drugi otroci v isti rodbini. Stena stran cepljenja v svrho zaščite Je t tem, da se ti protiatrupi v treh do štirih tednih v telesu Izgube. Zato Je tako važno dati vsa* kega otroka cepiti, ne pa zanašati se na učinkovitost zdravilnega seruma, ki Je najučinkovitejši v prvih dneh obolenja. Zato moramo takoj poklicati zdravnika, čim dobi otrok visoko temperaturo in bolečine v grlu. Ce vzbrizgamo otroku zdravilni serum v prvih 4 urah, Je skoraj izključeno, da bi umrL Pozneje so pa uspehi že mnogo manjši. Tam, kjer so cepin večino otrok, Je davica izginila. Zato svetujejo zdravniki ta zaščitni ukrep tudi drugod, kjer splošnega cepljenja proti davici še ni bilo. To lahko storimo tako. da damo vsakega otroka po prvem letu starosti cepiti najbolje v maju ah juniju s prvo injekcijo, drugo injekcijo pa dobi v septembru istega leta. Zdravniki navadno priporočajo cepiti otroke tudi ob vstopu v Sok), toda samo z injekcijo. Vsak zdravnik vam pove, da je bolje bolezen prehiteti, odnosno preprečiti, kakor pa zdraviti. Razstava fotografij Kvarnera in priključenih pokrajin Sestavljen je prireditveni odbor in razsodišče Opatija, 29. juHJa. Med splošnim zarnmanjem se vrše priprave za fotografsko razstavo Kvarnera. Svoja dela bodo razstavili amaterji in poklicni fotografi. Razstavo bo priredila letoviška oprava v Opatiji v razstavnem paviljonu. Trajala bo od 10. do 25. avgusta. Predsedstvo razstave je prevzel comm. prof. Artur de MainerL Ze to ime, znano tudi po fotografskem delovanju, jamči za dober uspeh in točno izvedbo ciljev nad vse zanimive prireditve. Tudi pokrajinsko tajništvo Narodne Fašistične Zveze obrtnikov je obljubilo sodelovanje. Iz objavljenega razpisa razstave se vidi, da bodo razstavljena fotografska dela visoke umetniške vrednosti in bodo pokazala predvsem delo in zanimivosti režima, posnetke krajev, narodnih nos, šeg, običajev in življenja v nanovo priključenih pokrajinah. Razstavljala naj dostavijo svoja dela letoviški upravi v Opatiji »Azienda dl Soggiorno di Abbaziac ali pa pokrajinski tujskoprometni zvezi na Reki »Ente Pro-vinziale per il Turismo, Fiume, Via Ang-heben 13«. Fotografijam je treba priložiti prijavnico in prijavnino 10 lir. Prijavnice naj vsak razstavljalec zahteva pri gornjih ustanovah. Življenje žene v Bolgariji Bolgarija je sicer dežela enakopravnosti, vendar pa bolgarska žena ni enakopravna z možen nodavn© je bOo vse to v Bolgariji zelo drago, ker je bilo podvrženo visoki prohibitivni carini na vse luksusne toaletne predmete kakor tudi na svilo in svilene nogavice, torej na vse, kar tako mika večino žensk. Bolgarija je dežela enak opra vnosti. vendar pa žena ni enakopravna z možem Ce tudi so si bolgarske žene pridobile mnogo zaslug za osvobojenje naroda, je trajalo vendar dobrih 20 let, preden se je začela borba za ženske nravice. V začetku našega stoletja se je morala Bolgarka boriti za enake pravice do izobrazbe in dela, kakor jih ima moškL Sele v zadnjih 33 letih lahko Bolgarke študiraio na visokih šolah in služijo kot uradnice v iavnih uradih. To je zasluga Bolgarske ženske zveze, ki lahko z zadovoljstvom zre nazaj na Zastopniki splitskih oblasti med delavci, ki grade novo bolnico 30 let svojega plodnega dela. V Sofiji iz- razhčnin »živilskih nakaznic« — prodna j a cela vrsta ženskih lis*ov. med kate- | metov — in je moral potom za vsak obrok rimi sta najbolj razširjena »Ženski glas* in »Vestnik na ženata«. Nedavno so si Bolgarke prizadevale doseči tudi politične pravice, kajti doslej so smele glasovati le. če je šlo v občinah za za tvori t ev gostiln. Z enkrat Bolgarke še nimajo aktivne in pasivne volilne pravice, da bi se smele udeleževati volitev v parlament. Hočejo se pa za začetek zadovoljiti s pravico sodelovanja pri volitvah v občinske svete. Volitev v šolske svete se pa smejo udeleževati. Bolgarke so tudi zahtevale dostop do advokature in tej zahtevi je bilo leta 1935. končno ugodeno. Ženska zveza v Bolgariji je organizirala vse državne uradnice, učiteljice, ki imajo zdaj v ljudskih šolah žc premoč nad svojimi moškimi kolegi. Zelo uspešno in marljivo deluje tudi Zveza bolgarskih kmetic, ki deluje za izobrazbo kmečkih žena in deklet. V Bolgariji ie bila nedavno ustanovljena posebna ženska stranka, ki se bori za enakopravnost obeh spolov v javnem življenju. Zgodovina živilskih nakaznic Živilske nakaznice niso iznajdba naše dobe; poznali so jih naši predniki že 2000 let pred Kristusom Bolgarska žena slasti na kmetih in manjših mestih se močno razlikuje od evropskih žen kar se tiče življenjskih nazorov. To ni nič čudnega. Blizu 500 let so b£H Bolgari pod turškim jamom in čeprav je zdaj minilo že mnogo let odkar je bila obnovljena bolgarska država, naletimo v Bolgariii še vodno na mnose OTijentalske nazore posebno glede žen-ritega vprašanja. Bolgari so se iz neke nerazumljive skromnosti sami izločili iz Evrope. Ce se napoti Bolgar prot: zapadu. pravi, da potuje v Evropo — čeprav ga vodi pot samo v sosedno državo Vse kar prihaja v Bolgarijo je kratkomalo »evropsko« . Bolgarska žena iz premožneiših slojev, posebno v Sofiji, se je zelo hitro prilagodila evropski civilizaciji Na glavnem sofijskem trgu Carja Osvoboditelja vidiš sedaj že eleganten damski svet. oblečen po najnovejši pariški modi. Bolgarka kakor sploh vse žene na Balkanu, je zelo vneta za barvila, parfume in puder. Se 2J vi jen je med vojno se v bistvu razlikuje od življenja v mar nem času. Posebno v sodobni vojni. Prebivalstvo v zaledju, je danes bolj ko kdaj prej izpostavljeno vojnim nev-arnostim in njihov im posledicam. Zato je povsem razumljivo, da se mora vsakdanje življenje povsem prilagoditi novim prilikam, ker drugače bi se utegnilo zgoditi, da bi se prav zaradi te ali one navidezno majhno napake, zaokrenila vojr.a sreča prizadete države, Se posebno važnost ima v času vojnilo varno; nevarnost zanj je nastopila šele tedaj, ko je sovražniku uspelo zavzeti utrdbe na meji, nakar je začel prodirati v notranjost. Toda v veliki zmoti je tisti, ki misli, da so živilske nakaznice otrok našega stoletja. Neverjetno se sliši, vendar je res, da so si že pred Kristusovim rojstvom pomagali prebivalci iz različnih zadreg z uvedbo živilskih nakaznic. V starih časih pa niso rabili živilskih nakaznic saano med vojno. V Aziji in se drugod, so zmerom uvedli nadzorstvo nad uporabo živil, kadar je ta ali ona naravna nezgoda omajala urejene razmere. Potresi, poplave, vremenske katastrofe in apidemije so bile čestokrat neposredni povod za uvedbo ži-vilsluh nakaznic. Prvi, megleni podatki o racioniranju živil, segajo skoraj v dobo 2000 let pred Kristusom Zal, o prvih početkih tega zanimivega in tudi važnega ukrepa za preskrbo prebivalstva, vemo zelo malo. Kakor vedo povedati zgodovinarji, so se takratni prebivalci celo večkrat zatekli do takih ukrepov, kar zgovorno dokazuje, da so se morale kar vrstiti zgoraj opisane nezgode in težave. Vendar ne vemo, k~rkršne so bile prve živilske nakaznice; verjetno, da niso prav v nobenem oziru sličile sodobnim, kakršne uporabljamo mi. Brez dvoma Pa je tudi. da niso bile iz papirja in da niso bile popisane, kakor so današnje Razdeljevanje živil v tistih davnih časih, se je zatorej vršilo na povsem drugačen način. Vsak takratni prebivalec ie verjetno dobil večje število hrane oddati odgovarjajoče število, odnosno odgovarjajočo vrsto takrat veljavnih nakaznic Živilske nakaznice, ki jih znatno bolje poznamo, pa so stare 2900 let in so kitajskega izvora. Leta 1000 prod Kristusom, je vladala na Kitajskem huda vojna, mogoče celo hujša ko danes. Takratni kitajski sovražnik je že delj časa napredoval, čeprav počasi, v notranjost ogromne države, kljub skoro neprehodnim terenom in žilavemu odporu kitajske vojske. Napadalec je seveda plenil, kar se je le dalo in v gosto obljudeni državi je nastalo hudo pomanjkanje. V tistem, za ne-številni kitajski narod, usodnem čiisu, ie vladal svojo veliko državo oči vidno zelo pameten in iznajdljiv cesar z zvenečim imenom Cau Feu Tau. Položaj je postajal z vsakim dnem obupnejši: cele tnrme revmejfih ljudi so umirale od lakote; premožni pa so Si kopičili neizmerne zaloge vsakovrstnih živil. Kakor vidimo, tudi v tistih čar.ih ni primim i kovalo veiižnikov. Bistri vladar je kmalu sprevidel, da v talcih razmerah ne bo mogel užugati močnega sovražnika, poleg tega pa so nastale še velikanske poplave, ki so prizadejale državi mogoče še več škode in gorja ko vojna. Na cesarjev ukaz, so uvedli svojevrstne živilske nakaznice iz kamenitih ploščic. Kdor ni imel nakaznice, ni mogii dobiti hrane. S tako nakaznico je vs.;k dobil pest riža in nekatere druge najnujnejšo potrebščine. Spekulantom pa je oblast zaplenila vse ogromne zaloge. Na ta način je bila domovina rešena v pravem pomenu bosode: sovražnik pregnan in prebivalstvo očuvano strašne smrti. Seveda, ne samo Kitajci, tudi m/učni drugi narodi so poznali živilske nakaznice. Kakor dokazujejo najdbe, nakaznice tistega časa niso bile enotne, kot so sodobne, temveč- so se močno razlikovale. Vsak narod jc imel svoj tip. Posebno zanimive živilske nakaznice r>a so imeli prebivalci Aljaske pred Kristusovim rojstvom Na tem daljnem ameriškem polotoku, so bile vpeljane živilcke nakaznice — iz človeških las! Šop odrezanih las, je veljal za en obrok živil in dokler niso zrasli na odrezanem mestu novi lasje v dolžini preostalih, dotični ni imel pravice do novega obroka . . . Se bolj čudno Pa je dejstvo, da so imeli opravka z živilskimi kartami prebivalci Aljaske ki vojne skoraj niso rx>zrrari. Do takih ukrepov so se skoraj zmerom zatokli. kadar je bil slab lov — v tistih časih so namreč živeli izključno od lova. Na ta način delijo hrano po nekaterih predelih Aljaske še danes. Nekateri narodi so imeli lesene »nakaznice«, drugi zonet iz drucih predmetov: različnih kovin, školjk itd. Najnaprednejši v tem pogledu pa so bili na Aljaski. Tam so v tistih časih nanosili vso hrano v eno ogromno skladišče ... Kakor vidimo iz zgornje kratke, nepopolne, vendar izredno zanimive zgodovine živilskih nakaznic, je racioniranje živil za prehrano prebvalstva v izjemnih razmerah nujno potrebno. —mir. Obnovite naročnino! Tito A. Spagnol: 4_ IZDAJALSKA PUNČKA Romar — Saj gospodična Ida vendar ni ničesar vedela, — je dejal stric. — Mislite? — je vprašal upravitelj in se glasno zasmejal. Jaz nisem tako naiven, kakor vi, spoštovani Don Poldo. Jaz ženski odkritosrčnosti ne zaupam. Zakaj so jo pa zaprli, če je zares tako nedolžna? Osumiti so jo že morali ali pa imeti proti nji dokaze, drugače bi je ne bili aretirali. Nekdo je vendar umoril grofico. — Toda zakaj naj bi jo bila umorila prav njena družabnica? Zakaj in čemu? Upravitelj je dvignil roko ter stisnil palec in kazalec. — Zavoljo denarja? Toda kje je imela gTofica denar? In kam naj bi ga bila skrila gospodična Sol veni? Storni je skomignil z rameni, kakor je bila že njegova navada. — Da se je bila vrnila grofica nekaj dni pred svojo tragično smrtjo s tem denarjem iz Benetk, to je že sedaj dokazano. Koliko je bilo denarja, ni znano in tudi ne čemu ga je bila dvignila iz banke. Gotovo je pa, da ga je imela pri sebi in da zdaj nihče ne vem. kam je ta denar izginil. — Toda v tem primeru bi bilo vendar treba domnevati, da je imela sokrivca, če bi bila morilka gospodična Solveni. Sokrivca, ki bi ji bil dal orožje in ki bi bil spravil na varno plen. To pa ni mogoče. — Zakaj ne? — Nemogoče kot dejstvo pa tudi iz fiziološkega vidika. Ne, dragi moj Storni, vas je zapeljal zunanji videz, ki pa nikoli ni posebno zanesljiv. — Zunanji videz, zunanji videz! Saj nočem reči, da bi pogosto ne varal ,toda večkrat... — Se mu pusti človek zapeljati in izgubi resničnost izpred oči. To se lahko zgodi, dragi moj Storni., toda ne vsakemu človeku. — Kaj hočete s tem reči, da vi ne spadate med take ljudi? — se več! Trdim lahko, da vidim skozi zunanji videz. — Gromska strela! — Da. In gledam v čisto drugo smer. — No, kaj takega! — je vzkliknil upravitelj smeje. — In smem vprašati, v katero smer? — Ne posebno oddaljeno. Toda s svojim modrovanjem vas zadržujem, — je dejal stric in vstal. — Zelo zanimivo, — je menil upravitelj, ne da bi vstal. — Kar pripovedujte, kar pripovedujte! Stric Poldo se je sklonil naprej, se naslonil s komolci na pisalno mizo. pokazal s kazalcem na upravitelja in žamrinral počasi: — Tu je nekdo, ki ponoči ne spi mirno, ki to ni gospodična Solveni... — Tu? — je vprašal upravitelj tudi tiho. — Mislite? — S prstom je pokazal na strop. — Saj je žalostno, — je pripomnil stric in zmajal z glavo. Toda dovoliti ne smemo, da bi trpel tudi nedolžen človek. — Ah* veste kaj točnejšega? — Bojim se, da vem, dragi moj Storni. Tedaj pa je vstal tudi upravitelj in jel spravljati v aktovko neke papirje. — Zakaj pa ne govorite? Če bi bil jaz na vašem mestu ... Vest... — Vest? To ste rekli zelo točno. Govoril bom, govoril bom, toda besede mi bodo šle težko z jezika, — je dejal stric, ta čas ko je iskal svoj klobuk. Takoj nato se je poslovil od upravitelja, ki se je odpeljal z avtom v mesto in vrnil se je domov, kjer sem ga našel čez eno uro z brevirjem v roki. Stric Poldo je bil otožen. To sem opazil še preden je odprl usta, in sicer na njegovem utrujenem, potrtem obrazu in na obeh ostrih gubah okrog ust. — No. fant moj? — Kaplan mi je povedal, da je bila danes nekoliko boljše volje. Izročil ji je knjige in najine pozdrave. Upam, da jo bo veselila vest, da mislita nanjo tudi Isabella in Luigi. Potlej sem se zglasil pri poročniku. Dejal mi je, da te pride danes obiskat. Rad bi vedel, zakaj si hotel govoriti z njim, ker pa tega niti jaz ne vem... — Saj bi ti bil moral povedati vSemj, morda že prej ... ker pa nisem vedel nič točnega, — saj so osujnili že preveč nedolžnih. — Po mojem mnenju bi bil pa to en razlog več. — Kakor se vzame. Danes ... Oči so se mu za hip zaiskrile kaokr v zmaog-slavju, potlej so pa postale zopet otožne in potrte kakor prej. In nadaljeval je: Jaz ne dvomim prav nič več. Toda čuj! In mirno v kratkih besedah mi je ponovil v vseh podrobnostih razgovore, ki jih je imel zjutraj v vili. Nazadnje me je pa vprašal: — Kaj sklepaš iz tega? — Prav za prav sem pričakoval kaj otipljivej-šega. Podrobnosti o ključu, ki se ga je spominjal stari Lorenzo, se mi je zdela najvažnejša. Toda kaj je moglo to pomagati? — Ne vem prav, stric. Ne vidim, da bi nam moglo to pomagati, da bi dosegla preiskava uspeh. — Prav praviš, — je zamrmraL — Besede, stavke, vse, kar more človek izgovoriti po lastni volji, no, da, to človeka ne privede daleč. Todaj nekaj ima človek le redko v svoji oblasti, namreč vtis, ki so ga napravile nanj besede iz ust drugega človeka, zlasti če pridejo nepričakovano in ga zadenejo proti vsakemu pričakovanju. Kolikokrat je odkrilo še tako črno prikrito resnico malenkostno drgetanje trepalnic ali rahel vzdih sredi besede ali kretnje! Stric Poldo je obmolknil in čakal sem, da bo nadaljeval, pa se je zadovoljil s tem, da me je ošiml s pogledom, polnim prijaznega roganja. Ne da bi vedel zakaj, sem čutil, kako sem zardel. — Vidim, da me hočeš preizkusiti, — sem dejal. — Toda tega ne morem prav razumeti. Mar misliš, da ti kaj prikrivam? — sem pripomnil nekoliko v zadregi zaradi njegovega postopka. Urejuje Josip Zupančič II Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Usta Vlad. Regallv H Vsi v LJubljani