St. 54. _______________y V Goriei, v torok dm; 8. julija 1902. Letnik IV. Izhaja vs.ik torck in sohoto v t'dnu ob 11. uri prnlpolclni' za rncslo sir oL 'A. uri popoldne /,;i ilcžclo. Ako pads'nata dnovii praznik izide dan prej oh 6. zvoöor. Staut» po po.šli prrji'man uli v Goriei na dorn pošiljan ccloletiio H K., pollctno -i K. in četrtlHuo 2 K. Prodaja s»> v Goriei v louakaniah Schwarz v Solskih ulicah i" J <'I- 1 ersitz v Nunskili ulicuh po 8 vin. GORICA (Zjutranje iz: ž njimi povedo nepotajno, da so Lahi pae v slovenskih „naprednja- k l h1' našli ono orodje, katero potrebujejo da ovirajo ž njim delo na.ših poslancev v korist ljudstva, da so has v slovenskih „naprednjakih1', teh sebičnih malkonten- tih našli one pokorne — pinee, ki jim bodo prinasali ,.aportel" kamor in od kodc-T bodo hoteli nasprotniki na.^ega ljudstva! Tako sbje stvari in nič drugače ! In kako komodno so si topriredili, kažejo pae ,.naprednr' mandati, — dva na Krasu, kjer je ,.zmagala' Jjudska volja" pri par ,.naprednih;< mogočnežih zadolženih proletarcev in katera zadol- žena Jjudska vo)ja': bi bila zmagala tudi v tretjic, in pa — mandat v trgih. kjer naj obveljanačelo.,naprednjaka"Straussgittla: Jetzt muss man jüdisch anfangen'"! Komu naj ne odpre oči vse to ? Kdo naj ne izpozna v ..naprednjaških" zaveznikih Lahov in — židov le ljudij, ki so ali obupali nad bodočnostjo na- šega naroda in vrgli puško v koruzo. ali pa da so se podali v sovražnikov tabor iz zgolj užaljene sebičnosti, katera jim nareka le še kljubovanje onim, ki žele našrmu narodu dobro in zasmeho- vanje onih boriteljev, ki hočejo vztrajati z narodom do zadnjega trenutka. Ljudstvo pa naj sodi, na kateri strani mu je bolje biti. Deželni zbor goriški. V zadnji seji deželnega zbora je bilo stavljenih kakor smo omenili v svo- jem zadnjem poročilu, več predlogov in interpelacij. Dr. Faidutti je utemelje- val v imenu ital. kluba predlog zadeva- joč pomožno akcijo za one občine v Furlaniji, ki so bile 22. junija t. 1. po- škodovane po toči. Predlagal je, naj de- želni zbor iz lastnih denarnih sredstev dovoli svoto 30.000 K. ki se ima razme- roma razdeliti med poškodovance ter je predlagal, naj deželni zbor pozove vlado. da hitro priskoči poškodovancem na po- moo ter da naj tudi prej ko prej ukrene da se zacne regulirati potok Birsa iVersai. — Predlagatelj je hotel, da se o tern predlogu nujnim potom razpravlja in sklepa, ne da bi se ga poprej odstopilo v proučevanje in poročanje kakemu odseku. Ür. Tuma priznava sicer poirebo pomožne akcije. misli pa da je najprej dolžnost vlade, da preskrbi v takih slu- čajih hitro pomoč poškodovancem. Poleg tega pa misli tudi, da je zahtevana svota 30.000 K. ki naj hi se izdala iz dežel- n i h denarnih .sredstev, z ozirom na naše finance preogromna. da bi se dalo o njej že v danasnji seji sklepati. Zato je on mnenja. da se predlog odstopi fi- nančnemu odseku. Istotako ugovarj.i dr. Gregorčič da bi se že danes sklepalo o tern pred- lopu in pravi da mu je sicer ža! nazna- niti da bi bili on in njegovi somišljeniki primorani vse storiti, da zaprečijo tako glasovanje, ako bi hotel ostati predlaga- telj pri svojem predlogu. Italijani da ne dovole niti borih 50 kron revnemu bol- nemu slovenskemu dijaku. da bi se 5el zdravit v Gradež. a od Slovencev za- hlevajo. da kar na vrat na nos glasujejo za 30.00 0 kron v korist prebivalcem i;alijanske narodnosti. On je torej tudi mnenja, da se ta predlog odstopi finanč- nemu odseku. Vsled teh izjav je dr. Faidutti od- tegnil svoj predlog. da se nujnostnim potom o omenjenem predmetu razpravlja ter predlagal da se zadeva odstopi fi- nančnemu edseku, kar je bilo sprejeto. Na to dobi besedo poslanec Štre- kelj. — Najprej interpelira deželnega glavarja. kako je to. da niso volitve za komenski cetni odbor bile še razpisane. Pri tej interpelaciji se je pa posianec btrekelj korenito vrezal. Naglost je red- kokedaj na pravem mestu in se torej rado zgodi, da se nagli ljudje osmešijo. Poslanec Štrekelj je namreč rekel : Ko- menski cestni odbor je bil izvoljen že let a 1898, (a konstituiral se je let a 1SJMI) in vendar še dan danes niso nove volitve za ta cestni odbor razpi- sane. Kaj dela torej deželni odbor, da LISTEK. C A R I. Malorusko spisal i\l ar k. o Vavsiok; poslov. J. [. Cvelko. (Konec.) Je li šla dolgo ali nedolgo, tega niti sama ni vedela, ko naenkrat zazre: stojita dva visoka hrasta, a med njima sedi stara žena, slara, starikasta, da jo je že maho- vina prekrila. Himi se stemni pred očmi, a vedeževalka vpraša: „Po kaj si prišla, draga devojka? Gemu si prišla, tako mlada in krasna?" »K vam sem prišla, žena, da mi pomorete". In pove ji svojo bedo in nesrečo. In čarovnica reče: „Ako hočeš, jaz te hočem naučiti". „Naučite me!" zaprosi Hima. Vedeževalka potegne nož in neko začarano perce. „Daj mi levo roko, devojka!'' Onii jo poda. V trenutku je bljesnil ostri nož, za- kapljala je rdeča kri iz prsta. Čarovnica namoči peresce v kri in izpregovori: „No", pravi, ,.sedaj pojdi. Karkoli bodes hotela, to bodeš učinila svojim sovražnikom". Izlazi Hima i' šume, a solnce že zahaja. Ona začuti v sebi nadčloveško moč. .. Izpremenila se je v lastavico, pa leti. Prileti do sela, ažeje je ovil vecer v svoj mrak. Udari se last^vica ob zernljo in izpremeni se v staro babo, pa obstoji pod Oleninem oknom. Gleda: sedi Olena med družicami, kakor polna rožica, krasna, nakičena; in tako je vesela in tiha in tako ji je ljubeznjiv pogled! A mlade družice ji brenče okrog nje kakor zlate bučelice; sedle so okrog mize kakor sveži cvetiči, a Olena vsem na čelu. Pogledala je Hima in sree jo je zabolelo. „0", pravi, „baš je pri nji deviški večer; nisem prišla prepozno"'. Sla je v hišo; pozdravili so jo, vprašali: odkod, in jo pogostili. A ona je odprla okno, iztegnila sredi sobe roko in rekla: „Daj, poleti ti, mlada, kakor ptice, a ne druge za njo! In letele na veke in cvrčale!" Ko je izustila te Čarovniške besede, so one poletele skozi okno jedna za drugo, in sama s krilci mahajo vse. Tako so odletele vse po visti. Oleim jim je bila na čelu. V. Koliko plača, koliko govorjenja, in strahu je bilo po selu ! Ni devojk! Izgi- nile so, kakor da jih je zemlja pogoltnila. Timoš hodi okoli, od tuge in žalosti se ne more upokojiti; ide z jedne ulice na drugo, a Hima stoji pri vratih; on jo pogleda in zasluti njeno vražarstvo. „Vražja devojka!'' pravi, ,.prorekla si mi zlo. Dal Bog, da nikoli ne dočakaš vesele ure!" Ona pogleda za njim in bilo ji je žal, in se nasmehne ter reee: „Bodemo videli !•' Minulo je leto. Prosi Timoša stara mati; „Sine moj, sine! Oženi se, moj go- lob! Zakaj veneš ob meni? Ako je tudi želiš, ne povrne se ti. Razveseli mene starico, da svoje življenje preživim v r&- dosti hvaleča Boga in tebe, dete moje!'4 „Stara moja mamica! Težko se mi je ženiti. Ne bodem našel take družice, kakršno sem nekdaj imel"'. „Vzemi Himo, sinko: to ti je dobra devojka, a kako mene spoštuje? Obdaril jo je Gospod z vso srečo. In i tebe ljubi". ,.Toda ona mi je prva sovražniea ! Ona mi je prorekla mojo nesrečol1' ,.0, moj dragi sine! Kaj se tega spominjaš? Vse je božja volja. Kar je mladenka rekla v svoji žalosti, radi tega te ni zadela nesreča, ti je že usojeno". In kako ga je začela nagovarjati, in s solzami ter ljubeznjivimi besedami ga je naposled nagovorila. da je vzel Himo. Pravijo: „Stpnovitno kapljanje ?z- votli celo kamen"', pa je tudi tako; go- vorila mu je in govorila vsaki dan, vsako uro: „Oženi se, oženi se, poslušaj staro mater, ki te je zgojila, ki je svoje zdravje izgubila, za te skrbeča". — In kozak je privolil, izprosil si Himo in se ž njo oženil. Dočakala je stara sinaho in ne more, da bi je ne ljubila, tako ji je iskrena in poslušna! In postreže ji v vsem, Cesar potrebuje, in poslušajo in ji ugodi, kakor rodno dete. A istotako se suče okrog Timoša neprestance, ne pusti ga iz očij, dasi je on vedno mrkav in otožen. Hima se za to re briga, temvee pavi nanj in mu streže kakor drugemu detetu ; a ko dočaka, da se Tirnos na- smehne, Bože moj, kakor da jo je solnce obsijalo: in oči ji bljesnejo in lice ji zardi. ni že davno razpisal volitev ? Kaki so u z r o k i tega zavlačevanja? Kakor se zdi, je poslanec Štrekelj mislil da se volijo cestni odbori vsaka tri leta. Deželni glavar mu je pa z odgo- vorom koj postregel ter se najprej začu- dil, kako bi bilo mogoče, du se kak cestni odbor dve leti prej konstituira negojebil izvoljen. Potem pa je podučil poslanca Streklja, da poteče doba cestnemu odboru komenskemu še le letos to je 1902, tetudi se je konstituiral leta 1896, kajti cestni odbori se volijo za dobo šest let. — Mi ne zahtevamo sicer od poslancr. da bi vse vedel; pametno in previdno pa bi bilo od njega ven- darle, da bi se vsaj v takih stvareh poprej nekoliko poučil, o katerih hoee v deželnem zboru javno interpelirati ter deželnemu odboru očitati nepravilnosti. Istotako nesrečen je bil Strekljev napad na deželni odbor glede brezo- brestnih posojil. Tudi v tej zadevi je in- terpeliral deželnega glavarja ter rekel. da mu je znano prav iz zanesljivega vira, da tic ij o vse prošnje za brezobres^na posojila neresena pri deželnem odboru. — Deželni glavar je seveda tudi tukaj poslancu Streklju povedal, da je njegov „prav za- nesljivi vir' popolnoma nezanes- Ijiv. Kajti deželni odbor je že davno vse te prošnje rešil ter jih poslal c. kr. namestništvu v Trst, katero ima jedino zdaj besedo v tej stvari. In kar je pa še najlepše pri tern, je pa to, kar je še po vrbu odgovoril poslancu Streklju vladni zastopnik, voditelj tuk. c. kr. okr. glavarstva in namestništveni svotovalec grof Attem s. Povedal mu je namreč, da dotične prošnje ne tičijo več niti pri deželnem odboru in niti pri c. kr. na- mestništvu, pač pa da so že ds.vno re- šene ter da so stranke obveščene o tern da pridejo k ok.glavarstvu podpisatdotične zadolžnice, da dobe potemtakem denar. Torej kakor reeeno: naglost ni povsod na pravem mestu in svetovali bi zaradi tega poslancu Streklju naj bode prihodnjič bolj previden in naj se ne da tako lahko nafarbati od ljudi, ki stojč okoli njega. Poslanec Štrek.elj je stavil tudi predlog, po katerem naj se tehniškemu oddelku deželnega pdbora naroči. da iz- dela potrebne načrte glede regulacije reke Vipave od kranjske meje do nje- nega izliva v Sočo. — Sličen predlog je stavil sicer že v lanskem zasedanju posl. prof. Berbuč, pa poslanec Štrekelj je najbrže mislil, da je bolje dvakrat ko nobenkrat, česar mu seveda ne more nikdo zameriti. Dalje je interpeliral poslanec Štre- kelj zaradi žrebcev-plemenjakov v Ko- baridu in gledo ,.E i n s c h u ba" (tako je rekol1) nekega avskultanta v okrožju e. kr. primorske nadsodnije. Interpeliral jo tudi glede tega, da bi se vsprejela v vladno režijo cesta, ki pelje od Rebka čez Komen v Nabrežino. Dr. Tuma interpelira glede zdrav- niškega zakona ter stavi predlog glede druge poštne zveze mod Bolcem in Trebižem. Poslanec J a k o n 0 i č stavi predlog glede uredbe obcinskega reda in obu. volilnega reda ter glede ceste ob potoku Kožbanjšček ter glede obrambenih del pri hudourniku Idriji. Utemeljevanja zgorej navedenih predlogov pridejo na vrsto v prihodnji seji. Ker je dr. Tuma izstopil iz prav- nega odseka, bil je na predlog d r. Gregorčiča izvoljen kot član v pravni odsek d r. T r e o. D o p i s i. Iz ueitt'ljskih krogov. (0 s I a- rije*) ali pa zlobnosti „Sočinih" zdražbarjev). — V zadnji številki se goriško „naprednjaško" glasilo že zopet spominja goriških katoliških učiteljskih društev, namreč kat. društva slov. uči- teljic in pa goriske podružnice Slomškove zveze. Ker ni našlo opravičenega povoda k napadu in izzivanju, brez katerih to „naprednjaško" glasilo sploh ne more živeti, spotika se že zopet na predava- njih, ki so se vršila v imenovanih dru- štvih in hoce radi istih imenovani društvi smešiti. Človek že res ne ve, ali izvirajo taki napadi boüj iz zlobnosti ali iz bolnih možganov, kajti za predavanja v učiteljskih društvih je pač le malo bolj primernih predmetov, nego so ravno životopisi mož, ki so se kakorkoli odlikovali na polju odgoje in pouka bodisi z besedo ali s knjigo. Oni so naši učitelji. In ker se pečamo mi z delovanjem takih mož, zato nas „naprednjaško" glasilo napada! Kateri učitelj ne pozna imena Kehro- vega ? Ime o. Ivana Svetokrižkega in nje- govo plodonosno delovanje med naširn ljudstvom z besedo in pismom je sicer le malo znano, (objavi se obširno o svo- jem času) ali ravno zato toliko bolj hva- levredno prizadevanje onih oseb, ki po- svečujejo svoje znanje in svoje proste ure v ta namcn, da otmejo pozabljivo- sti ime in delovanje moža, ki je tako blagodejno in plodonosno deloval med našim narodom. In ali se sploh more najti za učiteljsko društvo primernejša naloga, nego ona, ki razpravlja o ovirah š. napredka? *) Iz »Süeinega« šimpfleksikona. VI. Sedi on nekoč na vrtu, a žena kraj njega, sedi in molči. Ona mu pogleduje v oči; a on spusti glavo na prsi. Zdajci posluhne, i\ nekaj zacvrči, pa cvrči! Po- gledata, a nad njiju glavama se vijejo ptičice; a jedna ptičica bolj od vseh drugih kroži nad Timošem. On začuti, kako s krilcema maha pred njegovimi očsiii. Žena ga prime za roko. „Ustreli to ptičico, Timoš", pravi in vrlo prebledi. „A zakaj bi to nedolžno ptičico streljal?" „Ustreli jo, Timoš! Ustreli, dragi moj!'' ga prosi ona, stiskajoča mu roke. „Nočem streljati, škoda je, da go- voriš". „Nočeš? Ti ne maraš, česar te prosi žena, ker je ne Ijubiš", izpregovori Hima, a solze mu kanejo na roko ki ga peko kakor ogenj. „0 žena", pravi Timoš, „ti imaš ognjene solze!" „Ker so gorke, Timoš! Ali sem jih mar malo izplakala? In zopet ga začne prositi, da ustreli ptičico. Toda on je ni poslušal. „Beži", pravi, „beži, zla in lahko- umna stvar!" Ona se obrne in gre z vrta. A ptičica se spušča vedno nižje in nižje k njemu. Timoš se čudi in tako mu je mila ta ptičica, da ni oči ne obrne ž nje; slušal bi jo in se ne naslušal nje- nega tihega in milega cvrkutanja. In prevzame ga neka slutnja in solze se mu zasvetlikajo v očeh. In pade na zemljo in jo porosi s svojimi solzami. Čuje, da nekaj šumi v višini. To je črni gavran razgnal ptičice in preganja naj- krasnejše. Ona leti, kakor strela, a ga- vran jo objame s krili, kakor z oblakom. Skoči Timoš ves izven sebe, pohiti, po- grabi puško in ustreli onega gavrana; a on pade kraj Timoša na zemijo. Gleda Timoš, ali to ni gavran, temveč nje- gova mlada žena; izpod leve roke ji kaplja črna kri, a z desno drži njegovo prejšno drago — mrtvo. Kakor je bila na deviški večer nakičena in oblečena, tako leži sedaj pred njegovimi očmi Olena, krasna in divna kakor rožica. Oleno so pokopali kraj cerkve pod višnjo, a ko so postavili križ, so prile- tele male ptičice, posedle ga od vrha do tal in žalostno cvrčale. To so bile njene družice, katere so na deviški večer pri nji pevale. Timoš ni dolgo živel na svetu: tuga ga je izjela. Hiža se je razvalila, dvorižče se je zaraslo z dračjem, in vrt, je usahnil in globoki vodnjak se je zasul. Vse je man obrasel in prah pokril. Bitjem okoli „Soče" bi najbrž bolj ugajalo, ako bi mi pri svojih zborovanjih hvalopeli kakemu zdivjanemu časnikarju ali pa kakemutolovaju, n. pr. Fr..., ki je končal na vislicah ...! „Naprednjaškemu" glasilu svetujemo, naj se rajo peču z onimi učitelji, ki so mu bližji, najde hvaležnejšega posla. Kaka ploha bi se vsula na nas, ako bi n. pr. mi predavali pri svojih zborovanjih o živinurstvu ali o rokodelstvih, kakor se to godi v „naprednih" uciteljakili društvih! Fej taktMnu naprednjaštvu! Zato svetujemo „SoOi" naj spira in po- nieta pri svojih, nas naj pušča v miru, ker prepričana naj bo: s takimi ljudmi nikoli! Iz ueiteljskih krogov. — Podruž- nica Slom. zveze podala je dež. zboru prošnjo za izpremembo §. 3 dež. p. z dne 15. okt. 189G, ki določa, da je v I. pi. vrsti -V10, v II. Vio.in v III. vrsti '/io vseh stalno nameščenih uciteljev. Prosi se za izpremembo v tern zmislu, da se. določijo place po službenih letih, ker le na ta način bi se prišlo v okom vsej nezadovoljnosti in nje slabim posledicam med učiteljstvom, ki izvirajo baš iz se- danje uredbe uč. plač. Na ta način bi se odprla prosta pot učiteljstvu po vsej deželi, dočim je sedaj isto tako rekoč prikovano na svoj okraj. Ker smo prepričani, da je vsakemu zakonodajcu na tern ložeče, da glasujejo le za take zakone, ki zagotavljajo ljud- slvu pravico in ga varujejo krivice, pri- čakujemo v polnem zaupanju od sedanjih naših gg. dež. poslancev, da bodo glaso- vali za tako izpremembo omenjenega §., v kar se najtopleje priporočamo. S Krasa. — Lep krasen dan ka- koršnjih nismo se letos mnogo imeli, bil je 29. junija dan sv. Petra in- Pavla. Zato sem se namenil, da pojdem popo- ludne v Tomaj kjer je na ta dan obi- čajno velik shod in semenj. Letos pa je bilo še nekaj več. Vabilo, koje sem prejel, naznanjalo je namreč, da priredi tamoiJnja de'cliska sola „Elizabetišče" šolsko veselico na prostem. Veselica se je vršila v zato jako prikladnem dvorišču. Da je bil prostor primerno okrašen z zelenjem, zastavami, napisi itd. ni mi treba mislim natanjčneje razkladati. Oder za predstave bil je jako ukusno opravljen, Posebno je bilo lepo pročelje odra; kaj takega se ne vidi v vsakem kraju. Ob 4 uri in pol se je pričel izvr- ševati zelo obširni program. Pozdrav, razne deklamacije (9) in malo otroško igro, prcizvajale so same deklice eliza- betiške sole kaj izborno. Marsikatero okö postalo je mokro ko so ti angeljčki tako neustrašeno nastopali. Veliki igrokaz „Sv. Notburga" izvr- šili so igralci prav dobro. Naj mi bo do- voljeno, da omenim pohvalno posebno g.čne Šo n c. „Žive podobe" bile so jako lepo napravljene, al' pravega utisa po dnevu ne napravijo, radi tega ne, ker umetna razsvitljava nima moči. S tern odpade glavni efekt. Pevsko društvo „Tomaj" je nasto- pilo z lOmi pesmami. Zbor tega društva ni mnogoštevilen, 20—30, ali mirno vestjo trdim, da bolj dovršenega petja pri pev- cih na deželi nisem že slišal. Vsa cast! Saj pa je bilo tudi vodstvo v spretnih rokah g. S. Prencisa. Zbora „Oj planine" in „Pozdrav" morali so pevci po burnem zahtevanju ponavljati; morali pa bi bili ponavljati več točk, ali radi dolgega, programa bilo je to nemogoče. Veselica v Tomaju 29. junija je vspela prav dobro v vsakem oziru. In prav zadovoljen in vesel vračal.sem so pod večer dornov. Potoma premišljal sem, kako je bilo nekedaj v dan sv. Petra v Tomaju, po kojih časih se nekojim tako težko zdi. Navaden iantovski pies je bil, in — neizogiben pretep. Torej po takih zabavah naj nam bo težko? Mi- slim, du ne! ¦ ¦.. ¦ .. Vrli Tomajcji: Zadovoljstvom moram omenjati, da sedaj nekaj let sem ni biio onega kvarljivega plesa na ta dan; Žal pa, da ni bilo tudi prepotrebne veselice. Ne vem kdo je temu kriv? Letos pa ste pokazali, da hočete tudi na to stran po- skrbeti za napredek. Slišal sem tudi, da nameruje slov. pevsko društvo „Tomaj" napraviti vese- lico s plesorn, skupno z nekim tržaSkim pevskim drustvom. Tako jo prav! Moči imale izvrslne, le dobre volje je treba pa pojde. Posebno bi svetoval mladeni- č*em, da se bolj oklenejo pevskega dru- štva „Tomaj1'. P r v i K r a š e v e c. Politiöni pregled. Isterski deželui zbor. V soboto je imel islerski deželni zbor jako burno sejo, katero je provzro- čila našuntana laška galerija. Na dnevnem redu je bil mej drugim tudi računski sklep deželnega kulturnega sveta isterskega. Poslanec Mandič govoril je proti tema sklepu in povedal da bodo slovanski po- slanci glasovali proti njemu. Ker je go- voril v hrvatskem jeziku, divjala jo in kričala galerija kakor po navadi, kadar se kak slovanski poslanec oglasi k besedi. Najhujši vihar pa je nastal v zhornici, ko je govoril dr. Dinko Tri najst'i č. Italijanski poslanec Davanzo je namreč očital vladi da preveč podpira z denar- nimi sredstvi slovanske gospodarske za- druge v Istri, ki niso po njegovem rnnenju nic druzega nego politična društva. Dr. Trinajstič je odločno zavračal take neosnovane trditve povdarjajoč da se pač v deželnem kulturnem svetu ister- skem uganja italijanska politika, nikakor pa ne v slovanskih gospodarskih zadrugah; akoravno sta dve t r e t j i n i isterskega prebivalstva slovanski, ne dänili de- želni kulturni svet niti deželni odbor isterski nikdar in nikake , podpore za- drugam, v katerih so zastopane gospp- darske koristi ogromne večine isterskega prebivalstva. Če da torej vlada kedaj kako pod- poro tem zadrugam, je popolnomä umestno in pravilno. Med govorom dr. Trinajstiča je galerija vedno tulila. predsednik jo je sicer trikrat opominjal, a galerija se za te opomine ni nili zmenila. Zato je pa poslanec Mandič zakrical da se galerija norčuje s predsednikom. Italijanski po- slanci so na to začeli tuliti z galerijo vred. — Predsednik je dal gaJerijo izprazniti, a mir v zbornici še ni nastal. Italijanski poslanci so namreč očitali Mandičuda žali predsednika ter zahtevali da se ga poklice k redu. Slovanski poslanci so temu ugovarjali in nastalo je vpitje na jedni in drugi strani tako, aa je moral predsednik sejo za nekaj časa pretrgati. Ko so se Lahi prepričali, da Mandič ni žalil predsednika, nadaljevala je zopet seja, v kateri je bil jednoglasno sprejet predlog, naj se dotična oblast pozove da se poljedelci ne kličejo k vojaškim vajam v spomladi in sploh v tistih mesecih ko je na polju največ dela, marveč v mesecu avgustu. Car Nikolaj in dogodki v Rusiji. Glasom poročil iz Petrograda se je ruski car Nikolaj sam odločil proučiti uzroke nemirov, ki se pojavljajo v zad- njem času pogostoma po širni ruski dr- žavi. Sklenil je poklicati pred se okoli 200 oseb iz najrazličnejih stanov in sicer vseučiliške proi'esorje, politične kaziijence, urednike in sotrudnike listov in sploh ljudi katere je policija označila sum- 1 j ivi m. Od teh ljudij hoče izvedeti car vse, kar daje vzrok nezadovoljnosti, ker mu je na tem ležeče da se v državo povrne mir. Ti poklicanci smejo pred carjem vse izpovedati, kar jih teži. Ruski ministri so odločno proti temu koraku, a carica podpira carjev namen. Dveletna vojaska služba na Francoskem. Na Francoskem je vlada predložila zbornici zakonski načrt, da se uvede dveletna vojaška služba. S tern odpade v Francoski armadi naenkrat 60.000 mjž. Da se pokrije ta primanjkljej, namerava vlada nadomestiti vsako leto 30.000 mož več v vojaški službi., Nadalje bo razne pomožne vojne oddelke, kakor gasilce, godce itd. pridelila aktivni armadl Upe- ljara dveletne službe ne dela torej fran- coski vladi mnogo preglavic. Vojaški krogi pa so s to spremembo jako neza- dovoljni. General Voisin je izjavil, da kdor glasuje za dveletno vojažko službo, da bo ta po njegovem mnenju glasoval za razkosanje Francije. Stanjo angležkega kralja. ' : 'lU lJoroöila o bolezni angležkega kralja se na splošno glasijo ugodno. Boleöine, ki jih je provzročila operacija slepega črevesa, ponehavajo in rana se čedalje bolj celi. Kralj po noči mirno spi, tekne mu jed in so zanima za vse javne do- godke, z jedno besedo: zdrnvniki so po- polnorna zadovoljni z Edvardom VII. in ljudstvo, ki je skoro pozabilo žrlve južne Afrike, se zdaj le šo živo zanima sa kraljevo rano, za to skrbi tudi časo- pisje. Ako bode zdravje kraljevo so stalno tako obračalo na boljeje trdno upanje, da se bode vršilo kronanje že prve dni v jeseni. Vendar govore listi do hoče kralj potem popolnoma opustiti rnisel na ves sijaj, marveč da hoče slaviti dan kronanja le v ožjem krogu znancov in prijateljev ter da bode imela slavnost bolj religijozen značaj. Panamski prekop se — zgradi. Nekaj dosedaj neverjetnega narne- ravajo izvesti Amerikanci. Zgraditi hočejo panamski prekop, za katerega priprav- ljalna dela so pričeli Francozi 1. febr. 1881 ter jih v marcu 181)9 ustavili, ko jirn je znani švindel pogoltnil 1172 rnili- jonov frankov. Arneriški kongres je rni- nule dni dovolil 130 milijonov dolarjev za zgradbo prekopa tor 40 inilijonov za nakup pravic in priprav od panamske kanalske družbe. Pred nekaterimi dnevi je predsednik Roosevelt podpisal dotični načrt, kije postal zakon. S kakimi občutki sprejemajo pač Francozi to izredno novico, ki jih spominja na enega najbolj sra- motnih dogodkov v zgodovini francozke republike? Skoro celo desetletje je po- čivalo oelo velikansko podjetje, večina priprav ter malone vsi dragi stroji so več ali manj uničeni in ko je zagledal beli dan načrt za Nicaragua-prekop, ,je tadi nova panamska družba izgubila vsako nado, da jej bo mogoče izvršiti velikansko delo. Ponudila je vsled tega ameriški vladi vse pravice, vsr doseda- nje r.aprave in inventar za 40 rnilijonov dolarjev. Amerika je to ponudbo res sprejela in zgradba panamskega prekopa je sedaj zakonito določena. Amerika ga zgradi v lastni režiji. — Odločilni mo- ment za zgradbo panamskega prekopa je bilo dejstvo, da je ozemlje ob pro- jektiranem Nicaragua-prekopu ognjeniške narave. Mnogi vulkanični izbruhi ter potresi so veščake prepričali. da ni mis- liti na izvedbe tega velikega dela in da bi bil v veliki nevarnosti prornet ob tern prekopu. Vseh teh nevarnosti ni pri pa- namskem projektu, ob enem so pa tudi proračunani gradbeni stroski za celih 60 milijonov manjši nego pri prekopu Ni- caragua. Kajpada bodo konecai izdatki znatno prekoračili proračunano svoto, ker je posebno občutno pomanjkanje potrebne množine vode in je treba pro- dreti svet, ki leži 37 m nad morsko gla- dino. Tudi politiaki moment pride tu v pošlev, namreč vedne homatije v ko- lumbijski republiki. Toda napram vsem tern težkočam se čutijo Amerikanci do- volj močne. — Novo podjetje je vsekako velikega svetovno gospodarskega pomena. Novi prekop, ki bo zvezal Atlantiško morje s tihirn oceanorn, bo za celih 9527 m skrajšal pot iz Liverpoola v San Francisko. Domače in razne novice. Konsekracija iiascga knezonad- škofa monsig. Jurdana se bode vršila dne 20. t. m. v tukajsnji stolni cerkvi v navzočnosti treh drugih škofov. Kon- sekraciji bode sledila koj intronizacija. Sklep Solskcga lcta n»i zavodih „Šolske^a Doma". — Osmo šolsko leto možke obrtno - nadaljevalne sole sklene se 13. julija 1902. ob 9. uri do- poludne. Izdelki učencev bodo razstav- ljeni v risarski dvorani I. nadstr. istega dne in naslednje dni od 9. do 12. in od 4. do 6. ure. Ob istem času bodo razstavljeni iz- delki in risarije učenk strokovnih šol, t. j. sole umetnega vezanja in belegašivanja, sole krojenja in šivanja oblek, priprav- ljavnice za izobraževališča in sest^azredne ljudske sole v 4 dvoranah 11. nadstropja. Slavno občinstvo, katero se zanitna za te sole in njih napredek, je uljudno vabljeno, da si ogleda navedeno razstavo. V o d stvi obrtno-nadaljevalnih in strokovnih šol ter ljudske sole. Solsko leto ljudske Sole „Sol- skega domn" kakor tudi strokovnih šol in obeh pripravljavnic skleno se dne 12. julija 1902. s sveto mašo, ki se bode brala v cerkvi sv. Ignacija ob 8. uri do- poludne. Pri tej maši pele bodo gojenke višjih razredov. Veselica „Solske^a Doma". — Kakor druga leta napravile bodo gojenke zavodov „Šolskega Doma" tudi lotos 12. t. m. ob 5. uri pop. na dvorišču vesolico s sledecirn vsporedom: „O d p u s 11 j i v e zvijače", veseloigra v enem dejjinju. Petje: „Želje Slovenca na ptu- jem", dvoglasno; „Zvonsiek", eno- glasno; „Na ptujih tj oh**, dvoglasno; „Večerna pesem", čveteroglasno; „Srce si rota", aamospev. Deklamacije: S. Gregorčič: ,.H a b « 1 j s k o jezero". S. Gregorčic „Soči". S Gregorčič: „Ve- seli pastir". S Gregorčič: „Naä n a- r o matinskih in * isterskih v i - nogradov. Dostavlja na doni in razpošilja po želez- nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v Bodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postreiba postena. Fo zmerni ceni je na prodaj lep, visec svetilnik (kloca) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Vee se izve pri našem upravništvu. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za lnodno blago. Najboljže, največje in najcenejši» sklailišče vsakovrstnega perila, sr:«jc za hribolazce in kolesarje vsake velikosli, jopic za telovadce. krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev). soli'nikov. pihalk, dež- nikov, lilusen, spodnjih kril% divnih okras- kov za olileke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočcvalno najboljc kupova- Iiščc sa g. šiviljc in krojače. Naroeila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvrsujejo se točno. Krojaška mojstra Cufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. soilniji, izdelujeta vsakovFstnc oblcke za. možke po meri, bodisi fine ali pa priprostc. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naroeila. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico T Gorici ulica Vetturini št. 3. Kuhinjska sola ' Pod piscina je odprla jo. m. m. kuhinjsko solo v tilici Vetturini St. g, I. nadstropje. Gojenk, katere se šelijo iztiriti > v kuhanju, son sprejeJa, a prostora 1 imam še za eno, katero lahko hitro sprejmem, in pri sprejemu naznanim tudi pogoje in učni red. Ob jednem pa vabim gospode z Jdezele in is mesta, in sploh stalnet goste, da mojo kuhinjo pocaste s\ svojim obiskom ; postreči jim hočem po prav zmernih cenah z jako uktts- nimi jedili tako opoludne kakor tudi sveČer. > Priporočam se p. n. roditeljem, 1 katerih hčere se želijo prittčiti pra- vilnemu in varčnemu kuhanju in gospodinjstvu I s odličnim spoštovanjem Marija Grebenc, Jlastnica-voditeljica kith. sole. Podpisani priporoča slavnernu ob- cinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- licne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine Ivrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spožtovanjem Josip Kutin, trgovec v Semcniäki ulici li. fttv. I. (v lastni hiši.) Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma" Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, v ulici MoitIU si. 12. I'riporora s(i toplo Sloven- C(M!i v mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in po- hislva v vse kraje. Ker ima tri nove zaprte vozove za prevažanje, zagolavlja, da se blago ne- poškodovano dostavlja. Prosiva zahtevati listke! | Najvocjti trgovina z zelczjcm iKonjedic & Zajec [ Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. \ Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, \ stavbne nositelje. vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- inišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ^ flMHHHBM Edina zaloga 1 1 j I I stavbenih nositeljev ^m^wJ i Pocinkana kica aa vinograde po jako ani&anih cenah I i Pozor! j Eno krono liagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže I s potrdili najine nove amerikanske btagajne, da je kupil pri naju za ( 100 kron blaga. P p o s i v a za h t e vat i listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! * Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporoča se p. n. občin- stvu v Gorici in z dežele. I Prodaja kavino priineso, sladkor. milo, slaniuo, riž, maslo surovo in kuhano, | olje, moko iz Majdičevih I mlinov in vse jestvine. j Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorioi Stolna uliea St. 2. Prodaja stroje tudi k nateden- * ske ali mesečne 1 obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. . občinstvu. Svoji k wvojiiii! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani I Ennajsla cesta ft. 15 v Meijaiovi US v pritličji | vzprejoma xavarovanja vsakovrstnih poslopij, preiuič- | Mill in poljskill pridelkov proti požarni škodi, kakor | tudi zvonov proti poškodbi. | Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo | zavarovalnice v pritličju Medjatove Uiše na Dunajski | cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastav- | ljeni poverjeniki. I „Yzajemna zavarovalnica v Ljubljani" je edina ! slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi ! pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. j Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan- J cem popolno varnost. sw" ROJAKI! Zavarujte svoje imetjepridomačemzavodu! -« ft \ Edina slovenska zavarovalnica! ^| Št. 54. V Gorici, v torok dm* 8. julija 1902. Letnik IV. Izhaj.-i vs;ik tor<»k in Nolioto v ednii ob 11. mi prtMlpoldnc za riwsto ž>lo. Ako padenata dncva praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Staue po posli prrjcman ali v Gorici na (Join pošiljan cclolrtlno 8 K., pollptno 4 K. in cVtrtli'lno 2 K. Prodaja se v (iorici v tobakarnah Schwarz v Šolskih ulioah in J <" 1- lersitz v Nunskili ulicah po 8 vin. eORICA (\iMerno izriunjc.) rr«', ulica Wtturini h. $t. 9. Iiopisc j«- nasloviti na ureilniStro. lulasi- in naročnino pa na upravni4tvo «(ioricc». Oglasi sf računijo po potit- vrstah in sic**r afco s<- tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako si' vfčkrat tiskajo, raču- iiijo sc po pogoiJLi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSie). Laž ima kratke noge. Käka pota hodi kopica ljudij, ki so iz zgolj osebnih nagibov zabili kol klju- bovanja v polje skupnega narodnega dela, zato se noben razumen in trezen človek več ne briga. Saj je bilo še vedno in povsod nekaj trmaslih rogatcev, ki so baš to hoteli kar drugi ne in če bi si imeli pri tem čelo razbiti ali pa nebmrtno se osmešiti, ne govoreč o morebitni škodi, ki jo lahko napravijo s svojim bezljanjem čez dm in strn. S par takih rogatcev je obdaril stvarnik tudi goriške Slovence, ki hočejo vedno to, kar je proti vsemu pravilu narave in zakona, a je po „pravilu" njih zmedenih možjan in smešno-neukročljive trme. To ti dere in rine tija v en dan, a potem ima zopet dečaško drzno čelo trditi, da to ni res. Nedavno smo poročali, da so se goriški slovenski „naprednjaki" javno vrgli pod noge Italijanom, le da jih po- slednji ne puste popolnoma podleči „kav- cem" ; poročali smo na podlagi njih lastnih izjav v deželnem zboru, da so sklenili zvezo z Italijani, — — in zdaj ima neki komedijantek v „Soči" po- gum izreči, da to vse ni nič res, oni da so le iskali pomoči pri Italijanih, ker so le-ti v deželnem zboru v večini, češ, kar oni hočejo to se zgodi itd., potem pa govori, da „kbrikalci" ravno tako delajo, le s tern razločkom, da se vežejo z Lahi za kulisami. Ako bi mi take reči pripovedoval resen človek, bi se mu čudil, a ker pri- hajajo take trditve od strani elementov, kateri v pogledu resnosti daleč zaostajajo za pocestno laško — mularijo, treba samo da opozorimo naäe ljudstvo na to najnovejšo frivol no igro, ki bi jo hoteli ž njim igrati ti zbegani ljudje. Dokazov za zvezo slovenskih „na- preunjakov" ne bomo iskali za kulisami, kjer bi mogoče zasledili še marsikaj „le- pega", saj nam je dr. Tuma v prvi seji sedanjega deželnozborskega zasedanja na v s a u s t a povedal, da hočejo sloven- ski „naprednjaki" z Italijani Iepo skupno delati, ako poslednji potrdijo dr. Treotovo izvolitev! Ali je treba drugih dokazov za to — zvezo in ali je treba veeje budalosti nego zdaj .še tr'liti, da ta zveza neobstojiV Kaki tepci morajo pač biti „Sočini" čitatelji. ko prieakuje od njih, da to verjamejo ! Ako so „naprednjaki" iskali samo pomoči pri italijanski večini, zakaj pa jej dajejo garancij in obljub za „skupno delotl I njimi V Ali jih Italijani potrebujejo za-se na skupnem delu? Naj odgovore na to vprasanje dr. Tuma in drugovi! Kar so „naprednjaki"' javno i z- rekli, to smo torej tudi mi trdili: — kako pa se more trditi nekaj na podlagi sumničenj o zvezi „klerikalcev1 z Lahi za kulisami, ne da bi oni ki to trdi. zaslužil irne paglavca in salota ter — pasji bič? Ako bi mi hoteli s u m n i- čiti koga, bi prav lahko trdili. da je bil dr. Tuma od Lahov pač že ..v na- prej zagotovljen, kaj hocejo Lahi vkreniti v tern vp rašanj ir'. kajti izvestno tekanje „naprednjakov okoli Italijanov — ki pa niti ni zaku- lisno, marveč splošno znano — hi nas k temu popolnoma opravicevalo. Kako neumno se izgovarjajo ti ljudje, hotee zakriti pred našim 1 j u d s t v o m svoje narodno i z- dajstvo, nam pa najbolj dokazuje ona trditev v „SoOi", ko pravi. da ..Pajer in Lahi" potrebujejo „klerikalcev" v dežel- nem zboru, p r i katerih se ne boje odpora. „Soča" je najbrže pričakovfila. da njeni čitatelji tega stavka ne bodo prav nič razumeli, pa tudi mi ne. No, to neumno zvijačo je lahko razumeti! Lahi bi bili torej ovrjjli volitev jednega kandidata „Slogine" stranke, ker bi se jim ne bilo treba bati njegovega odpora, — p o t r d i I i pa da so izvoli- tev „naprednega" kandidata, od strani katerega se morajo bati vsakega od- pora?! Italijani so torej po ..Socini'' izjavi potrdili poslancein svojega sovraž- n i k a — in to še p r e k o z a k o n a — zavrgli pa svojega prijatelja, ki hi jim ne delal nikakega odpora! Ali si je mogoče kaj tacega misliti od „zvitega Pajerja" in Lahov ? Ali vidite ptieki, kako capljate zdaj v zanjki svoje lastne lužiV Povedali ste pad* ravno nasprotno od tega kar je re.snicno, kajti vase La- horn zdaj dane obljuhe za ..skupno di-lo" ž njimi povedo nepotajno. da so Lahi pac v slovenskih .,n a p r e d n j a- k i h•' nažli ono o.-odje, katero potrebujejo da ovirajo I njiin delo na.šili poslancev v korist ljudstva, pnr»"lili. ka/i'jn pac ..napredni" manJati. dva na Krasu. kjer }<' ..zrna^'ala' ..Ijudska volja" pri par „naprednih" :n ; ¦'-;ežih za:l'd/.enih [>r"M'tarcev in katnu /Ladol- z»jna ..Ijudska volja" hi bila zmagala tuii v tretjiO. in p;t — iiKindnt v tr^ih. kjfr naj uhvelja načeio „naprednjiika" Strau«?gittia: ..jetzt mu-> man jüdisch anlangen" ! Komu naj nt' odpre oei vse to V Kdo nuj tif izp''izii:t v ..naprednja>kih'1 zaveznikih Lahov in — židov le ljudij. ki so ali ubupali nad bodočnostjo na- sega naroda in vrgli pusko v koruzo. ali pa da so se podaü v «ovražnikov tabor iz zgolj uialjene sebienosti. katera jim nareka le se kljubovanje onim, ki žele nažcmu narodu dobro in za?meho- vanje onih boriteljev. ki hočCjO vztrajati z narodom do zadnjega trenutka. Ljudstvo pa naj sodi, na kateri strani mu je bolje biti. Deželni zbor goriški. V zadnji seji deželnoga zbora je hilo stavljenih kakor smo omenili v svo- jem zadnjem poročilu. več predlogov in interpelacij. Dr. F a i d u 11 i je utemelje- val v imenu ital. kluba predlog zadeva- joč poinožno akcijo za one obcine v Furhmiji. ki so bile 22. junija t. 1. po- škcnlovane po toc-i. Predlagal je. naj de- želni zbor iz lastnih denarnih sredsjtev dovoli svoto HO.LKH.) K. ki se ima razme- roniu razdeliti med poskodovance ter je predlagal. naj deželni zbor pozove vlado. da hitro priskoci po.ikodovancem na po- moč ter da naj tudi prej ko prej ukrene da se zacne regulirati potok Birsa < Versa». — 1'redlagatelj je hotel, da se o tem predlogu nujiiirn potom razpravlja in sklepa. ne da bi se ga poprej odstopilo v proucevarije in porocanje kakernu odseku. Dr. T u rn a priznava sicer potrebo pomožne akcije. misli pa da je naj prej dol/.no.st vlade, da pres.krbi v takih slu- čajih hitro pomoč poškodovancem. I'oleg tega pa misli tudi. da je zahtevana svota 30(XX) K. ki naj bi se izdala iz dežel- n i h df-narnih sredstev, z ozirom na naše finance preogromna. da hi se dalo o njfj že v dani^nji seji sklepati. Zato je on mnenja. da se predlog odstopi fi- nariCncrnu odseku. Istotako ucovarj.i dr. Gregorčič da hi se /.e danes sklepalo o tem pred- loiju in pravi da mu je sicer žal nazna- niti da hi bili on in njegovi somialjeniki primorani vse storiti. da zapreeijo tako glasovanje. ako bi hotel ostati predlaga- telj pri svojem predlogu. Italijani da ne dovolö niti borih 50 kron revnemu bol- n^mu elovenskemu dijaku, da bi se s"el zdravit v Grade! a od Slovencev za- htevajo. da kar na vrat na nos glasujejo za 30.00 0 kron v korist prebivalcem ijalijanske narodnosti. On je torej tudi mnenja, da se ta predlog odstopi finanč- nemu odseku. Vsled teh izjav je dr. Faidutti od- tegnil svoj predlog. da se nujnostnim potom o omenjenem predmetu razpravlja ter predlagal da se zadeva odstopi fi- nandnemu odseku, kar je bilo sprejeto. Na to dobi besedo poslanec Štre- kelj. — Najprej interpelira deželnega I glavarja. kako je to. da niso volitve za i komenski cetni odbor bile še razpisane. Pri tej interpelaciji se je pa poslanec ^trekelj korenito vrezal. Naglost je red- kokedaj na pravem mestu in se torej rado zgodi, da se nagli ljudje osmešijo. Poslanec Štrekelj je namrec rekel : Ko- menski cestni odbor je bil izvoljen že let a 1898. (a konstituiral se je leta J 1S!M»' in vendar še d a n d a n e s niso nove volitve za ta cestni odbor razpi- sane. Kaj dela torej deželni odbor, da LISTEK. C A R I. Malorusko spisal Marko Vavčok; poslov. J. I. Cvotko. (Koucc.) Je li šla dolgo ali nedolgo, tega nili sama ni vedela, ko naenkrat zazre: stojita dva visoka hrasta, a med njima sedi stara žena, stara, starikasta, da jo je že maho- vina prekrila. Himi se stemni pred očmi, a vedeževalka vpraša: „Po kaj si prišla, draga devojka? Cemu si priäla, tako mlada in krasna?" „K vam sem prišla, žena, da mi pomorete". In pove ji svojo bedo in nesrečo. In čarovnica» reče: „Ako hočeš, jaz te hočom naučiti". „Naučite me!" zaprosi Hima. Vedeževalka potegne nož in neko začarano perce. „Daj mi levo roko, devojka!" Ona jo poda. V trenutku je bljesnil ostri nož, za- kapljala je rdeča kri iz prsta. Čarovnica namodi peresce v kri in izpregovori: „No", pravi, „s'edaj pojdi. Karkoli bodes hotela, to hodeä učinila svojim eovražnikom". Izlazi Hima iz šume, a solnce že zahaja. Ona začuti v sebi nadčloveško moc"... Izpremenila se je v lastavico, pa leti. Prileti do sela, ažeje je ovil veoer v svoj mrak. Udari se lastavica ob zemljo in izpremeni se v staro babo, pa obstoji pod Oleninem oknom. Gleda: sedi Olena med družicami, kakor polna rožica, krasna, nakieena; in Lako je vesela in tiha in tako ji je ljuheznjiv pogled! A mlade družice ji brence okrog nje kakor zlate bučelice; sedle so okrog mize kakor sveži cvetiči, a Olena vsem na čelu. Pogledala je Hima in sree jo je zabolelo. ,.O", pravi, „baš je pri nji deviški večer; nisem prišla prepozno'. Šla je v hišo; pozdravili so jo, vprašali: odkod, in jo pogostili. A ona je odprla okno, iztegnila sredi sobe roko in rekla: „Daj, poleti ti, mlada, kakor ptice, a ne druge za njo! In letele na veke in evrčale!" Ko je izustila te carovniäke besede, so one poletele skozi okno jedna za drugo, in samo s krilci rrahajo vse. Tako so odletele vse po vrsti. Olena jirn je bila na čelu. V. Koliko placa. koliko govorjenja, in strahu je bilo po selu ! Ni devojk! Izgi- nile so, kakor da jih je zemljii pogoltnila. Timos hodi okoli, od tuge in žalosti se ne more upokojiti; ide z jedne ulice na drugo, a Hima stoji pri vratih; on jo pogleda in zasluti njeno vražarstvo. „Vražja devojka!" pravi, „prorekla si mi zlo. Dal Hog, da nikoli ne doeakaš vesele ure!" Ona pogleda za njim in bilo ji je žal, in se nasniehne ter reCe: „Bodemo videli !•' Minulo je leto. Prosi TimoSa stara mati: „Sine moj, sine! Oženi se, moj go- lob! Zakaj veneš ob meni? Ako je tudi želiš, ne povrne se ti. Razveseli niene starico, da svoje življenje preživim v ra- dosti hvaleča Boga in tebe, dete moje!" „Stara moja mamica! Težko se mi je ženiti. Ne bodem našel take družico, kakršmo sem nekdaj imel''. „Vzerni Himo, sinko: to ti je dobra devojka, a kako mene spoštuje? Obdaril jo je Gospod z vso sreöo. In i tebe ljubi". ,.Toda ona mi je prva sovražnica ! Ona mi je prorekla mojo nesrečo!" ,.0, moj dragi sine! Kaj se tega spominjaš? Vse je božja volja. Kar je mladenka rekla v svoji žalosti. radi tega te ni zadela nesreča. ti je že usojeno". In kako ga je zaeela nagovarjati, in s solzami ter ljubeznjivimi besedami ga je naposled nagovorila. da je vzel Himo. Pravijo: ..Stanovitno kapljanje vz- votli celo kamen", pa je tudi tako; go- vorila mu je in govorila vsaki dan, vsako uro: ..Oženi se, oženi se, poslušaj staro mater, ki te je zgojila, ki je svoje zdravje izgubila, za te skrbeca". — In kozak je privolil, izprosil si Himo in se ž njo oženil. Dočakala je stara sinaho in ne more, da bi je ne ljubila, tako ji je iskrena in poslusina! In postreže ji v vsem, česar potrebuje, in poslušajo ii\ ji ugodi, kakor rodno dete. A istotako se suče okrog Timo^a neprestance, ne pusti ga iz oeij, dasi je on vedno mrkav in otožen. Hima se za to ne briga, ternveč pazi nanj in mu streže kakor drugemu detetu ; a ko dočaka, da se Timoš na- smehne, Bože moj, kakor da jo je solnce obsijalo: in oči ji bljesnejo in lice ji zardi. črevesa, ponehavajo in rana se čedalje bolj celi. Kralj po noči mirno spi, tokne mu jed in se zanima za vse javne do- godke, z jedno besedo: zdravniki so po- polnoma zadovoljni z Edvardom VII. in ljudstvo, ki je skoro pozal>ilo žrtve južne Afrike, se zdaj le še živo zanima za kraljevo rano, za to skrbi tudi časo- pisje. Ako bode zdravje kralj^vo so stalno tako obračalo na bolje,je trdno upanje, da se bode vršilo kronanje že prve dni v jeseni. Vendar govore listi do hoče kralj potem popolnoma opustiti misel na ves sijaj, marveč da hočo slaviti dan kronanja le v ožjem krogu znancev in prijateljev ter da bode imela slavnost bolj religijozen značaj. Panamskl prekop se - zgradi. Nekaj dosedaj neverjetnega name- ravajo izvesti Arnerikanci. Zgraditi hočejo panamcki prekop, za katerega priprav- ljalna dela so pričeli Kraneozi 1. lebr. 1881 ter jih v marcu 1809 ustavili, ko jim je znani žvindel pogoltnil 1172 mili- jonov Irankov. Arneriški kongres jo mi- nule dni dovolil 130 milijonov dolarjev za zgradbo prekopu tor 40 miiijonov za nakup pravic in priprav od panamske kanalske družbe. Pred nekaterimi dnevi je predsednik Roosevelt podpisal dotični načrt, kije postal zakon. S kakirni občutki sprejernajo pač Francozi to izredno novico, ki jih spominja na enega najbolj sra- motnih dogodkovr v zgodovini francozko republike? Skoro celo deselletje je po- čivalo celo velikansko podjetje, veeina priprav ter malone vsi dragi stroji so več ali manj uničeni in ko je zagledal beli dan načrt za Nicaragua-prekop, je tudi nova panamska družba izgubila vsako nado, da jej bo mogoče izvrsiti velikansko delo. Ponudila je vsled tega ameriški vladi vse pravice, vse doseda- nje naprave in inventar za 40 milijonov dolarjev. Amerika je to ponudbo res sprejela in zgradba panamskega prekopa je sedaj zakonito doloöena. Amerika ga zgradi v lastni režiji. — Odločilni mo- ment za zgradbo panamskega prekopa je bilo dejstvo, da je ozemlje ob pro- jektiranem Nicaragua-prekopu ognjeniške narave. Mnogi vulkanični izbruhi ter potreni so veščake prepričali, da ni mis- liti na izvedho »ega velikega dela in da bi bil v veliki nevarnosti proinet ob tetn prekopu. Vseh toh nevarnosti ni pri pa- narnskem projektu, ob enem so pa tudi proračunani gradbeni stroški za celih 60 milijonov manjši nego pri prekopu Ni- caragua. Kajpada bodo koneeui izdalki znatno prekoračiii proračuriuno svoto, ker je posebno občutno pomanjkanje potrebne množine vode in je treba pro- dreti svet, ki leži 37 m nad morsko gla- dino. Tudi politiški moment pride tu v poštev, namreč vedne homatije v ko- lumbijski republiki. Toda napram vsem tem težkočam se čutijo Amerikanci do- volj močne. — Novo podjetje je vsekako velikega svetovno gospodarskega pomena. Novi prekop, ki bo zvezal Atlantiško morje s tihim oceanom, bo za celih 9527 m skrajšal pot iz Liverpoola v San Francisko. Domače in razne novice. Kousekracija našega knezoiind- skota monsig. Jorduna se bode vrsila dne 20. t. m. v tukajsnji stolni cerkvi v navzoenosti treh drugih skofov. Kon- sekraciji bode sledila koj intronizacija. Sklep Solskct;a let a n\ /avodih „Šolskepi Doma". — Osmo šolsko leto možke obrtno-nadaljevalne sole sklene se 13. julija 1902. ob 9. uri do- poludne. Izdelki učencev bodo razstav- Ijeni v risarski dvorani I. nadstr. istega dne in naslednje dni od 9. do 12. in od 4. do 6. we. Ob istem času bodo razstavljeni iz- delki in risarije učenk strokovnih sol, t. j. sole umetnega vezanja in belega šivanja, sole krojenja in šivanja oblek, priprav- ljavnice za izobraževališea in šestrazredne ljudske sole v 4 dvoranah II. nadstropja. Slavno občinstvo, kalero se zanima za te sole in njih napredek, je uljudno vabljeno, da si ogleda navedeno razstavo. V od st vi obrtno-nadaljevalnih in strokovnih šol ter ljudske sole. Solsko leto ljudske sole „Šol- skega (loina" kakor tudi strokovnih šol in obeh pripravljavnic skleno se dne 12. julija 1902. s sveto mašo, ki se bode brala v cerkvi sv. Ignacija ob 8. uri do- poludne. Pri tej maši pele bodo gojenke višjih razredov. Veseliea „Šolbkega Do ma". — Kakor druga leta napravile bodo gojonke zavodov „Šolskega Doma" tudi letos 12. t. m. ob 5. uri pop. na dvorišču veselico s sledečim vsporedom: „O d p u s tl j i ve zvijače", veseloigra v enem dojanju. Petje: „Želje Slovenca na ptu- jem", dvoglasno; „Zvonček", eno- glasno; „Na ptujih tlehil, dvoglasno; „Večerna pesem", čveteroglaano; „Srce si rota", samospov. Deklamacije: S. Grcgorčič: ,.H abeljsko jezer o". S. GroKorčič „Soči". S Gregorčič: „Ve- seli pas fir". S Gregorčič: „Naš n a- rodni d o m". AiSkerc: „1 š k a r j o t". „0 t r o k in r o ž i c e, d v o g o v o r". Odgovor „Soči" z dne 5. Jitlijft 1002. — Zadnja „Soča" se je spravilu name ter me hočo pred svetorn očrniti. Na njena predbacivanja hočern kolikor mogoci; na kratko odgovoriti in sicer najprej zastran tistih took v štraci ,.Go- riške ljudske posojilnice", pri katerih sem bil jaz res aktiven. Te so: 1) Na str. 149. sem izcrtal mod do- hodki 7 gl. — Nekdo je hotel vplačati ta znesek. Jaz sem zapisal v štraco nje- govo ime in pa tudi svoto. Ko je pa dotični mož v roko vzel svoj mošnjiček, ni imel dovolj denarja tor jo rekel, da hoče drugikrat plačati. Jaz sem nato y,c, spisano vrstico prečrtal. 2) Na str. 101. sem v tiaglici število „85" vpisal v napaeno rubriko. l'oznoj(! sorn popravil to napako. Če se pornisli, da je bilo včasi polna soba ljudi, jaz pa sam brez pisarja, se mi sme tak „lapsus calami" pač odpustiti. 3) Str. 285. Nekdo je prosil 200 gl. posojila. Ko sta se že njegovo ime in pa svota „200 gl.-1 vpisala, je rekel, da potrebuj(i „čistih 200 gl." — Ker ni bilo nobenega zadržka, sem 2uO gl. precrtal ter zapisal 220 gl. za to svoto napravil tudi menico itd. Odbor me je pooblastil, da sem smel kaj takega storiti. To so tedaj, kolikor mi je znano, v štraci rnoji popravki. Drug«; točko, katere navaja zadnja ,.Soča-i, «redo na racun posojilničnega uradnika F., ki je bil kaj površen, in vedno sem moral paziti, da ni kaj napačnega zapisal. Ker nimam štrace „Goriške ljudske posojil- nice" v rokah, tudi ne vem, so li vse tocke, katere navaja ,.SocV, popolnoma resnične. Recimo, da so! Kdo je odgo- voren za napake, katere je dela! uradnik F. ? — Odgovor: ravnateljstv^o, katero je obstajalo iz petih članov. Član ravna- teljstva nisem bil sarno jaz, ampak ves tisti čas tudi A mire j (iabräeek in ol spomladi leta 1895. naprej tudi dr. Henrik Turnn. Če je uradnik kje kaj pogrešil. sta odbornika Gabršček in Tuma zarad tega prav tako odgovorna. kakor jaz. Če mi Gabršček hoče v tem oziru kaj očitati, bije samega sebe po zobeh ter ob enem izpodkopava ugled rečene posojilnice. Jaz za svojo osebo lahko z mirno vostjo trdim, da sem leta 1894. in v prvi pulovici leta 1895. storil za ..Ljudsko posojilnico" več, kakor bi bil z ozirom na svoje slabo zdravje smel storiti. Bo- lehnost je bila kriva, da posebno leta 1895. nisem mogel za posojilnico storiti tolil'O, kolikor bi bi! rad. A na drugi strani pa priznavajmo, da je bila med drugim tudi Gabrščekova naloga, da bi bil le leta 1894. in 1895. stikal po napakah v štraci, ne pa še le letos. Kako je mogoee, da so se pred Gabrščekovimi in Tuuioyimi očmi dolale take napake. kakrSne so opisane v zadnji ,,Soci"V Kaj ni njuna bistrovidnost takrat opazila no- benih hib? Kaj se gospoda menda nista dovolj brigala, kaj se v posojilnici godi, ter sta svojo nalogo kot odbornika kolikor toliko zainMiiarjala? No samo enkrat, ampak stokrat bi bila lahko zahtevala, da se vsakikrat, kadar bi bila hotola. vsi kotički v donarnici preiščejoin ves denar prešteje. Menda bi bila še to njuna dol- žnosl! Ali pa naj bom jaz za vse napako odgovoreti, ves napredek pa naj bode njuna zasluga! Dalje piše „Soča", da sem imel na državnosli pravdništvu že dve ovadbi radi krivega pričanja in da se je enkrat že vršila preiskava. — Na to naj odgovorim, da jaz vem samo za eno ovadbo, nanirec Gabrščekovo, v kateri me je pa ta človek dolžil nečesa, kar je bilo neros- nično ter ravno nasprotno od tega, kar sem jaz kot priča trdil. Ovadba je nato romala med staro šaro in preiskava se še pričela ni. Cle bi bil maščevalen, bi bil lahko Gabrščeka zarad te ovadbe tožil. 0 kaki drugi ovadbi jaz ne vem nič in se je tudi nebojim. Morebiti je pa Gabršček v zadnjem easu napravil kako novo ovadbo zoper mene, ker govori o dveh ovadbah. Za tak poklic ga pa ne zavidam. V Gorici, dne 7. julija 1902. Dr. Fr. Kos. Grozna nesreni na južneni ko- lodvoru. -- Na južnem kolodvoru delajo na pomnoženju tirov v svrho spojitve Vipavske žoloznice z južnim kolodvorom. Med dolavci se je nahajal tudi neki M^tija Pavšič iz Zamedveje v kanalskem okraju s svojima dvema sinovoma. V soboto zjutraj se je Matija Pavšič nekoliko od- claljil od ostalih delaveev ter odšel proti tiru po katerem je ravno takrat, ob 8.46 zjutraj, pridrdral mežani vlak iz Trsta. Prišlo je tako naglo da možu ni bilo več mogoče ognjiti se; Lokomotiva «a je zgrabila za obloko ter vrgla v joden vagon stojfč na bližnjom tiru; od tu pa jo ubogi Pavsič odlotcl ler padel nazaj pod vlak, ki mu je popolnoma glavo odtr^al. Pr.(i- nesli so inrlvcga v mrtvasko kap«*lo na Štandrcžkem pokopalisčii. V Soro s pevrnskc^a inosta je hotel skociti in sicer v noči nd Octrtka na pelek ob 21/, uri 30 letni dflavec Martin V a I e n t i n č i č iz Ijoskol. Za- branila sta mu to nočna stražnika pri mostu Bo.škin in Figl iz iVvrne. Ne- sročnoža so pripeljali v bolnišnico. IJzrok poskušoricmu samomoru je tieznan. Varstveiii pred pis plede ku^e. — Kor ho se v (/trigradu zopet ponovili nekatori slučaji kugt?, pozivlje tuk. ma- gistral vse gostilničarjft in drugo ljudi ki dajajo prenočisča, da naznanijo koj po- licijski oblasti vsakega ki bi priSel iz Ga- rigrada v Gorico. Isto se priporoča tudi vsorn drugim privatnim strankarn v mestu. Kajti neobhoilno potrebno je da se take osobc nekaj časa zdravniško nadzorujejo. I/java. — Podpisani Janez Kobal h Š"brelj št. 77. javno prekličem razža- Ijive nerosnične besede. katere sem vpil sredi vasi na večer 24. junija na osebo organista Janeza Lapanje iz Šebrelj št. 07, da sta on in Juri Lapanja kot vo- ditelj županstva pod isto št. osleparila tu- kajnnjo občino v minulem letu za 700 kron. Dalje prcklicujem vse kar sem go- voril razžaljiv^ga o Andreju Lapanju st. 07 in izjavljarn da je noro.snično, kar sorn sploh govonl o slepariji v irnenovani Iiii5i. — V Sobreljah, dne 0. julija 1902. Janez Kobal. ( es. kr. namestnik v Farlani ji. — Te dni se je inudil v Furlaniji c. kr. namestnik grof Goess, da si od bliže Ogleda škodo katero je napravila toča pred nekoliko dnevi v kakih 6 ali 7 fur- lanskih obcinah. Prost Lovro Serajnik, starosta koroških Slovencev. 94 letni starcek, a po duhu Oil mladenic, vzgleden duhovnik. vzoren rodoljub, je umrl 28. junija v Tinjah. Bog rnu dodeli večno plačilo ! „Dom in Svet'4 ima v svoji 7. let »tev. sledečo vsebino Nesrečno zlato. Povest iBogdan Venedi. Cvetica na po- ljani. Pesem. (Anton Modvedi. Ali v ti- stem hipu. Pesem i'Cvetko Slavin). Pav- lina Pajkova. (Literarna študija) Milan Pajk) Predsmrtni aforizmi. it Pavlina Pajkova). Na utrujeno naravo. Pesem Jvo Danič). 01 Save do Bospora iPoto- pi.-?ni spomini \lvan Knifiej. Nove stopinje. Pesem (Silvin Sardenkoi. Divji lovec. Igra (F. S. Frinžgar). Trtje in povrtje. Pesem. i Anton Medvedi. V zračnih vi- žavah. Črtice o zrakoplovstvu t,J. Z.i. Do zmage. Jož. Osaben) In tistikrat... Pesem tlvo Danič\ Slovenščina v semeniščih. (And. Fekonja) ,.Kje je tista deklica'?"' Pesem. (Ivo Danič). Književnost. Glasba. To in ono. Slike. 0 kihanjii. — Navada. da se člo- veku, ki kihne. vošči „zdravje", je bila vkoreninjena že pri starih Grkih in Rim- Ijanih. Ako je kdo kihnil, ko se je lotil kake^a dela, so to smatrali Grki za slabo znamenje. Aristotel pripoveduje, da so snu,trali Grki kihanje za nekaj svetega. Pri lndijanih pomeni kihanje kot zna- menje navzočnosti njihovega krvavega boga ki zahteva Ciovesko žrtev. lndijani še dunes more ljudi in jih žrtvujejo bo- govoin. S posebno spretnostjo in zvijačo love žrtve. Sreeen pa je oni, ki je že namenjen za žrtev a mej tem kihne. kar pomeni, dh je boginja govorila in je re- sen. Pri mnogih narodih je vera, da se mod kihanjem a tudi med zdehanjem bližajo hudi duhovi. Do konec preloklega stoletja se je smatralo kot prestopek zoper omiko ako se človeku, ki je kihnil ni voščilo „zdravja*4. No ta lepa navada pa öedalje bolj izginja pri vseh narodih in tudi pri nas. V naših krajih je bila in je po nekod še vedno navada, da se človeku, ko kihne, reče ,.Bog pomagaj!" To izvira od časov, ko je vladala kuga. Vsak oku- ženi človek ko je kihnil, je tisti trenu- tek umil, zato so prestrašeni ljudje v vsakem slučaju vzklikali ,.Bog nam po- magaj !" Vseljenei v Severni Ameriki. —- Maja meseca letos prišlo je okroglo 83.000 ljudij v Seve. ^o Ameriko iskat srečo. Vsled strogih predpisov moralo je v Ev- ropo nazaj 900 oseb. Največ jih je prišlo iz Avstrije in iz Italije. Pojeina pa izse- Ijovanjo v drugih evropejskih državah. Zakaj li ? Zato, ker druge države skrbe za povzdi.u'o Ijudskega blagostanja, v Av- striji in ltaliji skrbe pa le za zvisanje davkov. Velikanska eksnlozija smodnika. — VGarabauchelu pri Madridu na Španj- skein S(^ jo pripetila te dni silna eksploz>ja amodnika. To se je zgodilo na vojažkem vežbaliaču. Nekai ur ie biln us« nnliö ?«- vito v gosti dim. Strol je bil tako močan, da se je čul več milj daleč in je po bližnjih vaseh vet* his poSkodovanih in s)ken ra/.bitih. 17 oseb. večji del vojakov je hudo ranjenih. Strafina ne^reea na elektrmiem tr.'itiivstjn. —• Angležki list .,DaiIy Mail' poroi'a o stra^ni nt^sreci, ki se je pripp- tila v angleskern mestu II udders field pretekle sobote na električnem tramvaju. Vsled poročil, ki so jih prinesli časniki. da se je kralju obrnilo na bolje, se je mnogo prebivalstva z dežele napravilo v me.-to. gledat veliko dekoracije za priliko kronanja. Klektrični tramvaj, ki je bil 3e le ravnokar upeljan v tem mestu, je bil vsled volikega ljudskega navala prena- polnjen in nevajeno osobje z delom pre- oblozeno. Tako je zavirač jodnega pre- napolnjenega vagona izgubil duževno ravnotežje v trenutku. k(» je začel dirjati voz po precej strmom tiru navzdol in je pozahil prit^gniti zavornico. Vsled tega je skočil voz iz lira in se zalotel z ne- popisno mocjo v neko prodajalnico, zrušil sprednje zidovje, duri in vse ter se zaril v notranjo poslopja. Pri tej priliki je vrglo skozi okno vagona neko miinarico z de- žele in njeno jednajstletno hčerko s to- liko silo v prodajalnico da ste obe na mestu mrtvi oble.žali. Soprogo nekega tovarnarja je stisnilo med železje in zlomljeno lesovje voza. Ko so odstranili lesovje in drugo, je jedna njena noga popolnoma odtrgana padla na tla in žena umrla je krnalu za tem. Mnogo oseb je bilo tako hudo poškodavnih. da so jim moral! odrezati noge ali roke in se dru- gace nevarno ranjeni nahajajo v bolnici. Prodajalnicarja pa je stisnilo v kot pro- dajalice. da je moral nepremično čakati dokler so po večurnem delu izlekli razbiti elektricni voz. Lakota f;r(r/j v Indiji. — Iz Indije se poroča o suši. zlasti v deželi Bombay. Vlada že zbira živež za slučaj slabe letine, ker se boji lakote. Sedaj je stanje se ugodno. Zdravstveno stanje se je pobolj- žalo in tudi kuga je ponehala. Xovi akordi, zbornik za vokalno in instrunientalno idasbo. — Urednik Dr. Gojmir Krek. Založništvo L. Schwent- ner v Ljubljani. Ob začetku novega let- nika ,.Xovih akordov' usojamo si naju- ljudneje vabiti na naročbo nasega lista, in mislimo, da to sedaj tem lažje storimo, ker lahko kažemo na to, kar smo tekom prvega lela izhajanja na»ega lista delali. Lahko rečemo. da vseh obljub, ka- tere smo storili v 1. štev. lanskega let- nika. ni bila ni jedna prazna, o cemer sose naši dosedanji naročniki gotovo pre- pričali. Iz vsebine lanskegaletnika je raz- vidno. da so se na vseh nam pristopnih poljih umetniške glasbe objavile najraz- ličnejše skladbe vseh muzikalnih struj ter, da nam je bilo geslo ,.naprej !*' res sveto. Raznovrstnost objavljene tvarine se razvidi že iz tega, da smo prinesli v lanskem letniku iz peres 27 skladateljev 16 različnih skladeb za klavir. 10 ; amo- spevov s spremljevanjem klavirja, 8 moskih in 6 mešanih zborov, 2 dvospeva s sprem- ljevanjem klavirja, 2 komada za gosli in klavir. 4 skladbe za orglje o/.iroma har- monij, 2 četverospeva, 2 ženska zbora in drugo; vsega skupaj 53 kompozicij na 104 tiskanih straneh. Pa ne samo stevilo objavljenih kompozicij je bilo znatno. temveč gotovo tudi temu ni oporekati, da smo kolikor je bilo v teku tako krat- kega časa mogoee, tudi glede umetniške vsebine res napredovali na polju glasbene literature. Z zadoščenjem smo opazovali, da je tudi kritika slovenskih in drugih slovanskih časopisov skoraj ednoglasno povdarjala pomen našega podjetja za razvoj muzikalnega ustvarjanja. Našemu geslu zvesti in s trdnim sklepom. da vzdignemo slovensko muzi- kalno umetnost na kolikor mogoee visoko stališce. ustopamo v 2. letnik, ki obeta po materjalu, kateri je le dosedaj ured- ništvu na razpolago, še bolj raznoličen in zanimiv biti. kakor pretekli; in sicer posebno z ozirom na to, ker se je ured- ništvu posrečilo. krog sodelujočih slo- vanskih skladateliev že tekom lanskega leta razsiriti, tako da imamo obljubo so- delovanja in večinoma tudi prispevke od sledečih gg. skladateljev v rokah: Adamič Emilij, Zagorje. — Dekleva Poldi, Postojna. — Dev Oskar, Brdo. — Druzovič Hinko. Gradec. — Fajgelj Da- nilo, Gorica. —Ferjančič Fran, Ljubljana. Foerster Anton, Ljubljana. — Gerbič Fran, Ljubljana — Hladnik Ignacij, No- vomesto. — HotYmeister Karel, Praga. — Hubad Matej, Ljubljana. — Ipavec Ben- jamin dr., Gradec. — Ipavec Gustav dr., Št. Jurij ob juž. žel. — Ipavic Josip, Gradec. — Javoršek Karl, Košana. —- Jenko Davorin, Belgrad. — Jeraj Karl, Dunaj. — Jereb Peter, Litija. — Jordan Fran, Bukovje. — Kimovec Fran, Ljub- ni že davno razpisal volitev ? Kaki so u z r o k i tega zavlačevanja? Kakor se zdi, je poslanec Štrekelj mislil da so volijo cestni odbori vsaka tri leta. Deželni glavar mu je pa z odgo- vorom koj postregel terse najprej začu- dil, kako bi bilo mogoče, da se kak cestni odbor dve leti prej konstituira negojebil izvoljen. Potem pa je podučil poslanca Štreklja, da poteče doba cestnemu odboru komenskemu še le letos to je 1902, tetudi se je konstituiral leta 1896, kajti cestni odbori se volijo za dobo šest let. — Mi ne zahtevamo sicer od poslanca. da bi vse vedel; pametno in previdno pa bi b'lo od njega ven- darle, da bi se vsaj v takih stvareh poprej nekoliko poueil, o katerih hoče v deželnem zboru javno interpelirati ter deželnemu odboru očitati nepravilnosti. Istotako nesrečen je bil Strekljev napad na deželni odbor glede brezo- brestnih posojil. Tudi v tej zadevi je in- terpeliral deželnega glavarja ter rekel, da mu je znano prav iz zaiiesljivega vira, da tičijo vse prošnje za brezobrestna posojila neresena pri deželnem odboru. — Deželni glavar je seveda tudi tukaj poslancu Štreklju povedal, da je njegov „prav za- nesljivi vir' popolnoma nezunes- Ij i v. Kajti deželni odbor je že davno vse te prošnje rešil ter jih poslal c. kr. namestništvu v Trst, katero ima jedino zdaj besedo v tej stvari. In kar je pa še najlepše pri tern, je pa to, kar je še po vrhu odgovoril poslancu Štreklju vladni zastopnik, voditelj tuk. c. kr. okr. glavarstva in namestništveni svptovalec grof Attems. Povedal mu je namreč, da dotične prošnje ne tičijo veČ niti pri deželnem odboru in niti pri c. kr. na- mestništvu, pač pa da so že davno re- äene ter da so stranke obveščene o tern da pridejo k ok. glavarstvu podpisat dotične zadolžnice, da dobe potemtakem denar. Torej kakor receno: naglost ni povsod na pravem mestu in svetovali bi zaradi tega poslancu Štreklju naj bode prihodnjič bolj previden in naj se ne da tako lahko nafarbati od ljudi, ki stoje okoli njega. Poslanec Štrekelj je stavil tudi predlog po katerem naj se tebniškemu oddelku deželnega odbora naroči, da iz- dela potrebne načrte glede regulacije reke Vipave od kranjske meje do nje- nega izliva v Sočo. — Sličen predlog je stavil sicer že v lanskein zasedanju posl. prof. Berbuč, pa poslanec Štrekelj je najbrže mislil, da je bolje dvakrat ko nobenkrat, Cesar rnu seveda ne more nikdo zameriti. Dalje je interpeliral poslanec Štre- kelj zaradi žrebcev-plemenjakov v Ko- I baridu in glede „Einschuba" ^tako je rekeH nekega avskultantu v okrožju c. kr. primorske nadsodnije. Interpeliral je tudi glede toga, da bi se vsprejela v vladno režijo cesta, ki pelje od Rebka eez Komen v Nabrežino. Dr. Tuma interpelira glede zdrav- niškega zakona ter stavi predlog glede druge poštne zveze med Bolcem in Trebižem. Poslanec J a k o n č i č stavi predlog glede uredbe obeinskoga reda in obö. volilnega reda ter glode ceste ob potoku Kožbanjšček ter glede obrambenih del pri hudourniku Idriji. Uiemeljevanja zgorej navedenih predlogov pridejo na vrsto v prihodnji seji. Ker je dr. Tuma izstopil iz prav- nega odseka, bil je na predlog dr. Gregorčiča izvoljen kot član v pravni odsek dr. T r e o. D o p i s i. Iz ueiteljskih krogov. (0 s 1 a- rije*) ali pa zlobnosti „Sočinih" zdražbarjevl — V zadnji številki se goriško „naprednjaško" glasilo že zopet spominja goriSkih katoliških učiteljskih društev, namreč kat. društva slov. uči- teljic in pa goriške podružnice Slomškove zveze. Ker ni našlo opravičenega povoda k napadu in izzivanju, brez katerih to „naprednjaško" glasilo sploh ne more živeti, spotika se že zopet i:a predava- njih, ki «o se vršila v imenovanih dru- štvih in hoče radi istih imenovani drušivi smešiti. Človek že res ne ve, ali izvirajo taki napadi bolj iz zlobnosti ali iz bölnih možganov, kajti za predavanja v učiteljskih društvih je pač le malo bolj primernih predmetov, nego so ravno životopisi mož, ki so se kakorkoli odlikovali na polju odgoje in pouka bodisi z besedo ali s knjigo. Oni so naši učitelji. In ker se pečamo mi z delovanjem takih. mož, zato nas „naprednjaško" glasilo napada! Kateri učitelj ne pozna imen^ F.ehro- vega? Ime o. Ivana Svetokrižkega in nje- govo plodonosno delovanje med našim ljudstvom z besedo in pismom je sicer le malo znano, (objavi se obšimo o svo- jem času) ali- ravno zato toliko bolj hva- levredno prizadevanje onih oseb, ki po- svečujejo svoje znanje in svoje proste ure v ta namen, da otmejo pozabljivo- sti ime in delovanje rnoža, ki je tako blagodejno in plodonosno deloval med našim narodom. In ali se sploh more najti za učiteljsko društvo primernejša naloga, nego ona, ki razpravija o ovirah š. napredka? *) Iz »Sočincga« šimpfleksikona. VI. Sedi on nekoč na vrtu, a žena kraj njega, sedi in molči. Ona mu pogleduje v oei; a on spusti giavo na prsi. Zdajci posluhne, a nekaj zacvrči, pa cvrci! Po- gledata, a nad njiju glavama se vijejo ptičice; a jedna ptičica bolj od vseh drugih kroži nad Timošem. On začuti, kako s krilcema maha pred njegovimi očmi. Žena ga prime za roko. j „Ustreli to ptičico, Timoš", pravi in vrlo prebledi. „A zakaj bi to nedolžno ptičico streljal ?" „Ustreli jo, Timoš! Ustreli, dragi moj!" ga prosi ona, stiskajoča mu roke. „Nočem streljati, škoda je, da go- voriš". „Nočeš? Ti ne maraš, česar te prosi žena, ker je ne Ijubiš", izpregovori Hima, a solze mu kanejo na roko \:\ ga peko kakor ogenj. „0 žena", pravi Timoš, „ti imaš ognjene solze!" „Ker so gorke, Timoš! Ali sem jih mar malo izplakalaV In zopet ga začne prositi, da ustreli ptičico. Toda on je ni poslušal. „Beži", pravi, „beži, zla in lahko- umna stvar!" A ptičica se spušča vedno nižje in nižje k njemu. Timoš se čudi in tako mu je mila ta ptičica, da ni oci ne obrne ž nje; slušal bi jo in se ne naslušal nje- nega tihega in milega cvrkutanja. In prevzame ga neka slutnja in solze se mu zaßvetlikajo v očeh. In pade na zemljo in jo porosi s svojimi solzami. Čuje, da nekaj šumi v višini. To je črni gavran razgnal ptičice in preganja naj- krasnejše. Ona leti, kakor strela, a ga- vran jo objame s krili, kakor z oblakom. Skoči Timoš ves izven sebe, pohiti, po- grabi puško in ustreli onega gavrana; a on pade kraj Timoša na zemljo. Gleda Timoš, ali to ni gavran, temveč nje- gova mlada Lena; izpod leve roke ji kaplja črna kri, a z desno drži njegovo prejšno drago — mrtvo. Kakor je bila na deviški večer nakičena in oblečena, tako leži sedaj pred njegovimi očmi Olena, krasna in divna kakor rožica. Oleno so pokopali kraj cerkve pod višnjo, a ko so postavili križ, so prile- tele male ptičice, posedle ga od vrha do tal in žalostno cvrčale. To so bile njene družice, katere so na deviški večer pri nji pevale. Timoš ni dolgo živel na svetu: tuga ga je izjela. Hiäa se je razvalila, dvorišče se je zaraslo z dračjem, in vrt je usahnil in globoki vodnja't se je zasul. Voa iH mah ohraael in Drab Dokril. Bitjem okoli „Soče" bi najbrž bolj ugnjalo, ako bi mi pri svojih zborovanjih hvalo peli kakemu zdivjanemu časnikarju ali pa kakemutolovaju, n. pr. Fr..., ki je končal na vislicah ...! „Nuprednjaškomu*' glasilu svetujemo, naj se rajo peča z onimi učitelji, ki so mu bližji, najde hvaležnejšega posla. Kaka ploha bi se vsula na nas, ako bi n. pr. mi predavali pri svojih zborovanjih o živinarstvu ali o rokodelstvih, kakor se to godi v „naprednih" učiteljskih društvih! Fej takemu naprodnjaštvu! Zato svetujemo „Soči" naj spira in po- meta pri svojih, nas naj pušča v miru, ker prepricana naj bo: s takimi ljudmi nikoli! Iz uoiteljskili krogov. — Podruž- nica Slom. zveze podala je dež. zboru prošnjo za izpremembo §. 3 dež. p. z due 15. okt. 1890, ki določa, da je v I. pi. vrsti - 10, v II. 4/10 in v III. vrsti V1() vseh stalno nameščenih učiteljev. Prosi se za izpremembo v tern zmislu, da se določijo place po službenih letih, ker le na ta način bi se prišlo v okom vsej nezadovoljnosti in nje slabim posledicam med učiteljstvom, ki izvirajo baš iz se- danje uredbe uč. phič. Na ta način bi se odprla prosta pot učiteljstvu po vsej deželi, dočim je sedaj isto tako rekoč prikovano na svoj okraj. Ker smo prepricani, da je vsakemu zakonodajcu na tem ložeče, da glasujejo le za take zakone, ki zagotavljajo ljud- stvu pravico in ga varujejo krivice, pri- čakujemo v polnem zaupanju od sedanjih naših gg. dež. poslancev, da bodo glaso- vali za tako izpremembo omenjenega §., v kar se najtoploje priporočamo. S Krasa. — Lep krasen dan ka- koršnjih nismo še letos mnogo imeli, bil je 29. junija dan sv. Petra in Pavla. Zato sem se namenil, da pojdem popo- ludne v Tomaj kjer je na ta dan obi- čajno velik shod in semenj. Letos pa je bilo še nekaj več. Vabilo, koje sem prejel, naznanjalo je namreč, da priredi tamošnja dekliška sola „Elizabetišče" šolsko veselico na prostem. Veselica se je vršila v zato jako prikladnem dvorišču. Da je bil prostor primerno okrašen z zelenjem, zastavami, napisi itd. ni mi treba mislim natanjčneje razkladati. Oder za predstave bil je jako ukusno opravljen. Posebno je bilo lepo pročelje odra; kaj takega se ne vidi v vsakem kraju. Ob 4 uri in pol se je pričel izvr- ševati zelo obširni program. Pozdrav, razne deklamacije (9) in malo otroško igro, prcizvajale so same deklice eliza- betiške sole kaj izborno. Marsikatero okö po^talo je mokro ko so ti angeljöki tako neustrašeno nastopali. Veliki igrokaz „Sv. Notburga" izvr- šili so igralci prav dobro. Naj mi bo do- voljeno, da omenim pohvalno posebno g.čne Šonc. „Žive pouobeu bile so jako lepo napravljene, ali pravega utisa po dnevu ne napravijo, radi tega ne, ker umetna razsvitljava nima moči. S tem odpade glavni efekt. Pevsko društvo „Tomaj" je nasto- pilo z lOmi pesmami. Zbor tega društva ni mnogoštevilen, 20—30, ali mirno vestjo trdim, da bolj dovršenega petja pri pev- cih na deželi nisem še slišal. Vsa cast! Saj pa je bilo tudi vodstvo v spretnih rokah g. S. Prencisa. Zbora „Oj planine" in „Pozdravu morali so pevci po burnem zahtevanju ponavljati; morali pa bi bili ponavljati več točk, ali radi dolgega programa bilo je to nemogoče. Veselica v Tomaju 29. junija je vspela prav dobro v vsakem oziru. In prav zadovr'ljen in vesel vračal sem so pod večer ! mov. Potoma premišljal sem, kako je nekedaj v dan sv. Petra v Tomaju, r> 0, doeim se bodo posamezni zvezki prodajali po 2 K. Dasi torej cene nismo povisali, od- locili smo se vendar. da botno prilagali našemu zborniku v obliki „Novih akordov narisanih in po tvrdki Josip Eberle in dr. z umetniskim ukusoin izvršenih ori- ginalnih portretov domačih, šo živečih skladateljev-sotrudnikov. Tako si bode vsak naročnik s easom sestavil lepo ga- lerijo naših komponistov, s katerimi se bo na ta način tudi osebno seznanil. Akoravno nam izvrsitev te misli stroške znatno poviša. in akoravno gmotno stanje našega podjetja lani ni bilo po- voljno, določili smo našemu zborniku vendar isto ceno v nadi, da bode naše občinstvo to uvaževalo in vsled tega v tern vecjem številu ustopilo v krog nasih naročnikov. Založništvo „Novih akordov'. Loterijske številke. 5. julija. Grac.......70 64 71 27 38 Dunaj......24 30 42 SS 19 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — „ Sandomingo ,. 270— „ 290 — „ Java .... ,. 260— „ 280 — ,, Portorico . . ,. 27O-— „ 290 — „ Ceylon . . . „ 360— „ 380 — Slakdor.....„ 8650 „ 90 — Špeh......„ 120-— „ 150 — Petrolij v sodu . . „ 34-— „ —•— zaboju . „ 11-60 „ 12- Maslo surovo . . . „ 150-— „ 160-— kuhano . . „ 200— „ 220 — Otrobi debele . . „ 1060 „ 1220 „ drobne . . „ 101— „ 1120 Turšica nova . . . „ 12 80 ., 1440 za hrano . „ 1240 „ 13 — Oves ......„ 17'— „ 18 — Müka ogerska: št. 0 K 33- št. 1 K 32 40 St. 2 K 32 — „ 3 „ 31-40, „ 4 ., 30.80, „ 5 „ 30'- št. 6 K 29-. Gostilna ,Vinarstep in sastjarskeca drustva za Brsta( v Gorici. ulica sv. Klare št. 15 toei pristna bela in črna vina iz društ- vene kleti, in puntigarnsko pivo. Postreže z oku.snimi jedili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorišee za krogljanje. Za obilen obisk se toplo priporoea svojim rojakom Anton fterbec, ^ostilniear. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORICA Via Giardino 8 nriDoroča prisina uei«i in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskiti, dal- matinskih in f isterskih v i - nogradov. Dostavlja na dorn in razpošilja po žolez- nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v aodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Poatrefba poitena. Po zmerni ceni je na prodaj lep, visec svetilnik (klofia) ki je posebno pripraven za male cerkve na deželi. — Vec se izve pri našem upravnižtvu. dobi se v zalogi tvnlke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za inodno blago. Najboljše, največje in najceneiše skladi^ee vsakovrstnejja perila. sr;t|c za liribolazce in kolesarje vsako velikosli, jopic za telovadce. krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic. rokavic, životni- kov ^modercovi, solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebsčin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova- Iiščc za. g. šivilje in krojačc. Naroeila za izdelovanje perila (za gospode\ in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno. J Krojaška mojstra i Öufer li za prevažanje vsakovistne^a bla^a in po- hištva v vse kraje. Ker ima trj nove zaprte vozove za prevažanje, zagotavlja, da se blago ne- poškodovano dostavlja. Prosiva zahtevati listke! .-«ajvecja trgovma z zelczjcin Konjedic & Zajee Gorica, pred nadškotijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, stresna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodia dob rezprimerno nizkih cenah. |^""""^B Edina zaloga I 1 | I stavbenih nositeljev iu^iwhiwi Pocinkana šica sa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor ! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! ffritii i^fc riii rt Win i i i ^ ^ i ¦ i ¦ — ^¦i. - _ Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Peter Drašček, trgovec jedilne^ablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea se p. n. občin- stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso, sladkor, milo, slanino, riž, maslo surovo in kuhano, olje, moko iz Majdicevih mlinov in vse jestvine. Zaloga žveplenk sv. Cinla in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici StoJna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. \ Svoji k svojim! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani I Dunajska cesta št 15 t Mefljatovi Msi v pritlicju ; vzprejema zuvarovailjit vsakovrslnih poslopij, prciiiič- | llill in poljskill pridelkov proti požarni škodi, kakor | tudi zvonov proti poškodbi. ; Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo ; zavarovalnice v pritlicju Medjatove hise na Duiiajski ! cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastav- \ ljeni poverjeniki. : I „Yzajemna zavarovalnica v ljubljani" je edina \ slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi i \ pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. ; Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan- : ! cem popolno varnost. : wr ROJAKI! Zavarujte svoje | imetje pri domačem zavodu! -•¦ ; Edina slovenska zavarovalnica!