GLASILO KOLEKTIVA »INDUPLATI« JARŠE APRIL 1054 CENA DIN 10- ŠT. 16 „Induplati“ v letu 1953 (I. del. Proizvodnost. — Piše dr. Jerovec Franc) Leto 1953 predstavlja za naš kolektiv leto borbe za »stvaritev potrebnih novih kapacitet v zvezi s proizvodnjo gasilnih cevi. Kolektiv je po svojih organih v hi namen izkoristil vsa razpoložljiva sredstva in naročil v Angliji predilne, v Norveški pa tkalne stroje. Razširitev proizvodnje gasilnih cevi je z ozirom na velike potrebe in važnost tega izdelka splošnega gospodarskega pomena. Obenem pa predstavlja izkoriščanje konoplje, ki jo ima Jugoslavija v zadostni količini in dobri kvaliteti dovolj doma. Poslovanje v letu 1953 se je v glavnem razvijalo na gospodarskih uredbah iz leta 1952 z manjšimi iz-Premembami in je podjetje utrpelo večje pretrese samo ob znižanjih cen bombažni preji, predvsem onih, l>ri katerih podjetje ni dobilo povrnjene razlike v ceni in je moralo kriti razliko, ki je nastala zaradi administrativnega ukrepa, iz svojega dohodka. Družbeni plan za leto 1953 je ostal količinsko nespremenjen, medtem ko so vrednostni pokazatelji utrpeli zaradi že omenjenih znižanj spremembe in je bilo treba med letom večkrat popravljati predhodne kalkulacije. Asortiment proizvodnje se bistveno ni menjal, razširil se je asortiment v izdelkih za široko potrošnjo, medtem ko se je bistveno zmanjšala količina izdelkov, namenjenih za potrebe JLA, kar je bilo tudi v družbenem planu že predvideno. Finančni plan podjetja je bil predviden po družbenem planu za leto 1953 in ni bil popravljen glede vrednosti po lastni ceni, čeprav je bila znižana akumulacija in s tem prodajna cena. Podjetje je izvršilo svojo nalogo po družbenem planu količinsko in vrednostno takole: Vrsta izdelka lanena preja . . . . konopljena preja . . bombažne tkanine . . lanene tkanine . . . pollanene tkanine . . konopljene tkanine polkonopljcne tkanine gasilne cevi . . . . . električni tok . . . . Količinsko Vrednostno v 000 po planu dejansko % po planu dejansko % kg 360.000 364.720 101 335,870 341,774 102 kg 150.000 183.346 122 65,130 82,876 127 m- 500.100 709.189 142 335,276 403,249 120 m2 550.000 992.648 180 247,789 305,525 123 m3 993.000 994.571 100 440,797 371,289 84 in3 50.000 155.218 310 15,792 35,184 223 m3 100.000 73.306 73 75,587 50,456 67 tm 150.000 200.142 133 43,350 84,619 195 KAV 260.000 265.050 102 86 87 101 Skupaj 1.559,677 1.675,059 107,4 Planirana je bila proizvodnja 510.000 kg preje in 2.343.000 m tkanin, stvarna proizvodnja pa je bila 548.066 kg preje ali 107,5%, in 3,125.074 m tkanin ali 153,4 %. Iz gornjega prikaza sledi, da je podjetje svojo obveznost do skupnosti preseglo. Proizvodnja bi Rila v laneni preji lahko še višja, če bi imeli na razpolago zadosti surovin, t. j. lanu, ki ga je v zadnjem tromesečju podjetju primanjkovalo. Relativno nižji odstotki izpolnitve vrednostno od količinskih so pripisati znižanju cen bombažne preje med letom 1953 in spremembi asortimenta. Količinsko preseganje pla- nirane proizvodnje pa je pripisati razširitvi produkcije z zaposlitvijo nove delovne sile. Kvaliteta surovin, predvsem za predilnico (lan in konoplja) ni bila najboljša, in to iz objektivnih razlogov. Domačega lanu ni bilo na razpolago, iz uvoza pa ga nismo prejeli dovolj. Za izdelavo gasilnih cevi smo uvozili 20 ton konopljene preje iz Italije, kar nam je omogočilo tudi delo v treh izmenah. Primerjajoč kvaliteto surovin v predilnici, vidimo, da se je ista v primerjavi z letom 1952 nekoliko, vendar malenkostno, poslabšala pri lanu, izboljšala pa pri konoplji. dolgo laneno vlakno (češ. st.) . . dolgo konopljeno vlakno (češ. st.) kratko laneno vlakno (mikal.) kratko konopljeno vlakno (mikal.) Leto 1952 Leto 1953 trak odpadek izguba trak odpadek izguba 65,9 % 30,8 % 3,3 % 61,5 % 35 % 3,5 %, 50,1 % 44,1 % 5,8 % 51,5 % 42,3 % 6,2 % 75,7 % 21,4 % 2,9 % 77,4 % 20,2 % 2,4 % 85,6 %, 13,2 % 1,2 % 81,4 % 16,2 % 2,4% Izkoriščanje kapacitet V predilnici je bilo od 14,491.318 vretenskih ur montiranih vreten — 9,248.912 efektivnih delovnih ur obratujočih vreten ali 63,8 % nasproti 60,4 % v 1. 1952. V tkalnici je bilo od montiranih 245 statev v pogonu 211 ali 86 % in je bilo v primeri z letom 1952 povprečno 13 strojev več v pogonu. Posamezni mojster je upravljal povprečno 38 strojev, posamezni tkalec pa 2,3 stroja. Od 1,210.734 strojnih ur montiranih sta- tev je bilo efektivnih strojnih statvenih ur 939.516 ali 77,5 % nasproti 70,9 % v letu 1952. Tudi izkoriščanje strojev se je v letu 1955 izboljšalo in je znašalo z zastoji 48 %, brez zastojev pa 54,5 %>. Zasto jne ure se nasproti letu 1952 niso dvignile. Povprečna proizvodnja na eno izvršeno delovno uro jo znašala 3,25 tm ali 2,80m2. Povprečna številka uporabljene preje za osnovo jo znašala Nm 14, za votek pa Nm 10,6 ali skupno Nm 12,6 nasproti Nin 14.8 v letu 1952. Povprečna teža tkanine je padla od 505 gr na 1 m2 v letu 1952 na 308 gr za I m2 v letu 1955. V skupni količini tkanin so bile bombažne tkanine udeležene 35 %, vse ostale lanene, konopljene in mešane tkanine pa 65 %. Zvišanje je pri lanenih tkaninah, in to večinoma pri lažjih in ožjih. Izkoriščanje strojev oplemenilnice je bilo 45 %. Tiskarna je potiskala 82.353 m2 blaga s povprečno 3.62 barvnim vzorcem. Prodaja Prodaja je bila v letu 1953 vezana deloma na pogodbe, večinoma pa se je prilagodila individualnim naročilom ter je s tem tudi vplivala na asortiment proizvodnje. Med vsemi izdelki je veljala v letu 1953 dirigirana distribucija samo za gasilne cevi, ki so se po planu razdeljevale. V prvem polletju je prodaja tekla normalno, medtem ko so v drugem polletju vplivali na prodajo novi gospodarski ukrepi administrativno narave, in to predvsem negativno. Ti ukrepi so bili: 1. sprememba stopenj akumulacije, 2. znižanje kreditov trgovski mreži, 3. razformiranje trgovske mreže. Pozitivna posledica teh ukrepov pa je bilo znižanje cen tekstilnim izdelkom, ki so se s tem bolj približali kupni moči potrošnika. Vendar je zaradi predolgotrajnega obetanja in čakanja padca cen prišlo do popolnega zastoja prodaje v času dveh mesecev. Ta zastoj je imel močan finančni odraz v mesecih avgustu in septembru. V zadnjem tromesečju se je ta zastoj omilil in se je situacija uravnovesila. Primerjava proizvodnje in prodaje v letu 1955 nam pokaže naslednjo sliko: Proizvedeno Prodano Bombažne tkanine . m2 642.265 662.106 Lanene tkanine . . . m8 1.641.625 1.569.462 Konopljene tkanine . . m2 204.616 201.948 Gasilne cevi .... tm 73.125 73.150 A ko primerjamo proizvodnjo in prodajo tudi po posameznih izdelkih, vidimo, da ni nikjer tkanin, ki bi ostale na zalogi kot neinteresantne za tržišče. V mesecih zastoja so se res kopičili v skladišču izdelki, so pa našli odjem na tržišču, čim se je le-to ponovno odprlo. Preja jo bila le deloma prodana, vsa ostala količina pa je bila porabi jena v lastni tkalnici. Prodaja se je vršila direktno iz podjetja, in po dveh potnikih, ki sta obdelovala teren Slovenije, llrvatske, Bosne in Hercegovine ter deloma Črne gore, medtem ko sta Srbija in Makedonija ostali neobdelani. Zato je podjetje v mesecu novembru namestilo za ta teritorij še tretjega potnika. Podjetje je skrbelo za primerno reklamo, in to predvsem v mesecih zastoja prodaje. Izdelan je bil reklamni film Mož z aktovko«, ki je bil v 4 kopijah predvajan skoraj v vseh večjih trgovskih centrih države. Poleg tega je bila še reklama po radiju, časopisih in revijah. Skupni izdatki v reklamne svrhe so znašali 2,753.240 din ali nekaj več kot 0,1 % prodajne cene. Posebno pozornost smo vzbudili na velesejmih v Zagrebu (maja in septembra), ko smo potrošnikom pokazali naše nove izdelke, predvsem lanene kretone (tiskane) in impregnirana športna platna. Poleg uradnih znižanj cen tekstilu je v letu 1953 znižalo podjetje cene enkrat tudi na lastno pobudo. Uradno znižanje cen je znižalo cene samo bombažnim izdelkom, medtem ko so lanene in konopljene tkanine v glavnem obdržale svoje prvotne cene. Nabava surovin je bila za predilnico v primeri z letom 1952 naslednja: Nabava surovin v letu 1953 dolgo laneno vlakno . . . 201.935 kratko laneno vlakno . . . 160.118 dolgo konopljeno vlakno . 206.308 kratko konopljeno vlakno . 84.176 v letu 1952 376.062 311.619 110.332 30.321 Iz tega pregleda je jasno razvidno, da je podjetju skozi vse leto primanjkovalo dolgega in kratkega lanenega vlakna, medtem ko je bilo konoplje dovolj. Problem lanu je v tem, da ustreznih domačih surovin ni, surovina iz uvoza pa je bila mogoča le za devize, kupljene po prostem tečaju, in zato predraga. Od nakupljenega lanu je 69.500 kg iz uvoza (Francija) kot zadnja pošiljka iz sredstev ekonomske pomoči. Oskrbovanje tkalnice z bombažno prejo je bilo zadovoljivo. Pogodbenih kazni podjetje v letu 1953 ni niti prejelo niti plačalo. Kako ne smemo delati Veliko postavko izdatkov med tekstilnimi potrebščinami izkazujejo pri nas v splošnem lučalne ročice in babco (pikerji). Kaj imenujemo lučala? To je del mehaničnega tkalskega stroja, ki je najbolj važen mehanizem, s katerim ima tkalski mojster največ preglavic pri delu. Služijo nam za lučanje čolnička iz ene skrinjice v drugo izmenoma. Razlikujemo dvoje vrst lučul, in sicer zgornja in spodnja bičala. Zgornja so trpežnejša (ročice) ter so navadno v rabi pri hitro tekočih in ozkih strojih. Spodnja bičala rabimo nasprotno za široke in počasi tekoče stroje. Lučalne ročice so navadno iz jesenovega lesa. Les bi ne smel biti rezan, temveč klan. Kdo bi se zanimal za take malenkosti, si mislimo, a je važno. Nadalje ni raben oni les, ki hitro raste. Najboljši bi bil gorski jesen, ki počasi raste in katerega rasti so komaj vidne. Pri pravilni obdelavi polen je potrebno nekaj čuta in natančnosti. Zamudi se precej časa. a ta izguba časa je dobro investirana. ker se podaljša doba ročic pri pravilnem postopku dela za ca. 6 mesecev do enega leta. So pa dobave in nekatere vrste lesa, ki absolutno ne ustrezajo in so ročice delane tjavdan kot žarna nje; tedaj menja mojster butare ročic vsak mesec. Da to ni nobeno koristno delo. je jasno. Važna je oblika, širina in debelina ročice, nadalje pravilna, a ne površna hitra vstavitev. Paziti je treba, da so luknje natančno vrtane in ne prevelike, kar zopet vpliva na izstočenost. Podlaganje ročic s papirjem in sličnim pri vstavljanju odsvetujem, zato naj so opusti. Bolje jih je obdelati. Pri spodnjih udarnih ročicah je važen tisti del, ki deluje na babco, ter oni, ki prihaja skozi bilo do konca. Ta del je obremenjen na upogib, vzvoj in na strig. Lesa, ki bi imel nasproti vsem tem momentom naj večjo odpornost, ne najdemo nikjer. Če les ustreza eni vrsti naprezanja, ne more v enaki meri ustrezati drugi vrsti. Na primer: vejo na nekem drevesu upogibamo dalj časa kakor na drugem, preden se odlomi; ali če palico na eni strani trdno upremo, na drugi pa zavijemo, je tudi razlika med vrstami lesa. Pri enem lesu se odrl voji prej, pri drugem pa po daljšem postopku. Vzemimo primer, da je ročica predebela, ko prihaja skozi zarezo bila. Pri tem nastaja trenje ob straneh, stroju jo otežkočeno delovanje. Če je ročica pretanka, zelo kvarno vpliva na babco ter jo na peti prebije. Ta primer je precej običajen pri nas in se zelo malo upošteva. Tudi za rezka ne in razcefrane ročice bi se morale takoj popraviti z malo dela. Pozabiti ne smemo, da je pri tkalskem stroju zelo važen lovilni jermen. Tudi tu je opaziti dostikrat žalostno s . °' (la sploh nc deluje in da niha kot nesrečen privesek na hilu, da bulica prihaja v najskrajnejšo !5«. da lučalna ročica udarja ob konec zareze in tu se okvare kar kopičijo, posebno še, če deluje ročica Premočno na odbojni jermen. Pravimo, da so pre- * močni udarci. .. (»lede gornjih lučalnic pripominjam toliko, da ('mi daljše so, tem močnejši so udarci in obratno. Tudi , si moramo ustvariti nekakšno sorazmerje po občutku glede na širino in hitrost stroja. Babca je Ju poganjana po lučalnem jermenu, ki je pritrjen na (Ucalni ročici. Preveč napeta jermena tek stroja za- držujejo. Pravimo, da stroj šepa. Jeklena palica, po kateri drsi babca, se krivi, torej obremenjuje. Enako trpi tudi babca, ki jo jermen vleče na eno stran. Lučalne ročice izdelujejo v vsaki državi iz takega lesa, kakršen tam raste in je najbolj ustrezen. Od tod slišimo večkrat tuja imena. Za podaljšanje življenjske dobe ročic obložimo spodnje lučalne ročice z »Yul-kanfibrom« na mestih, kjer pridejo v doti ko z babeo. To palice tudi kuhajo, parijo in impregnirajo. V novejšem času ves zgornji del ovijejo z ovojem, ki je prepojen s posebno maso. Vse to je cilj. zmanjšati stroške podjetja ter skrajšati zastoje strojev. Korbar Volili smo nov delavski svet Kakor po mnogih drugih kolektivih, smo tudi v našem kolektivu 23. marcu 1954 že četrtič volili delavski svet. ki bo to leto krmari! barko našega podjetju. Vse priprave za volitve so se izvršile v redu in urez vsakršnih motenj, kakor to predvideva Navodilo Za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij. Tudi potek sumih volitev je bil miren in dostojanstven, saj se je vsak volivec zavedal Pomena volitev in je dobro premislil, komu je zaupal sv°j glas. Kandidatna lista, ki jo je predložila sindikalna Podružnica, je bila v nasprotju z drugimi leti sestavih n a mnogo bolj demokratično. Poleg 32 članov dc-uvskega sveta, ki jih voli naš kolektiv, je lista vsebovala še 10 sokandidatov, da je imel kolektiv najbolj demokratično možnost izbiranja bodočih članov delavskega sveta. V volilnem imeniku so bili vpisani skupno 903 volivci. Od teh je glasovalo skupno 836 volivcev, upravičeno odsotnih je bilo 34 volivcev, neopravičeno pa Je izostalo 13 volivcev, Med vsemi oddanimi glasovnicami sta oba volilna odbora ugotovila, da je bilo oddanih 49 neveljavnih glasovnic. Vendar pa te glasovnice niso vsebovale nikakršnih žaljivih pripomb nli neokusnih pripisov. Te glasovnice so izpolnjevali večinoma volivci, ki niso bili dovolj poučeni o načinu glasovanja, da so odčitavali kandidate tako, da volilni odbor res ni mogel iz n j ili povzeti pravo voljo volivca. Na volitve se je dobro pripravila sindikalna podružnica in partijska organizacija v podjetju. Sin- dikat je na več sestankih mnogo diskutiral in razpravljal o bodočih predstavnikih našega delavskega sveta. Na teh sestankih so se postavljali kandidati in spet spreminjali, pretehtavajoč pri tem vse pozitivne in negativne strani vsakega posameznega kandidata. Nič manj ni imela pri tem dela tovarniška partijska organizacija, ki ima nedvomno prvo nalogo, da se zanima za sestav bodočega delavskega sveta in da budno čuva, da se na ta mesta ne vtihotapijo ljudje, ki jim ni dosti mar za naš današnji družbeni razvoj in stvarnost, marveč, da bi iz teh pozicij gledali ozko in Idealistično na svoj lastni jaz in morda tudi nekoliko •samo na 5,naše« podjetje. Vsako tako gledanje je zgrešeno. Imeti moramo vedno pred očmi v prvi vrsti našo celotno jugoslovansko družbo, ne da bi pri tem ne mislili tudi na naše lastno podjetje, ki je člen v verigi te velike družbene skupnosti. In ko so danes volitve že za nami in ko imamo že izvoljene nove člane"našega delavskega sveta, upamo, da smo dobro in prav volili. Vsak novoizvoljeni član delavskega sveta naj sc zaveda svojih pravic, ki mu jih daje zakon o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Zaveda pa naj se tudi svojih dolžnosti in odgovornosti, ki mu jih nalaga zakon. Biti pravičen in brezobziren, kadar gre za naše skupne interese, naj bo prva vrlina vsakega bodočega člana delavskega sveta, in če bo tako, potem smo svoje glasove pravilno oddali. Novemu delavskemu svetu vso srečo! Panjan Franc ALI JE POSTAL NAŠ KINO OTROŠKI VRTEC? Nedvomno si je vsak član našega delovnega kolektivu želel, da dobi naša sindikalna dvorana svoj kino, kjer naj bi si naš delavec in nameščenec po truda-Polnem delu v tovarni privoščil vsaj enkrat tedensko, že no več, dve urici cenenega razvedrila. To smo si želeli posebno mi, ki stanujemo v bližnji okolici tovarne, saj so nam bile Domžale in Mengeš tako od rok, da si se premislil, preden si se odločil, da greš gledat to ali ono kino predstavo v Domžale ali Mengeš. No, po mnogih prošnjah in intervencijah je Upravi podjetja vendarle uspelo nabaviti kino aparaturo, opremiti notranje prostore dvorane za potrebe predvajanja filmov. Končno smo dobili še dovoljenje za predvajanje filmov in sedaj smo srečni, da nam ni treba delati dolgih potov v sosedne kinematografe. Prav veseli smo te pridobitve za naše dolgočasne Jarše in zelo radi posečamo kino predstave, zlasti pa •še sedaj, ko si upravo našega kina rosno prizadeva, da nabavlja samo prvovrstne in kvalitetne filme. Prav zaradi tega si je naš kino pridobil sloves in z zadovoljstvom ugotavljamo, da so skoraj vse predstave odlično obiskane in so bili tudi že primeri, ko nisi dobil vstopnice, čeprav naša dvorana sprejme pod svoj krov do 700 gledalcev. Neredkokdaj so pred bla- so to našo pridobitev spočetka gledali po strani kot nekaj nepotrebnega in celo pohujšljivega, so se naših predstav tako navadili, da jim je obisk kino predstav postal prava kulturna potreba. No, do tukaj je vse v redu in prav. Nekaj pa nam stalnim obiskovalcem kina »Induplati« ni prav in nam ni všeč. Prav nam ni, da naša uprava kina dopušča, da jemljejo nekateri ljudje s seboj h kino predstavam svojo otroke in dojenčke. Ti mali obiskovalci se kaj hitro naveličajo gledati figure na platnu in postajajo vedno bolj nemirni in glasni. Njih starši ali drugi spremljevalci, ki so zaverovani v film, niti ne opazijo, kdaj sc paglavec zmuzne z rok in se pritihotapi pred platno, kjer kaj kmalu postane pravi ringa raja, da človek no ve, ali bi sledil filmu, ali bi poslušal otroški jok in vpitje. Pri eni zadnjih predstav, ki je bila ob 18. uri, so dali otroci mnogo več iz sebe kakor pa filmski zvok na platnu. Ni čuda, da so postali gledalci filma ogorčeni in besni nad malimi razgrajači, ki so se med predstavo podili po dvorani in kričali, kakor da bi bili zunaj na otroškem igrišču. Če so že starši toliko netaktni in brezobzirni, da ne znajo krotiti svojih otrok (pa kdo bi jih v njih mladi in nedolžni razposajenostiI), pa naj bi vsaj uprava kina poskrbela za red in nemoteno predvajanje filmov s tem, da bi prepovedala vsak vstop otrokom, pa četudi so v spremstvu staršev. Ako človek pošteno plača vstopnico in ako imaš srečo, da dobiš primeren sedež, ker so v našem kinu vsi sedeži po enaki ceni, kur tudi ni v nobenem drugem kinematografu, pa moraš namesto glasbe poslušati otroški jok in vpitje, te pa res prav vse mine. Pri tem bi opozorili našo upravo kina, da je oblastveno prepovedan obisk kina otrokom do 18. leta. No, mi bi se s to starostjo že strinjali, v kolikor so filmi za njih primerni, saj mladina le sturosli z zanimanjem sledi filmu in ne dela »šundra«. Smo pa proti temu, da spuščajo biljeterji vede ali nevede (riali štiriletne otroke k predstavam, ki nimajo tu kaj 'iskati, ako niso izrecno mladinske predstave. Tudi matere z dojenčkom v naročju ni pustiti v dvorano, saj ji bo mali kričač, ki bo dve uri v temi, samo nagajal, da ne bo imela ona nič od predstave, še manj pa njeni sogledalci, ki otroškega koncerta niso vajeni. Stalni obiskovalci našega kina smo in zato zahtevamo od vodstvu kinu, nuj vendar enkrat že napravi red v tem pogledu, ker želimo, da bi odhajali od predstav z zadovoljstvom. Mamicam pa priporočamo, da puščajo svoje malčke doma na soncu in zraku, pa bodo imeli več od tega kakor pa, da se cmerijo in sitnarijo med predstavo, ker nam za tako muziko med predvajanjem filma prav zares nič ni. Eden za mnoge obiskovalce kina »Induplati« IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Novi referent za smučanje in planinarstvo TVD Partizana Jarše je tovariš Bulič Mičo. Kot prvo, kar objavlja tovariš referent za planinarstvo, je plan sekcije za leto 1954. Planinci bodo napravili mesecu maja izlet na Storžič, junija na Ojstrico po STPI-ju večji vzpon, katerega določi upravni odbor Partizana na predlog tehničnega odbora STIPI-ju, končno pa se bodo meseca septembra povzpeli na Kamniško sedlo, od koder bodo šli v Logarsko dolino, a od tam z avtobusom domov v Jarše. Plan smučarske sekcije bomo objavili pred zimsko sezono. Po sprejemu sklepov plenuma sindikalne podružnice Induplati« je novi izvršni odbor pripravil in izvedel volitve za skupščino ZZSZ naše podružnice, nadalje je predlagal kandidate za nov delavski svet 1PI ter sodeloval pri izvedbi volitev v delavski svet. Tudi volitve v sindikalne pododbore so končane. Ugotovimo lahko, da so bile vse volitve dobro pripravljene in dobro izvedene. IZ UREDNIŠTVA Naši bralci so se lahko že prepričali, da je uredništvo »Konoplana« držalo obljubo, da bo list izhajal vsak mesec. Upajmo, da bomo to lahko storili tudi v bodoče. Uspelo nam je pritegniti zadosti dopisovalcev, katerih dopise objavljamo in avtorje honoriramo. Manjši uspeh smo doslej želi v pogledu dopisovalcev iz obratov, katere še vedno vabimo k sodelovanju. — Seveda opozarjamo, da nam je nemogoče objavljati dopise, ki niso podpisani s polnim priimkom in imenom. Takih dopisov tudi v prihodnje ne bomo objavljali. Nadalje vabimo naše člane-sodelavce, da pokupijo naklado 500 izvodov, ker nam bo samo na ta način mogoče honorirati in plačati vse nagrade, katere nameravamo razpisati za bralce »Konoplana«, kakor tudi za najbolj agilne kolporterje našega lista. Tovarišica ali tovariš, ki bo vsakokrat prodal največ številk Konoplana«. prejme nagrado 1(M) din. Nadalje razpisuje uredništvo posebno nagrado za konec leta 1954. katero bo prejel izžrebanec, ki bo imel vse nagradne kupone od št. 15 dalje. Kdor bo kupone porabil za vmesna žrebanja, sc bo pri končnem žrebanju lahko izkazal s posameznimi številkami od št. 15 dalje. Uredništvo Delavski svet „Indupla ti“ č e s tila vsem delavcem in nameščencem kolektiva k delavskemu prazniku 1. maj, z željo, da bi kolektiv tudi v bodoče dosegal enake in še večje uspehe v izgradnji socializma. KINO SPORED MESECA MAJA L— 5. »Krvna os v e ta«, ameriški fini 5.— (>. »Sanjave ustnice«, nemški film 8.—10. »Villiamsova karabinka«, ameriški film 12.—13. Veruj v mene«, avstrijski film 15.—16. »Skrivnostna cesta«, ameriški film 19.—20. »Izobčenec z otokov«, angleški film 22.—24. »Cyrano de Bergenu« 26.—27. »Odveden«, angleški film 29.—50. Ciganka«, jugoslovanski film Uprava kina MALI OGLASI Preklicujem izjavo, s katero sem onečastil tovariše v ključavničarski delavnici, češ da so mi le-ti ukradli denar. Izjavljam, da sem denar sam j»o-rnbil v druge namene. Prosim vse tovariše v ključavničarski delavnici, da mi to dejanje oprode, v zameno obljubim, da se kaj podobnega v bodoče ne bo več primerilo. Žavbi Milan Na.