Leto V., štev. 212 Lfubllana, nedelja, 7. septembra f924 PoŠtntoa pavšaRrana. Cena 2 Din »»hal« »b * »Infraj. Staac mesečno 20-— Din n icoiemEtro 30-— , neobvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* uU št 54. Telet, it 36- Podružnicit Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Današnja številka «Jutra» ima 12 strani- Prihodnja Izide radi praznikov v sredo. Ljubljana, 6. septembra. V politiki poznamo dve vrste procesa, kako se razkrajajo demagogične stranke. Eden se vrši v boju z nasprotniki, ki sistematično razkrinkujejo pro-tivnika-demagoga ter ga slabijo z argumenti. Drugi, ki se pogosto vrši istočasno, je še učinkovitejši. On nemili o vno nastopa v trenutku, ko moTa de-magogična stranka v dejanju pokazati resnost svojega programa in prevzeti odgovornost za vodstvo javnih zadev. S pozitivnim delom prihaja ponekod tudi ozdravljenje. Nekako pravilo je. ;la velike stranke v svoji mladosti uganjajo neodgovorno demagogijo, da naberejo glasove, nato se posvete realnemu delu, pri čemur postanejo iz riasnih levičarjev naenkrat hladni, premišljeni računarji. Malo je primerov, ;la prejšnji demagogi postanejo opor-tunisti, ko pridejo na vlast, pojo isto pesem. kakor njihovi predniki. G. Macdonald, socjjaliist, ponavlja v drugem duru gesla britanskega iinperijalizma, ki sedeč na varnem otoku in oborožen do zob, priporoča drugim, naj ne gradijo ladij. Levičarski g. Herriot po neuspehu v Londonu, mora v Ženevi po navijati garancijske formule, iz kojiii odseva politika vseh francoskih ministrskih predsednikov od 1. 1871. naprej. V narodih, ki so se v stoletni krvavi Tu nekrvavi asimilaciji povspeli do vi--oke enotnosti, so take varijacije samo taktične jn>teze brez opa&nosti za celokupni državni položaj. Stranka sledi stranki, notranja moč naroda pa iz- i naei velike linije nacijonalne politike. Ni nobenega dvoma, da podelitev vlade našim separatistom, ako odbije-mo razne slučajnosti, ki so sodelovale, izvira v glavnem iz motiva, poskusiti v Jugoslaviji ono drugo metodo, ki miio jo gori opisali. Poskus označiti novo vlado kot enostavno potezo na levo je očividna pogreška. Gosp. Marinkovič je pravilno označil Radicevo prijateljstvo s komunisti kot manever, ki naj opktši Srbstvo. Kakor pacifizem, tako tudi komunistična barva g. Radiča spada v isti predal, v katerem ima Radii cerkvena bandera iii «11 valje« Isus» za svoje javne shode. S tem se ji' Radič izuebil nevarnih nasprotnikov (komunizma in klerikalizma). ki jih je v demagogiji prekosil. Radiču so komunisti zavezniki, kakor Arnavti T (Kloru Aleksandrovu pomočniki za nameravano revolucijo. A v ostalem ni v Radieeveui pokretu prav nič socijaine-ga. Naš klerikalize.nl je druga sestavili;!, verska stranka bosenskega begov-stva pa tretja sestavina bloka, ki pač ne moreta trditi, da sledita rdečim zi- j stavam g. Herriota. Današnja vladna grupaera je čisto j reakcijonariia. Ona ne namerava nič; drugega nego revidirati novo situacijo na Balkanu, in sicer tako, da bo vsaki teh grup -ugodeno. Razide naj se to, kar se je po vojni dovršilo. Jugoslavija v današnji obliki je tem grupam ne le prouranjena, ona se jim zdi škodljiva, torej jo je treba več ali manj raz-odiniti. Vladna grupacija ni levičarska, ona je plemensko in versko reakcijo-narna. Zato pa se tudi poteza, s kojo se je taki grupaciji izročila vlast, ne more posrečiti. Ne gre za levičarsko nianso, ki naj se izzivi v vladi gre za strujo, ki je v svojem centrumu protivna obstoju te države, kajti da bi federalistično Podonavje bilo ono isto, kar je edinstvena Jugoslavija, tega pač nihče ne bo trdil. Radičevstvo ni produkt povojnih pogrešk, klerikalizem tudi ne. Klerikalizem je stara mora in prekletstvo Slovenstva, starčev i čari stvo pa attahro-nizem, ki naj spreči edinstvo Srbov in Hrvatov. Kdor pronikne v bistvo teh straj, bo uvidel. da se jih ne more razorožiti, ako se jim da vlada, ker zastopata dvoje — naši državi nasprotnih idej. ampak se s tem samo ubija nasa mlada država Separatistični voditelji po možnosti skrivajo svoje namere, da oderodiio neizbežni konflikt, ki se bliža. Hočejo, da so do tedaj že dobro pripravljeni. G. Radič hoče imeti državni aparat zaseden s svojimi ljudmi, da bo potem on izbiral trenutek, ko se odloči do revolucionarne proglasitve *nezavisne Hrvatske*. Kar se zdaj dela, je nekaka generalna preskušnja. Naši klerikalci pri tem igrajo prav bedno tilogo. Od-godili so svoj avtonomizem, češ, če uspe Radič, nam mora naš uspeh sam pasti v naročje. Ne pomislijo pa. da pomeni Radič v Zagrebu in umik Srbstva is Zagreba, Italijo v — Ljubljani. Po odigranih frazah o sporazumu fiodi vladna koalicija okoli državopravnih vprašanj, kakor mačka okolu vrele kaše. Obravnava j£b fuitimažki, da Radičevci vstopijo v vlado NOV SPORAZUM Z HRSS- - MAČEK IN PREDAVEC POSTANETA MINISTRA. Beograd, 6. septembra, p. Kakor se v j kateri sta oba podpredsednika poročala političnih krogih zatrjuje, je prišlo med : o svojem trodnevnem bivanju v Beogra-B, ' idovičem in odposlancema HRSS.1 du ter o svojih posvetovanjih z voditelji Tačkom in Predavcem do sporazuma na strank, združenih v parlamentarni večini,' podlagi najnovejših Radičevih zahtev.1 oziroma s člani parlamentarne vlade. G. Davidovič siccr ni sprejel vseh za-1 V teh razgovorih je bilo rešenih neko-htev, a pripravljen je vendar na take liko načelnih vprašanj. Glede sprememb koncesije, da sta del- ^ata HRSS. prevzela ! v upravi, da je bilo vsestransko utrjeno nalogo, pridobiti Radiča da jih odobn j načelo, da se morajo izvršiti brez ozira Na drugi strani bo tudi vlada sama še ; na politično pripadnost uradnikov. (S tem ime" i sklepati o teh koncesijah, čim pride ! so tudi najbolj eksponiranim radičevcem Radičev odgovor. ! otvorjena vrata v državno upravo.) Osnova sporazuma obstoji v tem, da! Potem je utrjeno načelo, da se na no-radičcvci tudi formalno vstopijo v vlado, benem državnem področju, posebno ne FESS. je nato žc pristala in če pride do ua šolskem, ne smejo izvajati velike in soglasja v ostalih točkah, je računati, da dalekosežne spremembe z enostavnimi bosta "oba podpredsednika HRSS. imeno- naredbami. va na za ministra. Dr. Maček bi prevzel Vsestransko je bilo razpravljano o ta-resort socijalne politike, Prcdavcc pa' kili organizacijah, ki si prilaščajo ali porticlj poljoprivrcde. Minister Kulovec iunkcije državnih oblasti ali pravico ob- Kompromis med Herriotom ie Macdonaldom V TOREK ZAKLJUČEK MIROVNE DEBATE- — GOVORI ZASTOPNIKOV AMERIŠKIH DRŽAV. t' podal ostavko, odnosno bi zamenil bolnega prof. Vcser.jaka v agrarni reformi. Definitivnc zaključke glede novegh sporazuma z Raditem bo storila vlada tekom prihodnjega tedna, čini dobi ofici j lni odgovor HRSS. iz Zagreba. Vlada jo nocoj, ko so je I-aš nvila seja ministrskega sveta, prejela iz Zagreba tekst ko-irtinikcja, ki ga objavlja predsedstvo HRSS. Ta komunike se tolmači kot znaK končnega Radičevega pristanka. Dr. Maček in Predavec se vrneta v po-mdeljck iz Zagreba s službenim odgo-verora HRSS. 0FICIJELN1 KOMUNIKE HRSS- Zagreb, 6. septembra, r. Nocojšnji «Iirv3t» objavlja komunike, v katerem pravi, da sta se zjutraj vrnila iz Beograda podpredsednika HRSS narodna poslanca dr. Maček in Predavec, nakar se je vršila seja predsedništva HRSS, na rambe in zaščite posebnih narodnih interesov, kakor so Orjuna, Srnao itd. in tudi o tem je bil storjen zaključek. Končno je načelno rešeno vprašanje, kako naj HRSS sodeluje v današnji parlamentarni vladi, da se tako še bolj sigurno in hitrejše začnejo urejevati vse naše javne prilike v duhu vladine deklaracije, sprejete v parlamentu. POLITIČNI POLOŽAJ Beograd, 6. septembra, r. Nocoj se je vrnil v Beograd predsednik skupščine Jovanovič. V pondeljek se vrši seja vodi1 "h članov vodstva radikalne stranke. Raznašajo se kombinacije, da pride kmalu do krize in da se sestavi vlada iz dosedanje opozicije, davidovičevcev in klerikalcev. V vladnih krogih se zatrjuje, da ostane kr-lj še dalj časa v Topoli in se vrne v Beograd šele koncem prihodnjega tedna. Šefa ministrskega sveta Beograd, 6. septembra, r. Nocojšnja seja vlade je bila izključno posvečena poročilu ministra prometa o raznih zlo* rabah in manipulacijah v ministrstvu sa« obračaja v eri Markovega režima. Po tem referatu je bila s podelitvijo konce« sije društvu «Putnik» za prodajo želez« niških kart močno oškodovana država. Pri pogodbah za nabavo vagonov in lo« komotiv so sc izvršile razne zloupotre« bc. Pri odkupu orijent.skih železnic so igrale veliko vlogo provizije, tako da jc francoska vlada našo vlado opozorila na to stvar. Minister Sušnik je nadaije ob« tožil bivšega ministra Jajikoviča, da je kot prometni minister oškodoval državo pri nabavki vagonov in lokomotiv iz Nemčije na račun rcparacij v skupnem znesku za preko 40 milijonov Din, kot zastopnik ministra trgovine in tndustri« je ter ministra poljoprivrcde in v ju pa odobril prodajo velike množine svilenih kokonov iz državnih tovarn po 85 Din kilogram, akoravno je bila cerut na Fran« coskem 40 frankov za kg. Ministrski svet bo še nadaljeval razpravo o tej aferi. je s hrvatskimi polki Zagreb, 6. septembra, r. Medtem ko beograjski režimski listi proglašajo za izmišljene vse vesti, da je Radič zahteval premestitev hrvatskih vojakov iz garnizij na jugu države v domače kraje, objavlja nocojšnji poluslužbeni organ HRSS «IIrvat» sledečo izjavo podpredsednika HRSS drja Mačka: Da bi bili postavili vprašanje premeščenj v vojski v formi ultimatuma, kakor so javili nekateri listi, o tem ne more biti govora. Na tem vprašanju t-o interesirani vsi, ki tvorijo današnjo vlado in zato bo, kakor tudi- druga težja vprašanja, rešeno sporazumno. (Dr. Maček torej nikakor ne zanika, da je bila stavljena zahteva o odpoklicu hrvatskih vojakov iz Macedonije, on le dementira. da se je to zgodilo v formi ultimata, kar v ostalem menda ni nikdo trdil. Op. ur.) AMERIŠKI VISOKOŠOLCI ZA NAŠ RDEČI KRIŽ- Beograd, 6. septembra, r. Visokošolci ameriške univerze New Orlcans so poslali našemu Rdečemu križu 44.000 Din. Znesek se bo razdelil med naše sirote. si podaljša življenje. A to ne more spraviti konflikta s sveta. Čo pride preje, lažji bo. če pride kasneje, težji bo Gosp. Davidovič, ki pri tem umetnem podaljševanju sodeluje, dasi danes ni niti za las bližji sporazumu nego je bil v juliju, pač mora vedeti, da je sporazum na državnopravni podlagi z Radičem izključen in nosi posebno odgovornost za obliko ia posledice spopada, ki urido. Sestanek dr. Marinkoviča z Mussolinij em Beograd, 6. septembra, r. Ob priliki zadnje konference med italijanskim poslanikom generalom Bodrerom in našim ministrom zunanjih poslov dr. Vojo Marinkovičem je bilo dogovorjeno, da se minister Marinkovič pri povratku iz Ženeve sestane z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem v Milanu. Na tej konferenci se ima pretresati vp.ašanje razmejitve med Italijo in Jugoslavijo. Razpravljalo se bo tudi o balkanskem vprašanju. »Novosti* opozarjajo, da se ne sme pozabiti, da eksistirajo še danes različni revolucionarni komiteti v Bolgariji in Albaniji, ki imajo svojo podporo v Rimu. V tej zadevi je treba, da pridemo enkrat do čistega, da se more priti do iskrenega in resnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Na tem sestanku se bo tudi govorilo o posetu našegn kralja in kraljice pri italijanskem kraljevskem paru. Poset bi se imel vršiti po povratku našega kraljevega para iz Pariza in Londona. PROTEST RADI SV. NAUMA- Beograd. 6. septembra, r. Kakor je zvedel vaš dopisnik v ministrstvu zunanjih stvari, je naša vlada že storila primerne korake pri konferenci ambasadorjev, da se popravi pogreška, storjena pri razmejitvi z Albanijo v vprašanju samostana Sv. Nauma. Naša vlada se ne more odreči samostanu iz razloga, ker je ' samostan Sv. Nauma formalno pripadal našemu teritoriju. Tozadevne dokazne dokumente je vlada preko naših diplomatskih predstavnikov že odposlala predsedniku konference ambasadorjev. Dejansko se nahaja samostan danes v posesti Ar-navtov. REHABILITACIJA RADIČEVSKIH PROFESORJEV. Zagreb, 6. septembra, r. Blokaški listi javljajo, da je minister prosvete zopet sprejel v aktivno državno službo ter namestil na šolah celo vrsto eksponira-nih radičevskih profesorjev, ki so bili radi sistematičnega hujskanja proti državi in nacijonalni misli od prejšnih vlad penzijonirani. ZMANJŠANJE IZVOZNE CARINE NA ŽITO- Beograd, 6. septembra, r. Ekonomsko finančni odbor ministrov je odločil, da se zmanjša izvozna carina pšenice od 20 na 16 Din, rži od 20 na 10 Din, med tem ko je moka vseh vrst popolnoma prosta izvoznih carin. SMRT BIVŠE NADVOJVODINJE VALERIJE. Wallsee, 6. septembra, s. Bivša nad-vojvodinja Marija Valerija, najmlajša hči bivšega cesarja Franca Jožefa je danes BODoldne ob 13.30 umrla. Ženeva, 6. septembra, s. Na današnjo dopoldansko sejo ni bil več tako velik naval, kakor k prejšnjim. Ministrska predsednika Macdonald in Kerriot sta prispela šele po otvoritvi. Predsednik Motta je sporočil, da se bo generalna debata o poročilu sveta Zveze narodov nadaljevala še v pondeljek in torek. Istočasno bodo od po-deijka nas prej zasedale tudi posamezne komisije. Na dopoldanski seji je govoril prvi maharadža B i k a n e r, ki jc izjavd, da sc popolnoma strinja z izjavami Macdo« nalda. Zunanji minister Paname, G a -rav, je obvestil skupščino o pogodbi med Panamo in Zedinjenimi državami ter izjavil, da ima Panama le šc policij« ske čete in da jc pacifikacija Paname do« ccla izvršena.. Nato je dobil b?sedo gr« ški delegat Poli tis, ki jc naglašal, da mora Zveza narodov in njen pakt tvo« riti podlago za garancijsko pogodbo. Obligatorna razsodišča pa bodo koristila le tedaj, ako bodo določevala tudi ka« ženske sankcije. Lc v tcr.i slučaja bo za« jamčena varnost držav. (Viharno odo« bravanje. Herriot, Briand in Salandra čestitajo govorniku). Na popoldanski seji je brazilijanski delegat Me llo Franco poudarjal, da se v splošnem strinja z izvajanji Mac« dcnalda. Vendar pa svari pre^ prehitrim postopanjem, da se ne spravi v nevar« nost vse delo. Odobrava misel razoro« žitve in obligatornih razsodišč. Po njegovem mnenju se mora medn '.rodno raz« sodišče razširiti. Zastopnik Kanade Danduran je naglašal da je vzpo« stavitev antante med Parizom in Lon« donom dragocen pogoj za mir. Tudi dr« žave onstran Occana si želijo stanje, ki se bo opiralo na sodelovanje obeh vele« sil. Španski poslanik Quinones de Leon je naglašal, da ima Španija sicer mnogo po« mislekov proti garancijskemu paktu, vendar pa tudi največje zaupanje do Zveze narodov. Po njegovem rar.cnju bi mogla zadostovati načela pakta. Španija bi se strinjala s tem, da sc porttrijo po« goji pakta. Cilenski delegat VilJegas je opozarjal na primer južnoameriških d-' žav, ki imajo že 30 let razsodišča, ki so docela v skladu s paktom Zveze narodov. Pred zaključkom seje jc predsednik Motta naznanil, da bosta Macdonald in Herriot predložila skupno resolucijo, ki bo vsebovala dosedanje rezultate tega zasedanja. Resolucija se glasi: Skupščina vzame na znanje izjave v Zvezi narodov zastopanih držav ter jih smatra kot podlago za sporazum v svrho vzpostavitve končnoveljavnega miru. Da izenači razlike, ki obstoje med raznimi stališči in more po tem izenačenju v naj« krajšem času s posredovanjem Zveze narodov sklicati razorožitveno konferen« co, sklene skupščina: 1.) Pooblastiti tret« jo komisijo, da prouči korespondenco glede jamstev in znižanja oborožitve, zlasti pripombe vlad k načrtu uiedseboj« nega garancijskega pakta, ki sc je izde« lal poleg resolucije 14 na tretjem zase« danju ter ostale po objavi tega načrta izdelane in tajništvu predložene načrte. Prouči naj tudi v paktu Zveze narodov določene obveznosti glede jamstev, vsled katerih bi bil mogoč apel na razsodišče ali znižanje oborožitve. 2.) Pooblastiti prvo komisijo, da z ozirom na event. do* datke k paktu Zveze narodov prouči člene pakta glede ureditve spornih vpra« šanj in da natančno preišče, v kakšni me« ri bi se moglo besedilo člena 36, § 2 sta« tuta mednarodnega razsodišča jasneje določiti, da se z ozirom na ojačeno so« lidariteto in jamstva narodov sveta in rešitev spornih vprašanj. Ki bi še mogla nastati med državami, mirnim potom doseže sprejetje te klavzule. Po prečitaniu resolucije je povzel besedo angleški ministrski predsednik Macdonald, ki jc o~> splošnem odo« bravanju priporočal Kompromisno resoi lucijo, čije vsebino jc šc enkrat razložil. Noben dogovor mednarodnega značaja, je dejal Macdonald, ne more obstojati, ako se ne opira na dejansko stanje v onih državah, katerih se tiče ta dogovor. Opozarja na strašne žrtve, ki so jih v zgodovini človeštva že zahtevale vojske. S povzdignjenim glasom jc izjavil: o teh žrtvah in po teh izkušnjah še vedno baviti z vo« jaškimi ustanovami in da obstojajo na svetu še vedno vojaške razmere. linam najboljšo voljo, da napravim konec te« mu stanju. V tem se strinjam s svojim prijateljem Herriotom. Nočemo mirova. ti, dokler ne dosežemo cilj varnosti vseh narodov in miru na svetu. (Viharno plo« skanje). FRANCOSKI POGOJI ZA SPREJEM NEMČIJE. Pariz, 6. septembra, s. Listi poročajo, da so francoski pogoji za pripustitev Nemčije k Zvezi narodov sledeči: Nemčija mora najprej predložiti tajništvu Zveze narodov prošnjo za pripustitev. Zveza nt-rodov mora nato izpremeniti svoj statut, ki pravi, da se mora vsak predlog zp pripustitev predložiti mesec dni preo otvoritvijo vsakoletnega zasedanja. Sledj naj v Nemčiji preiskava, ki ja predvidena v paktu Zveze narodov. Vse to s» bo zavleklo do januarja meseca. «Pertiiiax> javlja, da so Francija, Belgija in Mala antanta na stališču, da mora biti Nemčija, čeprav bi se sj>rejela v Zvezo narodov, izključena od onih sej Zveze narodov, na katerih se bo razpravljalo o nemški razorožitvi. V političnih krogih so j sjinčani, da bo ta pridržek naletel na hud odpor. HERRIOT IN MACDONALD ODPOTO VALA. Ženeva, 6. septembra, s Herriot in Macdonald sta odpotovala ob 21.30 z eks-presom Atene-Pariz iz Ženeve. Pariz, 6. septembra, i. Herriot dosf>e jutri, v nedeljo v Pariz, odkoder odid« takoj v Mer.ux, da se udeleži desetletnic® bitke ob Mami. JAPONSKA ZA GARANCIJSKI PAKT. Ženeva, 15 septembra, s. Japonska vlada je sporočila svoj odgovor k načrtu granancijskega pakta Zveze narodov, tet m j pritrjuje. Izjavlja, da se predvsem s'-inja z glavnimi idejami, ki predvide-vrji zvezo med jamstvi in razorožitvijo. MUSSOLINUEVE TEŽKOČE- Rim, 6. septembra, s■ Direktorij faši-stovske stranke je določil včeraj zvečer cdbor petnajstorice, ki naj izdela reforme za italijansko ustavo. Odbor obstoja večinoma iz strokovnjakov in starih senatorjev, nasprotnikov ekstremne fašistov ske smeri. Radi tega se splošno pričakuje, da odsek ne bo sklenil nikakih usode-polnilt sklepov. Prepad med liberalci in fašisti postaja med tem vedno več;i. «Gi-orualc d' Italia» zahteva od fašitovske vlade garancij in svari Mussolinija, naj se nikar ne vda domišljiji, da bi se v slučaju njegovega odstopa ne mogla sestaviti neva vlada. Javno mnenje je ogorčeno nad fašizmom in močno razočarano tudi nad Mussolinijem. Ako nastane vsled napak fašistov ministrska kriza, se lahko žc v 2*4 urah sestavi nova vlada PROTI NEMŠKI NOTI O VOJNIH DOLGOVIH. Ženeva, 6. septembra, j. Herriot in Macdonald sta dala danes francoskemu in angleškemu poslaniku v Berlinu nalog, da protestirata pri nemškem zunanjem uradu zaradi note glede vprašanja vojnih dolgov, ki so jo naznanili nekateri berlinski večerniki. Poslanika bosta izjavila, da jc siccr nemški vladi na prosto dano, da stori, kar smatra za potrebno'. Opozorila pa jo bosta, kake usodepolne posledice bi mogla imeti taka nota nemške vlade na splošni politični položaj in predvsem za finančni in gospodarski položaj Nemčije neglede na vprašanje vstopa Nemčije y Zvezo narodov. Obleganje Shanghaia Shanghai, 6. septembra, g. Čete generala Tsi Si Yuanga stoje 15 km pred Shanghaiem. Na vsej fronti se vrše srditj boji. V mestu se sliši streljanje težkih topov. Panika je vedno večja. Kitajci vedno bolj pritiskajo v evropski del mesta. Bolnice so polne ranjencev, med njimi tudi civilistov. Letalci obmetavajo okolico z bombami. Vojne ladje velesil so v bojni pripravljenosti. Pariz, 6. septembra, s. Po vesti ia Moskve je ruska vlada sklenila protestira" proti stališču Anglije in Zedinjenih držav napram Kitajski. Nota se bo tikala tudi varnostnih odredb v Shanghaiu. V ruskih sovjetskih krogih se izjavlja, da Rusija ne more sprejeti stališča velesil ki hočejo očividno izrabiti spor na Kitajskem za eventuelno razdelitev Kitajske na interesne sfere. 6. septembra: CURIH: Beograd 6.95. New-York 530.50, London 23 64, Pariz 27.90, Milan 23.15, Praga 15.85, Budimpešta 0.0009. Bukarešta 2.72. Sofija 3.87, Dunaj 0.0075. LONDON: Beograd 339.50, Berlin 18.877 Pariz 84.65, Milan 102.12, Curih 23.64, New-York 443.81, Dunaj 316.000, Bukarešta 860, Budimpešta 345.000, NEW-Y0RK: Beograd 131, London 443.75, Pariz 524.75, Curih 1876, Milan 435, Dunaj 14.12, Budimpešta 13.25. Praga 229. Bukarešta 53. Klasičen primer nasilja in korupcije . Poročali smo včeraj, da je bil vpo-kojen muzejski ravnatelj v Ljubljani !dr. Josip Mantuani, na njegovo me-teto pa je bil imenovan kustos dr. Josip Mal. Dotični ukazi sicer še niso objav-Sljeni v »Službenih Novinah*, toda keT ge bilo imenovanje, odnosno penzijoni-ranje razglašeno tudi v polslužbenem ^ladinem organu »Demokratiii*, nimamo povoda dvomiti o točnosti naše informacije. Slučaj Mantuani je naravnost klasičen primer klerikalnega nasilja in korupcije. Dr. Mantuani ima velike zasluge za Organizacijo in spopolnitev našega mu-seja. Popolnoma vdan svojemu poklicu, se politično ni nikdar eksponiral-Bicer je pripadnik one poštene starejše generacije SLS, ki je mišljenja, da Di feorala klerikalna politika biti zvesta ffljedinjeoemu narodu in njegovi državi, pa žal ne pride več do besede. Na lanskem katoliškem kongresu je imel dr. Mantuani važen referat — političnih akcij pa se nikoli ni udeleževal. Zato ee je klerikalcem že dolgo zameril. Vse svoje življenje je bil dr. Mantuani korekten uradnik. Njegova služ fcena doba se sicer nagiblje h kraju, a v strokovnih krogih se je upalo, da bo dr. Mantuani ostal tudi še pozneje na tSelu našega muzeja, saj je on danes edini starejši arheolog in edini muzejski strokovnjak, ki ga imamo SLovenci. Navzlic temu so se klerikalci odloČili, da ga spravijo v pokoj. Oni niso ihoteli niti čakati onih par mesecev, ko bi bil dr. Mantuani po dovršenih službenih letih mogel sam oditi na časten »dpočitsk. Vrgli so Mirovo na ulico moža, katerega zaslug za muzej ne more nihče osporiti in Id je povrh desetletja zvest pristaš SLS. Razloga za to postopanje sta dva, vba enako sramotna za klerikalno Ktranko. Gre za čin grde maščevalnosti iu gre za to, da se nagradi odločneoa partizana! Na škodo politične morale Sn državne blagajne in na škodo same istvari. Dr. Mal. novi ravnatelj bi bil javnota.ko lahko postal srezki načel-5ijk! Nima namreč za muzejskega direktorja nobene druge kvalifikacije kakor to, da se njegov arhiv nahaja ;pod krovom muzejskega poslopja in da ■je njegova služba formalno uvrščena v muzejski okvir. Dr. Mal nima pojma o ^arheologiji, o muzejski disciplini. Zgo-Hlilo se je torej, da so klerikalci odstranili strokovnjaka, in mesto njega postavili nekvalificiranega človeka iz golega partizan stva. Kot sre dstvo pa jim je služil člen 234. činov, zakona, ki ga neprestano proglašajo za največjo krivico! Sramoten čin klerikalnega režima je najboljša ilustracija k frazam o boju proti korupciji, o poštenosti v upravi, ki se vsak dan pretakajo po predalih klerikalnega časopisja. Pred desetimi leti 6. DO 8. SEPTEMBRA 1914. Bitka ob Marni. — Pričetek druge bitke ob Mazurskih jezerih. — Druga bitka za Lvov. Srbski napad v Srem. Sesti september, nedelja, je prvi dan znamenite bitke na Marni. Že 5. septem* bra zvečer so francoske čete izvršile med Meaux in Nanteuilom prve napade v bok skrajni desni nemški annadi, ki jo je vodil Kluck. Dne 6, septembra v jutro pa je navalilo vse levo francosko krilo med Meaux in Nanteuil na Nemce. Isto* časno so zgrabili Angleži nasprotnika pri Crecy in Coulomnier. Dočim Angleži ni* so mogli doseči posebnih uspehov, pa je francoska vojska na skrajnem levem kri* Iu sijajno izvršila, boreč se z nedosež* him junaštvom vso nedeljo in odvzema* fjoč Nemcem pozicijo za pozicijo. Do Večera jih je vrgla nazaj v bližino reke Ourcq, katere potek se je nahajal ne* kako vzporedno z bojno črto. Bitka se je nadaljevala tudi čez noč. J\raslednji dan, 7. septembra pa se je po* Vzpela do največje silovitosti. Nemci so spoznali, da jim gre za vso armado, za* to so ogroženi Kluckovi armadi poslali od vseh strani čete na pomoč, da se iz* koplje iz železnih klešč. Najhujši boji bo se vršili zapadno od reke Dureq vz* hodno od Nanteuila; Kluck je obrnil vso fcvojo armado in vsa poslana ojačenja na to bojišče, da prepreči popolno obkoli* itev in si pribori možnost umika proti severu. Vzpričo tega so morale tudi ob* leoljujoče francoske čete dobivati nepre* fctano pomoči, z železnico, z avtomobili, £ najrazličnejšimi vozili, in sicer bodisi iz ostale fronte kot iz Pariza. Dočim pa ee je orjaška bitka koncentrirala na tem bkrajnem zapadnem sektorju, se je dne 6. septembra bitka vnela tudi m osta'i bojni črti. Povsod so Francozi prešli v iiapad in že prvi dan potisnili Nemce lia več mestih nazaj. Vendar so tu Nem* ci sledeča dneva razvili tako ve'ike mo* či, da so na nekaterih mestih, osobito y središču južno in južnozapadno od Chalonsa potisnili Francoze nazaj. Toda ljuti francoski napadi in protinapadi so dosegli ta namen, da Nemci niso mogli poslati čet na pomoč na svoje ogroženo desno krilo. Tretji dan bitk, 8. septembra, je bil prav tako vroč bojni dan. S skrajnim na* porom si je mogel Kluck ohraniti proti severu prosto pot ter se izviti iz popolne obkolitve, toda moral je zato s svojega leveča krila. o$>br%tLExav_vj6fl ,čet£t_talcol da je ostala tamkaj samo konjenica in pa srdito delujoča artiljerija, kar naj bi varalo nasprotnika. Toda tekom 8. sep* tembra so angleške in francoske čete vdr le v to vrzel med Coulommier in Mont* mirail, pometle Nemce ter prodrle na* posled preko rek Grand Morin in Petit Morin do Marne in se pojavile kmalu na njenem desnem bregu tja do Chateau Thierry. S tem je bila nemška fronta prebita in Kluckova armada povsem lo* čena od ostale nemške vojske. Dočim so Francozi baš na kritičnih mestih raz* polagali z dovolj številnimi četami, Nem* ci niso imeli vojnih sil pri roki, da bi z njimi izpolnili nastalo vrzel — sedaj se je pokazala usodna pogreška, da so vrg* li toliko armadnih zborov v Vzhodno Prusijo in v Lotaringijo. Kluckovi armad: odrezani od ostale > >js'.:e, ni kazalo drugega kot — umakniti se nazaj proti severu in povelje za ta usodni umik je bilo izdano baje dne 8. septembra zve* čer. Dne 9. septembra zjutraj je že ko* rakala Klurkova armada proti severu v nove pozicije za reko Aisne za Com* piegne in Soissons. Njej pa so morale slediti ostale nemške armade na vsej čr* ti tja do Verduna. Bitka ob Marni je bila dobljena, Pariz je bil rešen in z njim Francija, ter izid svetovne vojne. * V Vzhodni Prusiji je Hindenburgova armada dospela do pozicij Rennenkam« pfove vojske, ki je stala v pričakovanju napada na črti Labiau * \Vehlau * Allen* hurg * Nordenburg * Angersburg*Lvck. Tu so stale glavne ruske sile, prednje čete pa še zapadneje. Nemški napad se ie pričel takoj dne 6. septembra in sicer so Nemci napadli najprej na krilih, tako na severu med Labiau in Tapiau in pa na jugu pri Biali, kjer so stale posebne ruske čete nekoliko onstran rusko*nem* ške meje. Vendar boji prvega dne so bili šele manj močan uvod v pravo bitko ki se ie pričela sledečega dne, 7. septem* bra. Ta dan so navalili Nemci z vso si* lo na levo Rennenkampfovo krilo med Lyckom in Angersburgom, uporabljajoč ogromne množine artiljerije in voja* štva. V tej smeri so hoteli prodreti za vsako ceno, udariti proti Goldapu in Gumbinnenu ter tako obkoliti Rennen« kampfovo armado. Kakor ie iz tega raz* vidno, sta Ludendorff in Hindenburg iz« brala zopet za bojišče teren, na gosto preprežen z neštevilnimi jezeri in dolgi* mi jezerskimi zatoki ter z gozdi, z rs* menom, da zastavita na točkah, ki sta si jih izbrala za napad, kir največjo premoč. Vsled težavnega terena Rusi ni* so mogli na ogrožene kraje pravočasno poslati zadostne pomeči. Vrhutega iih je nesrečna usoda a-. mo de Samsonova opominjala k največji previdnosti v ne* preglednem tujem ozemlju. Najhujše so se stopnjevali nemški na* padi dne 8. septembra; težišče jim je bilo še vedno v prostorj med Lyckom in Angersburgom, kjer so Nemci že precej napredovali. Vendar je odločilne zmage prinesel šele naslednji dan. Da razbre* meni svoje levo krilo, je dal Rennen* kampf povelje, da napadejo ruske čete, ki so prišle v smeri iz G'rodn v defenzivo. Osobito važne uspehe so dosegli ruski napadi pri Ravi Ruski. Tekom 8. septembra je divjala bitka z ne* zmanjšano silo dalje. * Na srbsko * črnogorskem bojišču so se vršili boji največ ob južni bosansko* črnogorski meji, kjer so napredovali Čr* nogorci proti Bileči, Črnogorci in Srbi pa proti Sarajevu. Znamenitejši dogodek pa je poskus srbskih čet, udariti preko Save v Srem. Ta prehod se je izvršil dne 6. septembra in sicer z največjim uspehom vzhodno od Sabca, kjer so Srbi naglo napredova* li ter dospeli do vznožja Fruške gore. Toda podjetje ni moglo imeti stalnega uspeha; Avstrijci so brž pripeljali od vseh strani ojačenja in srbske čete so po nekaj dneh morale zopet nazaj čez Savo. Prehod pri Mitrovici pa se sploh ni posrečil, pač pa je stal armado pre* cejšnjih žrtev. V splošnem je bila vsa akcija, ki jo je izvršila samo ena srbska armada pod poveljstvom generala Bojo* viča, malo srečno zamišljena; vezala je sicer znatne avstrijske čete ter s tem indirektno pomagala Rusom, a vendar so bile žrtve poskusa previsoke. |------M 'I -U I , I.. Politične beležke + Volitve v Kočevju. Danes se v Kočevju vršijo občinske volitve. Vložene so 4 liste: I. radikalno-demokratski blok, II. tkzv. malkontenti (grupa Seško, Medved in dr.) z nosilcem nemškim Kočev-cem, III. nemška lista (Gottscheer Wirt-schafts-partei), IV. SLS. Sprva nameravano enotno listo so onemogočili dva, trije razdirači. Narodni in napredni vo-lilci volite prvo Skrinjico! H- Pod vlado svobode- Medtem ko so se pod vlado nasilja prosto mogla sklicavati delavska zborovanja, je režim slobode pričel sistematično odpravljati svobodo sestajanja. Za danes je bila v Zagrebu sklicana skupščina neodvisne delavske omladine, ki jo je vlada zopet za-branila. Prepoved utemeljuje z obziri na javni mir in red. Ko bi se bilo to zgodilo pod prejšnjo vlado to bi bilo ogorčenja pri .Slovencu* in drugih »svobodoljubnih* elementih! + Novi gerenti »Mestne hranilni- j ce» v Ljubljani. Veliki župan g. Sporn je razrešil dosedanjega gerenta pri Mest* | ni hranilnici ljubljanski g. Roberta Koli* | mana in imenoval na njegovo mesto I 5 gerentov (!) pod predsedstvom g. j Štebija. V tem gerentskem svetu so ra* zen socialdemokrata dr. Celestina Jelen* ca še klerikalci dr. Ivan Stanovnik, Albin Zaje in Alojzij Vrtove, ki imajo pri za* vodu odločujočo večino. Kakor je iz sprememb pri Kmetijski družbi in Mest* ni hranilnici videti, se klerikalci veliko I bolj zanimajo za gospodarske ustanove, j kakor pa n. pr. za bolnice. V obeh slu* , čajih so dokazali, da pri njih tudi v go« . spodarskih vprašanjih odločujejo le po* i litični interesi, pri katerih ne poznajo ne stvarnosti, ne pravičnosti in tudi ne po* štenosti. To, kar sedaj uganjajo kleri« kalci, je najgrša strankarska politika, politika korupcije in sramote. -j- Varalice ljudstva! 24. maja t L je »Slovenec* priobčil poziv na shod, ki ga je SLS sklicala v »Union* kot protestni shod »proti uničevanju slovenskih bolnišnic*. »Vsa Slovenija mora protestirati proti temu brezpri-mernemu škandalu.* »Dvigniti se mora vse slovensko ljudstvo. Bolnice propadajo, na Studencu imajo trije bolniki po eno posteljo, ljubljanska nima perila, ni inštrumentov in primanjkuje obvez.* »Ali bomo to trpeli? Dopovedati moramo Beogradu, da nismo kolonija hlapcev in sužnjev, katere krmijo z odpadki, da za svoj denar zahtevamo, da se vsaj naši bolniki pošteno zdravijo in ne j>oginejo na cesti.* Tako je takrat pozival »Slovenec* na protestni shod, ki je nato »z ozirom na žalostno stanje, v katerem se nahajajo naši dobrodelni zavodi*, sprejel sledečo resolucijo: »Na velikem protestnem shodu v Ljubljani dne 25. maja zbrani zborovalci ogorčeno protestira-1 mo proti odpuščanju bolnikov iz bolnic | v Sloveniji in zahtevamo, da vlada l takoj nakaže za bolnice vse, kar potrebujejo.« Zborovalci so, kakor poroča »Slovenec*, resolucijo z navdušenjem soglasno sprejeli. In danes? Mize-riia naših bolnic je ravno tam, kjer je bila 25. maja. ako nI še večia. Odpuščajo se bolniki, bolniki se »mečejo na cesto*, na Studencu leže kar po trije bolniki na eni postelji, kakor so ležali 25. maja. Razlika je le ta. da sede se-daj že drugi mesec v vladi klerikalni j avtonomisti, ki so takrat radi bolnic v Sloveniji divjali kakor besni. skleja'.i resolucije in zahtevali takojšno nakazilo denarja za bolnice, sedaj se pa za bolnice brigajo toliko, kakor za lanski sneg. Jasno je, da so klerikalni avtonomisti meseca maja ravnotako varali ljudsvo. kakor ga danes. Gorenji -'lučaj tudi v bengalični luči pojasnjuje, koliko so vredne ogorčene besede klerikalcev na protestnih shodih in koliko so vredne ob takih prilikah resolucije klerikalnih avtonomistov. Takrat so zahtevali v resoluciji od vlade denar za bolnice takoj, sedaj so pa že drugi nt..-sec sami na vladi, pa še ničesar niš:' storili za uboge bolnike. -f Davčni vijak- Od vseh strani nam prihajajo pritožbe, da davčni vijak še nikoli ni divjal tako grozno kakor v teh poslednjih tednih. Kakor čujemo, so lokalne davčne oblasti dobile opomin, naj postopajo strožje. Energičen odpor zlasti gospodarskih krogov in pritisk komisij je v marsikaterem oziru položaj že olajšal. Nova vlada pa je v velikih finančnih stiskah in se boji, da za oktober ne bo mogla zmagati potrebe. V Beogradu delujoča komisija za sestavo novega proračuna predvideva za 1. 1925/26 2 milijardi novih izdatkov, vsled tega pripravlja predloge za kritje. Med njimi igra največjo vlogo bolj ostro navijanje davčnega vijaka na podlagi že obstoječih zakonov. Zato je preklicana in ostro zabra-njena vsaktera milejša praksa. Od direktnih davkov se pričakuje 500 milijonov večji dohodek za bodoče leto. Taki so finančni načrti g. Spahe. Vsled tega gospodarski krogi upravičeno tožijo, da so prišli Iz dežja pod kap. V tem trenutku ne moremo prizadetim svetovati drugega nego, da po gospodarskih organizacijah vložijo proteste zoper divjanje davčnega vijaka vlade g. Davidoviča, ob enem pa, da vsak posameznik pazljivo pregleda podlage za odmero, ki je dostikrat vzeta kar iz zraka, in se pravočasno pritoži. Cim tehtnejše bodo pritožbe in čim več lih bo, tem preje bodo gg. Spaho ln tovariši videli, da se iz Slovenije več izsesati ne da, četudi so tigri pri koritu. + SLS na delu- Novo odiranje- Poleg nove poostritve davčne prakse v Sloveniji, odrejene meseca avgusta od g. ministra financ Mehmeda Spahe, 1 o ve ulice do sabor-ne cerkve so bile razvrščene čete gar-rizije v novih uniformah, na Terazijah pa čete kraljeve garde, pehota in konjenica. Skozi špalir so šli člani vlade in ostali dostojanstveniki na bogoslu-žemje v saborno cerkev. Vojni minister general Hadžič je jezdil na čelu oficirjev generalnega štaba. Ob 11. dopoldne je začelo blagodarenje, katero je služil bitoljski episkop Josif. Navzoča je b3a vlada z ministrskim predsednikom Davidovičem na čelu, diplomatski zbor, vojvoda Bojovic, bivša ministra Pašič in Pribičevid ter mnogoštevilno uradništvo ter oficirjev. Po cerkveni slavnosti so šli vsi višji funkcijonarji in diplomati na dvor. kjer so se vpisali v knjigo za čestitanje. V Zagrebu je bila proslava prestolo-naslednikovega rojstnega dne oficijel-na. Zastave so bile razobeŠene na državnih in konzularnih zgradbah ter na nekaterih privatnih hišah. Defilacije po službi božji se je udeležilo okoli 2400 vojakov, 40 topov in 16 mitraljez z dvema godbama. Ljubljana je bila bogato okrašena z zastavami. V pravoslavni kapeli, kakor tudi v stolnici se je vršilo slovesno bogoslužje, katerega so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter korporacij ter številno občinstvo. Po službi božji se je vršilo defiliranje vojaštva. V mestu je vladalo ves dan slavnostno razpoloženje. V Mariboru je daroval službo božjo škof dr. Karlm. Vojaške parade se je udeležila vsa mariborska garnizija, zvečer pa je bila bakljada po mestu. Raska emigracija pri nas Profesor E. V. Spektorski, bivši rektor univerze v Kijevu, ki je zadnja štiri leta fungiral kot- univerzitetni profesor v Beogradu in predsednik društva ruskih učenjakov v naši državi, ter je izvoljen sedaj za stolico zgodovinske filozofije prava na ruski juridič-ni fakulteti v Pragi, je podal sledečo zanimivo sliko o življenju in položaju ruskih emigrantov v Jugoslaviji! ^Ruska emigracija, ki biva sedaj v Jugoslaviji, po številu ni velika. Šteje komaj 40.000 Članov. Večina živi v Beogradu, in sicer okoli 10 tisoč. Vendar pa je ta mska amjgracija po svojem značaju prav zanimiva. V Jugoslaviji žive večinoma predstavniki ruskega meščanstva in člani carskega oficirskega zbora. — Tudi je mnogo bivših bogatašev, ki žive sedaj le od dela svojih rok. Danes deluje ruska emigracija duševno in ročno. Dame iz najvišjih krogov perejo perilo, čistijo stanovanja, kuhajo in delajo pri raznih pletarskih podjetjih. Senatorji, admirali, generali in gubernatorji sekajo drva, nosijo vodo in žive kot bra.njevci. Bivši gardijski častniki nosijo opeko za zidanje novih hiš, popravljajo mostove in kopljejo kanale. Vsi delajo tiho in prostodušno prenašajo svojo usodo. Tako je s to rusko emigracijo vzklil povsem nov tip inteligence, ki prenaša tudi vse fizične napore. Velik del ruske inteligence je zaposlen tudi v državnih službah. Na jugoslovenskih univerzah predava okoli 60 ruskih profesorjev. Predavajo večinoma v srbohrvafcskem jeziku in sodelujejo kot sotrudniki pri raznih publikacijah. Več sto ruskih inžemjerjev je zaposlenih pri gradnji železnic in mostov, po gledališčih je nameščenih mnogo ruskih pevcev in pevk. Mnogo jih je zaposlenih v statističnih in zemljemerskih institutih. Lahko rečem, da služijo Rusi danes pri vseh panogah jugoslovenske državne administracije. V političnem pogledu je večina tu-ske emigracije v Jugoslaviji r.epomir-ljiva z boljševiškim režimom. Ona je proti vsaki socijalistični in republikanski grupaciji. Rusko emigracijo v Jugoslaviji podpira posebna državna komisija, katera predsednik je bil še nedavno predsednik skupščine gosp. Ljuba Jovanovič. Kredit, ki ga dobiva komisija, ne co spomiuu pričel obnavljati svoj načrt o konstrukciji podmornice. Intenzivni študij je na mladega učenjaka vplival pogubno. Po-lastila"se ga je fiksna ideja, da ga neprestano zasledujejo trije ljudje, ki imi hočejo odvzeti njegov načrt. Duševno bolan, je inženjer odpotoval v Beograd, kjer je skočil v Savo, a ga je rešil neki policist Nato je potoval po raznih krajih Jugoslavije in neprestano mislil, kako bi zopet dobil svoje načrte. V nekem beograjskem hotelu, kjer je bil nastanjen, je izvršil malo nekorektnost, ki pa je bila le posledica duševno bolnega človeka, katerega preganja zla usoda. Stopil je v neko sobo in odprl tamkaj se nahajajoči kovčeg, misleč, da najde v njem izgubljeni načrt Lastnik kovčega je spoznal njegovo subjektivno nedolžnost in je o zadevi tudi molčal, toda osobje hotela ga je ovadilo policiji. Mladi inženjer je bil aretiran in oddan v zapore. Pri sodni razpravi, ki se je vršila te dni, je nesrečnež opisal vso svojo biografijo in nesrečo. Iskrenost človeka, ki ga mučijo fiksne ideje, je pripravila sodišče do tega, da je izreklo oprostilno razsodbo in ukrenilo vse potrebno, da se nesrečni mož odda v zavod za slaboumne. Na sodišču je pri razpravi govoril tudi ruski profesor na beograjski tehnični fakulteti gosp. PijtnsM, ki je obtoženca opisal kot gemijalnega strokovnjaka in njegovega bivšega najodličnejšega slušatelja na moskovski univerzi. Svetovna vojna in njene grozote so tudi mladega jnženjerja spravile v obup in v propast. S.) Novinci in dijaki, rojeni leta 1900, ali prej, ki so bili vojni ujetniki katere« koli sovražne države, bodisi kot vojaki ali kot civilisti, in so bili od dovršenega 18. leta, čeprav le malo časa v ujetni-štvu do poloma sovražne vojske, se imajo takoj odpustiti na začasni^dopust. 4.) Novinci in dijaki, rojeni leta 1900. ali prej, ki so se namenojna odtegnili službi v kadru in jim je bilo zato dolo? čen za službovanje čas, ki je večji kako? rok službovanja, imajo ta rok odslužitL 5.) Novinci in dijaki, rojeni v teh letih, ki poprej sploh niso služili v vojni in niso bili vojni ujetniki, imajo odslužiti rok, ki jim pripada. Leta starosti in dokari, ki so potrebni za gori omenjeno oproščen je ali za ujetništvo v sovražni vojski, se ugotar« Ijajo s krstnim listom, potrdilom občinskih oblastev ali prisego prič. Dopisi VUHRED. Prostovoljno gasilno od Donice-tija, (Lohengrin* od Wagnera i od Sha-kespearea, Rusi če biti zastupljeni sa Če-hovim (Ivanov* zatim (Ne ubij» i (Misao* od Andrejeva, <šuma> od Ostrovskog i .Priča o gospodinu Somkinu* od Juške-viča. Iz italijanske književnosti videčemo: •:Šest lica, koja traže pisca* od Rinonde-la, komad koji je lane imao velikog uspeha u Pariza, zatim cRužni Fcrmtb' od Lonara i (Jutro, podne, veče* od Nico-1 demya. Spanjolci če biti reprezentovani s-mo komadom cRuka ruku mije* od Benaventa. Iz Irancuske književnosti da-vače se (Svadbeni marš* od Bataille, (Dragana* od Richea i cPučanin kao vla-stelin* od Moliera. Iz nemačke književnosti videčemo oa Schillera i cRazbojnike*, od Kaisera i cMoral* od Tome. Iz severnih književnosti: -clznad naše moči* od Bjornsona. Iz grčke: od Sofokla. Kao što se vidi repertoar je dosta velik sezone: cCvor* od P. Petroviča i reprize od Predica, .'Sokica* od Okrug-liča-Sremca, cMajku Jugoviča* ili od Ive Vojnoviča. Kao šo se vidi repertoar je dosta velik a sadrži dobrih stvari Zatim društvo prijatelja umetnosti cCvijete Zurovič* sprema jednu vrlo le>-pu sezouu. Isto tako imačemo u oktobru jubilej našeg čuvenog književnika i dra-matičara Branislava Nušiča. Alj o tome drugi put. L. S. (Predan* nevesta- r Ljubljani. Danes v nedeljo zvečer ob pol 8. se poje v operi cProdana nevesta*, pri kateri-poje vlogo Marinke novo angažirana članica gdč! B. Vanečkova. Vloga Janka je poverjena gostu tenoristu Jiraneku iz Prage. ('. Jiranek poje na angažma. Ostale vloge so sledeče zasedene: Kernl-Zathev, Va-Šek-Kovač, Krušina-Subelj, Katj«ika-SP"^ lenska, Miha-Debevec, Neža-Ropasova, Esmeralda Ribičeva, vodja glumačev Mo-horič, Indijanca postavi na oder Perko. Opero dirigira g. Balatka, režira gospod Bučar. — Na praznik v pondeljek 8. te-; ga meseca se uprizori lz državne službe. Bivši poljedelski bradnik Fran Jereb je imenovan za ekonomskega uradnika ln voditelja poslov 'državnega ekonoma v litijskem srezu. -Poštni in brzojavni uradnik Alojzij Šturm v Mariboru je trajno upokojen. Premestitev Frana Šaleharja, poštnega in brzojavnega uradnika v Ljubljani, je raz veljavljena. — Dr. Ivan Kavec je imenovan za koncipijenita pri finančni proku-raturi v LjubljanL . * Intcresantno srečanje. Včeraj je Beograd proslavljal rojstni dan prestolonaslednika na posebno slovesen način. Mnogo pozornosti je vzbudilo, ko sta v sa-borno cerkev na blagodarenje prispela Pašič in Pribičevič ter se od tam skupno podala v dvor, da 6e vpišeta v knjigo za čestitke. Pred dvorom je bilo zbranega precej občinstva, ki je oba državnika simpatično aklamiralo. V trenutku, ko sta Pašič in Pribičevič prispela pred dvorska vrata, sta se na povratku iz maršalata pojavila min. predsednik Davidovič in Na-stas Petrovič. Ko je množica to zapazila, je še živahnejše klicala: Zivio Pašič, ži-vio Pribičevič! Davidovič in Petrovič sta ee indignirana obrnila v stran in brez po-adrava hitro vstopila v avtomobil. Ta karakterističen prizor je izzval mnogo komentarjev in še več zlobnih dovtipov na račun onih oročajo, da se je vršil v White Lodge v Torku krst sina kneza Pavla in princeze Olge. Princ je dobil ime Aleksander. Krstna botra sta bila vojvoda in vojvo-dinja od Yorka, ki sta ju zastopala naš londonski poslanik Gavrilovič in grški princ Pavel. * Odprava doktorata kot pogoja za advokaturo. Minister pravde dr. Hrasnict* je izjavil novinarjem, da pripravlja zakon o odvetnikih, ki bo m. dr. tudi ukinil predpis, da mora advokat biti doktor pra-t-a. Ta predpis velja danes le v nekaterih pokrajihah naše države. * Nov-prost v Novem mestu. Za prošta v Novem mestu je imenovan kot naslednik pokojnega A. Elberta spiritual samo-Btana v škofji Loki duhovni svetnik gospod Karol Čerin, sin pokojnega naduči-lelja v Zagorju ob Savi Jos. Čerina in brat znanega kapekiika, muzike Dravske divizije dr. Josipa Čerina. Novi prošt je 47 let star. 4 Himen. Gospod Zvonimir Bratkovič, Učitelj v Mariboru, se je poročil z gospodično Meri Smerdelj, učiteljico iz Ljubljane. * Seznam predavanj ljubljanske nniver-Be. Izšel je seznam predavanj ljubljanske univerze za tekoči zimski semester. Iz seznama je razvidno, da traja inskripcija '.tod 1. do 9. oktobra, zimski semester pa tod 1. oktobra do '27. januarja. Ob sklepu 3e pregled o frekvenci v letnem semestru 1924., iz katerega je razvidno, da je bilo lansko leto vpisanih na univerzi 1160 >lušateljev, in sicer 1116 rednih in 44 izrednih in 31 izrednih; ženskih sluša-jaiJb. ženskih slušateljie. Filozofska fakulteta je imela 219 slušateljev, in sicer 188 redni h k in 31 izrednih; ženskih sluša- j ' leljic med temi 29 rednih in 19 izrednih; rjuridična fakuleta 326 slušateljev, in sicer 322 rednih in 4 izredne, med temi 4 redile ia 2 izredni slušatelji«; medicinska fakulteta 60 rednih slušateljev in 6 rednih 'slušateljie; tehnična fakulteta 439 slušateljev, in sicer 437 rednih in 2 izredna ;(6 rednih slušateljie). Na teološki fakulteti je bilo 109 slušateljev,, med temi 7 izrednih. * Sprejem akademikov ▼ akademski kolegij v Ljubljani. Načelstvo Akademskega kolegija je v svoji zadnji seji reševalo došle prošnje za sprejem v kolegij. Načeloma so bili sprejeti le oni akademiki, ki so zadostili vsem predpisanim pogojem glede izpitov in kolokvijev. Ker je ostalo v kolegiju še 30 nezasedenih jnest, se vrši 15. oktobra ponovna seja načelstva radi sprejema novih prosilcev. Sprejeti bodo zakasneli prosilci-abituri-jenti in oni akademiki, ki so bili na zadnji seji odklonjeni, ki pa naknadno pred-lože še pravočasno izpričevala tudi o zaostalih kolokvijih. V kolegij se morejo .vseliti le oni akademiki, ki so o sprejemu obveščeni pismeno, ki so podpisali in ravnateljstvu vposlali Vstop prost. * Fodpomo društvo za učiteljski nara-j šžaj si je nadelo važno nalogo, podpirati j naše učiteljiščnike za časa študij. Revnim | in marljivim gojencem bo preskrbelo sta novanje in prehrano brezplačno ali vsaj po znižanih cenah. Društvo pa bo moglo nuditi izdatno podporo le tedaj, ako mu bo pristopilo dosti članov, ki imajo srce za revne in podpore najbolj potrebne učiteljiščnike. Vabimo vge prijatelje šole in učiteljstva, da pristopajo v obilnen. številu k podpornemu društvu. Letna članarina za redne člane je 60 Din, ki se plača lahko tudi v mesečnih obrokih. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 1000 Din. Radi blagega namena, ki si ga je nadelo društvo, so dobrodošli tudi poljubni prispevki podpornih članov. Prijave članov in prispevke je pošiljati na najcenejši in najboljši pri tvrdki Jos. Šelovin-Čnden, Mestni trg 13. Ceniki na razpolago. 1999 * Povpraševanje po čutarah. Na letošnjem ljubljanskem velesejmu je bilo v belokranjskem paviljonu veliko povpraševanje po <čutarah» Naročil bi bilo za par tisoč komadov. Ker se čutare danes nikjer več ne izdelujejo, bi bilo zelo koristno, da se strugarji zanimajo za ta predmet. Vzorci čutar so strugarjem na razpolago v uradu za pospeševanje obrti kraljevine SHS. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Mogoče bi se zanimali ribniški struparji za stvar in ni izključeno, da se lahko naredi prav dobra kupčija. Telefon 730 Kino Ljubljanski dvor M«f<* "o NEDELJA T., PONEDELJEK 8. In TOREK 9. t. Bi.I »9 Velik barvan film slovite tvornice „PATHE C0L0R" — PARIŠ: TJUNOSTI ORIJENTA" Fiueije: 4742= Nepoznana pripovedka iz 1001 noči v 6 dajanjih. V flanu rloji najlepša P P MUe. FRANCE DHELIA (prineeea Daulach). Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3„ pol K «• poj 9. uri. - Ob daUvnikih ob pol 6., pol 8. in 9. uri. * Prerokuje se, da bo letos huda zima, zato Vas opozarjamo na naš oglas L. Rot, krznarstvo. l®^5 Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant Rud. L e g a t o v i šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant R u d-Legat, Maribor, Slovenska ufica 7, telefon 100. 1966 DotnjeJendavski drobiž. V dolnje-lendavskem okraju je toča in peronospo-ra do malega uničila ves letošnji zimski pridelek. Izredno veliko je letos tamkaj tudi število podlasic, raznih sov in kanj, Zanimivo je, da se je istočasno povišalo tudi števlo podlasic, raznih sov in kanj. ki pokončavajo mišji zarod. — Radi premajhnega števila šoloobveznih otrok je vlada ukinila H. razred madžarske ljudske šole. A čujte in strmite! Proti ukinitvi so protestirali trije Slovenci doma-železniški mostovi se nahajajo v zelo čini. Komentarja menda ni treba. — Naši slabem stanju in je pravi čudež, da se dosedaj še ni zgodila nobena nesreča. Nevarnost pa je, da bo lepega dne zletel vlak v Muro. — V zadnjem času se je poročilo več Slovencev iz *Preka» z Madžarkami. Opaža se pri tem, da so se do šli Slovenci že prilagodili razmeram in se priučili madžarščine, dočim njihove boljše polovice niti od daleč ne občutijo potrebe, da bi s« naučile slovenščine ali srbohrvaščine. — V Dolgi vasi sta se sprla dva madžarska bratca radi neke parcele in je v prepiru eden s krampom razbil drugemu vso čeljust. Danes vsi na sekolske priredite« V ŠT. VID nad LJUBLJANO. Sodeluj« godba IrtTik« dtrlsiJe, 470»» Vsaki želji ustreza letos zaloga jesenskih površnikov, raglanov, zimskih sukenj. Kvaliteta izborna! Cene nizke! Zato le k tvrdki DRAGO 5CM, L3UBL3AH&. Radio termalno Kopališče LaSlio odprto uss leto «97/a po 1. sBptemtirii 50°/o popusta. Iz Ljubljane u— Československa obec v Ljubljani upozoruje sve členy na zapis ditek do doplnovaci češke školy dne 10. t. m. od 15 _ 18 v Mladice. Rodiče, kteri mini posilati ditky do č. školy, necbt je pri* lildsi toho dne učitelce pani VI. Horako* vč. Krcstni udaje deti a osobni rodiču je tfeba navesti. Zučastniti se mohou tež dorostlejši deti, za ktere by byl zrizen zvlaštni kurz. Vyčovani jest brezplatne. Vybira se jen nepatrnv prispevek na osvetleni a topeni. u_ Slov. pevsko društvo <*Krakovo = Trnovo« naznanja tem potom vsem svo* jim članom, da se vrši njega 5. redni letni občni zbor v nedeljo dne 14. t. m. ob 9. uri dop. v gost prostorih g. M. Sokliča, Pred konjušnico z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 2111 u— Obrtna razstava na Rakovniku. Dne 7., 8. in 9. t m. o priliki posvetitve nove cerkve bo v zavodovih prostorih odprta razstava izdelkov in risb učencev strokovnih šol. Vstop prost. u— Sokolski dom v Mostah pomaga* mo rešiti lc na ta način, če pohitimo vsi danes na Selo k veliki veselici, ki jo pri* redi gradbeni odsek v prid zgradbe. So» deluje br. orkester Sokola I. Začetek ob 15. uri. — Zdravo! 1982 u_ Kavarna «Central». Vsaki dan damski koncert. Se priporoča Štefan Miholič. 1969 u— Prostovoljno gasilno društvo na Barju priredi dne 8. t m. vrtno veso lico na Dolenjski cesti pri Počivalniku. Srečolov in godba na pihala. 1990 u_ Kopališče v hotelu «Slon» ostane od 7. do inkl. 12. t. m. zaprto. 2002 u— Citrarji pozor! Pravkar se snuje v Ljubljani citrarski krožek z obširnim programom in dalekosežnimi načrti. Nje gov razvoj in obstoj je odvis?A od 1831 vila sodelujočih in podpornih članov. Vabimo torej vse — dame ia gospode — ki bi imefl veselje tat tjubcaaa sodelovati v tem krožku, da. se pismeoo prijav vijo na naslov: «Ideal», Vrhovčcva ulica 14 (v bližini trga Tabor). Istotam so sprejemajo novi učenci. 2000 u— Izgubil se je pokrov fotografične-ga aparata z mlečnim steklom med Mikto šičevo in Gosposvetsko cesto. Pošten najditelj dobi 50 Din pri upr. lico Zveze jugoslov. železničarjev. Godba, petje, srečolov, ples itd. Izborna iu cena oskrba. Vstopnina 5 Din. Otroci v spremstvu staršev brez vstopnine. 1994 u— Pasji kontumac ▼ Ljubljani preklican. Ker se že tri mesece ni pojavil v Ljubljani noben slučaj pasje stekline, se pasji kontumac za mesto Ljubljano preklicuje in razveljavljajo odredbe razglasa z dne 10. februarja. u— Policijsko prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 pijanost, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 9 prestopkov cestnega policijskega reda, 2 prestopka prekoračenja po.icijske ure, 3 prestopki pasjega kontumac*, 1 poškodba tuje last« nine in 1 lahka telesna poškodba. Are. taci ji sta se izvršili dve: 1 radi tatvine in 1 radi pijanosti ter razgrajanja. u— Vandahzcm. V noči na 4. t m. sc neznani ponočnjaki iz hudobije razbili na hiši št 6 v Vegovi ulici stekleni n«< pisni plošči tvrdke Franc Ks. Casper in tvrdke Hrovat & Komp. Tabli sta bili vredni 1600 Din. u— «Na kmetih se lahko vozi povsodi* se je zagovajiai J*kob Rems iz Krtine, ki je bil pripeljan na policijo, ker jc pri-podil v soboto dopoldne z enovprežnin; vozom po Vodnikovem trgu sredi med ljudmi proti Šolskemu drevoredu. Straž« nik ga je paskušal ustaviti, a Remsu ci šlo v glavo, zakaj bi zavil na drugo pot. Prepiral se je dol^o časi med gručo ljudi, končno pa se jc le podal, x.eprav je dokumentiral svojo nezadovoljnost z vzklikom, da se mu aneumno zdi, da ni v Ljubljani tako, kot pri njih doma*. Na stražnici je vrhutega raisajal in moral zato svojo preveliko domačnost plačati z občutno globo. Iz Celja e— Državna realna gimnazij« v Celju. Z ozirom na odlok mestnega magistrata celjskega, da se otvorijo v mestu Celju vse šole šele s 1. oktobrom, se obvešča; jo starši, ki imajo svoje otroke na drž. real. gimnaziji v Celju, da sc vrši sprejemni izpit za nanovo vstopivže učene v I. razred dne 12. t m. od 8. do 12. ure iu vpisovanje repetentov L razreda tef učencev II. do VIIL razr. dne 13. t m od 9. do 11. ure, kakor je bilo žo javljc no po časopisih. Začetek rednega pouka ; na zavodu bo pravočasno razglašen na črni deski. c— Lekarniško službo v Celju ima t» teden lekarna »Pri križu« v Cankarjevi ulici. a— Nesreča pri delu. Včeraj se je 21' letni tesar Jakob Kaiser na Teznu vse. kal s sekiro v koleno. Mariborska rešil' na postaja ga je prepeljala na njegov dom. Iz Maribora a— Graška «Tagespost» in občinske volitve v Mariboru. Včerajšnja cTages* post« jc prinesla dolg članek o občin. skih volitvah v Mariboru. Volitev n« smatra za tako važne, kot so bile pred vojno, ker jc večina važuib referatov prenesenih na okrajna gu / arstva. Nemci so se združili v domačo gospodarsko li' sto in gredo v volitve z geslom, da- se morajo narodnostni prepiri izločiti iz občinskega sveta. «Tagesposfc» pravi, da Nemci nimajo upanja na večje uspehe. Tolažijo se s tem, da bo enaka usodu doletela tudi socialne demok-ate. ki sc imeli doslej svojega župana m podžupana, ker so pri zadnjih volitvah z njint volili Nemci. Socialisti kot tudi Nemci pričakujejo vsak po šest do scaem mandatov, vendar pa baje presenečeni« niso izključena, ker se je Nemcem posrečijo z reklamacijami pridobiti _...itno število svojih volilcev. a— Denarna kriza bo nehala, kiko» hitro se bosta zopet razvila trgovini i" promet. Naj se pripravi žc sedaj vsak na ta čas ter si p-idobi znarja in spretnosti, brez katerih kliub višji šoiski izobrazbi ni mogoče dobiti s''i»bc: strojepisje, stenografija in knjigovodstvo. Novi tečaji za strojepisje slovensko in nemško stenografijo ter knjiaovodstvo (po* samezoi pouk) začnejo na Ant. Kud. Lfr-gatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesec« Vpisovanja m pojasnila dnevno v trgovini s pisami^i' mi stroji Ant. Rud. Lcq.it. Maribor, SI'" vi-njka ulica 7. tclrfr.n ll!0. 19<™ Kralieuič - eno leto star Dne 6. septembra 1923. na vse zgodaj so topovi oznanjali radostni dogodek, da je bil kralju Aleksandru in kraljici Mariji rojen prvi sin, ki ga je usoda določila, di bode naslednik svojega očeta na jugo-slovenskem kraljevskem prestolu. V narodu od Soče do Soluna je zavladalo veselje, kraljevsko dete v zibelki je bilo vsem vernim sinovom Jugoslavijt podoba našega mladega nacijonalnega življenja in obet lepe bodočnosi. Dete, zdravo in krepko, je pri prvem cerkvenem blagoslovu po običaju pravo-s^vne cerkve dobilo zaščitniško ime Stevau, ki je v zgodovini srbske pre teki osti bilo toli pomembno, saj je z njim združen spomin na najslavnejši del srbske predkosovske zgodovine. Carji 12. rodu Nemanjičev so vsi nosili poleg drugih tudi ime Stevan. Slovesni krst prestolonaslednika se je vršil v nedeljo 21. oktobra ob navzočnosti kralja, rumunske kraljevske rodbine, članov dinastije Karagjorgjevičev, zastopnikov evropejskih držav, vlade, parlamenta in odposlancev celokupnega naroda a. vseh krajev države. Sin angleškega kralji vojvoda York je v imenu svojega očeta bil boter prvemu jugoslovenskemu princu ter ga je, obdan od zastopnikov naroda in vojske, držal na rokah, ko ga je patri-jarh Dimitrije krstil na ime velikega krt. lja Osvoboditelja Petra. Dete se je lepo razvijalo. Dojila ga je kraljica sama, ki stalno sama vodi brig^ z" zdravega in bistrega fantka, podpirana o! angleške pestunje. Letos je mali terček vse poletje prebil s svojimi starši na Bledu in na lepi trati Suvoboru je delal že prve poskuse v hoji. Ko sta kralj in kraljica sredi avgusta zapustila Bled ter se podala v Topolo in odtam na precej naporno pot v Surdulico in Peč, je prestolonaslednik odšel zaradi izpremen, be zraka na Angleško, kjer pri svojem kumu vojvodi Yorku praznuje svoj rojstni dan. Kmalu prid« ponj mama, da go zopet pripelje domov. Naša slika kaže malega Peterčka na rokah svoje matere kraljice Marije. Oba sta izvrstno pogcdena. Fotografija je bila napravljena tik pred odhodom z Bleda. K zadnjim triglavskim nesrečam Po tej steni je plezalo v zadnjem času mnogo mladih pogumnih alpinistov, od katerih sta se ponesrečila dr. Klement Jug in Vladimir Topolovcc. Približno pri točki x, blizu pod robom, je padel pokojni Topolovec. Na sliki se dobro vidi temni | »Črni graben«, približno pri y, nekoliko | pod to črko v koncu jarka, leži na nepri-I stopnem mestu truplo ponesrečenca. (Po-I drobneje glej naša poročila, pred dnevi objavljena o nesreči in o blagoslovljenju tega nenavadnega groba.) Prijatelji in tovariši pokojnega Topo-lovca pri pogrebu v Vratih. V ospredju «planinski župnik« g. duh. svetnik Aljaž. Spominska plošča, katero so pokojnemu tovarišu odkrili »Jadran«, «Preporod« in «Ferijalni Savez«. (O planinski svečanosti je »Jutro« obširno poročalo. Slike je posnel znani planinski fotograf g. Tavčar.) Severna stena Triglava. Naročajte, čitajte in razširjajte mf dnevnik „JUTRO" I Zahteve učiteljstva Resolucije IV. glavne učiteljske skupščine v Dabrovmkr -Ji A. Splošna prosvetna Tprašanja. I. Četrta glavna skupščina UJU. zahteva, da se v najkrajšem roku sprejme enotni šolski zakon za vso državo, s katerim naj se zasigura popolna neodvisnost šole in samostojnost šolske administracije. II. V zvezi s tem se mora takoj opustiti praksa, s katero se je glede provedbe zakona o splošni upravi započela podrejati šola upravnim oblastvom ter se staviti pod posredni in neposredni vpliv političnih oblasti. Vse, kar je doslej uči-njeno v tem pogledu, naj se takoj ukine. III. Nadzor in uprava osnovnega šolstva naj se poveri strokovnjakom, ki so iz učiteljskih vrst. IV. Naj se še v početku tekočega šolskega leta izvede naredbenim potom enotni šolski načrt in program za vso kraljevino v zvezi z mišljenjem učiteljske organizacije. V. Učiteljstvo in šola morata biti izven strankarskega vpliva po načelu: vsak na svoje pravo mesto glede na delo in zasluge. VI. Naj se pri imenovanju učiteljstva na učiteljiščih ozira na teoretično in strokovno pedagoško sposobnost ter naj se tako učiteljem kakor najbolj zaupnim daje mogočnost izobrazbe učiteljskega naraščaja. VII. Narodni učitelji in učiteljice naj se izobražujejo za svoj poklic v državnih, nikakor pa ne v samostanskih učiteljiščih. VIII. Učiteljstvo zahteva, da se preide vendar enkrat končno do temeljite rešitve vprašanja višje učiteljske izobrazbe in do osnove pedagoške fakultete ali do razširjenja višjih pedagoških šol. IX. Da se pri višji pedagoški šoli v Zagrebu ali neodvisno od nje uredi poskusna šola po osnovi Ar. Jure Turiča. X. Učiteljska skupščina osobito poudarja potrebo, da se osnovnemu šolstvu v oblastih bivše Bosne, Hercegovine in Dalmacije posveti večja pažnja s podelitvijo večjih budžetskih kreditov. To zahtevajo nacionalni razlogi in stoletno namerno preziranje teh oblasti. XI. Nadzorniške službe ne smatramo za strankarsko, temveč za popolnoma strokovno; nadzorniki naj se postavljajo edino na predlog glavnega prosvetnega sveta — kjer naj se upošteva tudi mišljenje UJU. B. Materijalna vprašanja. I. Četrta glavna skupščina UJU., polna vere v zakonito silo svojih pravic, zahteva izplačilo razlike starih in novih prejemkov od oktobra 1923., katero garancijo daje 51.249. činov, zakona. II. Zahteva polno draginjsko doklado za poročene učiteljice, ker zahtevajo to temeljni principi socijalne pravice. III. Naj se ukinejo draginjski razredi, t. j. naj se izenačijo vsi kraji glede na draginjske doklade. IV. Naj se šolskim upraviteljem in pisarniškemu osobju šolskih odborov da osebna funkcijska doklada. — Dodatek šolskim upraviteljem naj se vračuna v penzijo. V. Skupščina zahteva, da se prizna rodbinska doklada za roditelje in za nepreskrbljene brate in sestre. VI. Naj se izda izvršilna naredba čl. 112. činov, zak., da dobi učiteljstvo brezplačno zdravljenje v državnih bolnicah v vseh delih kraljevine. VII. Občine morajo skrbeti za natu-ralna stanovanja šolskih upraviteljev v vsakem kraju in naj se podvzamejo tudi koraki, da se zgradijo stanovanja za vse učitelje, kjer vlada stanovanjska kriza. VIII. V večjih krajih naj se poviša stanarina kakor je to predvideno v čl. 37. činov. zak. Samskim učiteljem in učiteljicam naj se prizna cela stanarina. IX. Glede na vprav obupno stanje onega učiteljstva, ki je bilo umirovljeno s predvojnimi prejemki, odnosno s pre jemki 23. julija 1919., naj se priza- detim takoj urede njihove pokojnine pS novem činov. zak. in po novih razmerah. X. Učiteljstvu, ki stopi v pokoj zaradi bolezni, preden dovrši 32 let službe pa zakonu od 31. julija 1923, a ni dovršila polne službene dobe, naj se računa pod kojnina po novem zakonu. C. Administrativno-pravna vprašanja. I. Popravijo naj se vse krivice, ufi-njene učiteljstvu UJU. v Sloveniji, Hrvatski in Slavoniji, osobito članom učiteljskega društva . Zlasti naj M takoj namestijo razrešeni šolski upravi-telji in šolski nadzorniki. Užiteljska sknp-ščina izjavlja, da smatra vsako preganjanje nacionalnega učiteljstva v kateremkoli kraju za izzivanje celokupne orga* nizacije in bo vedela za to primeren od« govor. II. Naj se do donošenja novega Sol« skega zakona naredbenim potom jasno odredi, da učitelj ni dolžan vršiti org» nistovske in pevske službe, niti spremljati vsako nedeljo deco v cerkev. Učiteljstvo je dolžno vršiti ono versko dolžnost, kakršno vsi ostali državni uradniki. III. Nadzornikom osnovnih šol naj M pridelijo sposobne osebe za pisarnico, da bn mogoče nadzorniku vso silo posvetiti pedagoškemu delu v šoli. IV. Postopanje vpokojitve naj se uredi tako, da se z odlokom vpokojitve oznaiS zaeno tudi pokojnina. V. Naredbenim potom naj se odredijo enotno počitnice od 1. julija do konca avgusta. Ravno tako naj se izda tolmal pravilnika o šolskih praznikih. VI. Naj se vrne učiteljstvu zemljišče, ki so ga poprej uživali in je bilo s poznejšimi odredbami predano upravnim občinam, cerkvi ali zemljiški zajednici. VII. Učiteljstvu naj se izdajo staln« legitimacije za znižano vožnjo na državnih železnicah brez omejitve števila potovanj, enaka ugodnost naj se izposluj« tudi pri paroplovnih družbah. Za učiteljska potovanja v naučne svrbe, v svrho proučavanja države in za učiteljske skupščine naj se izda ugodnost 75 % popusta. (V Rumuniji ima učiteljstvo v dobi glavnih počitnic brezplačno vožnjo v svrho proučavanje države.) VIII. Naredbenim potom naj se takoj ukine pogojni celibat učiteljic v Bosni in Hercegovini. IX. Naj se člen činovniškega zakona glede vračunanja vojne službe razširi nS vse učiteljstvo kraljevine. X. Vojni zakon naj določa, da učitelj-vojak ne bo zapostavljen zaradi od služenja kadrskega roka in naj se mu očuva slui* beno mesto. XI. V zmislu čl. 170. činov, zakona naj se odredi za učiteljstvo poseben disciplinaren postopek do novega šolskega za* kona. XII. Bivšemu srbskemu učiteljstvu, H je bilo po avtonomni uredbi takoj stalno nameščeno, naj se takoj priznajo vsa službena leta brez ozira na položeni praktični učiteljski izpit. XIII. Šolski nadzorniki osnovnih šol in profesorji učiteljišč v Hrvatski in Slavoniji kakor tudi v drugih krajih, kjer nimajo fakultetske izobrazbe, naj se na temelju čl. 230 činov. zak. po službenih letih razvrstijo v one grupe in stopnje I. kategorije, ki jim pripadajo glede na njihov dosedanji položaj po zakonu, ki j* bil veljaven v pokrajinah. XIV. Naj se izda enotna uredba sa vso državo, s katero se odreja maksimalno število ur na meščanskih šolah in za notranjo ureditev, kakor je to že urejeno v nekaterih delih kraljevine. XV. Učiteljstvu višjih osnovnih (meščanskih) šol, vadnic in drugih šol, za krtere se je zahtevala in se zahteva spe-cijalna strokovna izobrazba, naj se po prejšnji praksi v bivših poedinih pokrajinah da poseben položaj v grupah II. kategorije, odnosno posebno doklado po čl. 40. činov, zakona. Arkadij Buhov: Konec Sherloka Heimesa (Iz zapiskov dr. Watsona.) Znani angleški pisatelj Conan DoyIe, utemeljitelj modernega de-tektivnega romana, se je odrekel svojemu pisateljevanju in pod vplivom gotovih ženskih krogov zapadel teozofiji. Njegovi zadnji spisi vsebujejo žalibog le razodetja duhov, ki pridno obiskujejo sestanke njegove spiritistične družbe. Naslednja ruska humoreska hoče utemeljiti «Konec Sherlocka Holmesa« z drugimi, za povprečnega človeka bolj razumljivimi vzroki. Nikoli nisem pričakoval, da bo moj Prijatelj Sherlock Holmes v teku nekolikih dni in tako žalostno propadel v očeh občinstva, toda, žalibog, to se je zgodilo. Naj bi rajši poginil moj prijatelj kot žrtev plačane roke zahrtnega morilca ... Toda njegov najhujši sovražnik. profesor Moriarthy, je tvegal vse in tudi zmagal. Sherlock Holmes je slutil že davno, da Moriarthy nekaj pripravlja in je pričel delovati. Vbrtzgnil si je morfij in igral na gosli. Preoblekel se je v ribiča, da si pribori vstop na velikosvetske plese. Zakrinkal se ie kot stara prodajalka gnilih jabolk, da lahko uide očem opazovalcev V naidražii loži državne ODere. a vse ie bilo zaman. «Moja pesem je končana,« mi je rekel žalostno neki večer, ko si je prižgal iz previdnosti smotko na drugem koncu. Moriarthy si je izmislil neko peklensko stvar. «Vi boste zmagali, Holmes,» sem mu prepričano odgovoril in vstal iz postelje, da mu stisnem roko. »Vi boste zmagali!« »To bomo videli,® mi je mračno odgovoril. «Borba se kinalu prične.« Nato je skrivnostno legel v posteljo. Borba se je resnično pričela. Ponoči nas je zbudilo glasno zvonenje v predsobi. «To je Gregson,* je zanesljivo rekel Holmes v postelji. »Kako pa to veste?« sem vprašal začuden. «Pogle.ite zvonček!« je pokazal Sherlock proti predsobi. »Ne vidim ga.» «Pog!ejte na uro!* »Gledam. Ura kaže dve.s «Vi ste slab opazovalec. Berite!« In Sherlock mi je pokazal pismo: »Pri-dem točno ob dveh. Oregson.« «V našem poklicu ni nič skrivnostnega, Watson,» se mi je nasmehnil Sherlock. »Treba je le pravilno sklepati. Vstopite, Grcgson!« Toda nihče ni vstopil. Jaz sem preble-del in prijel za samokres. »Pripravite rajše valerijanske kapljice, Watson! V predsobi stoji žena, ki je razburjena in si ne una nanrei. Noier!» Vrata so se odprla in na pragu se jc prikazal velik rdečelas mož krvavih rok. »Ali ste vi Sherlock Holmes?« Moj prijatelj mu je pokimal z glavo, j »Sem. Vscdite se. Ali ste vi zidar?« »Ime mi je Jimes Connor. Moj poklic je: moriti nedoletne. Ali vi preiskujte zadevo umora starke v Reginalde Paren?« .Videl sem, da so Holmesu vzplamtele oči. Vprašal je: «Kaj pa veste o tem?« Oni je odvrnil: «Starko sem ubil jaz.« Padel sem v stol. Holmes se je stresel. «Povejte podrobnosti!« »Saj podrobnosti ni bilo. Stopil sem v hišo skozi odprta vrata, udaril z gorjačo in pobral denar.« Holmes je zmajal z glavo. »Vi niste morilcc.« »Dovolite vendar,« se ic razburil Connor. »Menda bom to jaz bolje vedel.« <-Ni res. Vas je poslal sem Moriarthy.» »Imate prav, kar se tiče obiska pri vas. Toda starko sem konec! po lastnem nagibu.« »Ali itnate za to dokaze?« »Kolikor vam drasro. Ali me želite ukle-niti zdaj ali pozneje?« Pol ure pozneje sva bila na mestu dogodka v hišici poleg Reginolde-Se.uare. Stopili smo z Ciregsonom noter. Stražniki so ostali pri vratih. Connor je veselo korakal do sobi. »Tukaj sm vstopil,« nam je mirno razlagal. »Starka se je začudila in zbežala proč od mene. Tukaj sem jo dohitel in udaril po glavi.« »Zločinec govori resnico,« je za.šepe-tal Holmes. »Connor, čemu pa ste vse priznali?« »Cemu pa ne bi? Saj je to nedvomna stvar. Ubil sem jo in to priznam.« »Boste pač obešeni,« je vljudno dodal Gregson. »Sai tudi nisem čakal, da me bodo za to pohvalili,« je mirno potrdil Connor. »Bom pač visel starki v spomin.« Holmes ie bil mračen. »Ta dan je deževalo,« je rekel v zadregi, »in vi ste dolgo hodili po ulici.« »Res je. Lilo je kakor iz škaia, jaz pa sem moral hoditi peš.« -Bedak,« mi je zašepetal Holmes, »ne pusti mi prav ničesar prikritega... — »Potem pa ste zapustili hišo.« »Četrt ure pozneje. Sel sem skozi vrata.« Conner je zazehal in pogledal na uro. »No, pa pojdimo v ječo. Zelo zgodaj je šc. Radi mene ne boste ničesar zamudili. Ko sva se vračala domov, si je Sherlock prižgal pipo in dejal: »Moriarthy si je izmislil nečuven način borbe. Jaz sem na robu obupa.« • * * Še nismo prestali razburjenja te noči, ko je pretresla Štiri dni pozneje ves L011-dnn vest o cmriprn umoru v hotelu »Srednje Koze«, kjer so bili ubiti: stari oče, en njegov zakonski in dva nezakonska sinova. Gregson nam je o tem telefoniral. čim je izvedela policija o zločinu. »Pridite,« je govoril razburjeno. »Gospodar nas ne pusti v hotel. Zatrjuje, da se je udeležil umora in da ima nalog, nikogar ne pustiti v sobe ubitih, preden ne pridete vi.« »Ali bomo vzeli revolver, Holmes?* sem vprašal. «Ni treba,« je žalostno odgovoril moj prijatelj. »Ne bova ga potrebovala. Poi-diva.« Zunaj nas je čakal izvošček. Pozdravil je Holmcsa in glasno rekel: »Le hitro sir. Odšel sem zadnji, takoj, ko sem ubil najmlajšega. Vsak trenutek lahko pride policija in vam odvzame slavo, če zadrži morilce.« Marsikdaj sva doživela nevarnost, toda peljati se pri belem dnevu z morilcem namesto s kočijažem — to je bilo preveč. V sobi umorjenih sva našla grozen nered. Pogledal sem Holmesa. Bil je bled in roke so se mu tresle. S težkim vzdihom je Holmes pokleknil, pogledal sled, ki ga je pustila umazana noga, in se je prestrašen prijel za glavo. Sled je bil skrbno zarisan s kredo in poleg njega je bil pripet listič: «32 cm. To je moj sled. Čevlje sem kupil v udi-verzalni trgovini Bridke Avenue. Prodajalec ima rdečo brado. VVilliam Strade.« »AVatson, jaz bom znorel,« sem dejal. Previdno sva stopila k oknu. Tam je ležal Cik in zraven ie stalo zaoUaaoi Športni dogodki Lahkoatletski miting za prvenstvo Jugoslavije .- Slavnostna otvoritev se prične ob 15. url, nakar sledi nogometna tekma za državno prvenstvo proti Sarajevskemu akademskemu športnemu klubu, prvaku Bosne Pri tej tekmi se bodo prodajali stavbni kamni in se prosi cenj. občinstvo, da po i istih kar r.ajpridncje posega in s tem po-j maga zmanjšati ogromni dolg, ki si ga ie ! klub nakopičil s to prepotrebno zgradbo. | Vabimo vse prijatelje športa k tej slav nostni otvoritvi in k obisku tekme. S. K. Iliriia. Plavalna teksaa skozi Pariz Znani snrinter S K. Primorje Valtrič na cilju pri teku na 200 m. Dosegel je čas 16 zTnjta Perpar (Primorje) in Plehat,- (Hašk). Valtrič je zmagal tudi v .finalu na 100 m a 114 in na 400 m v o3.6- teljl krit! vsaj stroške, ker obstoja sicer nevarnost, ako se ne bo moglo najti za narastle deficite kritja, da se bo moralo prekiniti s prirejanjem mednarodnih tekem. Zato pozivamo našo Javnost, da podpira stremljenje tistih organizacij, ki se ne plašijo stroškov za povzdigo športnega življenja v LjubljanL Konjska dirka pri Ljutomeru V Kolo iahača in vozača je priredlo dne '31 avgusta na dirkališču žrebarne pri i Liutomeru konjsko dirko, ki je ob lepem i vremenu in precejšnji udeležbi občinstva i prav dobro uspela. Mariborsko oblast je . pri dirki zastopal inž.Venko. Glavm izidi posameznih dirk so nastopni: Prvenska ■ enovprežna 1. Nadina (M. Slavič) 4 :07 (1 :45 za 1 km), 2. Bufi (I. Prelog) 4 :10 (2 : 03). 3. Vesna (F. Vaupotič) 4 : (2 : 02). 2. Glavna enovprežna: 1. Orel II (A. Slavič) 3 : 36 (1 :45), 2. Visla (I. Ser-šen) 3 :52 (1 :47-3), 3. Koketka (I. Bun-derl) in Sokol I (A. Slavič) oba 3 :5?. , Prva ie rabila za 1 km 1 :37, drugi p: (1:47. Dvovprežna dirka: 1. Nadina i Buffa (M. Slavič) 5:31 (2), 2. Sokol 1 in Orel II (A. Slavič) 5 : 32 (2 : 02), 3. K-• ketka (L Bunderl) in Visla (I. Seršenl 5:48 (1 :57). Galopska dirka: L Fuksa (M. Makovec) 2 :13 (1 :35). 2. Lisk.i ' (F. Vaupotič) 2 :19 (1 :38), 3. Vina (I. Kralnc) 2 : 40 (1 :54). Enovprežna dir ka Gornja Radgona: 1. Orel II (A. Slavič) 3 : 50 (1 : 50), 2. Bufi (I. Prelog) 4 : 0' (1 :59), 3. Poldek (A. Slavi« 4:11 (2). Razpisani dobitki so znašal! 6850 Din. Vsi konji, ki so startall so rojeni pri kmetih v srezu Ljutomer. Domače ognjišče Br ^v * i/*, »t**1 ■•sr. im ^ . > !k .i*.,__J Vsakoletna plavalna tekma na rieim skozi Pariz se je vršila letos (po številu sedemnajsta) dne 24. avgusta. Dolžina proge je znašala 11 km 700 m. Temperatura vode 16°. Prva (ženske): gospa Cady (na sliki zgoraj) 3 ure 15 min. 25 sek. Prvi (moški): Sacliner (Italijan, na sliki na levi) 2 uri 46 min.; drugi: Michel (Francoz, na sliki na desni) 2 uri 59 min. 30 sek. Cliche apres rav lepo igrišče. — Lep obisk občinstva je pokazal, da zna ceniti vrednost športa, ki naj prinese v Mursko Soboto novo življenje in pripomore do spoznavanja in prijateljskih vezi z mladino onstran Mure. Verificirane tekme za kraljev pokal. iJNS je verificiral pokalne tekme med Splitom in Sarajevom ter med Beogradom in Subotico, dočim je anulirana tekma med Zagrebom in Osijekom, ker je Osijek nastopil s kaznovanim igralcem iRosmanom. Osijek izpade iz nadaljnjega Velike mednarodne športne prireditve v Ljubljani. Prirejanje velikih in dragih športnih prireditev v Ljubljani je zelo riskantno. Naša publika poseča le v prav majhnem številu prireditve domačih klubov, vedno pa se čuje zahteva po tekmah s prvorazrednimi klubi. Kako pa je^ s odrejanjem takih tekem, naj ilustrira sledeči pregled: Naš S.K.Ilirija stremi za tem, da izpopolni nogometno sezono tudi s prvovrstnimi mednarodnimi prireditvami. Toda v naši javnosti se komaj ve, da zahtevajo prvi dunajski klubi za eno gostovanje od 25 do 30 milijonov avstr. kron ter bi prišla prireditev z ostalimi stroški vedno na nad 35.000 Din, ako računamo najniže. Le tu in tam, sko se posreči dobiti od takega kluba kak termin s turneje, so zahtevki nižji, vendar skoro nikdar ne pod 18.000 Din. Beograjski in južni klubi stanejo vsi tudi nad 20.000 Din, ker vožnja sama velja i že ogromne vsote. Ravno Sarajevski amaterski S. K. klub, ki gostuje v pri-i hodnjih dneh v Ljubljani za državno j prvenstvo, je proračunan ua 18.000 Din, i dasi dobi povrnjene le faktične stroške. Proti tem stroškom pa dohodki tekem niso v nikakem razmerju. V Ljubljani je gostovalo letos spomladi slovito prvo moštvo dunajskega Slovana, a je tekma zaključila s 5000 Din izgube; tekma Ad-mire, istotako prvovrstna prireditev, ki je bila nameravana kot prireditev sejm-skih dni, je kljub ugodnemu vremenu končala celo z 8000 Din deficita, tako da stoji Ilirija vsled teh prireditev pred težko finančno krizo. Prvenstvo države, ki se igra v nedeljo v Ljubljani s SSKom, je istotako združeno z novim rizikom, ker mora stroške v gotovem razmerju nositi tudi klub. Nedvomno bi bila dolžnost javnosti, da posveča takim prireditvam, ki so v športnem življenju tudi večjih mest le redki in tvorijo dogodek, vsaj toliko pozornosti, da morejo pnredi- Konserviranje kumar Na kisle kumare smo se že tako zelo navadili, da jih prav težko pogrešamo. Danes že skoro ni hiše, kjer bi ge ne preskrbeli z njimi za. zimo. Gospodinje prav dobro vedo, da jih baš kisle kumare največkrat rešijo zadrege, i ko nimajo ničesar dati k mesu na mizo. Pri nas so v navadi Ie po zimi, a v Banatu jih vživajo vse leto. Umejo jih pripravljati z namočenim kruhom, da so že v 14" dneh kisle. Treba jih je le hitro porabiti, ker se sicer hitro zmehčajo. V naslednjem podajamo nekoliko načinov. kako se kisle kumare pripravijo. Male kumarce operi, posuši na re-šetu. Nasoli jih in naj leže v soli 24 ur. Medtem jih enkrat prepolji, da se bolje vse razsole in pridejo zgornje na dno. Nato jih obriši in naloži kolikor mogoče tesno počez v stekleno vazo. Med vsako vrsto deni par zel»nih paprik in vršiček pehtrana, par koščkov očiščenega hrena in par olupljenih šalotk. Na vrh deni par koščkov hrena, zalij jih z zavretim in ohlajenim vinskim kit>om da stoji čez kumare ter zaveži s pergamentom. Za prst velike kumare operi in posuši na rešetu. Potem jih nasoli in pusti v soli 24 ur. Medtem jih prepolji, da prideio zgornje navzdol, potem jih zopet odcedi na rešetu, stresi v prsteno skledo in polij z vrelim kisom, da se dvigne tekočina čez vse kumare, ki se naj ohlade. Medtem pa zavri vinski kis, deni vanj nekoliko zrn celega popra in malo soli, ki naj se zopet ohladi. Nato vloži kumare kolikor mogoče tesno drugo poleg dru-«-e počez v steklenico. Na dno deni čriček pehtrana in list vinske trte. Potem deni vrsto kumar, nato zopet malo pehtrana, kapra, malo olnpljenih šalotk ah drobnih čebulic in prav zelenih paprik. Tako ponavljaj, dokler se steklenica napolni. Na vrb položiš še nekaj listov vinske trte in zalij z ohlajenim vinskim kisom, navzkriž pa položi par snažnih klm-čkov. Kis naj sega nad kumare, č« se kis v- par dneh posuši, doli j jim zopet zavretega in ohlajenega. Dorasle kumare za zimo pripraviš na angleški ntfin. Popolnoma dorasle kumare olupi, konec, ki utegne biti grenak odreži. zato moraš pridno pokušati in toliko odrezati, kolikor najdeš grenkega. Zreži kumaro na štiri dele, t. j. čez polovico in potem še počez. Otrebi sredino da ti ostane samo belo trdo kumarč-no' meso, nasoli in naj čakajo osoljene 94 ur Medtem jih parkrat premešaj. Nato yh prav dobre obriši s snažnim prtičem in malo stiskaj, da bolje spraviš vodo iz njih. V dobri ploščeni kožici pa zavri vir,'kesa kisa, deni vanj malo paprike, nekaj šalotk. cele dišave, (Neuge^U.-z.) celca popra in primerno količino soli. V°ta kis položi toliko kumar, da bodo ie vse preplavljene s kisom. Vro nai š« kakih pet minut, tod* pazi, da »e ti le preveč ne zmehčajo. Vse to skupaj ohladi in deni v steklenice ter popolno m* mrzle »veži s pergamentom 'i shrani na suhem in hladnem prostoru. Upo-ab !ja& jih po zimi, kakor male kisle ku marce. N» listke skrbij&ne dorasle kumare pripravil lahko na isti način kot v kosih, le vreti ne smejo več kot p-.r minat. V e o 1L O: lj napol dorasle kumare, jih nabodi malo i nožem ter naloži kolikor soogrče tetno v steklenice ali v dobro glazliaM lončene lonce. Vmes polagaj koščke h. ena in vršičke kopra. Zavri vodo, jo csoli in prideni malo medu. N» o litre vode je treba 16 dkg soli in kavno žličko medu. Mlačno vlij n» kumare, da jih prestopi, prilij tudi malo žlico siroti« t. j. voče od kislega mleka. Pokrij posodo z ietenim pckicvom in obteži s ka menjem. Potem jih postavi ca topel pio-stor, najbolje na štediirik nad kotlom. 1» imajo stalno toplino (20 do 25 stop. Ov kjer naj stoje pribiižno 14 dni. Ta čas se že skisajo. potem pa jih postavi na hI* den prostor v shratrbo. Nezrelo sadje feMoj čik, Jaz sem bil pomagač. Ulica Peterih št. 5, v kleti. Pokličete me po tfimu, ki se mu pravi Zelena Podgana. Doma sem med 4. in 6. Samuel Bryton, ubegli kaznjenec.* »Pokličite hotelske nastavi jence!* je fnračno rekel Holmes in obupan padel v »aslanjač. »Vi pa, Gregson, pojdite v Splošno trgovino in zaslišite prodajalca!* Ko so se zbrali lakaji v sobi, jih je Sherlock pazljivo ogledal in vprašal: *Kdo je imel službo nocoj?« »Jaz, sir,t, je vljudno odgovoril najmlajši lakaj neprijetnega roparskega obraza. «Jaz sem pustil morilce noter. Bilo jjje domenjeno, da bi prišli pol ure prej, ioda so se zamudili.« »Ali so dolgo bili tukai?» je žalostno izprašal Holmes. «0 ne, sir,» je odgovoril drugi lakaj. , »Pazil sem ves čas, da kdo ne pride. Samo četrt ure. Vsi ti gentlemani so umrli jako hitro.« »Naj ne bom jaz Jack Sprint, ki ga lovi policija štiri leta,, je zakričal tretji lakaj, »če je kdo hitrejše umrl kakor ti jgentlemani.. »Ali ste oropali ubite žrtve?* je vprašal Holmes in se je obrnil v stran,. t Seveda, sir. V Jekleni blagajni smo bustill pismo. Tam stoji pisano, koliko Smo odnesli denarja in je tudi natančen naslov osebe, pri kateri smo spravili ta 0enar.» .. Nekoliko mtaut pozneje se je povrnil bregson, «yidel.sera prodajalca.* ie,re- kel. »Oseba, ki je kupila čevlje, mu je pustila svoj naslov in ga prosila, da ga javi policiji. To je VVilliam Strade.* »Ne pozabite, da sem bil jaz morilec,* je rekel naš voznik, ki je stopil v sobo. «Ne pozabite tudi name,, je rekel lastnik hotela, ki ga je spremljal. cDa ne bi jaz vedel o vsem, bi se tudi nič ne zgodilo! Mo e ime je Brigers. Bii sem štirikrat kaznovan,. »Storite, kar hočete, Gregson,* je zakričal Holmes in si zamašil ušesa. «Mo-riarthy me ima za norca. Se pet ali šest sličnih umorov, in jaz bom moral postati trafikant ali natakar. Saj si tudi moram služiti kruli.* Objokan je utekel Holmes iz sobe. Ko sta prihodnjič povabila Gregson in inšpektor Lestrade mojega prijatelja na preiskavo v drugI zadevi, je sedel morilec kar poleg ubitega in čital časopis. »No, vam se pač ni mudilo?* je rekel Holmesu očitajoče. Pustil sem vendar sledove, Tazmetal po sobi čike, vrezal sem se v prst, da ostanejo prav jasni madeži na steklu, vi pa pridete tako pozno!* »Podlež!* je razburjeno zakričal Hol-, mes. »Ali delate na lasten račun ali pa ste nastavljenec Moriarthyja?» »Seveda sem! Sicer vam bo gospod Moriarthv danes telefoniral ob šestih.* To je odgovarjalo resnici. Točno ob šestih ie zazvonil telefon in slušalo. le skoraj padlo Holmesu iz rok, ko je šel poslušat. . »Pozdravljeni, Holmes! Tu Moriarthv.* eJaz vas bom zatrl!* je zakričal hri-pavo Holmes. »Se pride čas, ko vas bom aretiral...» -Pomirite se, Holmes. Morete me aretirati takoj. Govorim namreč v navzočnosti dveh prič: nekega peka in gotovega nogometaša. Torej ste primorant me aretirati, drugače sc bom sam javil palici i. Pričakujem vas v Hide Parku, štirinajsti drevored. Pridite torej z doktorjem VVatsoncm in stražnikih »Znorel bom,* je zašepetal Holmes. On me pieganja. Napravite se, \Vatson!* Ko sva dospela v spremstvu Gregsona in tucata stražnikov na določeno mesti, jc že čakal Moriarthy na nas, obkoljen od mnogobiojaega občinstva in časniKar-jev. Holmes je stopil čisto pred Moriar- thyja. . , , h i »Jaz sem brez orožja.* je rekel Holmes, ki mu ie pošla sapa od ;eze, dasi je ostal hladnokrven kakor vselej. »Zabrisali ste sledove in vas ne morem aretirati. Toda prisegam, da dobim dokaze in takrat...» »Ali mislite na bisere lady Graham?* je vprašal Moriarthy. »Seveda ste jih poslali v Ameriko, obenem s prstanom grofa Pushoburry.» »Sploh ne.» Moriartvu je vtaknil roko v žep. »Tukaj imate bisere, tu je prstan. Obenem vam lahko izročim svetinjo ubitega vojvode .Racocttia iii .;ax>estaice.2iod njeno gladino gore zavoiev na pločniku, čudno pa je ' Sedaj pa so letalci Anglm m Am* da se radi tega nihče ne jezi, tudi se nad ; nosni, napravili pot okrog sveta v njimi ne spoTakne in redko kdaj se kaj i letalih Round the worId! Letelo je to-ukrade. pStni voz pobira pošiljke po iko bolj naglo kot ^f X večkrat na uro. Nabiralniki za pisma in - 550 ™ r'Ul 'bU* eskadre major Martin na Alaski izgp bil in da so ga mogli rešiti šele z velikim naporom in iz največje opasnosti. Pa tudi Angleži o vedeli, da n-ihov «trip* (izprehod) ni bil tako. kakor če greš skozi Tivoli Pričelo je s slabim vremenom, neurjem in meglo, nevihto in prisiljenim spuščanjem in pristajanjem; potem so prišle pokvare in polomije na motorjih, nadomestne dele so morali poslati za njimi iz Anglije, in ac Laren je prestal skoraj toliko izkušenj, kakor svetopisemski Job. Iz Evrope je dosesrel Azijo. Japonsko, iz Minata jo letel v severno Japonsko, ko je pa od frčal odtod preko Kuril- pravici hotel vedeti, kako je s tem ■davnini j>oletom. Če je bila smola večja so letalci padli c lo v oficijelen banket s šopki govori, belkni deklicami in spominskimi kolajnami. Morda, najbrže, jim je bolj ugajalo v pišu šumu in hrumu nad nepreglednimi pn-ščami oceana, puščave ali stepe. Poleg Američana in Angleža treba omeniti tudi Francoza in Laha. Obci sta se držala prav dobro, imela sta pa šc večjo smolo. Francoz se je ponesrečil pri Šanghaju, Lah pa na severnjaških o« f rovih Faroer. Oba letalca sta nepoškodovana, tembolj pa aparata. Francoz je še hitro postavil e] se vino. To mesto je postalo božja pot fr«m-tldV0l0'° coskega naroda. Ob desetletnici izbruha svetovne vojne so položili na grob veneo tudi dobrovoljci ki so, dasi sinovi drugih narodov, sodelovali v francoski armadi. nahaja simboličen grob -neznanega vo-jakav V njem častijo Francozi spomin vseh tistih, ki so v tihem junaštvu žrtvovali svoje življenje za francosko domo- dvoma gotova zveza. Dokazali so, da je imelo od telesno vitkih mladeničev z dolgimi udi 76 odst.. od normalno raščenih da^imajo dolge lase ~pa_' kratico pamet, so jo-dj. ^tS^A^^sS Dolge noge-oster razum Dočim pravijo zlobni jeziki ženskam, prišli sedaj ameriški učenjaki po dolgem raziskavanju do zakliučka: dolge noge. oster razum. Vsaj psiholog dr. Garrett zatrjuje, da imajo najboljši duševni delavci dolge noge in roke. a kratek život Dr. Garret pravi nadalje, da so ljudje s kratkimi rokami in nogami in krepkim gornjim životom bolj sposobni za ročno delo ali vsaj za take posle, ki zahtevajo bclj natančno delo in moč kot hitro razumevanje. . To teoriio ie potrdil newyorškt psihi-jater dr. Naccarati na temelju merjenj, kl jih je v to svrho izvršil na tristo dijakih z univerze v Columbiji. Izidi tega ao ™uu. Poskusa so dovedli do ugotovitve, da je koliko je med- telesno strukturo človeškega orga-'nizma in med duševno inteligenco orez povprečno mero razuma. Pri tem opozarjajo znanstveniki'na to, da imajo med sodobniki, ki se na svojem posebnem delovnem polju odlikujejo z duševno inicijatlvo, z malimi Izjemami vsi dolge roke ln noge, a kratko telo. Tako na primer v Ameriki: Henry Ford, John D. Rockefeller, general Pershing. Booth Tarkington, David Ward Orlffith in drugi. Tudi George VVashington in Abraham Lincoln sta imela enak tip telesnega razvitka^__ Izzivajoča Venera Na vogalu Rue Royale v Parizu je drlo vse skupaj. Krepak ameriški turist je držal z močno roko za vrat gibčnega Francoza, ki je z vsemi štirimi brcal okoli sebe in se hotel osvoboditi Američan je ogorčen klical policijo na pomoč. Povratek letalca Pelletiera Doisyja v domovino can je ogorčen khc^i ^vi.k.j" " v Hanoi kjer je zopet počival tri dni. I kazati avijatika Letalo Breguetl9kiga pri,6kIo je polno radovednežev. Dne 18. maja je dospel v Kanton in dne | je rabilje mT ~ ™'51ft ,,Kli oko ^ Dne 23. avgusta se je povrnil v Pariz letalec Pelletier Doisy, ki se je proslavil s svojim poletom iz Pariza v Tokio. Od-plul je iz Pariza 24. aprila in v 11 urah dospel v Bukarešto (2000 km), 25. aprila je letel iz Bukarešte v Alep v 8 urah (1430 km). Tretja etapa je bila do Bagdada (800 km). Dne 29. aprila Je dospel v Karali kjer je ostal do 3. maja. Temperatura je znašala na tej etapi 42«. Dne 11. maja je pristal v Saigonu in 18. maja stajan^ vslec^skbega te^na SzSot | ^'^Uer dodal še 2 . rezerv, teli Na drugem letalu isteg, tipa ki mu | ™ ga je posodila kitajska vlada, je nadaljeval Pelletier polet in preletel ostalo progo Tokia (4800 km), kamor je dospel 9. junija. Pelletier je torej preletel progo 20.000 km v 47 daeh in s tem dosegel __M__X! .....U l.aa i i Vi w» APA Hnclpi TVW Končno je prišlo tudi oko postave. je nahrulil turist redarja. je vprašal Američana. je odgovoril rezko Svetim. jeNe zamerite! Toda dela imam itak za tri marljive duhovnike... Moje društvo in moia stranka je cerkev: v nji imam vsako nedeljo občni zbor, kjer predsedujem in poročam, debatiram to polemiziram. Zares, zame je tega čisto dovolj... Pomagati Bi boste morali torej že brez mene.* je ponosljal krčmar. ^.Gospod Smol<5 je bil drugačnih načel, in gospod prevzvišeni knezoškof. ..!> — je dejal Lipovec in parkrat zapored požvižgal skozi nosnico. «Dobro! Kip izberemo skupaj. Draga reč. A lepa... Ampak ali se vam ne zdi, da bi bilo nujnejše, da plačajo ljudje svoje dolgove, ki jih tišče tu in tam, celo po posojilnicah?> Lipovec je zmigal, ponosljal ter dejal: < jcV moji hiši bo, pod mojim vodstvom ... Kakor vidite, akcije «o velikopotezne in dalekosežne. Uspeh je zajamčen!> je za- žvižgal krčmar. In nagnil je glavo ter pomencal palec ob kazalec: cDelo bo plačano.> «2elim vam torej vso srečo na korist občanov, gospod Lipovec, in — zdravstvujte!> Svetlin je pokimal, se ozrl po vratih in sel naglo za svoj klavir. Lipovec je razumel in odšel... A prav nič razočaran. Samo z rameni je skomizgnil in se zlobno režal. Kar je doživel, mu je bilo pač le dobrodošlo, saj je prišel po naročilu iz Ljubljane. Tako je smrkal in migal prav zadovoljno spet domov... Svetlin pa je takisto zadovoljen sedel znova pred bele in črne tipke ter igral... Ne dolgo. Oče mu je prinesel dve zapečateni pismi. Obe iz Ljubljane. Prvo se je glasilo: ^Gospod brat! Človek, ki se odpravlja na potovanje, s katerega ni vrnitve, Vas prosi, da ga činipreje obiščete. Ne odlašajte, Vas rotim. Prosim, sporočite mi dan in uro. Čemu Vam pišem iz L., Vam razložim ustno. Zdravi! Vaš sosed A. Klinar.> cSosed. Klinar? — To je župnik pcdgorske fare. Skoraj leto dni sem tu, pa se še nisva videla. Iu zdaj tako nujen in zagoneten poziv? — Mar je bolan, ali kaj pomenja .potovanje', s katerega ni vrnitve ?> je razmišljal Svetlin. Takoj je napisal kratek odgovor: «V četrtek popoldne okoli 5. ure. Sosed J. S.» V četrtek je bilo pojutrišnjem. Odpelje se z vlakom ob eni, ob pol treh bo v Radnem, ob petih v Podgori. Ako se vrne ob šestih, bo ob desetih lahko doma. Pismo je poslal po Miciki nemudoma na pošto. Nato šele je odprl drugo pismo: Bilo je iz tajništva ^Slovenske katoliške narodne stranke:, v Ljubljani, tiskana okrožnica, ki je poživljala na energično javno in zasebno agitacijo za organizacijo pristašev stranke in naročnikov -katoliških^ glasil. S peresom je bilo doslavjjeno: «Te dni Vas poseli naš zvesti in zanesljivi zaupnik, gospod gostilničar Marko Lipovec, da se o vsem dogovorita. Blagovolite nam čimprej javiti, kaj sta ukrenila, da dosežemo tudi v Vaši župniji cilje, po katerih stremimo v čast božjo in zmago sv. cerkve.* Svetlin je obračal papir po rokah in razmišljal par sekund. Nato ga je zgenil, raztrgal in vrgel v koš za papir: «Naj odgovarja Lipovec! Meni to nič mar... Naj me pa spet prestavijo. Končno se že naveličajo. Najslabše sem že okusil. Kar lahko še pride, me ne straši.* Nato je bil poklican v cerkev krstit in potem je šel obiskat od kapi zadetega starca... V četrtek ob pol petih pa je stal s palico v roki na križišču ceste in čital na visokem drogu pribiti kažipot. Na desno je kazala roka navzdol v Podgoro, na levo navzgor v Brestovec. Svetlin se je oziral po dolini in se čudil: vzlic suhemu vremenu so stale senožeti pod plitko vodo in vsi jarki so je bili polni, »g—iin n Kamorkoli se je ozrl, povsod se je svetlikalo močvirno. Z gora je pač pritekalo vodovje neprestano, a se je izgubljalo le nezadostno. Dolge vrste vrb so bile edini okras enolične krajine. Krenil je dalje, a izza prvega ovinka mu je stopil naproti župnik Klinar. je dejal župnik z medlim glasom in urno krenil po stranski stezi ob dolgi vrsti košatih vrb. «Kam? Mar ne greva v Podgoro?> je odgovoril župnik in se plaho oziral. cPojdiva tod... tu je samotno in odtod imate bližnjico do kolodvora.> Klinar je bil visok, izredno suhoten mož žoltosive polti in že čisto sivih las. Samo deset let je bil starejši od Svetlina, a že popoln starec. je vprašal Svetlin. -Bolan, a se ne ozdravim nikoli več. H koncu gre z menoj. Čutim se kaJfor trhel panj; v hipu se lahko razsujem ... Dvakrat tekom osmih let je bila v Podgori vročinska epidemija in obakrat sem se komaj še rešil. Za silo. Temeljito se zdraviti nisem utegnil. Desetkrat sem prosil, naj me premeste; devetkrat mi niso niti odgovorili, desetič pa so mi poslali strog ukor. Na mrtvi straži torej ostanem, dokler ne padem... Pred dvema mesecema me je hudo prehlajenje vnovič vrglo na postelj. Minuli teden sem vstal in te dni sem bil pri specialistu v Ljubljani. Povedal mi je, da sem pri kraju. Zato sem vam pisal. Da bi nihče ne slutil, da se snideva... Srce se mi lahko ustavi vsak trenutek... Edini ste, ki bi se vam rad zaupal. Ali se vam smem ?> «Govorite! Morda pa ni tako brezupno.* «Brezupno... ,Umrlo je meni srce, umrle so nade sladki, j umrla ljubezen goreča, umrla življenja je sreča'... Tako poje j Gregorčič, tudi nesrečen najin tovariš. A on vsaj poje, midva pa j trpiva molče! — Poznam tvoje delovanje, tovariš. Blagoslovljeno je. Jaz sem skušal delovati prav tako. A v Ljubljani takega delo-' vanja ne marajo in ne conijo. Vse jim je politika: stranka rs tvu naj služijo: pridiga, leča, procesija, vsak zakrament, vsaka misel, vsaka kretnja. Celo pogrebci so dandanes agitacijska sredstva. Vse to veš, kakor jaz, iD trpiš kakor jaz... Ti bcš trpel dalje, jaz sem malone dotrpel. Preden pa omahnem v jamo, bi rad storil še dobro delo. Pomagaj mi!> Nenadoma ga je začel tikati, ga nervozno zgrabil za roko, jo stisnil in vprašal vnovič proseče: «Nekaj tisočakov sem prištedil... pristradal...» Plašno se je ozrl naokoli, segel v žep na prsih in potegnil izpod talarja hranilnično knjižico. <:Evo je... skrij, skrij jo!> Svetlin je vteknil knjižico urno v žep in vprašal: in. Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat Aloma Company Ljubljana, Breg. Ljubljana, Kongresni trg. inlsoviin f« nsiniflrilliRi mml ie i|i mmi Odlikovan na vseh svetovnih razstavah. Ime VLAHOV in njegova ETIKETA sta zakonito zaščitena v vseh državah sveta. Tvornica R. VLAHOV proizvaja vedno isto vrsto in postopnost svojih specialitet kakor v predvojni dobi Zaloga: T. Mencinger v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 43. 1029/a Čuvajte se ponaredb! v vseh velikostih, dobavlja takoj in poceni mehanična sodarna R. Pichlerjev sin 3553a Maribor 1860-a EVGEN LOVŠIN IN LJUBLJANA, Mikloilčcva ulica *tev. 15. Telefon 4t. 727. Brzojavli Rude Zagreb s Preradovičeva ulica št. 23. - Teltlon 26-80. Beovradt Jovan T. MarkomC, Karadjnrdjeva ulica, palata „Bristol" Teleion St. 668. Cink, svinec, kositer, baker, svinčena pločevina, cinkova in pocinkana pločevina Cinkarne d. d., Celje, žveplenokisla glina, katran itd. KnpuJcmo po najvišjih cenah« stari hakor, stan svinec, remelted-cink, kovinaste ostanke itd. —--- arstvo A. KRIŽNIC, gen. ravn. aDrave», Maribor: K zborovanju Centrale industrijskih korporacij Težnje indnairijcev iz maribcrske oblasti (Konec). Pri vsem tem pa je slovenska indu« strija izpostavljena še v največji meri nezadostni carinski zaščiti, Ifci ji onemogoča vsako konkurenco. Me* ječa na treh straneh na tuje države, ki deloma po svojih valutaraih razmerah deloma pa po ravnokar opisanih dej« gtyjJj notranjega značaja lahko z nami nifptifoif bonkurisajo, jc slovenska indu* Btrlja izročena propadanja Števpna in» dustrijska podjetja so v stanu kriti vso domačo potrebo in producirajo v veli* ki meri za izvoz, a kljub temu se ti iz* delki še vedno uvažajo ob smešno nizki carini Inozemski konkurenti se nam smejijo v pest, videč našo težko borbo Z9. obstoj, dočim se oni na naših tržiščih vedno bolj uveljavljajo in izpodrivajo domači istovredni izdelek. Za primer naj navedem, da naše domače milarne proizvajajo dvakratno domačo potrebo, ■i kljub temu silno trpe zaradi konku* renče francoskega blaga, ker ga ravno ue šSti primerno visoka uvozna carina. Ravnotako so še nastopne industrije, ki proizvajajo mnogo preko domače po» trebe, popolnoma nezaščitene: lesna, le« soobdelovalna in kemična industrija, ke» ramična industrija, kovinska, kartonai* na, gradbena in strojilna industrija, obla* čilna in industrija električnih žarnic, in« dustrija slamnatih tulcev in drugih iz« dclkov, klavirska in orgliarska, steklar* ska, Mlinska industrija itd. (Mariborska skupina je stavila tozadevne predloge centrali iu upa, da se bodo njeni pred« logi primerno upoštevali). Temu more odpomoči takojšnjo uve» Ijavljeuje odgovarjajoče carinske tarife. Ni menda treba posebej poudarjati, da bo blagajna finančnega ministra prišla prej na svoj račun, ako se bo podpirala Jomača industrija. četrti glavni vzrok obupnega položaja naše industrije je pomanjkanje gotovine in kredita. V glavnem smatram za krivce tega nevzdržnega stanja naše banke, ki zahte* vajo za kredite naravnost oderuške ob« resti. Dočim so se prej zadovoljevale z I do 2 odst. napetostjo obresti nad Na* rodno banko, mi je popolnoma neraz* umI|ivo, zakaj mora ta napetost znašati ' danes 20 do 30 odst. To tem manj, ker daje Narodna banka ostalim bankam posojila po največ 7 odst Ako se že banke ne morejo prisiliti, da znižajo to oderuško obrestno mero je Narodna banka naravnost dolina in obvezana, po* magati industriji zlasti pri današnjem pomankanju kredita s posojili in daljše* ročnimi krediti. Mesto da daje posojilo bankam, naj jih daje direktno konzu* mentu, to je industriji. Naj pri tem omenim še eno zlo, ki ui nič manj tehtno. Država tudi škoduje industriji s tem, da ne izpolnjuje svo* jih obveznosti. Milijoni kapitala, za ka« terega mora industrija plačevati visoke obresti, leže mrtvi pri državnem erarju, ki ao smatra za potrebno,da bi zadostil svojim obvezam napram dobaviteljem. Posledica tega je čestokrat popoln ruia dobaviteljev in pa naraščanje nezaupa* nja do države« ki kljub ponovno objav* Ijenim licitacijjssn ne more dobiti doba* viteljev. Pomanjkanje gotovine je posebno ob* čutno baš v mariborski oblasti. Odpu* ščanje delavstva in krčenje obratov na minimum je v mariborski oblasti na dnev nem redu, prve posledice pa se očituje* jo v naraščajoči brezposelnosti. Naj omenim še nekaj nedostatkov, ki so za našo obmejno industrijo važnega^ pomena. V mislih imam Številne lokalne železnice, ki so še vedno v rokah inozemskih družb Te žcleznice sc sicer prištevajo k našim prometnim sredstvom, toda za industrijo skorada ne prihajajo v poštev, ker so tarife, posebno za prevoz lesa. tako vi* soke, da se prevoz z živino do državne železnice bolje izplača. Kljub ponovni zahtevi po podržavljen ju teh železnic in po prenosu sedežev teh družb v našo dr« žavo ter, kar je za našo industrijo glav* no, po pravičnem reguliranju tarifnih postavk, da se bodo ujemaie z postav* kami državne železnice, se to do danes po večini šc ni zgodilo. Naravnost zapostavljeni pa so baš na* ši obmejni kraji glede telefonskega prometa. Kljub temu, da ima mariborska oblast 35 do 40 odst celokupne slovenske in* dustrije, se vendar to ne vpošteva. Dočim sta Ljubljana in Zagreb dobila direktno zvezo z Dunajem in Trstom, pa Maribor, ki je na teh progah mnogo bolj zainte* resiran, ni dobil, in nima niti primerne dobre zveze z najbližjim centrumom, to je Zagrebom. Industrijci iz mariborske oblasti po pravici tožimo in s strahom gledamo v bodočnost Povrh vsega tega pa se ustvar Ija v naši obmejni pokrajini še nekaka Vojna nevarnost Odloka bivšega trgo« vinskega ministra, da se v obmejnem pasu 50 km ne smejo ustanavljati iaa dustrijska podjetja in ne dovoljevati so* tadeležba inozemcev, ki je navidezno si« cer preklican, ne morem imenovati dru* gače nego fcnnanl Kajti ce se hoče to Izvajati, ne sme v Sloveniji, ki na treh traneh- meji na tuje države, nikjer ob« stojati industrija. A ravno Slovenija se mora po svoji prirodni legi industrijah« zirati. Za to ne govori samo goratost de« žele, ki je vse prej nego agrarna, nego tudi ogromna vodna energija, ki je še danes malodane neizrabljen«. Ne rečem s tem, da živi industrija drugih pokrajin v raju, temveč sem hotel samo dokazati, kako obupen je položaj slovenske, zla« sti obmejne industrije. Hočemo torej: predvsem izenačenje davlsov in njihovo pravično razdelitev, izboljšanje prometa in dejanskim p rili* kam primerno prometno politiko, dovolj« no carinsko zaščito domačih izdelkov, olajšanje uvoza potrebnih surovin in vpoStevanjc naSh Zahtev. Za vse to se nudi v dogtednem Časa ugodna prilika. Baš v tem času se vrše trgovinska po« gajanja z Avstrijo. Tu moramo baš in* dustrijci kot najvažnejši gospodarski či* ni tel j zastaviti ves svoj vpliv, da se bo* do naše zahteve vpoštevale. Kaj nam manjka in kaj nam je potrebno, sem več ali manj povedal. Pri uvedbi nove carin« ske tarife zahtevamo, da se uvede na« davek (ažijo), ki naj se preračuna v zla« tu po njega faktični vrednosti. Ponovno naglasim, da bije slovenski, predvsem pa obmejni industriji 12, ura. Da bo Centrala industrijskih korporacij zastavila ves svoj vpliv, da pride tudi naša obmejna industrija končno do svo« je veljave, o tem sem prepričan. Beograjska centrala, koje glavno taj« ništvo je v izbornih rokah gg. Čurčina in dr. Gregoriča, je izvršila tekom minu« lega leta ogromno organizatorično delo: mislim, da ni podjetja v Sloveniji, ki bi se ne bilo že v tem kratkem času pre* pričalo o važnosti in koristi te institu* cije. H koncu naj še izrazim željo, da bi se uresničile obljube, ki jih je dal ni tem zborovanju zastopnik ameriško * ju« goslovenske lige g. dr. Chudboar glede plasiranja ameriškega kapitala v naši dr« žavi. Prepričan sem, da se bo Zveza in« dustrijcev za Slovenijo v Ljubljani z vse« mi silami potegovala za to, da bomo te dobrote deležni tudi slovenski industrijci, Tedenski borzni pregled Zagreb, 6. septembra. Na efektnem tržišču jo ostala tendenca dalje nestanovitna, vendar tečaji v glavnem napram predhodnemu tednu niso znatneje popustili. Pri bančnih papirjih je bilo večje zanimanje la za Etno, in to koncem tedna. Pri industrijskih papirjih se je v večjih stavkah prometala le Slavonija; ostali industrijski papirji so bil popolnoma zanemarjeni- Promet v vseh papirjih je bil minimalen. Na deviznem tržišču je bil položaj za dinar ugoden. Poročila vseh zunanjih borz so dnevno javljala porast dinarja. V Curihu se je Beograd - Zagreb dvignil že preko 7 šv. fr., a v Newvorku na 1.31 dolarja za 100 Din. Nekateri so mišljenja, da je ta porast odraz sedanjega našega povoljnega gospodarskega položaja. V državi je velika množina eksportnih deviz, Id se radi velike denarne krize ne morejo lahko plasirati, radi česar se ponujajo po vedno nižjih cenah in je tendenca na obeh naših borzah bDa, vedno slabža. Dragi je razlog ta, ker inozemstvo v zadnjem <„"-.su v večji meri povprašuje r>o dirarjih. a ga tudi naši denarni zavedi z dovoljen cm finančn^a ministrstva ki-pujajo v večjih množinah 7-a tuje devize. Ako še uvažujemo, da se oa,š izvoz zelo povoljno razvija in da bo po ugotovitvi kongresa zbornic v Beogradu kljub slabši žetvi dosegel povoljna rezultate, potem bi se mogel ta porast dinarja označiti kot zdrav. Vendar so mnogi mnenja, da je porast dinarja prišel prehitao, kar vzbuja sumnjo, da je dinar postal igia tuje, a deloma tudi domače špekulacije. Na našem tržišču je vladala ves te-' den izrazita baisse, katera pa se je včeraj preokrenila v bausse in so nekateri tečaji znatno porasli. Opravičenega povoda za skok deviz ni bilo in so ga povzročili le špekulanti. Na beograjski borzi je vladala včeraj ista situacija. Narodna banka je včeraj takoj stopila v akcijo ter zadržala porast, odnosno v nekaterih devizah celo znižala tečaje. Promet je bil ta teden v splošnem zelo slab in se je gibal dnevno v višini 6—7 milijonov dinarjev. V današnjem prostem prometu v efektih ni bilo nikakega posla, V devizah je rano zjutraj bila tendenca čvrsta, ' a je proti koncu oslabela. Promet je bil i minimalen. Za blago so zabeležene na-1 stopne tak sadje: Dunaj 0109, Italija 337, London 342.5, Newyork 76.5, Pariz 405, Praga 231.25 in Švica 1450. _______ pa zgodnjega. Radi neugodnega vremena so kobule nagega hmelja ostale majhne in so nedopadlji-ve barve. Skoro vsi nasadi v Nemčiji so trpeli, posebno na težki zemlji; pa tudi nasadi v peščeoasti zemlji bodo trpeti. ako se vreme kmalu ne spreobrne. Dasi naš hmelj ni prikupljive zunanjosti, vendar je odliSre kakovosti, ker je poln najfinejšega in zdravega lupuiina. Strokovnjaki, ki so prepričani, da kakovost piva ni odvisna od barve hmelja nego od lupuiina, dobe pri nas blago najboljše kakovosti Človek ni vajen gledati hmelj neprikupljive bor ve, vendar Be mana teran privadite aar Še oko, troogtevajoČ, da jo v «grdS ta-ožra" zlato jodrce*-. Češkoslovaški hmoij ie svefclozelene barve ter ima volike itobule. češkoslovaška ii. Nemčija bosta pridelali po 150.000 stotov a 50 kg, četudi jo v Nemčiji s hmeljem zasajena ploskev za 3000 ha večja nego v češkoslovaški. O cenitvi letošnje množine se bo dalo govoriti šele potem, ko bo ves hmelj spravljen; toliko je gotovo, da bo letošnja pridelek krii za konzum potrebno množino. Glede na dejstvo, da ni hmelja prejšnjih let-niKOv in da bodo pivovarji letos nakupovali hmelj čez potrebo, se lahko trdi, da letošnia množina ni -oseb-o v-likn Upamo, da se bo povpraševanje po hmelju kmalu dvignilo. Lahko tudi s tem računamo, da cena za lepo zeleno blag" ne bo tako nizka, kakor se je mislilo pred kratkim. Če oa bo hmelj manj dopadljive barve kaj vnlival na cene hmelja vobče, je pa odvisno od tega, ali bodo naši hmeljarji to vrsta hmelja proda'ali po vsaki ceni, ali pa bodo ž njim čakali, da pride vrsta na njega. Joh. Barth in sin. Svetovni pridelek hmelja 1924 V poročilu o mednarodnem hmeljarskem zborovanju v Žatcu (ČSR), ki se je vršilo 15. avgusta, smo omenili, da so je na tem zborovanju določil eenilni komite (direktor Černy-Mareki Zatec; direktor (Jauba, Žatec, in dr. Stiegler, Mtinchen), ki naj »estavi cenitev svetovnega hmelj-skega pridelka v letu 1924. Komke je imel 1.1, m. svojo sejo v Nilrnberp ter po temeljitem proučavanju dobljenih poročil iz posameznih pokrajin postavil za leto 1924. nastopno cenitev: (v starih centih po 50 kg): Češkoslovaška. Zatec 115.000-120.000 Ouštak 16.000- 17.000 Bourgogne 18.000- 19.500 polep 6-500— 7.200 Dubd 2.000— 2.200 Moravsko 500— 600 Nemčija. Holledau Hersbrucker Land Spal ter Land Kinding und Aiscl>- grund WurUemberg Baden Preuasen, Rheinplala Francija. Alzacija-Lorena " Bourgogne Belgija. Alost Poperinghe Jugoslavija, Savinjska dolina ' Bačka Avstrija Madžarska ' Rumunija Poljska in Rusija Anglija Amerika in Eaaada Avstralija in Nova Zelandija 148.000-156.000 50.000— 52.000 40.000— 45.000 16.000- 1&000 5.000— 6.000 12.000— 13.000 2J500— aoou 1.500- 2.000 127.000—140.000 52.000— 55.000 18-0000— 19.500 70.000-. 74.500 j 8.000— 9.00b 17.000- 18.000 25.000— 27.000 10.000- 11.000 23.000— 24.00U Sinkvantm 100—106 lir, moka, «0> 178 lir, <1» 155 lir, «2* 155 lir, <3» 150 lir, «4» 110—118 lir, domači otrobi 80—95 lir za 100 kg. Zivlaa. TrŽiSče mirno. V početku t. m. so aotirali r Milanu za kg žive teže: voli L 8.3—5.7 lire, H. 4—4.5, m. 3.2—3.6, krave in biki L 4.5—5, IL 3.4—4, m. 2.7 —3, teleta: dorasla 8.5—10.4, nedorasla 9, za rejo 9—11, svinje 7.5—8.5 lire. Cene nazadujejo. Mast-. Genova: Severoameriška slanina v zabojih po 250 kg notira, 680— 820 lir za q, v barilih 730—740 lir, brar zilska mast 740—780 lir. Olja. Bari: maslinovo dje, eitra, notira 800 lir, zelo fino 770 lir, fino 750 lir, jedilno 675—700 lir, navadno 666 lir za q. Tržna poročila Tržišče Jajc (6.t m.). Na naših tržiščih so cene čvrste. Na ljubljanskem trgu stane komad povprečno 1.60 Din, a tudi več, ua štajerskem celo 1.75—2 Din. Na dunajskem trgu so cene v glavnem neizpremenjene. Na debelo se trgujejo: ruska in bolgarska jajca 1650 aK in madžarska 1700 aK komad. V trgovini na j drobno se prodaja komad po povprečno' 1800 aK. S hmeljskega tržišča. Niirnberg. 5. septembra. 200 bal prodanih. Povpraševanj« P® zelenem hmelju čvrsto, po drugem mirno. Celjski trg. (l.t. m.) Govedina-, v mesnicah L 25, IL 24, na trgu I. 25, IL 22. Teletina: 25—30. Svinjina: prašičje meeo I. 35-40, II. 30, slanina I. 39, mast ameriška 38, domača 42, šunka 45 prekajeoo meso I. 45, IL 40. Piščanci' 20—30. Mleko 3.50—3.75; surovo maslo 56-68; čajno 88; jajce 1.75—2. Sadje: jabolka 3—7, hruške 4—10, breskve 15, orehi 10-11, grozdje 12—15. Špeeeri-sko blago: kava Portori-co 76 Santos 56, Rio 48, sladkor kristalni 21 v kockah 23, riž I. 18 IL 7.50-12, namizno olje 30, bučno 34, testenine I. 18, H. 12.50, milo 18—22. M le v ski izdelki: moka -00» 6.60, <0» 6.60, «2» 6.20, «4» 5.60, turščna moka 3.90, turščni zdrob 3.90, na drobno pri kg po 20 par wjč). Žito: pšenica. 400, rž 355. ječmen 395, oves 360, turščica 340, fižol 500— 6f»o' Krma: sladko »eno 50, kislo ta slama 40. K r o m pi r 1.25—1.50 Din. «= Dalnje oslabljenje cen na žitnem tržišču. Trgovina s pSenieo se nahaja, v znamenju naraščajočega dinarja ir. velikega pomanjkanja denarja. Izvozniki ne kupujejo niSesar, ker je skok dinarja nepovoljen za izvoz in nimajo nikakšne kalkulac ijske baze. Zato čakajo, da se dinar zopet, stabilizira. Cene so le neznatno oslabele,, kaj ni v nikakem razmerju s ekokom dinarja. Č« se bo dinar oodržal na sedanj višini, bodo moral« oone znatnejše nazadovati, ker inozemstvo po sedanjih cenah ne bo kupovalo. Ponudbe so v splošnenr^majbiDe ker pro^ ducenti blaga ne dado radi po teh cenahj Včeraj je notirala pšenica v Bački 355f —360 Din. Promet je majhen tudi v drugih žitaricah, ki se iz istega vzroka ta£ teden tudi niso nič izvažale. = Švica se zanima za jagoslovenskf krompir. Letina krompirja je letos zelc^ slaba. Zato bo morala Švica uvoziti znat^ ne količine in se švicarski uvozniki zaH nimajo tudi za naš krompir, katerega ostala precejšnja količina za izvoz, daas letina tudi pri nas ni takšna, kakor se je» pred meseci obetala. Izvoznike, ki bodoj izvažali krompir v Švico, opozarjaml), daj naj postopajo previdnejše kakor laastoof leto, ko so nekateri uvozili krompir tja-: kaj kar na slepo srečo, ne da bi si prej; zasigurali kupce, česar posledica, je da. so morali blago oddati končno; por zelo nMdh cenah, ako niso hoteli, & m jhn pokvari Zasigurajte š torej odjemalce že prej. Trgov«, ki iščejo vrvtt\ radi izvoza krompirji, ali drugih pplgskihf pridelkov v Švico, se lahko obntejo zaij natančnejše informacije na, firmo Gebni-r der Gondrand, A. G. Buchs, odirtosnoi Basel. Tudi «Čechoslavia», d. d. v Ljob-j liani (Sodna ulica 3) daje zadevne inforij macije. Opozoriti pa je dalje izvoznike, da je konkurenca v Švici precejšna, ker ponujajo Švici svoj krompir tudi Italija^ Holandska in Danska. Končno je omeniti, da je na postajo v Buehsu dospeli' vagon le 24 ur stojnine prost. Radi tega-naj vsak izvoznik da pravočasno oupreia-niku v Buehsu potrebne dispoziraje gleda nadaljnje odpremo. = Osješka tovarna sladkorja je pri->. čeli s kampanjo dne 1.1 m. in ser računa,, da bo letos trajala šest mesecev. Zaradi; izdatnega deževja treba računati tudi si tem, da bo vsebina sladkorja v pesi manjša kakor prošla leta. Tovarna sladkorja v Osijeku plača metrski stot pesa z 2 in pol kg surovega sladkorja in ker velja 1 kg takega sladkorja 15 dinarjev, dobiva pre d u cent za metrski stot pe;0 37.50 Din. Pridelek pese znaša od 120 do 220 metrskih stotov na oral, tako da more znašati najvišji dohodek 8000 Din na oral. Poljedelci, ki imajo slabši pride-; lek, dobivajo 30 Din metrski stot pe-. -e. Razun tega dobi ekonom in gojitelj pese odgovarjajoči del repnih odrezkov in melase. Osješka tovarna, računa, da? bo predelala. 1.3 milijona metrskih stotov pese, oziroma bo znašala njena produkcija sladkorja 1.300 vagonov. Tvoraico. zastopa tukajšnja agenturna tvrdka. Aleksander Wisiak, Ljubljana, začasno Gosposvetska e. št. 7, pozneje Ljubljanski' dvor v prostorih Jugoslavenske banke,-telefon št, 583. = Redni občni zbor ima tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal*, d. d. v Mariboru dne 27. t m. ob pol 16. v Mari1>oru, Koroščeva cesta. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra», Odgovorni urednik Fr. Bron»i levi strani župnišča in vasi na levo gor čez hribček do malega potoka, ob katerem je par mlinov. Na desno bi prišli na Tehovc in čez Brezovco pod Sv. Jakobom nad Katarino na Topol. Ko sme. pre- koračili prvi apneni hribček, gremo nad potokom po škrilju in peščencu navzgor in kmalu smo v vasi 2lebe pri raztresenih hišah. Malo nad vasjo stoji cerkvica Sv. Marjete in za njo stopimo v območje teloha in rese, polno je ta vednji zelenega pušpana. Mičrta cerkvica je zanimiva po svojih gotskih oknih in vzidanih gotskih odlomkov, ostankov v 16. stoletju zgrajene, stavbe. Pot vodi kmalu po dolomltnem pesku, kakor v parku, r nas pripelje v treh urah. (Nadaljevanje sledL) v Mariboru toči odprti ljutomerski moslcr kakor tudi pristni dalma-tinec. Solidna in točna postrežba. Za obilen obisk so priporoča 474ga Lojzo Ivančio i^fiTMIF LJUBLJANA & i ^ J. .1% Dunajcka cesta St.40 Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon št 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. & Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žana. * Tovarna furniHa. Trgcmna z urami STRUŽNICA ZA ŽELEZO Q dobrem, starem prostoru, utemijena i. it)Mr? i se zaradi nepričakovanih razmer takoj proda po JS^ ,.«1«. /tan i Vt\ »•«> S JI T\ \ 9 nnd Trcrovina z ; a a zelo ugodni ceni. Vprašanja pod „'Trgovina z urami" na upravo „Jutra" v Maribora. 4?46a Društvo rudniških nameščencev, krajevna skupina Laško, daje tem potem na znanje, da je preminul njegov član, jamomeree ALOJZIJ HELB. dne 4. septembra 1.1. ob 8. uri zjutraj. Pogreb se je vršil dne 6. septembra ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na Trnovem k Sv. Jederti. Preokret v knjigovodstvu! Velike prednosti pred vsemi dosedanjimi sistemi. Samo 2 knjigi. Prihrani čas, denar, papir, osobje ter je lahko razumljivo. Jugoslovansko centralno KONTROLOR' knjigovodstvo ,11VM uivi-vi« vpeljuie ta sistem, ki je v pogledu enostavnosti, praktičnosti in sigurnosti kontrole izmed priznano ftaiboljših, ki omogoča trgovcu ne samo natančen iu hiter pregled njegovega sto o ju. iu poslovanja, temveč mu služi pri vsakem poslu s pregledom stroskov dobička ali zgube. Pri manjših trgovskih podjetjih dnevno le pol do ene ure dela. Knjige kakor tudi vsa toiadevna pismena ali ustna pojasnila ter po sistemu verzirani knjigovodje ao na zahtevo najkelarrtneje na razpolago pri Jugoslovanskem centralnem knjigovodstvu »KONTROLOR" LJubljana, Sv. Petra cesta 24 pisarna za urejevanje in organizacijo knjigovodstva, ! bilance, revizija knjig, interno in eksterno knjigo-vodatveno poslovanje'. i i003. motocikel s priklopnim vozom, s prestavami, se ceno proda. X ^^ : s prestavami, se ceno proda. : ^^ O P. ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska 11. W ilZa ženske in otroke!!? 4728» ODBOR pa na Bledu v Bredini vasi, obstoječa iz 14 prostorov, pripravna za vsako obrt, zraven spada nekaj zemlje ip gozda, se ugodno proda. Naslov v upravi ,,Jutra" v Ljubljani. 4722a Velika izbira pletenih jopic, bluz, jum-j® perjev, kostumov, pelerin, kapic in jutra- j® njih oblek, vse testnega izdelka in po zoto j« nizki ceni. j a Naročila po meri se izvršujejo v naj- j ® krajšem času in po vsacega želji v lastni j ® pletarni. « —I 1911/a Marija Vezjak Maribor, Vetrinska ulica 17. Za izkazano sožalje in sočutje povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda preobli^ovaln ica damski in moških klobukov JOSIPA SUSCHNIKA 1 ter vsem darovalcem vencev in šopkov se najtopleje zahvaljujeta v, žalujoči rodbini SUSCHNIK-TOMŠIČ. s Ljubljana, dne 6. septembra 1924. Završan 47-iOa Zahirala. Ljubljana ftfestni trg štev. 7 preoblikuje po najnovejših modelih. Velika irfsra damski kl°buk°v in nakita. «07a Za mnogobrojno izraženo sožaljo ob bridki izgubi, ki nas je zadela s prezgodnjo smrtjo naše ljubljene Kriste Fer3 uradnice državne železnice se najprisrčneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki bo našo drago pokojnico spremili v tako velikem številu k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo centralnemu nadzorniku državne železnice, g. Schnellcrju, višiemu nadzorniku g. Hofmauii in vsem koleginjam in kolegom pokojnice za častno spremstvo, nadalje že-lezničarski godbi in železničarskemu pevskemu društvu za v srce segaioče žalostinke. se takoj čelist i I. violina Edino prave „Golser" tev-j ije in lovske čevlje do-I bite le v novo urejeni trgovini in delavnici Naslov v upravi »Jutra» ii________ KATOL j novo najzanesljivejše Bredstvd proti podganam hiš. in poljskim mišim izdeluje oddelek R A T O L Veterinarije kem., d. d., Zagreb, Bienička c. 21/1. Znižana cena. Steklenica z zavojniuo in poštnino, če se denar pošljo naprej, 22 Din, po povzetju 28 Din. Dobiva se tudi v vseb lekarnah in drogerijah. i?os a Knjige za osnovne šele. X. pazx>ed. /■ Wider: Prva čitanka. 16 Din. Černivee: Bačunioa, L del. 6 Dim. XX. pazred. Kržčanakt nauk sa prvecoe. 12 Dia. Ganel : Druga čitanka. 16 Din. . Schreiner- Be/.jak: Jezikovna vadnloa, X. stopnja. 4 Din. Černivee: Bačunioa, H. del. Bros 8 Din, vez. 10 Din. Dmzovič: Pesmarloa, X. deL Broš. 10 Din, vex. 13 Dm. XIX. pazped. A. Krščanski nauk sa prvence. 12 Din. f Černej: Tretja čitanka. 16 Din. , . Schreiner- Bezjak : Jezttovna vadnloa, IX. stop. & Pin. Černivee: Bačunioa, m. in IV. del. Broš. 13 Dm 16 Din. Lesica-Lokov Sek - Mole: Prva srbska aU hrv. čl/auka. lo Din. Druamč: Pesmarloa, II. deL Broš. 12 Din, tm.;15 Din. XV. paasped. Katoliški katekizem. 18 Din. ..rr"^«™ Pauholzer-Kosiper: Velike zgodbe sv/plsma. Br. 56 Din, v. 40 Din. Kape: Četrta čitanka. 25 Din. ^ „ •-»>■> Schreiner-Beziak: Jezikovna vadnloa, HI, stop. (ie m izšla). Černivee: Bačunloa, III. in IV. deL BroS,13 Din, rez. 16 Din. Zemljevid: Slovenske deželo la Istra. 8 Din. Plesničar-Grum: Jugoslavija I. 28 Din. LeTica - Lokovšek - Mote : Prva srbska att hrv. čitanka. 15 Din. Drnzorič: Pesmarloa, KI. (Se ni uSla). 4708/a V Ljubljani, v mesecu septembru 1924. CUoboko žalujoči ostali. 1863 LJUBLJANA Turjaški trg (Breg) 1. i Istotam se izdelujejo vseh | vrst čevlji po meri in vse : i vrste tržnih čevljev. Trgovci popusti ,j i Senc solidne! Postrežba tečna 1 i { trboveljski remo H. Petrič LJUBLJANA Gosposvetska o. 16. : Telefon 343. Y. paziped. < * - a Katoliiki katekizem. 18 Din. ... - Paaholzer-Kociper -. Velike zgodbe SV. pisma. Br. 36 dm, t. 40 Din. Rapfe: Četrta čitanka. 25 Din. Schreiner-Bezjak : Jezikovna vadntoa,-IV. deL 13 Din. černivee ■ Bačunloa, V. del. Broi. 1? Dm, vez. lb Din Sr-Lo*vfek-Moli: Prva srbskafall hrv.:čltanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarloa, III. del. (w nT uala). Vse te knjige se idobe ▼ Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica št. 54, nasproti glavne potte. ! i Kdor kupi v knjigarni Tiskovne zadruge, dobi brezplačno koledar z učnim redom j* „fnHU7H)«" I li filtre" niti tnUi 1 Din gtaM tmnul* i »ar la .Jenltv«- •• raliuna n>t> be.ada 1 Din. - PrloMStiJeJ« M 1* »»II oglasi. ki lata M> lahko tudi • znamkah Ka vprašanj« odgovarja nprav* U, ta )«v*r«ianl» prllolsaa nuki aa ad(B«*r lar aanlpslacljska prlstolbioa 0 DlaV Pouk daje gospodična v osnovnošolskih predmetih ln t cem-Mlnl. Naslov pove uprava „Jutra". 18295 J Gosli poučuje Hišno perfektno ln zanesljivo, se Išče za takoj. Naslov pove uprava ..Jutra". 1S356 Kuharico Prva gorenjska delavnic« usnjenih oblek se priporoča «1. občinstvu »a izdelavo usnjenih oblek elvšl učitelj konservatorija yo znižanih cenah. — Naslov i Letna spričevala pogoj, ker pove uprava „Jutra". 1S435 Je služba stalna. — Ponudb« pod ..Zanesljiva" na podružnico ..Jutra" v Mariboru do 10. septembra. 185S6 varčno ln zanesljivo, k! bl , ------- ---- opravljala vsa domača dela ' »uknjlčev - po najnli IcenU ter Imela veselje do dveh l»h Tedn2, otročlčkov, ae iSče za na de- Gg trgovcem pr večjem na-želo Nekoliko ročnosti v SI- ročllu dam P°PUBt' Kr'Bt]an vanju se želi. Plača dobra. — Gimnazijski abiturijsnt InStrulra v vseh predmetih proti plačilu ali oskrbi. — ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Vesten 9254". 1833S Pozor! Jlrojna Šola jope t otvorjena. Izdelovanje krojev damsklh ln mofiklh natančno po modelih. Sprejemanje učenk tn učencev v jesenski krojni tečaj. Posebni tečaji za ne-tlvilje. — Krojaška šola za dame ln gospode, židovska ulica St. 5. 18087 V inštrukcijo Sprejmem nlžjeSolca gtmna-cljca.— Cenjene ponudbe na opravo „Jutra" pod značko ..Akademik 9324". 18490 Instrukcije Ca nižje razrede srednjih šol, prevzame vesten gospod. Jfaslov pore uprava „Jutra" 18402 Klavir se poučuje {>0 uspešni metodi. — Cena imerna. — Naslov y upravi ..Jutra". 18556 Državno koncesijonlrano zasebno učlllšče za strojepisje. Cčna ura 6 Din. G. Petač. Ljubljana, Rimska cesta 17, I. nadstr. 18504 Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začenja na Ant. Rud. Legatovl šoli v Mariboru dne 1. oktobra ln traja štiri mesece. Pojasnila. In vpisovanja v trgovini b pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100. 1966 Išče se gospodična ti bl ob večernih urah. poučevala nemščino. Pogoji po aogovoru. Ponudbe pod ž Uro ^.Nemščina" na upr. ,Jutra'. 18207 (dobe) Služkinja ti bl znala tudi - kuhati In opravljati druga hišna dela, »e sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Josip škerl, trgovec, Sevni-ta ob Savi. 17030 Potnik galanter. stroke, se sprejme proti proviziji. Pismene ponudba na podružnico .Jutra' v Maribora pod ..Potnik". 18589 (iščejo) Kleparski pomočnik mlajša moč, išče mesta za takojšnji nastop.— Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Xlepar". 18272 Poslovodja lesne stroke z dolgoletno prakso v nakupu, v prejemu, manipulaciji, oddaji okroglega, tesanega in rezanega lesa, obratu parnih žag, zmožen več jezikov, vsestransko zanesljiv. Išče stalnega mesta. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod značko ,.Zaupno mesto" 18270 Deklica izučena v trgovini manufak-ture, špecerlje in železnine, želi vstopiti kot prodajalka v kako trgovino, najraje v bližini mesta ali v mestu; gre tudi na deželo, na Dolenjsko ali štajersko — začetkoma tudi brezplačno. — Event. bl tudi pomagala v gostilni ali pri gospodinjstvu Naslov pove uprava „Jutra" 18453 V manufakt. trgovino Modistka boljša moč. Išče službe za takoj v mestu. Naslov pove uprava „Jutra". 18433 Kontoristinja kot začetnica. Išče mesta. — Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Zatetnica 9280". 18377 Trgovski pomočnik dobra moč za nadrobno ln debelo prodajo, zmožen tudi knjigovodstva, želi premenlti službo. Ponudbe na: F. K. Maribor, Koroška cesta 62, vrata 2. 18485 Absolvent drž. dvorazr. trgovske šole z nekaj prakse, želi namestitve. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Zanesljiv". 18466 Vsako primerno službo Premru, Kranj, Slovenija. 18169 Radi odhoda s« takoj poceni proda lzde-lovalnlca klobas, opremljena ln dobro vpeljana prekaje-valnica z vsemi Btroji Itd. Delavnica, lokal ln stanovanje v hiSI najprometnejše točke v Vlnkovclh. Informacije daje F 1 u i, Ljubljana, Gosposka ulica štev. 4/1. 18344 Modistka Horvat Ljubljana, Stari trg, prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, različne baržunnste ln druge novosti po najnižjih cenah .— 2alni klobuki v zalogi. 1908 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Huzon H I b š e r. Ljubljana. Valvazorjev trg 7. 1828 Mehanično vezenje obšivanje vložkov, motivov in čipk, predtiskanje najmodernejših vzorqev za ročna dela. Matek & Schein, LJubljana, poleg hotela Štrukelj. 1S493 Perje kokošje, gosje tn gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Oakovec. 1883 Hmeljarji! Proda se 1—2 vagona letošnjih nebeljenih hmelovk. — Ponudbe z navedbo cene je nasloviti na naslov: M. Do-brovoljc 4 A. Kranjc, lesna trgovina, Verd pri Vrhniki. 18513 Vsakovrstne vreče se dobijo najceneje pri firmi Kozlč, LJubljana, Vič-GIlnce št. 20. 18518 Čebelarski voz na peresth, oljuate osi. po ugodni ceni naprodaj. — Naslov pove uprava „Jutra" 13530 Pristno bučno olje se dobi v trgovini Vatovac A Svetina, Kongresni trg št. S. 18353 Šivalni stroj dobro ohranjen, poceni proda A. Vanelll, Studentovska ul. št. 3/1. 18594 Polisander jedilnico krasno Izdelano, ugodno proda Anton Kalser, mizarski mojster v Mariboru, Zrlnj-skega trg 6. 1S5S3 Klobuke premoderiram ln elegantno Izdelujem bluzo po 200 kron - Ponudbe na - ponudbe 2 vsemi "Fful "JQU-.t" P°d Izdatki ln ceno na naslov: ..Prilika 9o35 . 18o23 . ^,Qvarna staDe vidmar v ..... Sv. Petra cesta Parni kotel Lianjši za nizek pritisk, ku- 1 Ljubljani, j št. 75. 18229 Entlanie ročno ažuriranje tn v3ako- j vrstno šivanje sprejema Spalnico „Amor", Izdelovalnima perila : ohranjeno. Iz trdega na Gllncab St 20; za mesto < kopalnico, kupim. - prevzema Božič, Trnovski ToeeQ 2 Da nižjo ceno nasip St. 4. 18ol9 pa uprav0 .,jutra' pod šifro ,,Spalnica št. 750". 18459 Bukova drva Bukovo oglje suho, vilano, kupujem stalno franko vagon nakladalnih postaj. — Plačam takoj pri 3g oralov _ pr) Medvodah, prevzemu. - Rudolf Zore, iepoiežeče. tri četrt ure od suha, cepana, 500 meter3klh sežnjev, franko vagon, proda Ljubi ca, Gledališka ulioa Albin Vodlšek Comp., lesna , iBdrfa trgovina ln industrija, Maribor, Frankopanova št. 23. 18054 , Posest1 reatltatna pisarni, d. z o. z, i Ljubljani, Sv. Petra c. 24. prodaja: HIŠO B 4 BObaml, gostilniško koncesijo, hlev, lep sadni Iii zelenjadnl vrt, 2 orala posestva v Sp, Gameljjih — xa Din 87.500. ENONADSTR. HISO z dvoriščem v Mariboru, s takoj prostim stanovanjem, sa 140.000 Din. Event. se zamenja enakovredno blSo v Ljubljani. VISOKOPRITL. HIŠO sredi mesta nt Dolenjskem, vsa renovlrana, tri sobe, pri-tikllno, skladišča, 2000 m' vrta, pripravno za vsako obrt ali trgovino za Din 60.000; POSESTVO, 21 oralov, pri Konjicah. hlSa, gospodarska poslopja, travniki, njive, zaraščen gozd za sekati, vse arondirano — Din 200.000; KMETSKO POSESTVO. 63 oralov, pri Zagorju, hiša s 3 sobami, gospodarska poslopja, 3 orale sadnega vrta, 12 oralov njiv In travnikov, 48 oral. gozda, Din 70.000: VISOKOPRITL. HISO z gospodarskim poslopjem, pol orala vrta. pol orala njiv, v Trbovljan, za 150.000 D ; KMETSKO POSESTVO, 40 oralov, arondirano, v ravnini pri Krškem, zaraščeni gozdovi, 3 orale vinograda, z vsem pridelkom, radi odpotovanja za Din 350.000 ; GOSTILNO IN TRGOVINO v Mariboru, lepa enonadstr. hlSa, prometna cesta, gostilniški prostori z inventarjem, koncesijo ln trisobnim stanovanjem, takoj na razpolago, vsled bolezni za 325.000 Dtn; KNONADSTROPN0 VILO s 400 m' vrta pri cerkvi sv. Jožefa, stanovanje 7 sob ln prltlklln takoj prosto. 600.000 Din ; POSESTVO, 60 oralov, od tega polovico gozda, vse arondirano, s enonadstrop-no hišo, v kateri se Izvršuje gostilniška obrt, obširna gospodarska poslopja, pri Vel. Laščah — za 550.000 Din : ENODRUŽ. VILO, vlsokoprl-tllčno na Mlrju, komfortno stanovanje 5 sob. 1000 m' vrta — za 350.000 Din: PIIITL. HISO s hlevom In dvoriščem, na glavn. trgu t Ribnici, pripravno za obrt ali trgovino — za Diu 110.000. 18548 Prodam hiše v Ljubljani ln na deželi, z lokali ali brez, s takoj prostim stanovanjem. — Hribar, Ljubljana, pllnžka ulica 7. 18494 Gostilna se vzame ▼ najem na prometnem kraju. Ponudbe na: Aschenbrener, Selnica pri Mariboru. 18220 Dobro idoča trgovina event. tudi podružnico, prevzamem na odplačilo proti kavcijt, v mestu ali na deželi. Prednost modna stroka. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ,,Dobro idoča". 18460 Brivci, pozor! Kupim brlvnlco na prometnem kraju v Ljubljani. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro „Brlvnlca 9286". 18129 Vila ali hiša z vrtom, eno ali dvodružln-ska v Ljubljani, se kupi. — Ponudbe pod ..Vrt 8239" na upravo „Jutra". 18321 Kmetsko posestvo postaje, se proda z lnven tarjem ali brez. Naslov v upravi „Jutra". 18309 Pohištvo pisarniška Blagajna, omara i za knjige, lepa salonska gar- I nitura, umivalnik In bufet z j marmornato ploščo. Dunaj- j ska cesta 15, leve stopnice, II. nadstr., levo. 17874 Knjige Večja množina knjig razne, vsebine in v različnih jezi- | M. Geisali & K 0 tn p. kib, se proda po ugodni ceul | Ljubljana, Kongresni trg 10. I — Na ogled so vsaki dan cd 10.—12. in od 3.-6. v ti- i--------I skarni Gale pod Rožnikom. Proda se tudi dobro ohranjen izvod ..Valvasorja". 177S4 Šunko, sprejme gospod z gimnazijsko maturo, star 28 let. — n r od aja lk o P °R ef^ek t an t ir^e^ z 5S&" pSUS. MSE | razne salame, pristne kranj- °iVal'f hnajo pred : ca". 18490 *ke klobase, več vrst sira m « Isu labkoogledajo. prosi- nost. Stanovanje ln hrana, !---- Hrast., smrekove hlode t normalnih dolžinah tn v debelinah nad 30 cm, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most— Brežice Pouudbe i navedbo cene. množine in kraja, kjer event. v hiši. Ponudbe pod „Poštena 9919" na upravo ..Jutra". 17769 Mesta gospodinje vse delikatesne špecijaliteie. mo n» naslov: And. Jakll, J. Prime, LJubljana, Dunaj- : KrmelJ. Dolenjsko. 1017 ska cesta St. 5. 17703 želi skrbna in varčna gospodinja pri gospodu z 1—2 utrukoma; gre tudi k samskemu ali priletnemu gospo- Služkinjo pošteno in pametno, sprejme | du. Cenjene ponudbe je po-Bbltelj treh oseb. — Imeti nora veselje do otrok (pun- Eka stara 3 leta). Naslov v Spravi „Jutra". 18242 Služkinjo fildno ln pošteno, se spre j- Blati pod „Gizela H. št. 40" na podružnico ,,Jutra" v Celju. 18522 Strojnik za žago bivši strojni mojster v rell-„ ~ ki tovarni Btrojev, s prvo- me k 2 osebam za vsa dela. : razrednim znanjem in zelo Naslov: M. K u p 5 1 8, Ruše pri Mariboru. 18098 Vzgojiteljica •t sprejme k 3 fantkom (2 obiskujeta ljudsko šolo). — Pogoj: znanje slov. In nemškega Jezika. — Ponudbe z zahtevo plače Je poslati pod kifro ..Vzgojiteljica" na upr. „Jntra". 18120 Mlada deklica ti ti lahko stanovala pri »vojlh starših, se lS6e za lahka hišna dela. Naslov iipravi „Jutra". Zmožno šteparico »prejme takoj tvrdka F. Bzantner, Ljubljana, Selen-burgova ulica 1. 18398 dobrimi spričevali. Išče me-sto kot strojnik sli monter. Naslov pove uprava „Jutra" 18521 Brivski pomočnik mlad. Išče službe. Nastopi takoj ali po dogovoru. Naslov: Slavko Kovačevlč, bri-jački pomočnik. Nova Gra-diška, Fraukopanska ulica 4 Slavonija. 18525 Trgovski uradnik v samostojnem položaju, Išče n. j poldnevno namestitev, ozlr. sprejme delo na dom. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Šifro ..Skromnost 9290" 18424 Risač tfcšS v stavbnem ln pohištvenem risanju, se Išče. Ponudbe na „Tvornlco pokučt+a I li'vene robe, d. d. u Zagrebu" 18811 Manufakturist duber In hiter prodajalec, »e takoj sprejme v veletrgovini R. Stermeckl v Celju. 18468 Kuhariea Samostojna ln poštena, z dobrimi spričevali, najraje z dežele, se sprejme. Ponudbe na naslov: PovSnar, Kokra nad Kranjem. 18543 Gospodinjo »prejme drž. nameščeuka s dvojim očetom. — Primerno ifiesto za st&rajio žensko. — One, katerim nI toliko na visoki plači, kakor na prl-jetasm ravnanju — naj s« oglasijo pod šifro ..Zanesljl-fca.9344" na unravo .Jutra'. Lepe suhe gobe letoSnje, od 15 kg naprej, prodajam. Naslov v upravi ..Jutra". ' 18369 Angleško sukno moderne plete, damske Jope, ugodno prodam. Kladezna ul. St. 10. 18109 Motorno kolo najmodernejše type. skoraj popolnoma novo. 3 HP, s 3 prestavami, prosti tek ter Bpojalo fLamellen-Kuppluog) prodam za 20.000 dinarjev. Naslov pove uprava „Jutra" 15053 8 hramskih sodov za vino, 3 držijo po 30 hI, 5 pa po 14—16 hI, skupno 170 hI, ki so v dobrem stanju, proda Anton Cegnar, žabnica, p. Skofja Loka. — Cena po dogovoru. 1S25S Suhe gobe, brinjevo olje In f 11 o 1 kupuj« po najvišjih cenah ter prosi sa po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj. 1117 Pozor! Pozor! Plačam bolje kakor vBakdo drugI stare obleke, čevlje ln pohištvo. Dopisnica zadostu-| je. da pridem na dom. — ;Dram« Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje Stev 29 18500 Krompir zdrav in prebran, kupujem stalno vagonske množine. — Cenjene ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo „Jutra" pod ..Krompir". 18508 7/9 Gorcke avto irnnriMiiiii—fil T*im H-T BSIgEg Hišo v Trbovljah Realitet. posredovalnica Josip Saje LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 29, Ima naprodaj: POSESTVO, 40 oralov: njive. travniki, pašnik, gozd, vinograd, živina, orodje, stroji, pridelki, enonad-stropna hiša s trgovino, več gospodarskih poslopij, vse pri farni cerkvi, za 400.000 Din; VILO v LJubljani, enodruž., vrt, gospodarsko poslopje, modern komfort, za Din 750.000; VILO v LJubljani, enodruž., vrt, 7 čednih prostorov — Zi -500.000 Din; HISO pri Dolenjskem kolodvoru, enonadstropno —za 100.000 Din ; V E C H I A Z GOSTILNO v Ljubljani, razne stanovanjske hiše, razna stavbl-šča Itd. 18422 Pekarno se vzame v najem v olrollcl LJubljane. Ponudbe na upr. „Jutra" pod Slfro ..Pekarl-ja 9288". 18426 Trgovina se na prometni točki samo vsled družinskih razmer poceni proda. — Ponudbe pod Lep lokal 9293" na upravo Jutra". 18405 Soba s hrano Išče gospodična, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod zračko ..Solidna 9455". 1S551 Stanovanje v Mariboru v sredini mesta, I nadstr., 5 sob ln prltikllne, se zamenja takoj s stanovanjem v LJubljani. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko ..Zelena Štajerska, Din 200" 17747 Baraka, velika za prestaviti, se proda. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Baraka 9338". 18516 Stanovanje 1 velike prazne sobe dobi s 1. oktobrom, kdor plača najemnino za pol leta naprej. Naslov pove uprava „Jutra" 18539 Opremljeno sobo Išče privatni uradnik za takoj Event. gre kot sostanovalec. Vprašati: „Hydra", d. d., Miklošičeva cesta 17. 18581 Majhno stanovanje ali hišico z vrtom, se vzame od zelo mirne ln t^ajhne obiteljl v najem ln sicer v bližini Maribora ali vsaj ob železnici. Ponudbe z označbo cene je poslati do 10. sept. na upravo ..Jutra" v Mariboru. 17775 Zamenjam stanovanje z 1 sobo ln kuhinjo, eiektr. razsvetljavo (zraven vojaške bolnice) z enakim ali večjim v sredini mesta. Informacije : Vojni okrug (Tabor) soba 46. 18499 50.000—100.000 Din posojila, se lSde sa novo-'' zidano enonadstr. hišo 5 delavnico in trgovino, prott 20 odst. obrestmi ln vknjlž-j bl na prvo mesto, za doba 2—3 let. Cenjene ponudb«' pod ..Sigurno 9220" na uprJ ..Jutra". 18254< Ženska ali moški s 15—50.000 Din, kot vodjsr večje trafike v Zagrebu, s^ sprejme takoj. — KoštomaJ, brivec v Celju. 18820! 1 Družabnik z nekaj kapitala, se lftče. —» Prednost upokojeno uradni* fitvo, ki razpolaga tudi a sobo, primerno za pisarno« Ponudbe na upravo .Jutra" nod Slfro ..Solldarlta 9290". 18423 Posodim takoj 50.000—60.000 Din proti doW Urim obreBtlm ln Intabula- i cljl na prvo mesto. Prlsto-i 1 pim tudi kot družabnik 1C i dobro ldočemu podjetju t Ljubljani. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pd Slfro ..Gotovina 50.000/9291". 18412- K-lor mi preskrbi ozir. odstopi gostilno v najem z Inventarjem ali brez v Ljubljani, dobi takoj Din 2000 nagrade. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Sigurno 2000/9291". 18417 Lokal za mehanično (Felnmecha:-nlk) delavnico, se Išče. — Ponudbe z oznako najemnine pod šifro ..Svetel 9046" na upravo „Jutra". 18537 Trgovino mešan, blaga prevzamem na deželi ali v trgu, event. tem odgovarjajoče prostore. — Dopise pod ..Takoj" na upravo ..Jutra" 18365 vrasra Stanovanje v Maribora obstoječe Iz 2 velikih sob s kuhinjo ln drugimi prltikll-nami, se zamenja z enakim ali boljšim v LJubljani. — Ponudbe pod „Udobno stanovanje" na upr. „Jutra". 18029 Pri prodaji posestva dosežete priznano najboljši uspeh, če se poslutlte posredovanja Realltetne pisarn« «Posest». d. z o. z. r Ljubljani. Sv. Petra c. 24, pri kateri se stalno oglašajo kupci. L 1887 Enodružinsko hišo s 4—6 sobami ln vrtoin v LJubljani. Be kupi. .Posredovalci Izključeni. Ponudbe pod ,.K. M. 9322" na upr. ..Jutra". 18492 Prazno sobico aa takoj, event. tudi pozneje išče državna uradniea. Cenj. ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Mirno 9205". 18359 Lepa soba opremljena ali prazna, s posebnim vhodom, se lSeč. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Soba 9167". 18125 Opremljena soba se odda 1—2 gospodoma. — Poizve se pri portlrju hotela „Slon" v Ljubljani. 18117 Gospod visok, položaja samec. Išče za takoj ali za 1. oktober 2 opremljeni, popolnoma separiranl sobi ali ptt popolno prazno stanovanje z dvema sobama v sredini mesta. Pouudbe na upr. ..Jutra" pod Slfro ..Stanova-nje 9301". 18449 (Dijaška) Naslovi dijaš. stanovanj Za dijake ln dijakinje, se dobijo pri ge. Likar, Poljanska cesta 87, vila Berg-man. 18034 3 dijakinje ali dijake se sprejme na stanovanje ln hrano v svetlo, zračno ln suho sobo. Kje. pove uprava -Jutra". 17967 Dva dijaka Be sprejmeta pri boljši rodbini na stanovanje In hrano, samo proti predplačilu. Prijazna soba s posebnim vho-1om, eiektr. razsvetljava. — Naslov pove uprava ..Jutra" 18106 30.0°0 Din posojila se odda dotlčnemu bre»J obrestno, ki odstopi v prometnem kraju na deželi Bta-novanje, v katerem bl s« lahko Izvrševala krojaški obrt. Ponudbe na: ..Posest"; LJubljana. Sv. Petra c. 24. 1854-t Družabnika s približno 50.000 do 75.008 Din kapitala, sprejmem k dobro ldočl obrti. Ponudb« pod Slfro ..Lepa priložnost 9266" na upravo , Jutra'\ Družabnico Išče samostojen gospod, pfc* leg veleposestva kjer se Jene r oslgura, k prvovrstnem' Jako doblčkanosnem podjetja Ponudbe pod ,,Navedba ka-. pitala" na upravo ..Jutra"* Prijateljstva . srčno izobražene, resne, naj- idealnejše gospodične išč« gospod akademske Izobrazbe. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Ljublja-na 9315". 18502 Osamljena na deželi. Iščem v svrho izmenjave mlsll odkritosrčne- 2 dijakinji aH dijaka se sprejmeta na hrano ln menjave misu uu.uj^.v-^d stanovanje v lepo sobo na sa prijatelja, ne pod 28 let. Gosposvetskl cesti St. 12/1. Dopjse na upravo „Jutra" Hrane dovolj. 18293 pod ..Utrinki". 18336 Malo posestvo z novozldano hISo, z opeko krito, z malo gozda, 2 njivi, majhen novozidan hlev. čebelnjak s 70 panji, sadonos-nik, se takoj po prav nizki ceni proda. Stanovanje kupcu na razpolago. — Posestvo leži samo pol ure od kolodvora na Dolenjskem. — Naslov pove uprava ..Jutra" 18510 Posestva do 700 oralov z graščinami ali hišami, kakor tudi vila takoj prostim stonova- Damske krojaške obrti se želi učiti v bolJSi delavnici dekle, ki je zdravo, po- T dobrem stanju, od 200 do Steno ln že vajeno šivanja. I 700 litrov ter dec. tehtnico dvo- do trlsedežen. nov se 12 ,ob) 2 kuh|nj|. klet, 600 „ ______ _------ ------ proda za 16-000 OTn Pojas- m n.,ve ao m .tavblšfa pri ! nJem. gostilno, pekarljo, ža-nlla daje O. Žužek, Ljubija- ce6,, pr,pravno za trgovl- j g„, mlin tn trgovino, proda na. Sodna ultca 11. 18234 j no pro(ia Mar|)a 0Ob. Tr- Zagorski, Maribor, Barvar------j d ovije l. - Ogleda se lahko ska ulica 3. 18523 Več vinskih sodov na 1,cu meata" Ponudbe na upravo „.uua pod šifro ..Pridnost 94od". 185«8 16837 za 1000 kff. prod« Valentin Sllbar, Stob 10 (Domžale), i 18183 Mesta k otrokom ali sllčno, lSče gospodična. Razume gospodinjstvo, zna i proda. Naslov pove uprava Lovski voz (Break) skoro nov, se takoj ugodno kuhati in nekoliko Slvatt. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Zanesljiva 9454". 18552 Mlad trg. pomočnik mešane stroke, želi vstopiti v službo; najraje v engros. Prvi mesec tudi brezplačno. Cenjene ponudbe pod značko ..Nastop takoj 9457" na upr. „Jutra". 18554 Perfekten zobotehnik veSč dela t zlatu, kavčuku In moderna tehnike. I S S e službe. Ponudbe na podružnico ..Jutra" v Mariboru ne4 -Zobotstmik'.'. 18343 .Jutra" 18159 BOjar «Seifert» v prav dobrem stanju, se poceni proda. Vpraša se v kavarni „Slon" v Ljublianl. 18113 Svilene trikot jumperje v vseh najmodernejših barvah od 180 Din dalje nudi tvrdka F. J. Gorifter. Ljubljana, 3v. Petra cesta št. 29 1S407 Lepo otroško posteljco se proda, Janez Trdina ul. Prc^a se posestvo hlSa z gostilniško koncesijo ln vsemi pridelki za 80.000 Din. event. se oda v najem Usnjarji, pogori Po nizki ceni prodam staro tovarno v Savinjski dolini,___ _________ ______ pol ure od postaje. Marija i p^nost Imajo oni. ki Ima- Boh, Trbovlje I. 18827 Graščinsko posestvo ..ZduSe" pri Kamniku, obsegajoče 4 0 oralov njiv, travnikov in gozda, vse arondirano. krasna graSčina z 12 sobami In kapelo, posebej stanovanjska hiSa. lepa obširna gospodarska poslopja, se proda z vsem moogobroj-nlm Sivim ln mrtvim Inventarjem radi družinskih razmer za 625.000 Din. Pojasnila na licu mesta aH pri ..Posest". Ljubljana. Sv. Petra cesta 24. 1SP12 Hiša z vrtom v Maribora. Stritarjeva «1. SL is. a 4 stanovanji, w po ugodni cem proda. Stanovanje kupcu na razpolago. — FnljMBl!* r .fclfil* 18317 jo osebno koncesijo In ki odkunijo ve« Inventar. — Jožefa Kancler, Tremarje, poŠta CeUe. 18371 Vslod selitve prodam novo, moderno urejeno vilo z 8 sobami, kletmi in drugimi prltlkllnaml. — Vrta Je 1500 m'. Cena po dogovoru. Le resni kupci naj se zglastjo v upravi ,,Jutra" pod značko ..TJnlcum 9290". 18423 Posestvo naprodaj z vsemi pripadajočimi poslopji, vinogradom — ležete ob cest!, tr! četrt ur« od kolodvora St, Jernej, Dolenjsko. Interesentje naj se obrnejo na naslov: Ivan Poljane. Polj« 10, p. KrmelJ. DoUnlsk«, 18074 Ena ali dve sol' s kuhinjo, se Iščeta za 1. oktober ali pozneje. Cenjene ponudbe pod ..Zakonski par 9250" na upravo „Jutra". 18333 Soba, lepa, opremljena z električno razsvetljavo, se odda s 16. septembrom. — Naslov pove uprava ..Jutra" 18489 Čedno opremljena soba s separatnim vhodom, se takoj odda solidni gospodični ali gospodu na Vojv. Mlšiča cesti (prei Kubnova) št. 21, pritličje, desno. 181S8 V Maribora sprejme družina 2 dijakinji ali dijaka na dobro hrano in stanovanje v bližini šol. Naslov v polružrlcl .Jutra' v Mariboru. 18481 Stanovanje s hrano pri bolJSi družini, če mogoče v sredini meBta, 1 S č e akademik. Prevzame event. Inštrukcijo za slov., hrvaščino ln nemščino. Prijave na podružnico ..Jutra" v Maribora pod ..SoSkl". 18478 Dijak se sprejme na stanovanje ln hrano. Nadzorstvo dobro. — InstruUclja v hiši. — Naslov pove uprava „Jutra". 18401 Dva dijaka z lastno sobno opremo, se sprejmeta na stanovanje ln hrano. NaBlov pove upr. ..Jutra". 18495 Na hrano in stanovauje se sprejme dijaka, kot sostanovalca v vili na Dolenjski cesti 10/1. 18505 2 dijaka (dijakinji) ali 2 gospoda, se sprejme na stanovanje v Mariboru, Tržaška cesta št. 20, vrata 10 18477 Na stanovanje in hrano se sprejmeta 2 dijakinji, oz. 2 dijaka. Eiektr. razsvetljava Naslov v upr. ..Jutra". 18533 Dva dijaka sprejme učiteljska družina na hrano In stanovanje. — Strogo nadzorstvo. Punudbe na upravo ..Jutra" pod Šifro ..Skrb 9348". 18544 Mesečno do 2400 kron plačam za stanovanje ene sobe In kuhinje, event. odkupim tudi pohištvo. — Dalje kupim rabljeno damsko kolo. Ponudbe na upravo ..Jutra'' pod „Nujno 9339". 18515 Stanovanje veliko sobo e kuhinjo !n pri-tiklinainl dobi, kdor posodi ali plača najemnino za par let naprej. Stanovanje takoj prosto. Naslov pove uprava ..Jutra". 1S529 Sobo b posebnim vhodom. iSče gospodična, ki Ima bvoJo posteljnino. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Soba 9299". Sobo prazno ali opremljeno. Išče . samski učitelj v bližini Blel-i weisove aH R!mak„ ceste. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Soba 49". 1S546 Priprosta soba se lSč«. — Dam posojilo na razpolago! — Ponudbe pod ,,Soba 50" na upravo .Jutra" 18536 Na stanovanje ln Izvrstno hrano, se sprejmeta dva mlada dijaka ali dijakinji na Erjavčevi cesti št. 4/11. 18550 Na hrano in stanovanje (električna luč 1n klavir) — se sprejme dobra dijakinja višjih razredov, zmožna lu-štrulranja. Ponudbe na upr. ,,Jutra" z navedbo odškodnine pod ..Realni predmeti". 18446 Dijakinji I ee sprejmeta na stanovanje In hrano. Klavir na razpo-' lRgn. Kje, pove upr. ..Jutra" 18579 Mlad gospod z akad. naobrazbo, iell pri* srčnega znanja s samostojna gospodično odkritega značaja. — DopUe nt uprava ..Jutra" pod Slfro „Enako-pravnost". 13197 Kdor se hoče hitro ln dobro oženiti ali omožltl, naj pošlje svoj naslov na: Poštanskl pretinac 231, Zagreb. 17232 Poročila bi se rada priprosta gospodična (brl. netka). 2ell gospoda srednjih let ali mladega. Pismene ponudbe pod ..Srečno 530" na upravo ,,Jutra". 183S3 Izobražen in premožen v Inozemstvu živeč Slovenec* ki je prepotoval veliko sve-< ta, se želi seznaniti z neodvisno, enako dobro sltulruna damo, v svrfco otvoritve elegantne kavarae v večjem ju-goslovenskem mestu. Dlskre-cija zadeva časti. Ponudb« pod ..Vornehm 1061" na: Annonc. Ezped. Rastelger — Graz I. 18508 Gospod, čedne zunanjoBtl. 35 let star, izobražen, zelo treznega značaja, dobrosrčen in soliden. s pokojnino, želi znanja z gospodično ali vdovo, ki ima posestvo, gostilno ali pa kako trgovino. Resne ponudbe s sliko na upravo ,,Jutra" pod ..Srečni zakon". 18524 Mlad trgovec na deželi. Išče v namenu že-' nltve — lstotako — trgovsko nuobraženo gospodično, ne-nmadeževane preteklosti. — j Premoženje postranska stvar 1 — če ga Pa Ima. tudi i:e I protestiram. Mlade vdove niso Izključene. Ponudbe samo 1 s sliko na upravo ..Jutra" i pod ..Agllen 9278". 18387, V svrho možitve ' Seli boljše dekle z dežele ren-j nega znanja z moškim od 30 do 40 let starim, ki Itn;» blago srce In je mirnega ■ značaja. Prednost Imajo železničarji. Pohištvo preskr-i blm sama. Oni. ki reflektira na dobro gospodinjo, naj i pošlje ponudbo s sliko it-* upravo ..Jutra" pod zuučko ..September 415". 1S555 2 dijankinji se sprejmeta na hrano ln stanovanje. Naslov v upravi ..Jutra". 18560 Mlajša dijakinja , iz boljše hiše. se sprejme | pri dobri družini v popolno ; oskrbo. Naslov pove uprava I ..Jutra". 18582 Zaloga klavirjev ln planiiiov. najboljših tovarn Bo.?endorfer, Cv.apka. t.ar. Schweigbo:er. Original Stingl Itd. Jerica Huftad. roj. I Dolenc. Ljubljana. Hiiierjeva i ulica St. 5. I®*"3 Harmonij za pevski pouk. kupi pevsko društvo p. Krka. Dolrn)»ISa opoldansko hrano Jz vnstno in izdatno, se sprejmem 4 gospode. Naslov pove .upivr^a ,,Jutra", 18207 Na opoldansko hrano, Bobro. domačo, se sprejmeta dva !MOsP0da. Kje, pove upr. „.Tutr,a". 18503 Iščem hrano dobro meščansko (kosilo ln večerjo) samo pri fini obl-telji, ozir. dami. Ponudbe pod šifro „Okusno" na upr. „Jutra". 18317 Vsakovrstno ročno delo se sprejema v najpopolnejšo Izvršitev. Cenjeno ponudbe pod ,,Kočno delo" na upravo „Jutra" v Celju. 18507 Slov. špediciiska tvrdkn v Podbrdu „Jugoexport", se priporoča cenj. lesnim trgovcem. — Ponudbe na naslov: Jugoexport", Podbrdo, Ita- | lija. 18526 Izginil je pred približno 1-1 dnevi moj mladoletni sin Viljem, krojaški pomočnik od doma. — Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, če jih dela naj moj račun. — Ako kdo ve za njega, prosim da ml Bporoči. Josip Dular, Jurkavas, p. Straža. 1S514 Franjo Bureš urap, zlatninar in očalar Poslano. Res je, da so kolesa „Puch-Helius'" ln šivalni stroji ..Mundlos" najcenejši in najboljši, kl se dobijo pri tvrdkl Jos. Šelovln-Cuden, Ljubljana, Mestni trg št. 13. — Cenik! na zahtevo. 18535 gmm/m iifc ^m ^het . TTrJJgSi ■b ' $r, * M^sk v Mariboru, Aleksandrova cesta 39 urar južne železnice in zaprisežen sodnijski izvedenec je preselil svojo trgovino in se nahaja sedaj WetrlBjgk& nlioa it. 211 nasproti Jurčičeve ulice j7«a 5 Zahtevajte načrte I Zahtevajte načrte! ^ i i Državni uslužbenci dobijo dnevno sveže mleko na knjižico proti naknadnemu mesečnemu plačilu. Na veliko se dobro pasterizirano mleko preprodajalcem dostavlja, ozir. pošilja na vse strani mlekarna Kos v Mariboru, Jenkova ulica št. 6. Preden si nabili ieJeezninsko robo, kot kuhinjsko posodo, emailirano, modro in rjavo, aluminijevo ali iz litega železa in emajlirano, razno jedilno orodje, razno orodje za obrtnike, okovja, žage, lopate, kose itd., si oglej bogato zalogo pri tvrdki i č, Ljubljana, Sv. Petra cesta &t. 35 (prej Mencingerjev lokal). «86 J Pozor ! Pozop! Kožuhovino si oglejte v razstavljeni Izložbi pri krznarstvu L101 litim iifše it. i Izložba razsvetljena do 11. ure zvečer. iS m dolge, 9 m široke, krite s cementno opeko in krave pinegavske (bohinjske) pasme bo v ponedeljek dne 15. septembra 1924, ob 3. (15.) uri popoldne v državnem žrebetišču Brdo nad Kranjem. Izklicna cena za barako 20.000 Din, za kravo pa 5000 Din. 4711 a Zdražitelj ima plačati poleg kupnina 2% takso, 2% prispevek za ubožni sklad in pa stroške za objavo dražbe v časopisih. Državna žrebčarna Sslo. Poceni češko perje! Kilogram sivega opuljunega perja 70 Din, napol belega £0 Din, belega 100 Din, boljšega 120 in 150 Dio, mehkega, jakega, puha 200 in 225 Din, boljše vrste | 275 Din. Pošiljatvo carine pr03to, proti povzetja, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenia in neugajaioe.e vzama nazaj. Naročila sarao na tvrdko BENEDIKT SACH3EL, LOBEZ St. 4S pri Plznu (Češkoslovaška). i'oštne pošiljke trajajo iz češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. «ooa "Tu i n j* i i h n !-TlTrTn ti s=:u m n i M t ni=r:': j »i»t Hs iHi ; i < Mi I i r {i nntHHM"! uiif i i * iii i i Naznanilo. Dovolim si cenj. odjemalce in p. n. občinstva opozoriti na svoj novoustanovljeni 4729a POHIŠTVO od najenostavnejše do najboljše izpeljave. Velika zaloga In izdelovanje po lastnih ter tujih načrtih. Pisarniško pohištvo, preproge, posteljna oprema itd. Razpošiljatve v pokrajino. Ceniki bzezplačno. Na debelo! Na drobno! Najboljši nakup za zasebnike, trgovce pohištva In taoetnike. Zaloga pohištva KAROL PREJS, Maribor Gosposka ulica St. 20. 19C4a kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčegi iz usnia in platna v raznih oblikah in velikostih. Sprejemajo se tudi naročila za specialne torbe in kovčege, n. pr. za razne vzorce, za trgovske potnike itd. Velika izbera raznih torbic in koyčegoY od najmanjših do največjih. se elektromoateria za občino Moste pri Ljubljani. Pogoji: Vsa potrebna izobrazba v tej stroki in neomadeževana preteklost. Prošnje, katerim je priložiti potrebne listine, je vlagati pri županstvu v Mostah najkesneje do 15. septembra t. 1. z navedbo mesečne plače. 4725 a i|Pi . - a- ^ marmornate plošče za pohištvo in vsa druga kamnoseška dela, kakor tudi izdelke iz umetnega kamna priporoča -v "ti, kamnoseški mojster cesta ši. 30. ISSGa Aleksandrova cesta 13 SlomJUv trg štev. B MARIBOR. = iiiiiriitiiiiiitiitiimim»ii«fi»imi«iiMi>miininiiiniiiiin^i2^ ^ _ ^ss Beia/fcJ gajta s»fcs: :& ss siog ssssss vseii vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad šentjanšMega prenrogoijnllia JL M X>. JAKIL •«v __ Ljabljana, Krekov t?g 10 1018-a Ročni pletimi stroji SČSSrS Stroji sa okroglo pletenje K: niaschinen), avtomatični, ameriški fabrikat. Olnlraia (Spulmaschinen), Wll&uifi nemški fabrikat. Stroji za sirovo Jnln vseh sistemov, l^&O so stalno v zalogi pri Mu Mm, Osljek L, Župnijska ulice 1. Olaviio zastopstva turdke fslix lederer, iiiien. (Rauhma-schinen). 1116/8 Odbor za zgradbo mostu v Sv. Marjeti odda tesarska dela pri mostu cez Savinjo v S?. Marjeti pri Rimskih toplicah. Pojasnila daje predsednik odbora gospod višji nadzornik v p. rran Kokalj V Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah. 4697/a VINO PODRUŽNICA ^ vinarske zadruge „r< J U T O M 3E R C BL N" za ljutomerski in crmožki okral ^ v Ljubljani, Stara pot Ste v. 9 ŽE poleg vojaške bolnice ^ nudi svoja zajamčeno pristna ljuionierška vina TTTTTTTtTTTTTTTTT TTTTTTIMTI/lttTM. UTTT fMITITMTTT po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. V S N O ,56/a STROJE ZJJ5L v velikosti od 2 do 5C 1 dobavlja po najuižjih cenah GOCEK & KOOBlK tovarna gospodarskih strojev Strnišče 4410 moje nagradne uganke se je glasila ^T i. ^L o st. is.. Udeleževalo se je rešitve 7612 od-gonetačev, tako da so se mogle samo 3 prve nagrade s 97 tešilnimi nagradami žrebati. Žrebanje se je vršilo dne 3. septembra pod vodstvom kr. notarja I. okr. Zagreb, v navzočnosti enega odvetnika in enega člana moje tvrdke. Uradni prepis zapisnika jo dostavljen kr. policijskemu ravnateljstvu v Zagrebu. I. nagrada je pripadla Olgi Albahari, Beograd, Dušanova ul. 11 b. II. nagrada je pripadla Zdenki Karapat, Sarajevo, Miss Irby št. 15. III. nagrada je pripadla Gjorgju Zajcu, Beli Monastir, šečerana, Banat. Dobitnike 97 tešiluih nagrad sem pismeno obvestil. *7i»a Milo se bo stopnjema razpošiljalo do dne 14. septembra 1924. Tisti pošiljatelji, kl niso mila za 10 Din pri meni naročili, niso se mogli vpoitevatl. Istotako se niso mogla vpoštevatl pismena vprašanja. Obenem se najlepše zahvaljujem vsem pošiljateljem za udeležbo in beležim z velespoštovanjem Antun Katšič, tuopnica mila Zavrtnica 33. Zagreb Draškovičeva 58. .......................................................................................... 10-600 HP WOLF-LANZ novi ili potpuno generalno popravljeni i iskušani sa TVOR-N1ČK1M JAMSTVOM i MONTAŽOM SiroooiiijiH - Sissei - opojni plin - motori BRAGA FISGHER £ ZAGREB Pautovčak 1 b. Pogledajte naše veliko skladište. lfl"8a ^gasgmamKmamammmmmmmtmmmmm Franjo Schell I. jugosi. tvornica | blagajn Maribor, Koroška cesta 31 » izdeluje pred ognjem in vlomom popolnoma vame blagajne vseh vrst in v vsaki velikosti, med dru-jrim tudi tresorje za knjige, oklopne blagajne za banke in juvelirje, pulte v vseh izdelavah. Blagajne se izdelujejo tudi po meri in v lg25a najkrajše® času. Dne 13. septeznbra 1924. ob 10. uri dopoldne se vrši pri okrašeni sodišču v Celju na št. 4 i kovinske tvornice KaHa Pertinača v Celju. Tvornica proizvaja pločevinasto posodo iz železa in aluminija. Tvornica je cenjena na Din 3,895.780—, vadij znaša Din 3S4.000'—, najnižji ponudek za tvornico je Din 1,919.830'—. Tvornica se lahko ocleda proti poprejšnji prijavi pri okrajnem Kdor rad čita lepe povesti, f naj naroči priljubljene I romane „JUT£iA" jj Do sedaj so izšli sledeči: JEAK DE 1x4. HIEE: Luoif er> Fantastičen roman t VI. delih. Cena Din 45'—, vezano Din 55'—, po pošti Din 2"— več. FEREAL CCESTDAS : Veliki inkvizitor« Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30'—, po pošti Din 2'— več. HARRY SHEFF: Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in neuravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega'sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30'—, vezano Din 36-—, po pošti Din 2'— več. CLAUDEE FARRERE: Gusarji Zgodovinski roman iz življenja morskih loparjev v 5VII. stoletju Una Din 20 —, po pOEti Din 2'— več. FR. HELLER : ptm ■ ^ Blagajna velikega vojvode B Roman. Ceoa Din 15"—, po pošti Din 2 - več. _ FR. HELLER: -»*•«- 1 Prigode gospoda Collina S Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10—, po pošti Din 2-— več. ^ Knjige se naročajo pri upravništvu „Jntra" v Ljubljani, Prešernova nUoa 54. L___