89. številka. Ljubljana, v sredo 20. aprila 1904. XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter velja po pošli prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K M h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano • pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 29 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroetopne petit vrate po 12 h, če ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se; trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah &t 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličja. — Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon &t. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna11 telefon it. 85. Someščanje! Prihodnji teden se imajo vršiti vsakoletne dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke se usoja na podlagi soglasnega sklepa zaupnikov priporočati Vam v izvolitev vse dosedanje občinske svetnike, katerim letos poteče mandat. — Akoravno nasprotni stranki dosedaj za to volitev ne kažete posebnega zanimanja, vendar poizkus kakega zavratnega presenečenja ni izključen. Vrhu tega pa je vzpričo strupenim napadom na narodni in svobodomiselni občinski svet ter na njegovo vestno in uspešno gospodarstvo gotovo na mestu primerna manifestacija složnih narodno naprednih volilcev. Zato vsi na volišče, vsi Vi, ki Vam je na srcu slovenski in napredni značaj naše bele Ljubljane, ki govorite za njeno srečno in sijajno bodočnost! Združite svoje glasove s polnim zaupanjem na sledeča imena: V III. volilnem razredu is.1 Troli -v poned.el3els. dne 25. aprila, t. 1.: Josip Kozak Fran Mally hišni posestnik in mesar; posestnik in tovarnar. V II. volilnem razredu Isi -voli -v sredo, čLxa.e 27. aprila, t. 1.: Ivan Hribar ravnatelj banke Slavije" ln hišni posestnik; Dr. Josip Kušar odvetnik; Dr. Danilo Majaron odvetnik; Ivan Subic ravnatelj c. kr. obrtnoumetne sole; Dr. Ivan Tavčar odvetnik, dež. odbornik, državni in deželni poslanec in posestnik, V I. volilnem razredu 3si -voli -v petels, dne 23. aprila t. 1_: Josip Lenče Ilija Predović posestnik in gostilničar; posestnik, gostilničar in trgovec; Ubald pl. Trnkoczv lekarnar ln posestnik; Dr. Karel Triller odvetnik. V Ljubljani, dne 20. aprila 1904. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke. Vojna na Daljnem Vztokn. Poročilo očividcev o pogibelji „Petropavlovska". Posebni korespondent ruskega lista »N o v o e V r e m j a« Krav-čenko, ki je z Zlate gore opazoval dogodke pred Port Arturjem doe 13. t. m, poroča: Pozno na večer doe 12. t. m. je odplulo 12 nadih torped-nih lovoev iz pristanišča. Ob 11. uri ponoči je zagromelo sedem strelov. Ob zori se je prikazalo na obzorju šest torpedovk, pet japonskih, ena pa ruska, ki je hitela proti pristanišču Ta tcrpedovka je bil »Strasni«. Japonoi so jo obkolili. »Strašni« je hote1, neprestano streljajoč, prodreti sovražne "vrste. »Bajan« je že dvignil sidre, da bi hitel »Strašnemu« na pomoč, a v tem trenotku se je »Strašni« že jel potapljati, ko je še preje parkrat ustrelil v vrste sov raž nih torpedovk. Samo lahka megla dima je še označevala, kje se je po-greznil. Japonske torpedovke so se umaknile, na bojišču pa se je pojavilo šest japonskih križark. Navzlic pogibelji »Strašnega« je »Bajan« od-plul japonskim križtrkam nasproti. Krog in krog »Bajana« so padale sovražne granate, ne da bi ga katera zadela. Na vzhodu se je prikazalo 5 ruskih torpednih lovcev. Dve japonski križarki ste jim poskusili za stopiti pot »Bajan« je jel na vso moč streljati, da ste se japonski križarki morali umakniti, vsud Česar < so ruske torpedovke nepoškodovane dospele v pristanišče. V tem hipu je priplula iz luke admiralska lad|a »Petropavlovsk« in dala s signali »Bajanu« povelje, da se naj vrne. Za »Petropavlovskim« bo priplula v zunanji pristan tudi ladje »Peresvjet«, »Poltava«, »Pobjeda«, »Stbastopol«, »Novik«, »Diana«, »Askold« in več torpedovk. Admiralska ladja je oddala nekaj strelov, na kar so se Japonci umaknili Nato je rusko bro dovje odplulo n morje. Eao uro pozneje se je ruska eskadra zopet pojavila na obzorju, zadaj za njo pa v veliki daljavi 14 japonskih ladij, med njimi 6* oklopnic; pribliino 18 vrst od obali se je ustavila japonska eskadra. Ruske ladje, na čelu jim admiralski »Petropavlovsk« so plule mimo luke in se postavile v bojni red. Admiralska ladja je dala povelje, naj se torpedovke umaknejo v notranje pristanišče. »Petropavlovsk« je nato počasi plul naprej in prišel baš do električne postaje, ko je nastal ob njegovi desni strani velikanski vodni vrtinec. Slišal se je dvakratni pok, »Petropavlovsk« se je zavil v črn dim, razni predmeti io zleteli v zrak, krmilo je objel plamen in »Petropavlovsk« je zginil v valovih. Križarka »Hajdamak« je takoj spustila več čolnov v morje, ki so pluli potapljajočim na pomoč. Bilo je to ob 9. uri 40 minut dopoldne. Neki ruski pomorščak, ki je stal na mostiču »Petropavlovska«, ko se je dogodila katastrofa, pripoveduje nastopno: Imel sem nalogo dajati signale. Listal sem v signalni knjigi. Z zadnjim signalom je dal admiral povelje, naj se torpedovke umaknejo v pristanišče. »Petropavlovsk« je plul počasneje in se je mahoma ustavil. Nenadoma se je stresla vsa ladja, slišal sem grozovit pok, kateremu je sledil bliskoma še drugi in tretji. Zdelo se mi je, kakor da bi se detonacija prigodila neposredno pod mostičem. Skočil sem k vratom ter hotel iti h krmilarju; ker mi to ni bilo mogoče, sem hitel k oknu in skočil ven. Ladja se je nagnila in bal sem se. da se bo vsak hip potopila. Na mostiču sem zazrl nekega častnika zalitega 8 krvjo. Bil je naš admiral M a-karov. Ležal je na obrazu. Skočil sem k njemu, ga prijel za rame in ga poskusil dvigniti. Zazdelo se mi je, kakor da bi ladja kam padala, od vseh strani so leteli razni predmet', slišal sem grozovito pokanje, velik krik in vik. Dim se je dvigal v oblakih, ogenj se je že jel bližati mostiču, kjer sem stal poleg admirala. Skočil sem preko ograje in val me je odnesel, a po srečilo se mi je, da sem se prijel za neko stvar. Na to pa me je pogoltnil vrtinec v globino. Spominjam te samo še na podirajoče se jambore, na druiega ničesar. Na naši ladji je bil nek star mož s čudovito lepo belo brado, ki je bil nam mornarjem zelo dober. Imel je ravno knjigo v roki in zdelo se je, kakor da bi pisal, ali morda risal — bil je Vere š č a g i n. Odbit poskus izkrcati japonsko vojaštvo pri Port Arturju. Včeraj so nemški listi poročali da se je Japccem že posrečilo se izkrcati v obližju Port Arturja. Iz Pe-trograda se sedaj poroča, da so Japonci pač poskusili se izkrcati, a se jim je ta poskus temeljito ponesrečil. Iz Petro-grada se namreč brzojavlja, da so poskusili Japonoi 40 km severno od Port Arturja izkrcati svojo armado, nahajajočo sena 6 transportnih ladjah, katere ste spremljali dve križarki, toda izkrcujoče Be Japonce so Rusi napadli in nagnali nazaj na ladje z velikimi izgubami. 200 Japoncev je bilo vjetih, 60 pa ubitih. Na ruski str. ni je 20 ranjenih in 7 ubitih. To vest potrjuje tudi »Morning Leader« v Londonu, ki pravi, da so se japonske ladje s težkimi izgubami umaknile na š'roko morje in da bodo na drugih mestih še poskusile izkrcati vojaštvo s pomočjo cele japonske eskadre. Japonske operacije. Iz Cifoa se poroča, da se iz sumljivega gibanja japonskega bro-dovja v obližju takozvanih Blonder-otokov sklepa, da pričakuje admiral Togo, ki vodi osebno vse operacije, v kratkem Času važnih transportov po morju, katerih prihod se trudi zavarovati. Utrdbe v Port Arturju se skušajo Togu ta nacrt preprečiti, vsled česar neprestano streljajo na morje. Sploh se pričakujejo, kakor se poroča londonskim listom, v n aj Tri dni v Triglavskem pogorju. Antonija Kadiv c. Planine moje, drage ve planine, kako vas ljubim! Izza mladih dni vas nosim v srcu, strme visočine, in ne nagledajo se vas oči! Krasne so nase planine, ako jih gledaš o večerni zarji, ali lepega jutra, ko poljubljajo prvi solnčni žarki s snegom pobeljene vrhove Strme visočine! Ne nagledajo se vas oči, — vzklinemo b pesnikom Aškercem. Se kot otrok sem gledala s ponosom na Triglav in gojila željo, pobetiti velikana naših gora. Minilo je mnogo let, preden 8e mi je uresničila želja. Ovirale so me razne za preke; največkrat se je skrhala družba, ki sem se z njo dogovorila, da gremo ekupaj, — in ostali smo doma. Navadno naši planinci najrajši hodijo sami, boje se ženske družbe, misleči, da bi jim delala sitnosti, če?, »ra si molčimo, kadar gremo na strme gore.« Moj sklep, posetiti velikana, ni miroval; naredila sem načrt, in ga tudi izvedla. Ob skala sem Triglav tri leta zaporedoma, in se poslužila vsakikrat druge poti, oghdala znamenitosti, ki je ž njimi narava bogato obdarovala slovensko zemljo, ki jo še premalo poznamo in prenizko cenimo. Odsvetovali bo mi dobri prijatelji, naj nikar ne hodim po gorah, slikali ne srečo, ki se mi lahko pripeti; tudi ni manjkalo zgledov onih ponesrečencev, ki jih )e zaradi neprevidnosti zadela nezgoda v svarilo drugim in da enaka usoda lahko doleti tudi mene. Vse to me pa ni ostrašilo. Pripravila sem nahrbtnik, naložila vanj potrebni provijant in se odpeljala z gorenjskim vlakom do Dov-tega. Pridružil se mi je na Jesenicah še sorodnik F. P. Bilo je dne 14 avgusta 1903 Zbrali smo se v Smer-čevi gostilni, da se okrepčamo, preden odrinemo proti svojemu cilju in ogledamo, ako je za pot vse v redu. Oboroženi s cepini in palicami od- korakamo pogumno dal)e. Tri glavna pota drže na Triglav: čez Kot, Krmo in Vrata. Odločila sem se za Kot, ker je tod pot najpoložnejša; vračala sem se pa prvič, leta 1901, čez Vrata. Čeravno je pot zelo strma, te odško-duje bogato - romantiska dolina za ves trud. Izpod navpičnih sten Triglava izvira Bistrica: večni sneg, žaborenje vode in kakor pogrnjena preproga bujno cvetočega rododen-drona — ta prememba blagodejno vpliva na trudnega planinca. »Slovensko planinsko društvo« gradi v tej divni dolini »Aljažev dom«, ki bo v letošnjem letu dovršen. Pot te vodi mimo slapa Peričmka, čigar mogočno bobnenje čuješ že oddaleČ. Iznad visočine 40 metrov dtre Čez skalnato steno v globok tolmun. Porojen v sibelki sneženi, povit na odeji ledeni. Trdijo, da je ta dolina najlepša na svetu. Div š ae veličastvu, ki ga je po njej narava bahato razlila. Po gled na strme velikane ob zahaja jočem soinou je res slikovit. Leta 1902. sem se vračala Čez Krmo. Pot je zložna, toda bolj dolgočasna in enolična; brez studencev in snega, ki ga pogrešaš v budi vročini, ko te muči žeja. Odrinili smo po poti, ki jo je popravilo »Slovensko planinsko društvo«, proti Kotu. Pridruži se nam tudi bivši triglavski vodnik Klančnik. Moža 83 upognila leta, da ne more hoditi več kot nekdaj na gore. Zanimivo je pripovedoval dogodke minulih dni; znana so mu vsa pota, obiskal je najbolj strme visočine, prebil marsikatere nevarnost kot lovec, ali kot triglavski vodnik. Težavna so bila takrat pota in nič zaznamovana; redek je bil človek, ki se je upal stopiti v kraljev stvo Triglavovo. Pogum pa ni za-pUBtil moža. Kadar so njegovi spremljevalci pešali, jih je tolažil, da je on še po veliko strocejših potih hodil k dekletom, :n to je pomagalo, da so turisti stopali dalje. V svoji navdu-šeuosti je tudi pesnil in zložil pesem: Marija, nasa mati, na visoki, beli Kredar'ci I Vsakdo, kteri gor pristopi, se pri Tebi veseli. Pri tej visoki beli koči se zima od poletja loči; na desni strani sneg in led leži, na levi žlahten dev cveti. Tam pasejo se ovčice, njih pastir vesel prepeva. Skoda, da ni našel pisatelja, ki bi otel te spomine in pravljice po zibljivosti. Po dveur i hoji smo dospeli v Kot. Pokrepčamo se z bistro vodo, se ozremo še enkrat nazaj v dolino, in se poslovimo od Golice, Rožice, Babe, Kepe in drugih, ki ao nas spremljali dosedaj. Pot je strma. Med Rjavino, ki je najvišji vrh (2534 m) in Urbanovim vrhom (2294 metrov) korakamo počasi vedno više, občudujoč to neizmerno kamenje, te tvorbe naše zemlje. Na rušah se od-počijemo, pot nam hje raz čela, kozarec scežnice nam dobro de, in bajd, proti Peklu! Naš narod imenuje več krajev »pekel«, kar je navadno velika, pusta dolina, ali gole skale, kjer se začenja ono silno ka menje, kjer poneha vse bitje in žitje, ne evetke ne zapaziš, ne mrčesa; kjer izumira vse življenje in kraljuje večni sneg. (Dati* prih.) Dopisi. bližnji bodočnosti zelo Talni dogodki na bojišču. Iz Seula se javlja, da so Japonoi avojo armado delili v dva voja, v ekspedioijsko in okupaoijsko armado. Prva šteje 45 000 mož, druge pa 15.000 rezervistov. Prvi voj se polagoma pomiče proti Jalu-reki, drugega voja naloga pa je, da čuva operacijsko armado za hrbtom in da brzda ne posebno pokorne Korejce. Glavno taborišče armade je v Seulu, kjer se nahaja močna posadka. Ob reki Jalu skoro ne preide dan, da bi se ne spopadle ruske in japonske pradstraže. Zadnje praske so bile 16. in 18. t. m, v katerih so bili Japonci poraženi. Rusi v severno-vzhodni Koreji. It Gensana se preko Seula poroča, da prodira močna ruska armada po južni cesti ob vzhodni morski obali in da je že dospela v SugČan. To mesto je zasedla močna ruska posadka. Glavna armada pa je 17 t. m. zasedla Pakčeng, ki leži prilično 80 milj severno od Gensana. Baltiška eskadra. Po poročilih iz Petrograda je bila te dni sklicana posebna konferenca mornarskih strokovnjakov, kateri je predsedoval veliki knez Aleksej in katere se je tudi udeležil admiral Sk idlov. Posvetovalo se je o nasledniku Skridlova in o stanju priprav glede baltiške eskadre, ki ima koncem prihodnjega meseca odpluti na bojišče. Poroča se, da se bo pod po veljstvom polkovnika VrČenka poslala posebna ekspedicija v Severno ledeno morje, ki ima nalogo, da najde pot za baltiško broiovje preko Ledenega morja in Beringove morske ožine v Via-divostok. Za poveljnika crnomorskoga brodovja je imenovan mesto admirala Skridlova admiral Gubastov. Nemški ataše o vojni. Korespondent pariškega lista »Eclair« je v Harbinu intervievoval nemškega vojnega atašeja, stotnika StbUena, ki je bil poslan v glavni ruski tabor, da bi referiral o rusko-japonski vojni. Leta se je izrazil o ruski in japonski armadi takole: J a-ponska armada seprevečpre eenjuje. Popolnomanemogoče je, da bi kdo, ki pozna rusko vojno, le za hip dvomil, da ruski vojak daleko nadkri-ljuje japonskega. Mobilizacija ruske vojne se je izvršila z največjo hitrostjo in točnostjo. Nemška armada bi ne bila zadovoljna s takim »kom-fortom«, s kakršnim se zadovoljujejo ruski vojaki. Sicer naši vojniki tudi niso navajeni na tako življenje in tudi ne proneso takih strapac kakor Rusi. Prepričan sem, da ne bo nobene večje odločilne bitke pred mesecem a v g u s t o m. Ruska hrabrost bo že pošteno ohladila japonsko vročekrvno8t, da bodo Japonci lepo prosili za mir. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) V tem, ko se je cesar Friderik II. bojeval v orijentu, da osvobodi Sveto deželo, je rimski papež prav kakor kak paganski hajduk napovedal kri žarsko vojno — proti cesarju. Strme" bo narodi sedaj slišali, da oni cesar, ki je šel s Kristusovega groba pre gnat Mohamedance, je krivoverec, ki se ga mora uničiti, strme so narodi gledali, kako je papež poteptal državno in cerkveno pravo, ki je določalo, da je imetje vsakega križarji nedotakljivo. Toda papež se za vse to ni menil, nego se je vojskoval na vseh koncih proti cesarju. V tem je cesar osvobodil Jeru zalem vzlic vsemu nasprotovanju papeževih priBtašev in se je vrnil v Evropo. CdBar je bil velikodušen in se je hotel izlepa poravnati s pape žem, ali trudil se je zaman. Zdaj je vzel meč v roke in pognal je papeževo armado v beg. Papež Gregor IX. je moral bežati iz Rima. V tvoji jezi je novic preklel cesarja in povrh še Rimljane — seveda iz varnega zavetja v Perugiji. Dasi je bil papež v tem boju proti oesarju po- Državni zbor, Seja, dne 19. aprila. Ker je Češki klub v svoji seji izrekel, da ni vzroka za spremembo taktike, se je v današnji seji nadaljevala obstrukcija. Ali obstrukcija pripusti volitve v delegacije, oziroma v kvotno deputacijo, to je odvisno od Čeških zaveznikov. Radikalni Češki poslanci so za to, da se tudi volitve v delegacije obstruirajo. V klubovi seji je rekel posl. Baxa, da morajo radikalci volitve za vsako eeno preprečiti ter Mladočehe prisiliti, da bodo šli z njimi. Posl. K1 o f a Č je napovedal toliko peticij, o katerih se bo moralo glasovati po imenih, da volitve v delegacije ne pridejo na vrsto, ako bi seja tudi trajala tri dui in tri noči. Državni zbor deluje le bolj za kulisami. Na eni strani se trudijo P o-ljaki za posredovanje med Čehi in vlado, oziroma Nemci, na drugi strani ponujajo nemške stranke dr. Kor-berju svojo policijsko službo. Odbor vseh Štirih glavnih nemških strank je imel danes daljše konference z dr. Korberjem. Razpravljalo seje o položaju, o volitvah v delegacije in o spremembi dnevnega reda. Dr. Korber je izjavil, da vlada rada podpira vsako akcijo, ki vodi k delavnosti parlamenta; tudi češko nemško spavo z veseljem podpira. Na željo Čehov so se vse došle vloge dobesedno Čitale. Brambovski minister je predložil cesarjevo naredbo, s katero se določi število vojaških novincev za leto 1904. — Posl. Prochazka je predlagal, naj se § 63 službenih pravil pri državnih železnicah spremeni glede pomaknitve poduradni-kov in slug v višjo plačilno kategorijo. — Poslanec S i e g m u n d je vprašal ministrskega predsednika, ali res namerava pri poštnih, brzojavnih in telefonskih uradih vpeljati nedeljski počitek, kar bi bilo v voliko Škodo industriji. — Posl. Wil-helm je vprašal ministrskega predsednika, kaj je s peticijo, ki jo jo podpisalo nad 100.000 trgovcev, naj bi se obrtni red spremenil tako, da bi se tudi trgovsko obrt zahteval izkaz usposobljenosti, oziroma upravičenosti. — Posl. B r e i t e r je interpeliral brambov-skega ministra, ali hoče uvesti preiskavo proti častnikom, ki so navedeni v knjigi „ln k. u. k. Diensten.-4 —Posl. Eisen-kolb je interpeliral zaradi konfiskacije knjige grofa Hoensbroecha ,.Das Papst-tum in seiner social-kultnrellen \Virk-samkeit". — Poal. Schrott je inter peliral celokupno ministrstvo glede o d-prave vinske klavzule. Čitanje vlog je trajalo do 5. ure popoldne. — Potem je posl. Biankini v daljšem govoru urgiral odgovor na svojo interpelacijo z dne 16 marca radi vinske klavzule. Prihodnja seja jutri. Iz dobro poučenih krogih se prorokuje, da bo sedanje zasedanje trajalo dolgo ter ga tratil ogromne svote, je vendar iz siljeval iz kristjanakih narodov nove zaklade za vojne, a dobil jih je čeda! e m*n>, ker j« že vsemu svetu preselala uprav blazna, vsem krist-janskim narodom nasprotna gospod-stvaželjnost tega papeža. Brez upa na zmago je sedel papež v Perugiji, ko je Rim zadela strahovita nesri Ča. Die 1. februvarja 1230 je nastala v Rimu velikanska povodenj, ki .je provzročila silno škodo, povrh pa Š3 strašno lakoto. Kuga se je pojavila in umorila kakih 7000 ljudi. Rimljanov se jo polastil neznanski strah. Tisti ljudje, ki so Lili na papeža popolnoma pozabili, ki so njegove duhovnike neusmiljeno preganjali in dajali zavetišča vsem krivovercem, so zdaj v tej nesreči izgubili ves razum in vse moštvo in prosili papeža, naj S9 vrne v Rim. Seveda je papež naravno nesrečo hitro proglasil kot kazen božjo in se vrnil v Rim. Seveda je moral odšteti lepe tisočake, drugače bi mu bili Rimljani kmalu zopet posvetili. Čim je bil papež zopet v Rimu, je hitel skleniti s cesarjem mir, da bi imel v svoji drŽavi prosta roke. Predvsem je hotel uničiti »krivo-verce«, katerih je v celi Italiji kar mrgolelo, vzlie temu, da so božji m- niti zasedanje delegacij, ki se zberejo 10. maja, ne odgodi. Avstrijski ,Lloyd". Dunaj, 19. aprila. Ker so se zadnji čas raznašale vesti, da „Lloyd" proda svoj arzenal v Trstu nekemu tujemu podjetju, predlagal bo posl. vitez V u ković v prihodnji seji industrijskega sveta, naj posebni odsek še letos poroča o obnovitvi pogodbe z „Lloy-domu ter se naj vladi naroči, da prepreči, da bi prišla ta važna ladjedelnica v tuje roke ali pod tuje nadzorstvo. — „Lloydov" predsednik dvorni svetnik Becher je izjavil, da te vesti niso resnične. Rakoczy II. — pomiloščen. Budapešta, 19. aprila. Cesarje poslal grofu T i s z i lastnoročno pismo, naj ukrene vse potrebno, da se pepel madjarskega zarotnika in prekucuha Fr. Rakoczvja prepelje v domovina. V pismu se pravi, da so nasprotstva in nesporazumljenja, ki so živela mnogo let med madjarskim narodom in vladarji, že izginila iz spomina. Nastopilo je medsebojno zaupanje in mirno vladanje, zato lahko brez trpkosti zremo na minulo mračno dobo ter izkazujemo pie-teto bivšim voditeljem v preteklih bojih. Cesar je s tem izpolnil Madjarom dolge gojeno željo. Izpolnitev iste je skoraj gotovo izgovorjena koncesija za opustitev obstrukcije. (Fr. Rakoczv je umrl kot begun v Rodostu na Turškem 8. aprila 1733, kjer je tudi pokopan.) Štrajk na ogrskih državnih železnicah. Budapešta, 19. aprila. Ker je grof T i s z a predložil zbornici zakonski načrt o regulaoiji plač uslužbencem drž. železnic, v katerem načrtu pa se ni oziralo na nji hove zahteve, napoČiljevčeraj na vseh progah državnih železnicštrajk. Vseh štraj-kujočih uslužbencev je 4 0.000. Ob 9 zvečer je osebje zapustilo na postajah vlake, ki niso mogli naprej voziti. Na Dunaj ni prišel noben vlak iz Ogrske. Noben mednarodni ekspresni vlak ne more preko Ogrske. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 19 aprila. V Dri-nopolju je bilo pomiloščenih 460 Bolgarov. Sultan je v zadnji avdi-jenci obljubil bolgarskemu diploma-tiČnemu zastopniku Načoviču,da se reforme raztegnejo na vse vilajete, tedaj tudi na Drinopolje. Bolgarska vlada je za to obljubo po slala sultanu laskavo zahvalo. London, 19. aprila. V nižji zbornici je poročal drž. tajnik, da je Angleška vprašala avstro-ogr-s k o in rusko vlado, kake vspehe Bta imela dosedaj njuna civilna agenta. mestmki pridno užigali grmade in na njih morili poštene ljudi. Sploh se ni delal prav noben razloček med dogmatičnim in političnim krivover-stvom. Mestne občine, ki so duhov nikom sploh kak davek naložile, so Že storile krivoverstvo. Vobče »e lahko reče, da je Rim veliko laglje prenašal, če je kdo oznanjal krive verske nauke, kakor če se je uprl duhovskemu gospodstvu v političnih rečeh ali se celo dotaknil b:sage. Gregor je v Rimu strahovite divjal. Tribunal inkvizicije je bil pred vratmi cerkve S. Maria Maggiore. Kardinali, senatorji in sodniki so imeli svoje sedeže na posebnih tri bunah, da so bolje videli, kako so papeževi biriči sežigali ljudi. Posebno divje se je izvrševalo to mo-renje, ko je postal Anibaldi senator. S posebnim zakonom se je določila znatna nagrada vsakemu, kdor ovadi kakega »krivoverca«. Ta nagrada je bila vzrok, da je bilo ovadenih in umorjenih na stotine popolnoma nedolžnih ljudi. Z ustanovitvijo inkvizioije so papeži dobili novo strašno sredstvo, da so Ž njim narod tlačili in izsesavali. Že vsak razgovor o cerkvenih rečeh se je kaznoval a smrtjo na grmadi. Končno so se pa Rimljani vendar K Gorenjskega. »Slovenski Baedeker«. Z« krasoto naše zemlje smo ae do zadnjih časov prav malo brigali in mirno prepuštali, da je tujec jemal kos za kosom slovenskega ■veta in da so nemška planinska društva vtisnila našim goram nemški značaj. Za imena naših planin amo morali rabiti le nemške zemljevide, popisovali so seveda povsem »nepristranske« naše kraje turistom in le-toviščarjem le tuji »ReisebUaher«. V tem oziru je posebna za Gorenjsko, katero obiskuje leto na leto več slovanskih letovišČarjev in turistov, bila nujna potreba, daseiz4akak potopis z zemljevidom vred. Tej potrebi je ustregel požrtvovalni narodni tiskar Lampret v Kranju, ki je izdal prav kar »Ilustriranega vodnika po Gorenjskem«, društvo za povziigo tujcev na Bledu pa v istem času »sem-ljevid zdravišča Bled«, ki pa obiega ves severni kranjski in radovljiški okraj, torej večinoma vse kraje, kamor zahajajo na Gorenjskem naši turisti. V kratkih, jedrnatih obrisih je pisatelj F. G. načrtal vso Gorenj ako, počenši z Ljubljano, kateri je posvetil še kratek zgodovinski opis. Iz Ljub Ijane nas vede pisatelj po gorenjski železnici do Trbiža, pri tem pa nat vedno opozarja in spremlja na stranske kra|e, ki so manj ali več odda Ijeni od gorenjske železnice — v Skofjo Loko in njeno romantično okolico, v raj slovenske zemlje Bled, v bohinjsko dolino itd. Kamniku je posvečen poseben o- stavek knjige. Pri vsakem znamenitejšem kraju se ustavi, pokaže zgodovinske in na ravne znamenitosti in nas sili zopet naprej. »Male turiste« vodi na Šmarno goro, na Sv. Jošta, Čez Kamno go rioo v Radovljico, pa tudi za vztrajne izletnike našteva pota, kjer pridejo najhitreje na Golico, Triglav, Mangart i, dr kje najbolje prenoče in kdaj naj se odpravijo na gore. V teh opisih smo pa opazili, da pisatelj ni sam na pozna nekaterih krajev in je pisal po pripovedovanju drugih, zato mu Časih uide znamenit kraj ali pa je popis nejasen. Dovjega in Mojstrane pisatelj ne pozna natanko. V zadnjem času je gotovo najznamenitejša vas na Gorenjskem Hrušica pn Jesenicah. Tu se koplje nad 8 km dolgi železniški predor, odtod vede električna železnica navzger do Mrce pri Jesenicah itd. in vendar v knjigi kraj še omenjen ni. Jaienov hotel pri rateškem kolodvoru, k)er je kak.h 12 sob za letoi iščarje, se v knjigi ne omenja, čeprav je od tam najbližja pot k klanskim jezerom. Tudi zemljevid, ki se dobiva po 30 vin. pri trgovcu Repetu na Bledu, ima nekatere pomanjkljivosti, ki se bodo pri drugi izdaji gotovo popravile. Tako so nekatere vasi kakor Cerklje in Šenčur zaznamovane za trge, Sava pri Jesenicah s 130 hišami kot manjša vas in nekatera imena, zlasti na koroški meji pisana samo v nemščini, toda radi tega še nikakor nismo opravičeni trditi, da bi se i z vodnikom i z zemljevidom ne napravil na vsak način velik korak naprej k po vzdigi prometa tujcev na Gorenjskem Odprla se je s tema izdajama naša lepa Gorenjska zlasti Slovencem, kateri se dosedaj niso dosti brigali za njo in so raji obiskovali tuje kraje, ki se gotovo ne morejo v krasoti meriti z Bledom in Bohinjem. Naj zbrali in ko je mesto šlo v boj proti Viterbu, so meščani papeža poskusili vjeti. Namen Rimljanov je oil pa peŽa umoriti, ali papež jim je ušel najprej v Rieti in potem v Anagni. Pred to mesto so poslali Rimljani svojo vojsko. Papež je zdaj videl, da mu preti največja nevarnost in zato je prosil cesarja, naj posreduje zanj. Rimljani bo se res dali pregovoriti in so papežu dovolili, da se vrne v Rim; seveda je moral to dovoljenje z lepimi žaklji denarja kupiti. Komaj je bil papež v Rimu, je pa že izdal cesarja, obenem pa spet začel zatirati Rimljane. L 1234 ao se Rimljani dvignili na boj proti posvetnemu gospodstvu papežev. Papež je % vsemi kardinali zbežal iz mesta in Šel v Rieti. Po stari navadi papežev je najprej Rimljane preklel. To je pa ljudi tako razburilo, da so opustošili lateransko palačo in stanovanja kardinalov ter zbrali armado, s katero so šli proti papežu v boj. Papež je klical ves kristianski svet na pomoč proti Rimljanom. Zbral je veliko armado, tudi cesar mu je pomagal, in posrečilo se mu je, Rimljane poraziti pri Viterbu. Sieer g) vojno pogumno nadal|evali ali zmanjkalo jim je denarja. Rim je bil reven in ves izsesan t*?r vsled kmalu pridejo na vrsto enaki vodniki 4e v drugih slovanskih jez'kih, kakor nam obeta izdajatelj! Ž. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 19. aprila. Predsedoval je župan Ivan Hribar. Za overovatelja zapisnika je imenoval občinska svetnika dr. Kreka in L e n č e t a. Nadalje je preČital župan sledeči zahvali: Zahvala Rusov. Za izražene simpatije bojujočini Rusom je prejel župan sledečo zahvalo. Peterbourg 17. aprila, < i os po din u go-rodskomu golove Hribar. „lJetersburs kaja gorodskaja duma poručila mnč peredatb dumč goroda Ljubljana iskren-nuju blagodarnost za poželauije uspeha v borbe s kovarnym vragam. Gorodskoj golova Leljanov." Zahvala Jot. viteza Gorupa. Na čestitko k 70 letnici je odgovoril g. Jos. vitez G oru p s sledečim pismom : Reka, 7. aprila Velemožni gospod Iv. Hribar, župan itd. v Ljubljani. Čast mi je potrditi Va> cenjeni včerajšnji brzojav, s katerim mi pošiljate Vaše in slavnega občinskega sveta čestitke povodom moje sedemdesetletnice, ter prosim vljudno, da blagovolite sprejeti za to mojo uajsrČ nejšo zahvalo ter jo sporočiti tudi slavnemu občinskem svetu. Želim pa mestu Ljubljani, da bi pod Vašim modrim vodstvom tudi zauaprej enako krepko napredovalo ter belježim z odličnim spoštovanjem slav. občinskemu svetu in Vam najvdanejši J. Goru p.u Končno je naznanil župan, da je poslalo županstvo mesta Prage lepo francosko knjigo, ki je spisana v znak češko slovenskega prijateljstva.} Zapisnik zadnje seje je bil prečitan in odobren. Nove zgradbe v mestni elektrarni. Pred prehodom na duevni red je utemeljeval mestni komisar Semen nujni predlog glede novih zgradb v mestni elektrarni, kakor jih je dovolil občinski svet v zadnji seji. Predlaga se izjemna odobritev enonadstropne zgradbe. Ker ni proti projektu niti ^lede stavbnih pravil niti od sosedov ugovora, so se stavbni načrti odobrili ter se je zadevi priznala nujnost. Sprejemi v občinsko zvezo. Mag. tajnik dr. Z a r n i k je poročal odvehprizivih glede sprejema v občinsko zvezo. Pritožila sta se namreč proti svojeČasni odklonitvi Ivan Stritar in Marija Zadel. Sprejem se Ljima je bil namreč zato odklonil, ker je prvega sin imel preskrbo v javni bolnišnici, draga pa je sama uživala tako preskrbo, a po sedanjih nazorih seje taka preskrba smatrala za uživanje javne dobrodel nosti. Nova naredba pa pravi, da preskrba v bolnišnici je le tedaj ubožna preskrba, ako jo mora plačati domovna občina. Ker pa pri nas plača take stroške deželni zaklad, se je prizivi: obeh pritožnikov ugodilo ter sta bila sprejeta v občinsko zvezo. Odstranitev barake na Dunajski cesti. Katarina Šubernik iz Jlojana pri Trstu je po potresu dobila dovoljenje, da je postavila nasproti topni carski vojašnici ledeno barako. Ko so se pozneje vse barake odstranile, je dobila tudi Šubernik tak poziv. Nalog W0GT Dalie v oritooi* -- n te^a primoran po eno leto trajajoči vojni skleniti s papetem mir. Mesto sicer ni Izgubilo s?o;o avtonomijo ali moralo je pripoznatt posvetno nadvlado papeža. Vzhc miru so papež Greir r VII ni upal v Rim. Vedel je, d« ga vse mesto sovraž', in osta! je še cele dve leti v eksilu, tem raje, ker se je po-kaialo, da pride kmalu do boj* med papežem in med cesarjem. C str se je bil posti vil na stališče, da mu pripala vt>& Laiiia in hotel je državno oblast osvoboditi vsacega vpliva rimske cerkve, papež pa je proglasil, da jo cerkveni p^tr'avar gospodar vseh posvetnih vladarjev in absolutni vladar v^ega *v?U. Bij ae je ret» kmalu vnel Iv tr~;~t j* dolgo. L. 1237 se je papež vrr; [ v Rim. Razdeliti je moral 10.000 funtov gotovega denarja, da so ga Rimljani pustili v miru. Ali kmalu so se Rimljani razdelili na d*t- stranki: ena se je držala papeža, druga pa cesarja. Vzpričo temu se je papežu zdelo varnejše, da zof *t ■svit iz Rima, ali vrnil se je že čez ikku,j mesecev, ker je bila ojegova stranka v mestu imagala in ker tudi cesar v Lombardiji ni tako napredoval, kakor se je pričakovalo (Dalja pritO Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 89, dne 20. aprila 1904. pa je znala zavlačevati do sedaj, a na najnovejši poziv je vložila priziv, naj se ji pusti baraka do 8. maja, ker ima v njej stranko, kateri bi morala za de-ložiranje sicer plačati odškodnino, na baraki je itak še nad 1000 K dolga. Prizivu se je v toliko ugodilo, da se pritožiteljici postavi rok za odstranitev do 8. maja, potem pa bi se baraka nasilnim potom odstranila. (Poročevalec obe. svetnik Z u ž e k.) Nova ograja okoli vrta Eli-zabetne otroške bolnišnice Za stavbna in ključavničarska dela se je oglasilo več ponudnikov. Oddala so se stavbna dela tvrd ki Fale-s ckini i ključavničarska pa tvrdki Fr. Pilko za skupno ceno K. ^Poročevalec obe. svetnik Z u ž e k.) Prodaja stavbišča na bivnem Del Coitovem svetu. Stavbišče štev. 14. na omenjenem svetu v obsegu 527 m- se proda Ivanu Kaštelicu, ravnatelju ljudske posojilnice za 4000 K ter se mu dovoli ob Ciril-Metodovi ulici zgraditi samostalno vilo pod magistratovimi stavbnimi poboji. ^Poročevalec občinski svetnik Z u ž e k.) Še dve parcelaciji. Na prošnjo knezo škofijskega •jskrbmštva se je istemu dovolila sprememba parcelacije IV. oddelka na posestvu pri Sv. Petru po stavbnih pogcjib. — Istotako se je dovolila Žeschkovim dedičem podparcelacija stavbišča poleg BahovČeve hiše v Sjdnijskih uhcab, da zgradi nova lastnica gospa Regalli na tem svetu hišo v isti višin?, z enako fasado in z enotnim vtisom z Bahovčevo hišo. (Poročevalec obč. svetnik Žužek) Cesar Franc Jožefov« ustanova za realce. Za to ustanovo se je oglasilo 15 prosilcev. Ustanova se je podelila učencu IV. razreda višje realke Leopoldu Fr. Strlekariu. (Poročevalce obč. svetnik dr. Krek). Oddaja izvršitve cesarjevega spomenika. Določitev prostorov za ta spomenik se je odložila za poznejši čas, ko bodeta odstranjeni Schi ff rerjeva in Mavsrjeva hiša na Marijinem trgu Gledo oddaje izvršitve cesarjevega spomenika se je prečital daljši dopis županov. Župan pravi, da je pozval tudi kiparja Bernekerja, naj vpošlje svoj proračun. Njegov načrt pri presoji ni prišel v poštev, ker se ni držal predpisa. Peruzzijev proračun zahteva 27.381 K, ako napravi mestna občina temeljni podstavek, Bern-eker pa zahteva 48.600 K. Razlika znaša tedaj 210C0 K. Peruizi nasve tuja laski marmor, ki je trpežnejši od kranjskega in lepši od dalmatinskega. Župan je zato predlagal, naj se delo izroči Peruzziju, ki ga mora izvršiti iz laškega marmorja do 10 maja 1905 Oinut*k mora poprej poslati občinskemu svetu v odobritev. Določil se je napis na spomeniku, ki pride skoraj gotovo v »Zvezdo«, tja, kjer stoji sedaj Riiieckega spomenik. V vseh točkah ae je ziagal z župauo vimi n&sveti po večini tudi odsek za olepšavo mesta. (Poročevalec občinski svetnik Šu bic). Vodovod za novo državno gimnazijo. Za tri novoprojektovane ulice v okolici novega poslopja državne gina nazije se je dovolilo polaganje vodovodnih cevi za znesek 13 160 K, ki se pokrije iz rezervnega zaklada za obnovitev vodovodnih cevij. (Poroče valeč podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s) Izprememba računskega načina za porabo vode. Občinski svetnik Velkavrh je podal samostalni predlog, naj bi dosedanje obrečunanje za porabo vode spremenilo tako, da bi se za porabo vode zahtevalo odškodnino le po hišni najemnini strankam, n. pr. do 500 K najemnine letnih 300 1, nad 1000 K najemnine 600 1. itd. Ker bi na ta način za večjo porabo vode proraču njenih 6000 K mestu odpadlo, a večjo porabo plačujejo le brezpazni hišni gospodarji, se je predlog odklonil. (Poročevalec obč. svet. Grošelj). Nakup Mayrjeve in Schiff-rerjeve hiše. V tej zadevi je podal župan svoje nasvete. Lekarnar Mayr se je pritožil proti razlastitvenemu postopanju na ministrstvo, med tem (asom pa se je posrečilo županu, da je Schiff-rer popustil svojo zahtevo od 70 000 na 60 000 K. Tudi M»yr se je udal za 40 000 K, katera svota je primerna. Sklenilo se je: obe hiši odkupi meBto za omenjeni svoti. M*yrju se še pripusti neka iluzorna servituta pri osuševanju barja in ureditvi struge. Odkupnina se plača, ko se hiši iz praznite 1. maja 1905. V Šestih tednih po 1. maju 1905 mestna občina obe hiši odstrani ter plača stroške za pogodbo in prenosno pristojbino. Kupnina se plača deloma iz reguiačnega fonda. (Poročevalec občinski svetnik T u r k). Podžupan dr. vitez B1 e i w e i s je pripomni1, da se b) moralo na brežje podnI;šati, a ker bo imel Mayr v bodoče svojo lekarno na najlepšem prostoru je bil vendarle nekoliko pretrd Ker pa se sedaj na stvari ne da več spremeniti, le ž"li, naj se ta svet olepša v ponos mf-stu. Župan je če pripomnil, da je Fel. Urbane obljubil za slučai, da se hiši odstraniti, plačati mestu 1000 K, kar se je s hvaležnostjo vzelo na znanje. Po nem če vanje na državni (gorenjski) železnici. Pred zaključkom javne se e se je oglasil občinski svetnik dr. Trii-ler ter konštatoval, da se je pri upravi gorenjske železnice začel is-tiskavati slovenski jezik, da se odstranjujejo slovenski napisi oelo iz vozov med Trbižem in Ljubljano. »To je taka predrznost, da človeku zavre kri«. Celo postopanje pa dela vtis, kakor bi se na novo železnico hotel napraviti nekak prejulic (Klici ogorčenja), da bi tujec dobil vtis, da se vozi io nemški zemlji. Predlagal je sledeči nujni reso'ucji: 1. Občinski svet stolnega mesta Ljubljane konštatuje z obžalovanjem in z opravičeno ogorčenostjo, da ces. kr. državna železnica vedno bolj in bolj izriva slovenski j»*z)k iz svojega prometa, in to celo pri javn.h razglas h in n&pUih, ki so namenjeni potujočemu občinstvu, po ogromni večini nemškega jezika netmožnemu. Ker se s tem z&mkuje prvemu dež. jeziku v zakonu ztjamčene pravice ter o?TA zanesljivost rednost in toč nost Železniškega prometa samega, protestuje občinski svet ljubljanski kot verni to'm*č vaesra prtbivaistva kar najodločneje zo^er tako pO3t0-panje ter zahteva, da se slovenskemu jeziku v vsem prometu c. kr. državnih žehziic na slovenskem ozemlju nemudoma dejansko prizna popolna enakopravnost 2 Gospcda župana se naproša, da to resolucijo sporoči c. kr železniškemu ministrstvu in c kr. obratni mu ravnateljstvu državnih železnic v B-liaku. Resoluciji sta bili enoglasno sprejeti, nakar Be je javna seja zaključila ter Be začela tajna seja. Dnevne vesti. V L. j ubijan j, 20. aprila. — Za spomin cesarice Elizabete. V Genfu se je ustanovil osrednji odbor, ki ima namen, nabi rati prispevkov, da se v Genfu v spomin cesarice Eizabete zgradi cerkev in postavi spomenik. Odpo slanec tega odbora, g. Ž'ga Singer, je bil te dni v Ljubljani, da usta novi za kranjsko deželo tak odbor. Častno predsedstvo prevzame deželni glavar pl. D<*tela, odboru je pa pri stopilo Ž3 več gpspodov, med njimi tudi župan Hribar. — Pri županu g. Ivanu Hribarju je bila včeraj deputacija ljubljanskega »Sokola«, starosta br. ir. Ivan Tavčar, podstarosta dr. Vladimir Ravnihar in tajn k dr. Fran \V indiseher. Povod temu clioijalnemu pohodu je dal na« meravani II. vsesokolski izlet v stolno mesto Slovencev, v belo Ljubljano. Veliki pomen vsesokol-skega izleta zahteva, da zastopstvo slovenskega naroda, kakor je med drugim poglavarstvo stolnega mesta slovenskega, zavzema olicijalno stališče napram za vse slovenstvo tako važni priredbi. Znano je, da je kraljevska zlata Praga pokroviteljica grandijoznim vsesokolskim izletom češkim. Uvažuje važnost takega izleta ne samo v narodno • političnem oziru temveč spričo veikanskega ljudskega navala za mesto samo tudi v materijalnom oziru j- Praga žrtvovala za zadnji izlet celih 20 000 K. — Konsum v Dolenji vasi. Ta teden se bo pred okrožnim sodiščem v Novem mestu vršila že naznanjena obravnava zaradi sleparij v konsumnem društvu v Dolenji vasi. Ootoženi so: Orožen Franc, Dejak Anton, Kramar Franc, Češsrek J*kob, Gnidica Ivan, Pogorele Anton, H6aig man Marko, Kromar Karol, Pahulj Anton, Grebeno Anton, Grajnar Marko, Klun Lovro, Rus Janez, Žužek Jožef, poslovodja konsuma, S e 1 i š k a r Karol, revizor prej »Gospo darskezveze«sedaj»ZadruŽne zveze«, Skrabec Janez, Petek Štefan in Gabrovšek Franc. Prič bo 30. Okolnost, da je obtožen tudi revizor Seliškar, nam je pojasnila, s kakšnim namenom je oni dan »Slovenec« tako gostobesedno pripovedoval, da je bil ta isti Stdiškar, katerega je celjsko okrožno eodišČe radi falaifikacije bilanc obsodilo, pri najvišjem sodišču oproščen. »Slovenec« je mnogo govoril o tej oprostitvi, samo raz logov za oprostitev ni pove dal, nego jih je previdno zamolčal. In vendar je treba poznati razloge, tYe naj se spozna pomen razsodba No, »Slovenec« je imel gotovo svoje posebne namene, ko je naznanil oprostitev, razloge pa zamolčal; njegovi nampni so nam zd:*j, ko vemo, da je Seliškar v Novem mestu obtožen, popolnoma jasni. »Slo venec« je bil v veliki zmoti, če je mislil, da bo s svojim Časnikarsk m manevrom uplival na novome ške sodnike. Obravnavi bo pred sedoval sodni svetnik ir. Gandini. — „Žrtev paimer". čitatelji naši se gotovo spominjajo podlistka, ki je začetkom lanskega leta izhajal v našem listku in je ljubljanskega škofu tako bolel, da je šel na Dunaj prosit, naj se listek konfiscira. Iu ker avstrijski ministri škofom vetloo radi ostre-žejo, je res prišel ukaz, da se mora listek konfiscirati, in tisto drž. pravdni-Štvo, ki ni prej v listku ničesar kaznji-vega našlo, je sedaj moralo konfiskacijo izvršiti in jo zastopati. Sodišče je konfiskacijo odobrilo. A kaj se je zgodilo sedaj? V Ameriki izhaja izvrstni slovenski Časopis „Glas Svobode14 (naslov tega lista je : Glas Svobode — 563 Throop Street Pilsen Station — Cbicago, 111.) in ta je podlistek „Žrtev razmeru ponatisnil. Spis je med ameriškimi Slovenci obudil toliko zanimanja, da ga je uredništvo „Glasa Svobode" natisnilo kot posebno "v knjigo pod naslovom „Zrtev razmer, zapiski kranjskega kaplana". To knjigo prodaja uredništvo omenjenega lista po kroni avstrijske veljave, in kakor se nam poroča iz Amerike, se knjiga dobro prodaja. — Pri ti priliki bodi omenjeno, da je rGlas Svobode" ponatisnil tudi povest „Opatov praporščak" in studijo, ki smo jo priobčili pod naslovom „Petrova skala". — Kurzovci na delu. Nezmožnost nemških kurzovcev za službovanje med Slovenci je sijajno dokazal slučaj Bratuša. Vzlic temu preplavlja vlada slovenski Štajer še vedno s takim' ljudmi. Kake budalosti se primerjajo tem uradnikom vsled njihove jezikovne nesposobnosti, kaže naslednji slučaj, ki se je zgodil pri sodišču v Celju. Neki zaslišanec je izpovedal, da so mu v shrambo izročene klobase pojedle podgane. Zapisnikar-kurzovec seveda ne ve, kaj je podgana, pač pa je že večkrat jedel možgaue z jajci. In kaj Vam zapiše to nesrečno eloveec v uradni zapisnik? Da so klobase pojedle možgane. In taki uradniki službujejo na Slovenskem in režejo Slovencem kruh pravice. — Čedalje lepše* Pred nekaj dnevi je umrla v goriški bolnici neka 19 letna Justina Ogoretič, doma iz Sp. Štajerja. V bolnici je bila od 22. januarja. Predno je pričla v bolnico, je »služita« v neki zloglasni hiši v Gorici. Pred svojo smrtjo se je dekle spravilo z Bogom, to je, izpovedala se je, dobila odvezo za svoje grehe in prejola zadnjo poput nico. Pogreb je imel vodit' dr Pavlica. Ta je zahteval, da se mora s krste odstraniti venec, ki so ga darovale »tovar;š cc« umrlega dekleti in zahteval je luli, da te »tovarisice« ne smejo iti t. pogrebom. In ker se temu povelju ni ugodilo, se je bož i nsmestnik dr. Pavlica odpeljal d rnov, pogreb pa se je \ršl brez duhovna. Kolikor je nam znano, du hovnika sploh nič ne briga, kdo je daroval kak venec in kdo se udeleži prgreba. Cerkvena obla6t ima pravioo, da v gotovih slučajih odreče cerkveni pogreb, ali te pravice nima, da bi njen zastopnik tako postopal, kakor je postopal goriški dr. Pavlica. Kadar so izpolnjeni pogoji, mora cerkvena obUst dovoliti in opraviti cerkven pogreb in se — po obstoječih naredbah — lahko k temu prisili. Ko bi bili v Gorici poklicali politično oblast na pomoč, bi se bil cerkveni pogreb gotovo iz- vršil; sicer pa se tudi brez duhovni škega blagoslova pride v nebesa. — Pogreb umrlega g. Jakoba Kavčiča je vršil včeraj ob mnrgo številni udeležbi. Pri ti priliki bodi omenjeno, da bo maša-zadušnioa dne 21. t. m. ob 10. uri pri frančiškanih. — Šišenski „Sokol" ima —- ob ugodnem vremenu — v nedeljo, 24. aprila, popoldanski izlet. Ob pol S. uri odkoraka društvo preko Zgor Š ške, Kosez k Vodniku v Podutik, ter se vrne preko Dolnio in St Vida do pol 9. uri nazaj v Spod. Šiško. Mladi šišenski »Sokol« nastopi prvikrat v društveni obleki. Temu U'etu ne pridružijo izvestno tuli čast. člani čitalnice in drugi prijatelji. — Šesto javno predavanje! ki ga je priredilo „bralno društvo" v Dol. Logatcu v nedeljo dne 17. t. m., se je obneslo jako dobro. Predavatelj g. dr. Iv. Robida se je pokazal pravega strokovnjaka v svojem poklicu. V nad uro trajajočem, dovršenem govoru je navel toliko jasnih, nepobitnih dokazov o Škodljivosti ..alkoholizma", da je vsak poslušalce dobil prejasuo sliko o vseh onih „do-brotab", katere pripisujemo „zmernemu uživanju „alkohola". Na podlagi številk je g. govornik dokazal, da je ravno ljudstvo v onih krajih, kjer se največ žganja povžije, duševno še najbolj omejeno. In v tem nadkriljujejo razne okraje kranjske dežele sledeči okraji : radovljiški, ljubljanska okolica, kranjski iu kamniški. -— G. predavatelj se je dalje dotaknil tudi raznih bolezni, ki jih povzroča prevroča ljubezen do „alkohola*4 in iz prebogate svoje prakse kakor zdravnik v kranjski blaznici je navel mnogo vzgledov, ki s« imeli SVOJ obstanek ravno v „alkoholu". Gospod predavatelj je v svojem dovršenem go voru dokazal, da zamore o takih ltrr> kah govoriti le tak strokovnjak, ki je posvetil svoje življenje edino le proučavanju duševnega stanja človeštva. Gospod govornik je žel za svoje prezani-mivo predavanje vsestransko pohval — Iz Sore pri Medvodah se nam piše: Zanimiva obravnava je bila 15 aprila pred škof;elošk:m sodiščem. Tožena je bila Neža Drmota, ker je na Bori 13 marca popoldne ob 4. uri nokega Matjaža iz Zgornje Secice z metlo poškropila. Tožtn je bil pa tudi Pavel D'rnota, ker je svojo ženo branil, da je n-Matjažev oča natepel. Neža Drrr' ta je bila obsojana na 40 K globe, ker je Matjaževega oČo z oprano staro metlo poškropila. Pavel Drmota pa je bil cprošSen. — Kljub slovenskih trgovskih pomočnikov v Ptuju priredi v nedeljo dne 1. majnika 1904 v »Narodnemu domu« veselica s koncertom in plesom, pri katerem sodeluje vojaška godba domobran skega polka št. 7 iz Zagreba. Z iče tek koncerta določen je na G uro, začetek plesa na 1j29- uro. Sodeč po pripravah, bede ta veselica Slovencem gotovo delala čast. Zanimanje je splošno in upati je, da te veselice ne obiščejo le slovenski sloji iz P.uja n iz okolice, marveč tudi Slovenci iz drugih krajev. — Izpred okrožnega sodišča v Novrm mestu. Alojzij Pavletič iz Št. Jcrreja je dne 20. marša t. 1. Urši Lipan ukradel praseta in bankovec za 20 K. Kaznovan je bil že večkrat radi tatvine. Zagovarjal se je, da je s prasetom hotel le »špf.s« narediti. Obsojen je bil na tri mes.«ce ječe. — Urša Jelene dekla, 17 let »tara, iz Podboršta, je v noči od 9. n& 10 januvarja vzela br*z vednosti srespedhrja bankovec z* 20 K in 10 dni pozneje zepet dva bankovca po 20 K Obstane, da je prvikr.it vzela 20 K iz bstnice, v koji je bilo 1000 kron, a drugič ne. Nima pa je gospodar tožiti, ker sta se »vsrlihhlji« za 62 K povračila. Ignacij Knez po j»sni to s tem, da on ni mogel težbe vstaviti, ker je bilo po orožnikih ova deno. Istotako izpove njegov brat Matija. Tatica je bila obsojena na dva meseca ječe. — Janez Perovfiek iz Sušja jo je leta 1901 popihal v Ameriko, ne da b: zadostil vojaški do)! nosti. Zadolžena domačija gnala ga je v tuji svet. Prisluži! si je pr^cejš njo svoto. Oglasil se je oblustvu sam. Sedel bo 7 dni in plačal 10 K Itotako je žel v Ameriko Jožef Rui iz Strug Tudi tega domačija je bila zadolžena. Ves denar je posUl mattr;. Sedaj je dolo: poplačal. Obsodba enaka prejšnji. — Izpred sodišča. Kazenska razprave pri tukajšnjem dežel nem sodišču. 1 Janez Klopčič, čev Ijar v Ćcmšeniku, je bil krivim spo znan hudodelstva oskrumbe. Dne 12 sudca t. I. je grozil v zaporu na Brda Pranč'Ski Grobljar, Češ, da je ona kriva da je v arestu, da kadar pride ven, da bo že on skrbel za to, da ne bode leto dni na svetu. Klop čiča je obsodilo sod šče na 2 leti težke, s posti in trdim ležiščem poostrene ječe. 2. Marka Bičamo, hr vaški delavec pri gradbi H hinjske železnice na Rečici, je bil obdolžen, da je svojemu gospodarju Omero Bruni polagoma pojemal več dina-mitnih patron, kapselnov in vžigal-nih vrvic, ki so jih našli shranjene v neki vreči pod njegovim ležiščem, vrvice pa v njegovi postelji. Vzel je tudi Mariji Šimic rjuho, ki jo je raz-rezal ter rabil za cunje v čevljih. Bičanič le-to poslednjo tatvino priznava, taji pa glede pod njegovo posteljo najdenega dinamita, trdeč, da bi Be nikdar ne hil upil spati v ba raki, če bi bil vedel, da je spravljen nod njfgov:m iežiSčem dinamit. Misli, da mu je to podvrgel kdo drogi. Obsojen je b 1 le zaradi priznane tatvine rjuhe na 48 ur zapora. o\ Jir.ez Škafar, hlapec v pivarni Aurovih dedičev v Ljubljani, j© bil oprcsČen pregreska zoper varnoat življenja, da je v pivovarni na D j-len ski cest* nad 200 klg. težko trugo k zidu tik ces*** prisloni) tako narodno, da je dne 23. prosinca t. 1. palla G letni Antoniji Vider na glavo in jo ubila. Ker je sodiSČe verjelo njegovemu zagovoru, da je bila truga pravilno prislonjena, in da o i izključeno, da jo je kdo drugi potihnil lo\) k steni in s tem provzro-Čil nesrečo. 4 Anton Na^o^e, posestnik v Gorenji vasi, je bil obdolžen, da j* dn* 27. decembra 190*5 okoli 9 ur* /vf-Vr n kol-s(iem v Hote-dršici 71 let starega Antona Pivki povozil tako. da le ponesrečenec čez 2 dni umrl Ker trg*, dt janja nobena pri<*a m mogla dokazat', ga je sodišče oprostilo pregr ska z »per varnosti življenja. — Razglednice s foto« graffjam«. Kakor vsako lato, je tudi leto* že pred neka; dnevi došel 0. Thurmov ambulantni atelje za razglednica s fotografi a m i v Later-manov drevored. LjudntV') si te fotografi e prav pridu > naroča, ktrje d^lc d bro in fotrgraf zanje eraran-t ra Kot no705»t je omeniti, da tukaj nikogar, ki si ojzledu;« izobešene foto-yr li • d« nadlegujejo z ogovarjanjem, arnpiK refl ktirajo samo na prostovoljne obiskovalce. Poseboo bodo letOS delali posnetke gibljivih objektov, p. pr. koii), jahaČev, voz itd. in jamčijo za popolnoma posrečena iz-oršitev vsake se tako hitre krt-tnje. — Koncert za člane ljubljanske društvene godbe se vrši jutri, v četrtek. 21 t. m., v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. N-člani plačajo vstopnin*- 30 vinarjev. — Žemlje je Kradel, lunea zjutraj so zaprli pekovskega vaienoa Avgusta Šonneca Kradel je že dlje časa svojemu mojstru žemlje in jih prodajal voskom. — Delavsko gibanje. V Ameriko se je odpeljalo vč-raj z južnega kolodvora 31 Slovencev in 130 Hrvatov. — Na Tirolsko je odšlo k zsrradbi železnice 1C0 delavcev in na \Vestf?Jsko se je odpeljalo 100 delavcev. — V Ljubljano se je pripeljalo včeraj 150 laških dflavcev ter j h je 80 o&talo tukaj, 70 na m jih je odpeljalo v Kočevje. — Na Dunaj in v Budimpešto se je odpeljalo po 100 1. šk h delavcev. — Izgubljene reči. Trafi- kantinja Mer ja E sntrjeva, stanujoča v \Volfovih ulicah št. 12, je izgubila dne 18. t. m. popoldne na poti od WoHovih ulic, po Marijinem in Po-g^čarjevem trgu do Kopitarjevih ulic brožo z granati in biseri. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika na c kr. poštnem in brzojavnem uradu v Suhorju (pol. okraj Črnomelj) proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 600 kron, letna plača za oskrbovanje brzojavne s'užbe 100 krm, uradni pavšal 150 kron in letni pavšal 140 kron za lo kalno dostavljanje poštnih pešiljatev Prošnje v teku treh tednov n i poštno in brzojavno vodstvo v Tratu — Hrvatske novice. — Dvajubtiejahrvaških mest. Leta 1909. rrosuvi Osek 100 letnico, odkar je kraljevo svbjdno mesto. V ta namen se zgradi nova mastna h li ter se priredi rantava. htotako Be priprnvlia Varaždin, da proslavi leta 1909. 700 letnico. — Žalostna rodbinska slika. V BresDvcu je pred tremi let; neki Sveto/ar Aracki odveiel deklcj Je-U no Protić njenim staršem Poročiti pa se m mrgel ž njo, ker še ni zadostil vojaški dolžnost. L*ni je bil rei potrjen v vojake ter )e moral iti služ't na Dunaj. Med tem Časom je bila njegova ntvesta pri njegovih starših. Ker pa mu je m*ti umrla, prevzela je njegova nevesta (gospodinjstvo pri očetu. Kmalu pa je nastalo mtd obema ljubezensko raz-mt-r^e, ki ni ostalo brez p sled c. Za pravoslavno Vel;ko noč je prišel sin na dopust Z očetom sta be takoj I r pidta in sin je očetu razklal s Bek.ro glavo. — Uartmannov oratorij se izvaja te dni v Za-grtbu. — Grof Khuen-iieder-vary je prištl 11. t. m. tajno v Spljet. Spremljal ga je njegiv stari prijatelj grot d z a p a r y, znan iz proslule a l ere. * Najnovejše novice- — 19 deklic je utonilo v reki Gran pri vasi Kovali. Peljale so se v čolnu od maše« ko se jim je sredi reke čoln prevrnil. — snežni plaz je v švicarski vasi Grengiols podsul pet hiš z 20 osebami. — Angleški prestolonaslednik, princ Valcški, je prišel na Dunaj s soprogo ter ga je cesar slovesno sprejel. Na celem potu iz Londona ga je spremljalo šest tajnih po licajev. — Tajnik bivšega italijan ske^a ministra Nasija, Lom-bardo, ki ie sokriv vseh sloparij, je baje pribežal v Budimpešto, kjer ga išče polioi|a. — Hugo Hitschmann, organizator avstrijskega kmetijskega časopisja, je umrl na Dunsju 66 let star. — Bojjetiki. V Brnu se je ustanovilo deželno društvo proti jetiki. — Irma Ti han y i. kije imela na Dunaju dvoumni zavod »Pansion superbe«, ki so ga ob skovali najvišji aristokrat;«, je biis zaradi po narejanja menic obsojena na tri teta ječe. Značilno je, da je eno teh m<:nic prostovoljno plačal baron C h 1 u -mecky v znesku 20000 K. * Pognezna gora. Potres, ka teri je dne 21. marca vznemiril vso Novo Anglijo, se je pričel brezdvomuo v severnem delu države Mame, kjer je bil potres najbolj jak. Neki lovec iz pokrajine Tilbopue poroča, da se je gora Bald Mountaiu, ne daleč od meje New Brunsvvicka, pogreznila, in da je tam, kjer je stala preje 1000 čevljev visoka gora, nastalo jezero. Ob vznožju gore so izvirali vroči vrelci, katerih voda je bila tudi po zimi tako vroča, da je bila noznosna. Vse to dokazuje, da je bila gora Bald svoječasno ognjenik, čegar podzemske moči, še niso popolnoma ugasnile. Nekateri drvarji, kateri so prišli od tamkaj, potrujejo lovčevo poročilo. * Snaga pri Japoncih« Skoraj edina lepa navada Japocev je telesna snaga. Celo japonski delavec se vsaj enkrat na dan koplje v topli vodi. Kdor bi tega ne storil, izogibali bi se mu kot nečistemu tudi njegovi tovariši. V toplih letnih časih se kopljejo boljši sloji najmanj trikrat na dan. Mrzle kopeli Japonec ne trpi. Kopel mora biti skoraj vrela. V Tokiju, ki ima 1,250.000 prebivalcev, je nad 1000 javnih kopališč. Za kopel z milom vred se plača 2—3 vinarje. Skoraj vsaka hiša ima kopališče. Na deželi zakurijo na prostem pod kad ter se takorekoč nad plamenom kopljejo. Ako človek hodi po japonskih ulicah ter se ozre za hišo na dvorišče, naleti često na domačo hčerko, ki gre iz hiše h kopalni kadi. Mlada Japonka je pri tem popolnoma naga, toda Če tujca zapazi, se smehlja, se prikloni in pozdravi ter zdrkne v vodo do ram. Kopanje traja dolgo, toda če tujec potrpi na mestu, bo videl isto smehljajoče dekle, kako se vrača brez zadrege z malimi koraki v hišo. * Kitajec o Evropi. Odlični kitajski uradnik Huan-Hsing-fu je potoval po Evropi ter razodel svoje vtise rojakom v posebni knjigi. Najbolj se mu zdi čudno evropsko poljubovanje: „ustnice se položijo na spodnji del brade (?) in se cmokne. Celo žene store to, kar vpliva posebno zoprno." Nada-ljo se ne more prečuditi načinu, kako postopajo Evropejci napram ženskam. „Mož in žena se držita sklenjena med sprehodom po cesti in nobenen se zaradi tega ne smeje; mož opravlja najnižje posle za ženo in nihče ga zaradi tega ne zasmehuje . . . Ako se dva človeka srečata, smatrata za vljudno, da vzameta klobuk z glave; nekateri le vzdignejo roki (?) do ušes ter z njimi pomigajo (z rokami namreč, ne z ušesi), ne da bi sneli klobuk." — 0 ženskah še piše tudi: „Vsak dan se morajo iti po ulicah sprehajat; ako bi mož držal ženo v hiši, spravili bi ga za svarilo v ječo. Mož sme imeti le eno ženo; celo vladar sme imeti le eno kraljico." Posebno se čudi kitajski uradnik našim jetnišnicam. „Zapori so nenavadno prostorni in Čedni. Videti je, da uprava skrbi edinole za to, da se noben jetnik ne čuti nesrečnega, temuč zdravega. Za Kitajsko bi taki zapori bili nemogoči, zakaj celokupno lopovstvo v državi bi se spuntalo, da bi prišlo v ječe." Natanko je Kitajec tudi opazoval, kaj in kako Evropejci jedo in pijo; pri tem je prišel do prepričanja, da je takozvano portsko vino iz — ovčje krvi. Tudi samomori v Evropi se mu zde nemoralni in neestetični. Na Kitajskem velja samomor kot nekaj čednostnega in junaškega; posebno ako se izvrši zaradi skrbi in žalosti, dobe samomorilci čestokrat celo spomenike. Toda življenje si sme Kitajec ali Kitajka vzeti le z morfijem ali pa z utopljcnjem. Zato se naravnost zgraža, da se evropski samomorilci mečejo na železnice ali Skačejo z visokih skal, da se jim celo kosti porazdrobe. — Evropski ples opisuje Kitajec sledeče: „Ljudje imajo vabila za skakanje in določeno gibanje. Pri tem prireditelj določi, kateri mož naj bo par za katero /.enako in narobe. Potem se oklenejo z obema rokama, zapuste svoje sedeže, sparjeni se sučejo in skačejo in se kretajo v določenih oblikah ter ponosno korakajo po dvorani v medsebojno zabavo. Tako skakanje imenujejo „tansliimu. * Bela vrana. Se redkejša, nego prislovna bela vrana je neka ženska, katera je prišla, včeraj v davčni urad, ker so njeno davku podvrženo premoženje cenili iil?.000 dolarjev mesto na dol. 27.000. Uradnik, kateremu je to naznanila, se je skoraj onesvestil. Ko se je ponekoliko zopet zavedel jo je vprašal: „Madam. ali imate pri sebi svojo fotograiijo ?tt Nato ji je uradnik pojasnil, da mora slika take davkopia eevalke ohraniti na vse večne čase. — Župan Hribar odpelje se danes za dva dni na Dunaj. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je trajalo čitanje došlih peticij in interpelacij do potem pa so se začela glasovanja po imenih, ki trajajo še sedaj. Dunaj 20 aprila. Akcijski odbor Cehov in Jugoslovanov se je sešel danes ob pol 10. dopoldne in se je posvetoval o nadaljnjem postopanja združenih strank. Opoldne je imela parlamentarna komisija poljskega kluba posvetovanje z vodstvom češkega kluba. Izhcd iz sedanjega položaja se skuša dobiti na ta način, da bi se spravila na dnevni red prememba opravilnika. Čuje se, da so Nerrci opustili svoje dosedanje stališče in da so pripravljeni, privoliti v premembo opravilnika s pogojem, da se prej ali vsaj obenem izvrši prvo branje proračuna za 1. 1904. — n. pr. tako, da bi bili vsak dan dve seji in bi se v eni razpravljalo o proračunu, v drugi o opravilniku. Jutri ne bo imela poslanska zbornica seje, pač pa se zbere akcijski komite Cehov in Jugoslovanov, da se končno dogovori glede postopanja pri volit vi delegacije, ki bo v petek popoldne. Dunaj 20. aprila. Gosposka zbornica je sklicana na dan 29. t. m.; na dnevnem redu je volitev delegacije. Budimpešta 20. aprila. Na državni železnici je nastal generalni štrajk. Vesželez-niški promet je vstavljen. Med železničarji je že dlje časa vladala živahna agitacija zaradi res krivične regulacije plač, ki sta jo nameravala slaboglasni trgovinski minister Hieronvmi in še slaboglasnejši prezident drž. železnic Ludvvig. Na vseh važnejših postajah so bili shodi ki so se izrekli za generalni štrajk. Za danes je bil sklican shod železničarjev. Minister H i e r o n y m i je železničarjem {prepovedal udeležbo na tem shodu. Na raznih postajah se je res železničarjem s silo zabranil odhod. Tudi na Reki se je hotelo železničar em zabraniti, da bi odšli, a osebje dotičnega vlaka je izjavilo, da vlak ne odide, dokler se železničarjem ne pusti, da se peljejo v Pešto. Tudi z drugih krajev je odšlo mnogo železničarjev na shod v Pešto. Na raznih progah je že ustavljen promet; železničarji so kar preprečili odhod vlakov. Budimpešta 20. aprila. Policija je najela vse sile, da onemogoči železničarjem prihod v Pešto Vzlic temu se je kakim 150 delegatom posrečilo priti v mesto. Izstopili so v predkrajih in se z električnim tramvajem in s parobrodi peljali naprej. Policija je poslala 80 redarjev na pristanišče, je aretirala 8 parobrodom došle železničarje in jih odgnala v zapor. Mnogoštevilna množica je burno demonstrirala. Budimpešta 20. aprila. Policija je aretovala že nad 350 zunanjih železničarjev iu jih hoče po o dg o n u odpraviti iz PeŠte. Razburjenost v mestu raste. Policisti, orožniki in vojaki so z a-81 r azili vse kolodvore. Ves promet je ustavljen; samo vlaki južne Železnice prihajajo in odhajajo redno. Neki tovorni vlak so štrajku joči železničarji ustavili s tem, da so se vrgli na relse. Dopoldne je šla posebna deputacija štrajkujočih železničarjev k ministrskemu predsedniku Tiszi. Od odgovora ministrskega predsednika je odvisen nadalnji razvoj razmer. Železničarji so prepričani, da je vsega kriv prezident drž. železnic Ludvvig. Budapešta 20. aprila. Vlada je poskrbela, da pridejo Želez-ničarski polki opravljat službo na drž. železnici. Rusko-japonska vojna. Petrograd 20. aprila. Uradno poročilo želenifikega ministra kneza Hilkova pravi, da bo poleti mogoče, da bona sibirski železnici vozilo vsak dan 11, in pozneje tudi 13 parov vlakov, na trausbajkalski železnici pa 9 parov vlakov. Odesa 20. aprila. Francoska ladja „Laimee" je pripeljala sem 440 pomorščakov, ki so bili na »Korejcu* in na „Varjagu", 55 vojakov, ki so bili kot straža ruskega poslaništva v Seulu, in 30 kozakov. Sprejem je bil slovesen. Pristanski zapovednik je vojakom pripel podeljene jim redove. Poslano/4 G. Rus, gostilničar na Dreniko-vem vrhu nas prosi, da priobčimo sledeče: Ker me je velečastito občinstvo iz Ljubljane zadnjo nedeljo s tako obilim obiskom počastilo, da se takega obiska nisem nadejal, radi česar tudi nisem imel zadostnega števila poslov, in ni mogla biti postrežba tako točna, kakor je bila dosedaj vedno, usojam se velečastito občinstvo najudaneje prositi, da mi ta ne-dostatek oprosti. Obenem pa zagotavljam slavno občinstvo, da bode v bodoče v tem pogledu vedno vse v redu, ter se priporočam najvljudneje za na-daljni obisk. _ A. Rus. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Narodovo zdravilo. laxo se sme imenu vat bolesti utesujoče, mišice in živce krep-Čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol'4, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 190. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—6 Dobro domače zdravilo. Med domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bo« lečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LENIM ENT. CAPSICI COMP. s „sidrom-prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Bkatlji in jo je spoznati po znanem sidru. napravijo. I^cžo belo in nežno. Dobi se povsod. Sarg-°va glicerin-mjila so za odrasle kakor za otroke nainežnejše starosti Izvrstno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 7 Zdravilskj konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija yu Trst-Barkovlje. V, steklenica K S'-, V. »te-klnici K 2-60. - li prodaj v NPk fnjniufc. 26 Pozor! Le .Jempel-vrelec" in „8ty-ria-vrelec" sta kot rogafiki slatini postavno varovana. Vai drugi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vrelec" ali „Stjria-vrelec", temveč se spravljajo golju- 11 vo pod imenom ,,Roga&ka slatina'4 v promet, naj se zavrnejo. — Oskrbni&tvo deželnih vrelcev Rogatec-.matina. 1 2»r.i.o uhu* «.»e dottlai« t prunaianitfn Vvdrove žitne kave POSMUSiTE.1 Vior.li oi^o.ot|no. DOMAČI PRIJATELJ" Vjfdrti* IrttrMt Jihte kšVt 'Crtfs.llJf ,£e GrifJon' najboljši ci£aretni papir. 7 Dobiva m« povsod. 671 aj—MBBsr Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje nojboljse priznana Taioclinin Mtira katera okrepruje laslčee, odstranjuje luike in preprečuje Izpadanje las. f steklenica z navodom 1 K. Razpošilja se z obratno po&to ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožeievega jubiL mostu. 37—16 Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v LJubljani. j* BTaloihenl papirji. 4 2% majeva renta . . 4'270 srebrna renta . . 4°/q avstr. kronska renta 4#/0 „ zlata „ *•/• ogrska kronska „ 40/- „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske »Vi0/« posojilo mesta Spljet Ali 0/ 40/ 0 4 * L* L i o i/ •/ s o / •/ » /o Zadei bos.-herc žel. pos. 1902 Češka dež. banka k. o. . ■ ■ n 2.0. . zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10°/0 pr...... zast. pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr...... z. pis. ogr. hip. ban. ogr. *V,0/o obl lokalnih že- ;0 pnor. 10 t; ti It 11 4l/g,'o obl. čeSke ind. banke 48 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. dol. žel. . . . juž. žel. kup 41/«*/* avst. pos. za žel. p. o. Srečka. Srečke od 1. 1854 „ ... m 1860«;, „ tizske . . zem. kred. I. emisije ii ti m 1*. » fl ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100 — „ turske ...... Basilika srečko . . . Kreditne „ . . * Inomo&ke „ . . . Krakovsko „ • . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa „ ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ . . . Salcburfike „ . . . Dunajske kom. „ ... De'nlee. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Otrrske „ „ . . Zivnostenske _ . . Premogokop v Mostu ^Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Cesko sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin...... 20 franki ...*... 90 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laaki bankovci..... RubJji........ Dolarji........ ). aprila 1904. "Denar Blago 998^ 100-— 100-45 100*65 99-60 99-80 11940 119 60 98 06 98 25 118-45 118-65 100*— 100*75 ; 10025 10125 100-- 10n- - 100-65 101 75 10O- 100 30 100-— 100-20 101 65 101&5 106 90 1C7'9<> li 101- 102- |i 100-50 10130 1 100-25 ioi 2:> i 10010 101-— I 100-76 10175 98& 99-50 100-- 298 26 30 J 25 101- 101 70 191- 195 — 182 - 184 50 iiBl — 263 — 162 — 164 — 297 — 307 — ! 295 - 299*— 273 — 276 - 89- 93- 131-6C 182 50 2125 22 25 466- 476*— 81- 85- 78- 82 - 68- 72- 53- 55 - 29- 30- 67- 75 - 77'- 80-50 504 - 514 — 80 50 8150 640 25 64126 11603 - 161V— 640 — 641'— 75750 758 DO 251- 251 — 625-— 628 — 4«-5-50 406 60 1930 - 1940 — 484-50 485 50 330— 338- 452-- 456 - 152- 156 — 1132 1137 1906 19-08 2346 23.63 2H94 240J 11716 11730 85 21) KV40 252 62 25363 4 84 §•— Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. aprila 1904. Termin«. za 60 kg K 789 „ 60 „ „ 790 „ BO „ „ 626 „ 60 „ „ 611 ., BO „ „ 5 21 Pšenica za april 1904 . „ „ maj 1904 . Rž „ april . . Koruza „ maj 1904 . Oves „ maj . . . Darila. U.nvnjfitvn naSega lista bo posla' : Za družbo sv. Cirila In Mstoda: Ujip. Ivan FroK;, postajenaCelnik v Borovnici, 14 K 60 vin., nabral pri slovesu postaje-nafielnika g. A Kozlevčarja v gostilni Kobe v Borovnici z geslom: „V narodnosti smo edini"! -- Gospod Jakob Tomec, mestni na ;roa v 14 nrah : 0 0 Naznanjave sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS preljubljeni soprog, cziroma brat, gospod Alojzij Sorc c. kr poštar, veleposestnik itd. danes ob 3. uri popoldne po kratki, mučni bolezni v dobi 50 let v Gospodu zaspal. Pogreb bo dne 20. aprila 1904 ob 3 uri popoldne. Bovec, dne 18. aprila 1904. Miroslava Sorč, soproga; Karolina Omaver, sestra. 1111 Efektiv • Vzdržno. Zahvala. Ker nam ni mogoče vsakemu posebe se zahvaliti, usojaiao hi s tem skapno izraziti svojo najsrčnejšo zahvalo vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem za vse dokaza ginijivega sočutja ob bridki izgubi našega očeta, taata in starega očeta, gospoda Jakoba Kavčiča kakor tudi za krasne vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu dragega pokojnika. V Ljubljani, 20. aprila 1904. H13 Žalujoči ostali. B Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje v bolezni in ob s nrti naSega nepo-zabljivega toproga, e;:iruma OOStA, sina, brata, strica, tasta in sva! gospoda Andreja Zajca gostilničarja izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Dalje so zahvaljujemo č g. župniku MalenSeku za podano z»dnjo tolažbo, slavnemu društvu veteran-cev in gostilničarski zadrugi za da rovana krasna venca in tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, darovateljem krasnih vencev in vsem, ki so v tako obilnem Stevdu spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Ljubljana, 20. aprila 1904. 1110 Žalujoči sorodniki. i Lepo stanovanje se odda za 1 maj. 5747 J, J. VagtUi Turjaški trg It 7. Odda se za mejnik 1U2-1 lepo stanovanje ki obstoji iz L' sob, kuhinje, jedilne shrambe, kleti iu podstrešja. — \^ pove apraviiistvo ,,Slov. Narodu . Mednarodna panorama? LJubljana, Pogačarje? trg. m ■ m ledeni « Sliko* iii Salzkammergut. 17 Potrebujem dva pridna n in sicer takoj ali prej ko mogočo. Vzamem tudi pridnega dečka za mesarskega vajenca. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1107—1 Kegljišče v Narodnem domu '° vsak P°ne^e,iek in Jg^Bg* četrtek večer prosto. Jutrif 21. aprila t. I. NCERT društvene godbe. Vstopnina 40 vin. Člani prosti. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Za obilen obisk ae priporoča U15—1 Ivan Kenda. Jrane Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta ff. v Ančnikovi hiši zraven ,Figovca' priporoča slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega iadelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razna tehtnice z uteži, štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake žage in kotle za klajo in žganje* Porttftiid in Konianeeiueiil železniške šine in traverze, poljski mavec. 1109 — l TIi#ar- dopoldne od 8.—n. ure popoldne od 3.—5 ure. Sv. Jakoba trg štev. 7. 1384-96 Naročajte izborno ljubljansko delniško pivo iss plvovarcn D v Z&Ieu in Laškem trgu. [3 Naročila sprejema |j Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. m Kompanjona ki bi imel nekaj kapitala za dodelanje malega umetnega mlina na Štajerskem se išče. Kje V pove upravništvo „ Sloveti skega Naroda". 1U03—2 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah i\ hiti 918 Pred škofijo št. 20. Zunania naročila se točno izvršujejo. Poskusite Bi IBH Varstvena znamka. Po okusu in zdravem ačinku prvak likerjev. ^=ZZT sprejme takoj Franc Vičič 152 6 sedlar v Zagorju pri št. Petru. V najem se odda takoj žaga in mlin skopaj, ali pa tudi vsako zase. Mlin na T> tečajev in popolnoma novo urejen, žaga z 1 klinjo. Ponudbe do I. maja t. I. na Josipa Kogovšek v Idriji kjer je dobiti tudi ustmenih ali pismenih poročil. 1043-3 Premnogo priznanj in diplom. Uvoz - Hup Vid Jung - izvoz 1041- 2 Razpošilja se carine prosto in poponoma brez vsakih stroškov. Najboljša kava B kg po 1214 1 kg. po K 4 90. 6 15 in 16 K. , 10 . 12— Ogreva In oživlja telo, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5—89 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci ae radovoljno dajejo brezplačno. Čaj Nomivnn nlio (sodček okoli 30litrov lldllll£llU U1JC (25 kg po okoli 30 K) Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (26 kg.) po okoli 25 K) TJ j tim (sodček primeroma 3') litrov) V IJlCt dalmatinska, istrijanska, italijanska (Brundizij), rdeča (krvna ali beia, pristno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim. Skrbna postrežba. Cenik zastonj in poštnine prosto. St 13260. Ustanova. 1106—1 ni Za tekoče leto je podeliti pri mestnem magistratu ljubljanskem usts novo v znesku 200 K osnovano po občinskem svetu leta 1879 povodo I srebrne poroke Njih Veličanstev. Prošnje za podelitev te ustanove, katero je letos razdeliti med štiri |*MN obrtno nadaljevalno šolo obiskujoče učence, lepega vedenja, je vložiti do 10. maja letos potom šolskega ravnateljstva. Mestni magistrat v Ljubljani dne 14. aprila 1904. es. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. SvredL iu vaaaaga r«dsu veljaven od dne t. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE }už. kol. Ph'OGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzen.^ ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reinin*. v Steyr, v L>nc na Dunaj via Amstetten. - Oh 7. uri 6 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubn. , Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vla*w v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reitling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr ), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne' iatotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob & uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez AmBtetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Sieyr, Iftl, Aussee, Ljubno, eelovec, Beljak (direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Tr^tj. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak b Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, ;Linc, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastom, Ljubno, Ce!ove< £t. Mohor, Pontabel. — Ob 4-uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Co lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer oaobru vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, Smohora, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESfA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob S. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uriti m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer »aiuo ob nedeljah in praznikih in Samo v oktobru. — čas pri- in odhoda je označen po srednjo^vr. pejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. i «9 0 Zahtevajte pri nakupu Varstvena ;i) blagajnika, <) kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) treh članov v nadzorstvo. 7. ) Predlogi društvenikov. od 1. f; Prejemki. Izdatki. 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 Račun blagajne: Gotovina v blagajni 1. januarja 1903 ,, deležev : Vplačani glavni deleži..... Vplačani opravilni deleži . „ rezervnega zaklada: Dvignene obreati glavnega rezervnega zaklada.......... Vrednostne listine....... Đvignene obresti posebnega rezervnega zaklada.......... „ pokojninskega zaklada: Đvignene obreati....... „ hranilnih vlog Vložene hranilne vloge..... „ posojil: Vrnena posojila........ „ obresti: Prejete obresti posojil...... Prejete zamudne obresti...... „ upravnih dohodkov : Vplačani dohodki....... „ denarnih zavodov: Dvignene glavnice....... Dvignene obresti....... „ prehodnih zneskov: Vrneni prehodni zneski..... „ inventara: Za prodani inventar...... „ zadružnega doma: Prejete najemščine....... Interkalarne obreati leta 1902 in 1903 „ nepremičnin: Kupnina za hi&o v Streliških ulicah . 137404 39 400 _ 2 380 — 3 21C0 94 4 5 1572 04 6 307 85 7 31P82C4 94 i 1 8 1039C61 71 9 174095 41 4300 99 10 933 /4 11 7341017 05 12 44018 08 13 3834 4.S 14 30 — 16 9088 66 5579 22 27000 — 1 16 11974204.47 1 Račun deležev: Izplačani glavni deleži....... Izplačani opravilni deleži...... „ reservnega zaklada: Izplača 8e........... „ hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge...... „ obresti: Izplačane obreati hranilnih vlog . . . „ posojil: Dana posojila.......... „ upravnih troskov: Upravni trcSki za leto 1903..... „ denarnih zavodov: Naložene glavnice........ „ dividende: Izplačana dividenda glavnih deležnikov „ davka: Plačani davek .......... „ vrednostnih listin: Za nakup vrednostma listin . . . . „ prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski .... „ dobrodelnih namenov: Izplačalo se je za dobrodelne namene nagrad: Nagrada ravnateljstva in uradnifitvu . „ zadružnega doma: Stavba ............. Interkalarne oareati....... Davek in poprave........ „ inventara: Za nakup novega inventara .... blagajne: _ Gotovina v blagajni 31. decembra 190»i 400 60- 2581387 87 17198 90 U8371388 14547 27 7697147 01 2000 -389« o9 1666 0« 1070 — 2700 - i 118758 69 1 4748 22 4*1 56 2033 06 142102 54 11874804147 l»ehf»t. Račun obresti: Izplačane obreati hranilnih vlog . . . Kapitalizovane obreati hranilnih vlog . Za 1. 1904 naprej plačane obresti posojil V letu 19.3 za leto 1902 prejete obresti posojil............. „ upravnih stroškov: V letu 1903 Bnaaajo upravni treski „ davka V letu 1903 se je plačalo davka . . . „ Inventara: 10°/0 odbitka za obrabo...... Izgube In dobička: Čisti dobiček aa leto 1903 ..... zadružnega doma: Izdatki v letu 1903 ........ 17198 90 1849*8 50 14427 45 6 22 80777 38 18426b! nO 5245845 40 Račun deležev: Stanje glavnih deležev 31 decembra 1903 = 100 a K 2 0—....... Stanje opravilnih deležev 31 dec. 1933 — 120 a K 10 - 1665 a K 8 . . . . rezervnega zaklada. Glami rezervni zaklad 31 dec. 1903 Posebni rezervni zaklad 31. dec. 1903 pokojninskega zaklada: Stanje 31. decembra 1903..... hrauilnlh vlog Stanje 31. decembra . K 4,904.8>4 64 Kapitalizovane obresti K 1K4 088 50 obresti: Za leto 1904 predplačane obresti . . . izgube In dobička: Čisti dobiček za leto 1903 ..... 20000 4530 48029 1 s 34*09 23 7899 75 508981S3 14 14427,46 26266 M h24oH4f> 40 Ravnateljstvo. Nadzorstvo „Kmetske posojilniee ljubljanske okolice v Ljubljani^ pregledalo in primerjalo je račune za leto liHKi, ter naznanja, da se računi popolnoma vjemajo ter so knjige in bilanca razložene v pregled v društveni pisarni, | ;>0 al. 4 društvenih pravil. Ivan Rode I. r. član nadzorstva Za, nadzorstvo: Alojzij Stare 1. r. načelnik nadeorstva. Vinko Ogorelc 1. r. član nadsoratva Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavfcar. ^263