Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Žandarmerijo pošiljajo nad naše
zaupnike.
Odkar so se razpisale volitve v bolniško1 blagajno, so se zganile vse kapitalistične sile, da bi naredile zmedo v »Ujedinjenem Savezu. Železničarjev«, da bi zbegale naše člane in naše zaupnike ter tako pripomogle akciji »Zvezarjev«, da bi dobili »večino« pri teh volitvah.
Pisma podružnic, točno naslovljena na centralo »Ujedinjenega Saveza« Ljubljana, Karla' Marksa trg 2/IIt so izročali »gotovi uradniki« železniški direkciji. O tem bo govorilo še sodišče. In železniška direkcija je razpošiljala svoje kontrolorje k našim podružnicam, kjer so spraševali po predsednikih in, tajnikih, kako dela »Savez«, kaj jim piše centrala in kaj oni poročajo centrali. Delali so zapisnike, spraševali, koliko imajo zato od »Saveza« plače in našim zaupnikom svetovali, naj se ne brigajo za »Savez«, naj odstopijo in druge podobne »nasvete«,
Ker se naši zaupniki in članstvo ni dalo zbegati in ustrašiti, a volitve so stale pred vratmi, je udarila1 po savezu še druga sila. Žandarji so dobili povelje, da imajo izvesti hišne preiskave. Tako so se te preiskave vršile v Videm-Krškem, Jesenicah, Brežicah, Kranjski gori, Lescah, Borovnici in Zalogu. Ali ni čudno, da so se te preiskave vršile le pod ljubljanskim velikim županom. /Pregledali so vse papirje, vse okrožnice »Saveza«, vse letake, druga pisma, kandidatne liste. Zaplenili so vse to, tako da so morale podružnice ekspresno zahtevati od centrale nove kandidatne liste, da so se lahko udeležili volitev.
Sunek ni zadel. Namen, da bi se zbegalo železničarje ako vidijo žan-darja kako pride na postaje in. z dela vzame zaupnika in ga odpelje, da ga preišče na stanovanju, se ni posrečil. Železničarje je to le: utrdilo, da se treba udeležiti kakor eden volitev v bolniško blagajno vn voliti kandidate, ki jih je postavila razredno-bojevna
strokovna organizacija »Ujedinjeni Savez železničarjev«. S tem, da so konfiscirali naše letake, naše kandidatne liste tik pred volitvijo in vršili hišne preiskave, so hoteli naravnost zavzeti voljo železničarjev, da vzamejo upravo bolniške blagajne v svoje roke.
Ker pa se zaupniki in člani »Ujedinjenega Saveza železničarjev« zavedajo, da je zboljšanje položaja le v njih lastnih rokah, v njih neustraše-
nosti in odločnosti, jih vse te perse-kucije in preganjanja niso zbegale. Zaplembi se niso mogli upirati, ali takoj so se obrnili na centralo po nove kandidatne liste in letake. In danes že lahko povemo, ker imamo točna poročila v rokah, da imamoi nad 700/o vseh oddanih glasov ter da je ostala »Zveza« in »Prometna! zveza« v veliki manjšini.
Te preiskave in obiski žandarmerije pa nam pričajo' poleg tega tudi to, da reakcija poskuša vedno v odločilnih trenutkih vse mogoče trike in poskuse, samo da zlomi moč organiziranega delavstva. In ker se »Ujedinjeni Savez« vedno bolj veča in širi, se vedno bolj množi in usposobi j a za razredni boj, za boj železničarskih pravic in zboljšanja bednega položaja, reakcija dviga v skrbeh svoje pesti in gleda, kje bi udarila.
In dasi so naše zahteve upravičene, dasi delamo po potrjenih od ministrstva, velikih županstev in srezkih poglavarjev pravilih, dasi smo priznani ipo ustavi enakopravni državljani, ki nam je uzakonjena pravica, da se, združujemo, organiziramo, se vse te naše zahteve, naše akcije, naše gibanje hoče žigosati kot državi nevarno, Razredbi boj, ki ga bijemo s kapitalisti, ki izmozgavajo naše fizične in duševne moči za mizerno plačo in z raznimi persekucijami hočejo oviti v obleko protidržavne akcije ter pošiljajo bajonete' na naše zaupnike. Da pa se lahko mirno in na Široko razpravlja o amputatiji, da se je to hotelo izvršiti, itd,, to pa ni nič protidržavnega —■ ker to delajo kapitalistične stranke in one to smejo. Delavec in železničar pa, če zahteva fevoje pravice odločno, trdno organiziran v močni, veliki strokovni organizaciji pa je nevaren, protidrža-ven, zato ga treba preganjati in za-sledgvati.
Proti takim metodam energično protestiramo in smo to tudi naredili s protestnimi vlogami in osebno.
Železničarje pa pozivamo^ naj se strnejo v »Ujedinjeni Savez« vsi do poslednjega. Naj razredno-bojevno strokovno organizacijo zgrade kot
mogočno bojno silo, kjer so bomo borili za svoje pravice. Reakcije se ne ustrašimo. To je »Savez« že pokazal, naši zaupniki in vse članstvo' je
to te dni dokazalo.
Zato, železničarji, v »Ujedinjeni Savez«.
Gospodje hotejo skonstruirati veliko afero.
Res je težko gotovim gospodom (mi jim verjamemo) in ne morejo mirno spati radi tega nezadovoljnega Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije.
Direkciji ne pusti, djt.bj delala.
kar bi hotela, za razbite železniške "kljub* temu Š a V'e z še vedrfft
iProge se briga ter na podlagi neurejenih prog in vednih železniških nesreč zahteva, da se progovnih delavcev ne sme reducirati ter je
tako predrzen, da zahteva, da se mora progovnim delavcem, ki zaslužijo kar po cele 3 do 4 Din na uro, še povišati ta »velika« plača.
Pa Zvezarjem naš Savez tudi ne ugaja. Vedno oznanjajo, da ga čez Pari mesecev ne bo več, ampak bo Po vesoljni Jugoslaviji zakraljevalo edino zveličavno »nacionalno stale-sko udruženje«. Bije se po savezu in njegovih funkcij onar j ih od vseh strani, direkcija, ki vedno po-vdarja, da nema kredita, pošilja
ven svoje funkcij onar je zasliševat uboge tajnike in predsednike Saveza, orožništvo hodi po hišah naših članov in dela preiskave ter išče »protidržaven materijal«, direkcija meče naše....zaupnike., na cesto .in.
stoji in — rapidno narašča.
Ker vse to ni omajalo zaupanja v naš Savez, naj priskoči sedaj zadnja sila — ministrstvo saobraćaja na pomoč!
Se vedno jim ne gre v glavo, kako da bi se smel še kdo drugi brigati za stanje proge kot ravno in samo železniška direkcija. Za vse ostale pa naj bo in je — stanje proge uradna tajnost.
Gospodje! Zakaj ne prepoveste dnevnim časopisom, da ne smejo poročati o stanju naših železnic?!
Našemu strokovnemu glasilu — posvečenemu le stanju in položaju železničarjev in železnic vendar ne
I morete predpisati, da naj piše o kakih detektivskih dogodbah, borzi ali kmetijstvu; smo pač strokoven železničarski list in se branimo zato le z vprašanji, ki spadajo v to stroko.
In naša organizacija? S kom naj se brani, gospod Knežević?!
Ali ne s stanjem železničarjev in železnic?
Žal (po Vaše namreč), nam pravila, ki so odobrena od ministrstva notranjih del, odrejajo gornji delokrog.
Da pa bo gospodom ustreženo, povemo, zakaj smo zbirali ta materijal in ga bomo tudi še v bodoče!
Prete železniške nesreče — a istočasno preti re-dukcija progovnih delavcev (ki se je pa ponekod že izvršila) in plače progo.vnIh de-lavcev so daleko pod eksistenčnim minimumom.
Zbrali smo ta materijal, da z njimi preprečimo redukcijo progovnih delavcev in podpremo našo intervencijo za naknadni kredit za zboljšanje plač progovnih delavcev in to na vseh merodajnih mestih, zlasti pa pri generalni direkciji. — Eden glavnih povodov, da smo začeli zbirati ta materijal je bil pa tudi narodni poslanec sodr. Petejan, ki se je obrnil do našega Saveza kot železničarske or-
ganizacije, da mu pripravimo potreben materijal o stanju saobrača-ja, katerega bo rabil v finančnem odboru in v parlamentu ob priliki proračunske debate, ko bo zahteval povišanje kreditov v železniškem budžetu in potrebo povišanja tudi dejansko dokazal.
Čudimo se postopanju železniške uprave, a istočasno se ne čudimo, da gre naš saobraćaj tako rakovo pot, da vedno bolj primanjkuje vozov in lokomotiv (glej poročila trgovskih in industrijskih zbornic), da je vedno več nesreč radi slabega stanja proge in materijala ter izmozganega osobja, ko se hoče z vsemi sredstvi postopati proti tistim; ki pravočasno kažejo na vzroke propadanja in hočejo v interesu železničarskega osobja narediti konec takemu sistemu.
Kritizirali bomo slabega gospodarja tudi v bodoče, ne oziraje se na levo ali desno, boril se bomo proti okorelemu birokratizmu, proti upropastiteljem, a istočasno bomo vedno in povsod zastopali edino le interese železničarjev, zahtevajoč za nje moderno pragmatiko in delavski pravilnik, za pošteno delo pošteno plačilo, svobodo združevanja, osemurnih in stalnost.
Železničarjem pa kličemo:
Vsi v Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije!
Kolikor moči — toliko pravic!
Volitve v bolniško blagajno.
V št. 17 od 1. septembra 1928 smo objavili pašo kandidatno listo s pripombo, da je »Zveza« sklenila kompromis z društvi uradnikov, strojevodij in kurjačev.
Na to smo' dobili od »Udruženja kurjačev« v Ljubljani dopis, v katerem to društvo izjavlja, da ni šlo v
kompromis z Zvezo, ker je n* tozadevno valibo J, N. Ž. odklonilo vsako sodelovanje z organizacijo J, N. Ž. in prepustilo svojim članom popolno svobodo, da lahko volijo, kakor hočejo, vsak po svojem pre-vdarku.
Sodrug Petejan za delavce!
Kaj je z delavskim pravilnikom? — Ali dobe delavci penzijski fond? — Kako se bo postopalo z delavci, ki so provizionirani po 1. jan. 1928?
Svoječasno je s. Petejan vložit na ministra saobraćaja sledeči upit:
Ministrstvo saobraćaja, Beograd.
Gospod' minister!
S 1. jan. 1928 ste izdali na podlagi čl. 6 zakona o državnem prometnem osobju pravilnik o pomožnem osobju državnih prometnih naprav, ki je stopil v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«. Železničarsko osobje in njih organizacija so takoj po razglašenju pravilnika stavili svoje protipredloge in zahtevali, da se radi izmene pravilnika skliče anketa, na kateri naj se pravilnik definitivno regulira. Dne 30. marca 1928 je g. generalni direktor pod št. 22881 izdal odlok, da se do izgotovitve izvršilnih naredb in navodil uveljavljenje tega pravilnika sistira in postopa po do-sedaj veljavnem začasnem pravilniku. Iz izjav, podanih od posameznih načelnikov službenih edinic, je razvidno, da so dobili nalog, tekom prihodnjih dveh mesecev u-pokojiti po starih predpisih vse delavce s polnimi službenimi leti, ki imajo vispko urnino, namesto njih pa sprejeti mlajše "jntjek-z-nizto urnino. Ta postopek je na-'■ ptäm stäfir^äelavcem Zelo neusmiljen, ker se jih hoče po 30 in več letih službe vreči na cesto z malo pokojnino tik pred uveljavljenjem' novega pravilnika, ki je vsled razglasa v »Službenih novinah« od I. jan. 1928 že v veljavi. Postopanje generalne direkcije je protizakonito, ker ona ni upravičena razveljavljati uredb, ki jih odobri ministrski svet, oziroma njih uveljavljenje odlagati.
Na osnovi prednavedenega čast mi je vprašati Vas, gospod minister:
1.	Ali Vam je znan postopek generalne direkcije, ki je odgodila uveljavljenje novega pravilnika?
2.	Ali se res hoče upokojiti stotine starih delavcev še po starih predpisih, dasi je novi pravilnik že od 1. jan. 1928 v veljavi?
3.	Ali ste voljni, odrediti generalni direkciji, da vse po 1. jan. 1928 upokojene
delavce upokoji že po odredbah novega pravilnika?
4. Ali ste pripravljeni sklicati anketo, ki naj definitivno izdela protipredloge in spremembo pravilnika ter tako spremenjeni pravilnik čim preje uveljavite?
Prejmite, gospod minister, ob tej priliki izraze mojega posebnega spoštovanja.
Beograd, dne 15. junija 1928.
Na ta upit je sedanji minister
odgovoril1 sledeče:
Ministrstvo saobraćaja Kraljev. SHS.
Br. 13796-28
15. avg. 1928 u Beogradu.
Gospodine poslaniče!
Na Vaše pitanje o sistiranju pravilnika o pomoćnom osoblju državnih saobraćajnih ustanova, dostavljeno aktom Nar. Skupštine br. 4624 od 22. juna 1928. god. čast mi je dati sledeči odgovor:
Odmah, po stupanju na snagu pravilnika o pomočnom osoblju državnih saobraćajnih ustanova od 1. januara 1928. god. pokazalo se u praksi da postoje vrlo velike teškoće u izvodjenju istog.
Gotovo sve Direkcije, a naročito radionice i ložionice u kojima je najveći deo ovog osoblja zaposlen, činile su predstavke Ministarstvu i Generalnoj Direkciji o nemogućnosti primene u praksi ovog pravilnika, bilo zbog izvesnih nedostataka, bilo zbog nejasnih odredaba, tako da se pojavila potreba o tumačenju pravilnika i davanju upustava za primenu njegovu u širokom obimu.
Pored ovih predstavki službenih jedinica, koje su tražile potrebna obaveštenja i upustva po. pojedinim odredbama Pravilnika, Ministarstvu i Generalnoj Direkciji Železnica stigle su i nekolike Predstavke od strane radničkih organizacija, koje ne samo da čine primedbe na izvesne odredbe Pravilnika u pogledu njihovih nedostataka i nejasnosti, već traže široke i korenite, izmene i dopune.
S obzirom- na učinjene primedbe pokazala se potreba za svestranije i dublje
Kaj moramo železničarji ukreniti, da nam bo boljše?
(Dalje.)
In ta mogočna zadruga je tudi v stanu, v slučaju mezdnih bojev delavcem in nameščencem stati ob strani kot sem Prej omenil. Ravno to pa je za delavski razredni pokret neprecenljive vrednosti. Le redkokedaj končajo mezdni boji z uspehom tam, kjer stavkajoče delavstvo nima gospodarske opore, to se pravi tam, kjer je delavstvo gospodarsko odvisno od svojega delodajalca ali od privatnih trgovcev sploh. In če uspejo,-večinoma.ie=detema:.i«;. z velikanskimi žrtvami, s popolno izčrpanostjo članov ter organizacijskih fondov. Iz tega jasno sledi, kako velikanske važnosti so ravno delavske konzumne zadruge za delavski razredni pokret. Seveda, če so v delavskih rokah, odnosno če ima članstvo v delovanje istih' vpogled.
Videli smo torej le majhen drobec one važnosti, ki jo imajo delavske gospodarske zadruge v delavskem razrednem pokretu. Videli smo pa tudi napredek zadružne misli pri delavstvu v onih evropskih kulturnih državah, kjer je proletarijat pravočasno razumel pomen gospodarskih zadrug ter ni držal križem rok in stokal kot delamo to žalibog mi.
Oglejmo si torej enkrat sami sebe, kaj smo in kaj storimo mi in kako posnemamo delavstvo drugih držav, od katerih se lahko, odnosno se moramo veliko učiti.
Mislim, da prav nič ne pretiravam, če rečem, da ravno železničarji največ grešimo v vseh smereh delavskega razrednega pokreta, a na zadružnem polju še prav posebej. Glavni vzrok te naše napake je nevednost in brezbrižnost. Nevednost zato, ker pomena in važnosti zadrugarstva ne razumemo, ne podvzemamo pa prav ničesar, kar bi nam odprlo vpogled tudi v to smer. Mi bi sicer radi vse, kar je lepega, dobrega in koristnega na tem svetu, ali nam je vsak trud in vsaka žrtev preveč. Mi bi radi, da bi nam to vse prišlo kar tako samo od sebe. brez truda, brez boja, brez žrtev. A mi bi samo uživali. Ta brezbrižnost se že stopnjuje v sebičnost prve vrste in kdorkoli je sebičen, je skupni stvari škodljiv. Naš napredek in naša zmaga in z njo rešitev iz gorja, v katerega smo vklenjeni, ima pa izgled samo v skupnosti. V trdni, zvesti in brezpogojni skupnosti. Dokler si teh svetih načel ne zapišemo globoko v srce ter se po njih tudi ravnamo, je vsako pričakovanje na boljše čase in napredek brez podlage.
Zakaj omenjam sebičnost? Železničarji, posebno starejši, dobro vedo, da imamo tudi pri nas delavsko konzumno zadrugo, katere ustanovitelji so delavci raznih strok in tudi železničarji. Ali železničarji smo vendar v ogromni večini nosili ves svoj krvavo zasluženi denar železniški upravi nazaj, v bivšo gospodarsko poslovalnico samo radi procentov. Ti procenti pa niso prvič tako visoki, da bi se z njimi gladen j železničar res opomogel, drugič pa ni take razlike napram onim, ki jih da delavsko I konzumno društvo. Tretjič in kar je glav-
Zvezarji so hoteli na zadnjem shodu v Ljubljani dokazovati, da Savez ni ukrenil nikakih korakov za sklicanje glavne skupščine, ki naj bi spremenila pravilnik. S Stanko jim je z dokazi ovrgel vsa njihova izvajanja ter z dokumenti dokazal delo »Ujedinjenega Saveza«, tako da je bilo gospodom kar vroče. Da pa končnoveljavpp ubije vsako demagogijo, je pozval tudi g. Juha, da naj vendar enkrat tudi zvezarski delegati zahtevajo sklicanje izredne skupščine v mesecu oktobru 1928, da ne bodo samo frazirali, ampak tudi de lali.
Delegati našega Saveza so takoj storili svojo dolžnost in vložili sledečo zahtevo:
Centralni upravi humanitär, fonda
Beograd.
Podpisani delegati oblastne skupščine Ljubljana zahtevamo v smislu § 33 naredbe o zavarovanju držav, prom. osobja sklicapje izredne glavne skupščine v teku meseca oktobra z naslednjim dnevnim redom:
Sprejem novega pravilnika bolniškega fonda za državno prometno osobje.
Ljubljana, dne 7. septembra 1928. Bahun, Baraga, Kovač, Kitek, Plevnik.
Da se pa zvezarji ne bodo mogli izgovarjati, da niso bili opozorjeni na njih dolžnost, smo poslali vsem oblastnim upravam sledeči dopis:
Oblastni upravni odbor humanitarnega fonda Zagreb, Subotica, Sarajevo, Beograd.
Ker se centralni upravni odbor iz nam neznanih razlogov noće poslužiti odredbe § 33 naredbe, so pod-
Železničar mora imeti jeklene živce.
Stalno uživanje prave kave pa jih uničuje. Skrbna žena kuha zato za zajuterk Žiko, ki živce naravnost pomladi. Ime »Žika« zadostuje. Napišite tc ime v nakupovalno knjižico in donite pravo Žiko v rdečih zavitkih.
pisani izvoljeni delegatje zahtevali v smislu § 33 sklicanje izredne glavne skupščine z dnevnim redom:
Sprejem novega pravilnika bolniškega fonda za državno pomoćno osobje.
Ker je sprejem novega pravilnika izredne važnosti za vse železničarje, zlasti pa za delavstvo, ki dobi le 70 odstotkov hranarine in še to neredno, se obračamo do Vas, da vplivate na delegate za glavno skupščino v Vašem območju, da tudi oni zahtevajo sklicanje izredne glavne skupščine.
Ljubljana, dne 7. septembra 1928.
Izredna skupščina je torej zahtevana in naših 5 sodrugov bo na njej predložilo kompleten pravilnik o bolniškem fondu.
Železničarji, ki ste bili ▼ toplicah, pozor!	‘
Vse sodruge, ki so se zdravili v toplicah in so dobili le po Din 25.—• dnevno plačano, ostale stroške pa so nosili sami, pozivamo, da nam takoj predlože točne podatke:
1.	Njihovo plačo.
2.	Rodbinske razmere.
3.	Koliko časa so bili v toplicah, po katerem odloku in koliko morajo plačati sami.
Nato jim bomo naredili potrebne vloge za nadaljno povračilo stroškov.
proučavanje svih odredaba Pravilnika, te je Generalna Direkcija Železnica’ rešenjem G. D. Br. 22881-28 odložila stupanje na snagu istog. Istim rešenjem odredjena je i komisija, kojoj je stavljeno u zadatak, da svestrano prouči Pravilnik, eventualno ga dopuni i izmeni, a potom izradi pre-lazna naredjenja za njegovu primenu. Po-menuta komisija otpočela je rad sa 29. V. tek. godine.
Rešenjem G. D. Br. 23866-28 a u smislu čl. 62 Pravilnika o pomoćnom osoblju naimenovan je Upravni Odbor Penzionog Fonda, koji će, po čl. 97 i 99 istog Pravilnika, izraditi izvršna naredjenja. Ovaj odbor radi naporedo sa pomenutom komisijam.
Komisija za izradu upustava o primeni pravilnika, po svršenom radu uputiće ista radničkim korporacijama na mišljenje.
Do stupanja na snagu izmenjenog "i dopunjenog Pravilnika, najpravilnije je penzionisanim radnicima odredjivati penziju po starim pravilnicima, s tim, da se pitanje penzionisanih radnika posle 1. januara 1928. god. ima regulisati prelaznim nare djenj ima.
Izvolite, gospodine poslaniče, primiti uverenje moga odličnog poštovanja.
Ministar saobraćaja: Stanič.
Kaj je razvidno iz tega odgovora?
Dokazala se je upravičenost naših trditev, da je pravilnik nesprejemljiv ter so ga celo kritizirale delavnice in kurilnice. (Pohvalila ga je menda samo Zveza, ki je bila vesela zlate valute; op. uredn.)
Potrjuje, da so delavske organizacije zahtevale široke in korenite izmenjave in dopolnitve pravilnika. Na podlagi vseh teh zahtev se je odgodilo uveljavljenje pravilnika in je generalna direkcija odredila posebno komisijo, ki naj vsestransko prouči pravilnik, ga dopolni ali izmenja in potem izdela prehodne odredbe, po katerih se bo ta pravilnik izvajal.
Enako je že imenovan upravni odbor penzijskega fonda, ki naj sestavi odredbe za penzijski fond.
Ko bodo navodila za izvedbo pravilnika gotova, se jih bo dostavilo delavskim korporacijam, da dajo svoje mišljenje.
Enako ugotavlja ta odgovor, da
naj se vprašanje vseh delavcev, u-pokojenih po 1. jan. 1928, reši s prehodnimi odredbami novega pravilnika.
Ujedinjeni savez bo vztrajal na svoji začrtani poti ter bo budno pazil, da se delavstva s kakim1 novim pravilnikom ne izigra, ampak da se mu zasigurajo vse pravice.
Železničarji, pri tem pa se zavedajte, da čim več nas bo v enotni falangi, več.bomo dosegli!
Intervencije v bolniški blagajni.
Ujedinjeni savez resno na delu za železničarje. Zahtevamo izplačilo kon-turnacbranim. Zahtevamo sklicanje izredne glavne skupščine. Zahtevamo, d« se spremeni uredba in pravilnik.
Volilni boj je minul, volitve v bolniško blagajno so končane in mala pavza, ki je v tem času nastala, je zaključena.
Savez železničarjev bo tudi v bo-bodoči perijodi dokazal, da zna resno delati za železničarje.
Za zadnjo sejo bolniške blagajne so stavili naši sodrugi sledeči predlog radi izplačila hranarine kontumadra-nim »delavcem«, ki že od aprila dalje čakajo na hranarino:
Oblastna uprava humanitarnih fondov
Ljubljana.
V roke g. upravniku!
Podpisani izvoljeni člani Oblastnega odbora se čudimo, da oblastna uprava izdaja preko oblastnega u-pravnega odbora razne okrožnice, ne da bi upravni odbor zaslišala, Tako je bila dne 4. aprila 1928 izdana okrožnica štev. 47/1-28, s katero se ukinja izplačevanje hranarine kon-tumaciranim uslužbencem, češ, da je s § 54 pravilnika o pomožnem osob-ju derogiran § 51 naredbe M. S. In res sedaj čakajo uslužbenci že od aprila meseca {Plevnik Ivan, materijalno skladišče, Maribor, od 14. a-prila 1928) na izplačilo hranarine za čas kontumaca. Čudimo se, dia oblastna uprava ni bila obveščena, da je generalna direkcija dne 30. marca 1928 pod štev. 22.881 izdala odlok, da se do izdanja nadaljnih navodil postopa po starem pravilniku o po
možnem osöbju. Čudi okrožnica št. 396/1. H. F. ni pravilna, ker s § 54 pravilnika nikakor ni derogirana naredba M. S. 16.276, ampak je le določeno, da mora železniška uprava, to je direkcija, za čas kontumaca iz plačati 50 odstotkov njegove osnovne dnevnice iz onih budžetnih kreditov, iz katerih se izplačuje zaslužek. Samo ob sebi pa je umevno, da izplačuje bolniška blagajna še nadalje hranarino in ji 50 odstotkov zaslužka povrne direkcija, le 20 odstotkov pa pade v breme fonda.
Za to predlagamo:
1. Da se vsem kontumaciranim redno izplača hranarina ter za čas 1. aprila dalje takoj v prvi polovici septembra nakaže.
2. Da se postopa pri izdajanju o-krožnic, navodil striktno po § 27 naredbe. V to svrho stavimo sledečo zahtevo:
Na dnevni red prihodnje seje v pondeljek naj se stavi točka:
1.	Predlagamo, da so vse okrožnice, izdane od H. F., dostavijo vsem članom upravnega in nadzornega odbora.
2.	Predlagamo, da se vsaka okrožnica, predno se izda, predloži seji oblastnega upravnega odbora, da ta odbor lahko izvrši svoje dolžnosti po § 27.
3.	Predlagamo, da se razpis štev. 47/1 takoj anulira in izda okrožnica, da se do nadaljnega v slučaju kontumaca postopa po § 51 naredbe.
Ljubljana je govorila za 8-urnik.
Strokovna komisija za Slovenijo je pozvala ljubljansko delavstvo, da 3. sept. t. 1. odgovori odločno in tako, da bo slišala cela Jugoslavija in da se bo slišalo tudi preko mej, da si osemurnika ne pusti vzeti, pa četudi zborujejo obrtne zadruge za deseturnih še tako vneto. Pozvala je obenem, da se v znak protesta proti taki r.e-akijijonarni zahtevi kapitalistov ustavi delo za dve ud.
Ljubljansko delavstvo je ta klic in poziv vrhovne strokovne instance slišalo, ga razumelo in. odgovorilo disciplinirano in odločno tako, da je zastrmela Ljubljana in da se je začudil Beograd (glej največji beograjski dnevnik »Politika«). Korporativno. štiristopno, v dolgih vrstah, je prihajalo v dvorano Mestnega doma na protestni shod. Ljubljanska proletarska armada je stopila na plan, da brani osemurnik. Dvorana Mestnega doma se je napolnila do najmanjšega kotička. Na odru celo so se gnetli zborovalci, da je bilo videti iz množic komaj predsedstvo in govornike^ novinarjev, ki so imeli svojo mizo, se pa sploh ni videlo iz množic. Hodnik je bil natlačen, a kar ni moglo v dvorano in na hodnik, je na Krekovem trgu stalo in poslušalo govore, ker so bila okna na ste-žaj odprta.
Bila je to demonstrativna manifestacija, kjer je delavstvo glasno in mogočno kriknilo, da se osemurnik mofa uveljaviti, da je to mednarodna zahteva, ki se je ne sme dotikati buržuazija.
Predsedoval je shodu tajnik Strokovne komisije s. Stanko, ki je uvodoma povedal, da je danes dan, ko se nas mora videti in slišati tudi onkraj barikad.
Naš delavski poslanec s. Petejan je dobil besedo in govoril tako dokazilno, kje je krivda, da obrtništvo propada, da je spoznal sleherni, da ni v osemurniku krivda, nego v davčni preobremenitvi delavstva, v carinah, katere zopet plačuje delavec in kmet, ker obrtnik in trgovec vsak davek na svojo obrt in na blago vržeta na ramena delavca in kmeta. Dokazal ie, da indirektnega davka na leto plača vsak prebivalec, bodisi star 1 mesec ali 90 let, 500 Din. In še točneje vzeto, da tega davka največ plačata delavec in kmet, ker ta dva sta v Jugoslaviji v ogromni večini. Zaslužita pa najmanje in v tistem »najmanje« je zapopadeno to, da je zaslužek naravnost beraški. In če nimata delavec in kmet denarja niti za kruh, kako ga bosta imela, da si kaj kupita, pa četudi najpotrebnejšo obleko, obutev ali drugo gospodarsko potrebščino. Zato bi naj obrtniki protestirali proti draginji, carini, davkom, premajhni mezdi delavstva in še odločneje stali za osemurnik kakor delavci, ne pa da hočejo, naj se jim da deseturnih. Ker kaj hočejo z deseturnikom, ko nimajo odjemalcev.
Videl sem marsikaterega trpina in trpinko s solzami v očeh, ko sta se pri govoru s. Petejana o težki bedi delavsjva spomnila svojega položaja, nad vse obupnega, ko zaslužita dnevno po 20 do 25 D, a doma gladuje nedolžna deca. In te skrite solze so me stiskale za grlo, v duši pa mi je kipel bes, da bi zagrabil vso to krivico in jo lomil, lomil...
Govor je bil spremljan z burnimi vzkliki in ogorčenimi protesti ter je žel poslanec s. Petejan burne ovacije.
no, je pa to, da ti procenti niso obstojali radi tega, da se železniškemu osobju omogoči lažje in dostojnejše življenje, ker za izvedenje tega imajo gospodje vso moč v rokah, ampak radi tega, da se razrednim delavskim zadrugam odtegne članstvo, računajoč pri tem ravno na sebičnost uslužbencev ter tako zavre razvoj razrednim delavskim zadrugam, katerih pomen gospodje bolj razumejo kot pa mi. Isto velja za Nabavi j ačko zadrugo v Šiški, kamor drvimo železničarji zopet za procenti, Ker se pri gospodarski poslovalnici nismo ničesar naučili. Ni pa po mojem mnenju več daleč čas, ko bomo tudi tukaj na jasnem. Do tega časa pa moramo imeti pred očmi vedno to, da kjer ustvarjaš s svojim de-TorlF dobrine in kjePustvarjaš s svojim denarjem bogastvo, zahtevaj tudi vpogled in soodločanje.
Zavedam se dobro, da se nekateri, ki se štejejo med »najbolj zavedne«, ne bodo strinjali z mojimi mislimi. Pa to me ne moti. Prepuščam njim veselje nad lastno zavednostjo, ki je pa ideji skupnosti delavskega razreda zelo oddaljena. Sele ko bo pri njih izginila domišljija, se bo pojavila zavednost, ki bo pospešila idejo skupnosti celega delavskega razreda. Zaenkrat bi si dovolil omeniti samo to, da je obstoječa delavska zadruga, takšna kakršna je, tudi onemu, ki je samo malo zaveden, bližja, kot pa vse ostalo, kar delavsko kupno moč razdvaja.
Tretja panoga razrednega pokreta so kulturne organizacije. Ce govorimo o kulturnih organizacijah, je jasno, da imamo v mislih samo delavske kultur-
ne organizacije z raznimi odseki in pod-odseki. In te so za razredni pokret silno važne. Važne ne samo radi tega, ker pospešujejo izobrazbo med delavskim razredom, temveč tudi radi tega, ker zbirajo v svojih mladinskih, športnih, dramatičnih, pevskih in godbenih odsekih naš delavski naraščaj ter ga tako obvarujejo pred meščansko šovinistično-nacijonalno laživzgo-jo ter pred odtujitvijo lastnemu razredu. Seveda vršijo to razredno kulturno poslanstvo med delavstvom le tam, kjer iste obstojajo, to se pravi, kjer je delavstvo potrebo in korist teh kulturnih organizacij razumelo ter jih ustvarilo.
Imenoval sem meščansko nacijonalno-šovinistično vzgojo. Dodal bi še, da ni to samo laživzgoja, temveč pravo pravcato zastrupljeni e. Nam nasprotni meščansko-kapitalistični razred ima največji interes na tem, da nam našo mladino, našo deco, že v zgodnji mladosti odtuji, da jo vzgoji v delavstvu nasprotnem duhu. Ima interes na tem, da naša mladina tudi še potem, ko doraste, gleda na življenje in njega borbo skozi krinko meščanske, nacijonalno-šovinistične ideologije, s katero se ji že od početka omreži oči, že v šoli in pozneje v raznih športnih itd. društvih.
Delavska kulturna društva imajo torej namen, da delavsko mladino in celokupni delavski razred obvarujejo pred zastrupiš en jem od strani naših nasprotnikov, da usposobijo delavski razred za borbo, ki je potrebna in neizogibna, če se hoče delavski razred obdržati ter napredovati do človeku dostojnega in vrednega
V	imenu centrale privatnih nameščencev je govoril s. Jamnik, ki je ogorčeno povedal, da se intelektualci in drugi duševni delavci še vedno, dasi lačni, drže rimskega Horacija, ki je imel geslo, da prezira delavske množice, mesto da bi stopili k njim in se skupno in solidarno z njimi bojevali za svoje izboljšanje. Sicer se jih je že precej otreslo tega naziranja in so priznali, da so eno in isto z delavstvom, ali to je premalo, še vse premalo. Zaključil je z izjavo solidarnosti organizacije privatnih nameščencev.
Oglasil se ,je tudi g. Juvan v imenu narodne strokovne zveze ter podal izjavo solidarnosti. Delavstvo ga je poslušalo in gledalo, kje so člani te narodne strokovna zveze in kako izvršujejo solidarnost. Njegova pripomba, da bodo tudi povsod solidarni, ko bo šlo za življenske interese delavstva, je čudna. Ali ni povsod življenski interes delavstva, ko nastopa? O, g. Juvan, povsod, povsod, ne . samo pri zahtevi osemurnika!
V	imenu razrednih delavskih zadružnih organizacij je s. Svetek izjavil solidarnost z zahtevami po osemurniku. Ljubljansko delavstvo ob tej priliki najlažje vidi, kam ima nositi svoj denar in kje kupovati.
Ker je bila lista govornikov izčrpana, se je prečitala sledeča kratka in jedrnata resolucija:	„ .
Na protestnem shodu 3. septembra 1928 dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani zbrani delavci najener-gičneje protestirajo proti kršitvi osemurnega delovnika.
Zahtevajo, da oblasti in vlada upošteva potrebe delavstva, mu zagotovi in spoštuje osemurnik, ki je za njega živ-Ijenska in kulturna potreba. Ako so delavci po ustavi tudi enakopravni državljani, zahtevamo, da oblasti in vlada to tudi dejansko izvaja ter zahteve delavstva po osemurniku ratificira.
Zahteve kapitalističnega razreda po deseturnem delovniku so samo zahteve po večjem profitu, zahteve delavstva po osemurniku so življenska in kulturna potreba delavstva in zmanjšanje armade brezposelnih.
Delavstvo z vso odločnostjo izjavlja, da se bo za osemurnik borilo naj energične} e do končne zmage.
Po shodu se je spontano razvila demonstrativna povorka po mestu. Spredaj so se uvrstili kolesarji in kolesarice, za njimi pa delavci in delavke, vsi v delav-
skih oblekah. Povdariti moramo, da šo bile delavke zastopane v tako častnem, velikem številu, kakor še dosedaj nikdar, kar je znak, da se tudi delavsko ženstvo probuja.
Pred palačo velikega župana se je množica ustavila. Kriki »Živel osemurnik!«
—	»Doli z reakcijo!« — »Pfuj deseturnik!«
—	»Živela delavska sloga!« — »Živele delavske organizacije!«, ki so zveneli po vseh ulicah, kjer se je vršila demonstracija, so se pred poslopjem velikega župana podeseterili.
Delegata Strokovne komisije sodruga Stanko in Vrankar sta šla k velikemu županu, da mu izročita resolucije in povesta, da so zahteve delavstva za osemurnik in da se osemurnik ne sme zamenjati z de-seturnikom.
Veliki župan je delegacijo sprejel in obljubil vse storiti, da ugodi delavstvu. Rekel je, kako težko je njegovo stališče, ker prihajajo dan za dnevom delodajalci z zahtevo po deseturniku in se celo izjavljajo, da je njihovo delavstvo samo za deseturnik. Tako so brivci izjavili, da mu predložijo podpise brivskih pomočnikov, ki izjavljajo z lastnoročnimi podpisi, da so za deseturnik.
Delegacija je pokazala na množico doli na cesti:
»Gospod veliki župan, evo dokaza, da vas varajo delodajalci. Te množice povedo dovolj, če pa kak delavec vseeno podpiše za deseturnik, je bojazljivec ter se boji ugovarjati delodajalcu. Ali pa je bil prisiljen z grožnjo, da zleti na cesto. Brezposelnost je velika in take grožnje imajo učinek.«
Na cesti pa je s. Štukelj držal^ kratek govor, kjer je povdaril, da je,današnji d3n dvakrat pomemben za delavstvo. Pokazalo je, da živi in da se ne boji nastopiti za svoje pravice. Obenem pa je pokazalo, da je v skupnosti, v slogi mogočna, sila. in da je buržuazija videla, s kom' ima opraviti. Zato treba zlomiti‘vsakega, ki prinaša razdor, treba obračunati z vsakim, ki uči razredno borbo delavstva nad delavstvom, a ne nad kapitalizmom. Nas je tukaj 5000, in teh 5000 bo držalo zastavo skupnosti.
Živahno so mu množice pritrjevale in se razšle v delavnice in tovarne mirno a samozavestno.
Ljubljana je govorila in delavstvo cele Slovenije in cele Jugoslavije in izven njenih meja je slišalo glas Ljubljane.
Naj živi osemurnik! Naj živi delavska sloga in skupnost!
Vestnik ljubljanskega sekretarijata.
Pred volitvami v bolniško blagajno so se vršili po vseh večjih krajih uspeli shodi, na katerih so poročali člani upravnega odbora bolniškega fonda in delegati za slavno skupščino v Beogradu.
Ljubljana.
Shod se je vršil v Ljubljani dne 6. t. m. zvečer ter sta poročala ss. Stanko in Bahun. Povabili smo na shod člane Zve-
ki pa se vsled »višjega naloga« shoda n‘so smeli udeležiti in je tako prišlo na shod le 5 funkcijonarjev Zveze (Juh, Rotar, Novak, Saforšnik in Kobal), katerim pa je pri izvajanjih s. Stankota postalo zelo vroče, ker je s. Stanko razgalil vse grehe centralnega upravnega odbora in to z uradnimi dokumenti, ki jih seveda g. Juh ni mogel ovreči. Burjo smeha pa je izzva-1 a izjava g. Juha, da g. Sovre in Zupan njsta zastopnika Zveze v bolniški blagajni, ker Ju Je imenovala direkcija. Enako je bila ovržena trditev glede j,500.000 Din in se je dokazalo, da so ravno Zvezarji zakrivili, da ljubljanski odbor denarja ni mogel uporabiti, ker je centralni upravni odbor vse sklepe, ki so jih naši sodrugi naredili v interesu železničarjev, odklonil.
Shod je rodil obilen uspeh, ker so vsi železničarji uvideli dosledno delo Saveza ter temu tudi odgovarja rezultat volitev v Ljubljani, kjer je glasovalo 80 odstotkov za listo Saveza.
Žalna.
Tudi pri nas se je vršil shod pred volitvami. Referent s. Miklošič nam je razložil položaj v bolniški blagajni in delo Saveza in mi nismo sklenili samo voliti za Savez, ampak, ker smo bili še deloma neorganizirani, nas je iz bližnjih postaj 15 zopet pristopilo v Savez.
Ormož.
Na našem shodu je poročal s. Ravnik iz Ljubljane ter smo bili z njegovim poročilom zelo zadovoljni. Sicer na naši progi ni vse tako organizirano, kakor bi moralo biti, vendar pri volitvah smo pokazali, da se zavedamo, kam spadamo. Šikan je ßri nas dosti, a pravic nimamo nobenih; se to, kar smo pod Južno železnico dobili, se nam odvzema. A mi bomo vztrajali v borbi, zavedajoč se, da bomo v odločnem nastopu tudi zmagali.
Rogatec.
Shod smo imeli dne 8. sept. ter n 0 vsem izčrpno poročal s. Čanžek h Dbora. Komaj pa je shod minul, sta ž sla k zaupniku na postajo dva orožnil Sa vprašala po referentu, ki se je ž Peljal (ako oblast kaj zanima, zak Poslala zastopnika na shod), na ka zeia zaupnika v svojo sredo (kakoi sJ}- ?a odpeljala na dom. Tja ji * .se znpan in njegov namestnik in Lu-i® za,čela Preiskava: pregledali so
okbrožnicekn)I-°’ blasajniško knjigo, odšH	easopise in nato brez ■
Pri nekem drugem sodrugu pa so premetali postelje in vse, kar ima v hiši, podstrešje in celo otročje igrače. Njega so o-sebno preiskali ter mu pretaknili vse žepe v službi, nek žandar je šel celo na stroj, da je pregledal še bluzo in cigaretno dozo, nakar so odšli brez vsega.
Povemo pa gospodom, da nas te šikane ne bodo prestrašile, ampak še bolj vztrajno bomo delali za Savez.
Kako pa so* se vršile volitve pri g. Brezinšeku, bomo poročali prihodnjič.
Zidani most.
Pri nas se je vršil shod 4. septembra zvečer. Velika soba pri Mozerju je hila polna do zadnjega kotička in še mnogo železničarjev je moralo stati zunaj. poar. Trškan, član upravnega odbora bolniškega fonda, nam je poročal o .st.anju bolniške blagajne ter pojasnil voložaj in razmere, ki vladajo v centralnem odboru bolniške blagajne in kako se je moral oblastni odbor, v katerem ima Savez večino, za vsako stvar boriti. Vse naše predloge v Beogradu Zvezarji niso hoteli niti pogledati, ah so pa šli preko njih. Povedal je o zdravljenju v zdraviliščih, o tem, kako so prizadeti progovni delavci, kadar je kateri bolan. Gredo v ambulanto v Ljubljano in za zamudo dneva se jim zaslužek odtrga, bolniška blagajna pa jim ga ne sme izplačati, ker so Zvezarji v Beogradu sklenili, da progovni delavec lahko živi brez zaslužka.
Shod se je vršil v najlepšem redu. Bil je tako zanimiv, da so se pojavili kot govorniki tudi dobro znani »prijatelji« železničarjev gg. Jug in Zupan. Ko je končal s. Terškan, se je oglasil g. Jug, predsednik Zveze v Ljubljani. Dali smo mu besedo. Pa je govoril znane historije o pravilniku, o s. Bahunu, o ena in pol milijona dinarjih itd. Ni pa povedal, kako so njihovi stanov-ski tovariši v Beogradu v centralni upravi delali, da se je prihranilo tistih ena in pol milijona dinarjev, o pravilniku in vseh tistih grehih, za katere moramo mi železničarji delati pokoro. Povedal mu je sicer potem to s. Terškan, ali kaj, cigana vržeš pri vratih ven, vrne se ti pa skozi okno ravno tak cigan. Tudi g. Zupan je dobil besedo in tudi on je govoričil o trebuhar-jih v Rogaški Slatini, da s. Terškan ne zna sicer govoriti, danes pa je razpoložen in dobro govori. Da bi pa povedal, kako naj mi železničarji bolniško blagajno u-strojimo po svoji, potrebi, ni znal besede. To nam je pričalo, da sta prišla shod samo motit, ne pa kaj ustvarjat. Ker je pravilnik srbski pisan, sta govorila, ga železničarji ne znamo čitati. Zato naj volimo študirane stanovske tovariše, ki znajo ta pravilnik čitati in tako nam bo bolje.
Železničarji so iz vsega tega videli, da je edino pravilno stališče Ujedinjenega Saveza Železničarjev in sklenili voliti samo kandidate v bolniško blagajno, ki jih postavi Savez. Neorganizirani pa so trdili, da vidijo, da treba res vstopiti v Savez in se tako skupno boriti v organizaciji, ki je razredno bojevna, ker se v nji zastopa za zboljšanje položaja železničarjev, ki morajo svoje sile prodajati za nizke mezde,
da se prehranijo, ne pa za zastopnike u-prave, torej delodajalca.
Naša podružnica se zato zopet pomnoži in poveča. Živeli razredno zavedni železničarji!
Logatec.
Shod pri nas ni bil tako številno obiskan, ker se je vršil prekasno, namreč šele v nedeljo, dne 9. sept. Poročal je s. Baraga, ki je točno orisal položaj v bolniški blagajni. Volitve bodo pri nas za Savez dobro izpadle. Članstvo in celo železničarji, ki so neorganizirani, obsojajo demagogijo gotovih Zvezarjev.
Poročamo pa Vam, da smo imeli dne 5. sept. pri nas žandarmerijske preiskave; kaj so iskali, ne vemo; odšli so praznih rok, kot so prišli.
Nadaljni shodi.
Uspeli shodi so se vršili še v Mariboru, Novem mestu, Jesenicah, Borovnici, Rakeku. Ptuju, Pragerskem, Dravogradu, Grobelnem in Celju, o katerih pa vsled pomanjkanja prostora ne moremo prinesti daljših poročil.
Slabi časi za železničarje.
Odkar gospodari na naših železnicah gospodi »Nema kredita«, živimo mi železničarji vedno v večjem pomanjkanju. Danes še oddaleč ni izgleda, da bi se naš položaj izboljšal. Ako se spomnimo na bivšo »Južno železnico«, takrat smo železničarji še nekako živeli; zaslužek ni bil preobilen, ali vendar smo se še lahko prištevali k ljudem. Za mali denar si si lahko nabavil obleko za vso družino, redno smo bili nekako veseli, tudi z veseljem smo hodili v službo, prav nič nas ni oviralo. Za vsako, še tako slabo vreme nam je bila obleka na razpolago. Vlakospremniki so dobivali v slučaju hudega mraza na raznih postajah gorek čaj; služba niti zdaleka ni bila tako naporna kakor je danes. Kadar si odslužil svoj službeni rok, si že lahko zračunal, kdaj in kakšno pokojnino boš u-živaL Imeli smo razne vozne ugodnosti, pa bodisi nastavljenec ali delavec na progi. Hranarina se je vedno ob pravem času izplačevala za dotične, kateri so bili bolni.
Dragi železničarji, kako je pa danes? Kmalu bode deset let minulo, odkar smo postali pravi jugoslovanski železničarji; razbiT se je takozvani tuj jarem in nadeli smo si na vrat domačega. Takrat, ko smo bili še pod tistim tujim jarmom, nas niso spraševali, kaj si in kje si organiziran. Zahtevala se je od nas le služba; protekcija takrat ni igrala posebne vloge. Napravil si izpit, za kar te je veselilo in v gotovem času si bil nastavljen. Takrat tudi ni bilo še tistega gospoda »nema kredita«.
Ne smemo pa pozabiti, da smo bili takrat železničarji številno, močno organizirani. Treba je bilo boja za vse one u-godnosti, ki smo jih uživali. Železničarji, brez razlike kategorije, smo biti organizirani v eni enotni organizaciji, v takozva-nem Allg. R. G. V. Vsi smo imeli prostora dovolj v eni organizaciji; bili smo složni in v slogi je bila naša moč.
Kako je pa danes? Zakaj in odkod prihaja to današnje robstvo? Gospodje na merodajnih mestih so se že od vsega začetka posluževali raznih sredstev, da razdvojijo delavski pokret. Kar ni šlo zlepa, so pa udarili s tako vehementno silo po železničarjih, da so se razšli na vse stra-
Nešteti železničarji so po štrajku leta 1920 izgubili zaupanje v samega sebe in svojo organizacijo. V istem času so se pojavili razni elementi (na jeziku delavski voditelji), in večina železničarjev je sledila raznim sladkim besedam; nastale so razne narodne, verske organizacije ter ne-številna društva. Le najzavednejši del je ostal zvest svoji proletarski ideji. Kako daleč so oni danes od nas, ki mislijo, da je to koristno za celokupne železničarje, ako imajo svoja posebna društva po kategorijah. Moje prepričanje je, čim več društev in organizacij, toliko slabši bo položaj železničarjev. To dejstvo čuti danes ze sleherni železničar sam na sebi. Nasta-I i?. v korist kapitala nesoglasje med železničarji; ena kategorija nasprotuje drugi.
V	resnici pa prav vsi enako prodajamo naše zdravje in našo moč kapitalistu, seveda brez razlike, bodisi v eni ali drugi organizaciji. Nekateri predpostavljeni si domišljajo, da le eni so tisti, ki se smejo prištevati k ljudem, a vsi ostali pa smo le vprežna živina. Taka domišljija bo morala prej ko slej zginiti.
Slišijo se obupni glasovi železničarjev in povprašujejo se, zakaj imamo še danes toliko organizacij in raznih društev. Nadalje slišiš govoriti, koliko časa bo še trajala ta zmeda in to nečloveško izkoriščanje in šikaniranje železničarjev. Da, to trpinčenje in izkoriščanje še ne bo odje-njalo, ker sedaj še le najlepše cvete in bode tudi cvetelo toliko časa, dokler si razne organizacije in društva ne bodo podala roke ter se zedinili v eno enotno in mogočno razredno bojevno organizacijo.
V	zmoti je oni, kateri misli, da takrat, kadar bi se združila ta društva in organizacije, da bi takrat prenehal red ali disciplina na železnici. Niti red niti disciplina ne bi odnehali, ker je vsak odgovoren za svojo službo. Gotovo pa lahko trdim, da bodo te moje besede naletele le na gluha uše-ša. Marsikateri si bode mislil, da še ni časa za to. Veliko je pa tudi takih, ki združenja ne marajo. Naša usoda leži le v naših rokah. Ako gremo mirno preko tega, se bomo podajali še v nadalje neznani usodi, kajti vsak dan pada hujše bič po naših plečih.
Danes, ko »nema kredita« za nas železničarje, tudi ni obleke, ni čevljev in ne kožuhov. Le predpisi za nabavo obleke so še nekje. Bliža se zima, a mi smo brez
obleke in brez obuvala. Vse to nas sili T propast. Železničar tudi ne sme biti bolan, kajti ako marodira preko osem dni, se ga že smatra za simulanta. Ako n. pr. delavec na progi oboli ter traja njegova bolezen celo nekaj tednov, je dotični obsojen na pogin, ker hranarina, katero dobiva, ne zadostuje niti za otroke, še manj pa za morebitno številno družino. Ne izplača se, da bi naštevali take in enake »dobrote«, katere uživamo danes železničarji, ker danes ni delavca ali uradnika, ki bi ne čutil današnjih razmer pri svojem gospodarstvu. Skrajni čas je, da začnemo misliti z lastnimi možgani, ako nam je drago naše zdravje, življenje in bodočnost naših otrok. Dejstvo je, da za nas železničarje ni denarja.
Železničarji! Ako nam je drago naše življenje in da ostanemo še nekaj časa na naši zemeljski obli, mora slehernemu železničarju, bodisi strojevodju, kurjaču, pro-fesijonistu ali nameščencu šiniti v glavo misel, da je zadnji čas, da se za nekaj odločimo. Sprijazniti se moramo z mislijo, da moramo združiti. na§e organizacije in društva, kajti dovolj velika je rana, katero nam je zadal sovražni kapitalist. Saj pomenijo ta številna društva, da smo železničarji danes razdvojeni ter smo igrača kapitalistov. Naša naloga in dolžndst je, da gremo vsi kot en mož na delo, da rešimo, kar se še rešiti da. Združimo naše misli ter razna društva in organizacije! Med nami ne sme biti sovraštva, kajti mi vsi imamo le enega sovražnika in ta je naš delodajalec, kapitalist. Združimo se v enotno razredno-borbeno organizacijo, v kateri bodimo tako trdno organizirani, kakor je organiziran naš mednarodni kapital.
Dragi trpini! Upam, da moje besede ne bodo ostale brezuspešne, kajti prav vsi železničarji, brez razlike kategorije, smo vezani eden na drugega, ker posameznik ne pomeni ničesar na železnici. Ta aparat je tako velik, da nam je treba združene moči, da vrtimo to gigantsko kolo; na drugi strani je pa naša sveta dolžnost, da z združeno močjo gradimo in vrtimo našo usodo v boljšo bodočnost! — Živela enotna misel, živela proletarska zavest!
Zidanmoški.
Iz okrožnic.
Navodila ministrstva za zboljšanje prometa v jesenskem prometu.
Razpis št. 97-11-28.
Vsem službenim edinicam in šefom saobraćajne službe.
Da bi se mogli pravočasno in temeljito razmotrivati dve vprašanji velike in akutne važnosti:
a)	stanje železniškega voznega parka in prometne pripravljenosti za nastopajočo izvozno sezono ter
b)	vzroki številnih in velikih zakaš-njenj vlakov. — se je vršila’ dne 8. avgusta 1928 v Beogradu pod predsedstvom g. ministra saobraćaja konferenca direktorjev vseh oblastnih železniških direkcij.
Na osnovi jasnih konstatacij in ugotovljenih dejstev na tej konferenci in na temelju svojih lastnih pogledov na gornja vprašanja, odreja g. minister saobraćaja med drugim sledeče:
I. Glede stanja voznega parka in prometne pripravljenosti za nastopajočo izvozno sezijo.
L Perijodični pregledi tovornih vozov se morajo vršiti le v neobhodno potrebni najmanjši izmeri in morajo biti izvršeni pred začetkom ali po končani izvozni se-ziji, nikakor pa ne v času izvoza.
2.	Progovne sekcije si morajo urediti svoja dela tako, da bo za časa izvozne se-zije kar najmanj materijalnih vlakov. Vozove teh vlakov je treba čimprej popraviti in očistiti ter jih radi bližajočega se izvoza predati prometu.
3.	Z vsemi sredstvi je delati na to, da se vozovi z. režijskim tovorom vedno takoj razložijo in se jih čimprej vrne cirkulaciji.
H. Glede vprašanja velikih in zelo pogostih zakašnjenj vlakov.
L Uporabiti je vsa razpoložljiva sredstva, da se nastala zakašnjenja vlakov zmanjšajo s krajšanjem postankov in z vožnjo kratkih voznih časov.
2.	Pri pregledovanju tehnične pravilnosti vlakovnih garnitur je zaposliti strokovno popolnoma izobražene, inteligentne in vestne uslužbence, kateri se razen tega odlikujejo še s priznano marljivostjo. Pregledovanje kakor tudi kontrola pregledovanja se morajo vršiti najtočnejše in naj-vestnejše. Odgovornost za te posle nosi šef kurilnice in se z njegove strani ne bo upošteval nikak izgovor, če se bo ugotovilo nepravilno poslovanje njemu podrejenih pregledovalcev voz ali če bodo radi njihovega poslovanja nastale kake posledice za reden promet vlakov.
3.	Postajno in vlakospremno osobje rhora vršiti svojo službo z vso vestnostjo, nesebičnostjo in razumevanjem.
4.	Vse doslej odrejene počasne vožnje naj se takoj z veliko pažnjo revidirajo in naj se ukinejo na vseh delih proge in na objektih, kjer niso neobhodno potrebne. Dela je treba tako disponirati, da bo s tem izvozna kampanja kar mogoče malo tangirana.
5.	Prometno osobje mora v bodoče najstrožje upoštevati čin in vrstni red vlakov; zlasti je paziti tudi na redovitost direktnih tovornih vlakov.
6.	Premik naj se vrši z mnogo večjim razumevanjem, brzino in z večjo službeno vestnostjo in pod dosti intenzivnejšo kontrolo odgovornih organov, kakor se je to doslej vršilo. Premikalno osobje mora
pravočasno izprazni evati tire za uvoz potniških vlakov, da ti ne bi čakali in delali zamude radi nepravočasno izvršenega premika.
7. Postajno in vlakospremno osobje naj na vljuden, a tudi odločen način pospešuje in pomaga občinstvu pri vstopanju v vlake in pri izstopanju iz njih ter naj objašnjava potnikom ob vsaki priliki, da je to pospešenje v korist samega občinstva, ker s tem omogoča, da bi mogli vlaki odpeljati pravočasno iz postaje in prispeti ob določenem času na svoj cilj,
6. Vlakospremno osobje mora pravočasno in razumljivo napovedati ime postaje, v katero vlak prihaja, a na postaji sami mora razločno izklicati čas postanka in odhod vlaka iz postaje.
Pozivamo vse osobje, da vestno vpo-števa gornja navodila, šefi službenih edi-nic pa naj delovanje podrejenega osobja stalno nadzorujejo in skrbijo, da se bo služba vršila tako, da bodo službene prilike urejene točno v smislu navodil gospoda ministra.
Pomočnik direktorja: Inž. M. Klodič.
Iz sekcije vlakosprem-nega osobja.
Ljubljana.
Direktorju Kneževiću smo predložili sledečo vlogo:
Vlogi št. S. v. 15 z dne 4. VII. 1928, naslovljeni na saobračajno odelenje, smo priložili točen seznam šestdesetih, po normalnem staležu manjkajočih vlako-spremnikov na gl. kol. v Ljubljani tfer zaprosili, da se manjkajoči nadomeste z novimi močmi.
Doslej se tozadevno ni ničesar ukrenilo. Nasprotno se uporablja osobje iz rednega turnusa osebnih in tovornih vlakov že od pričetka meseca junija za izredne vlake, ojačenja in nadomestila za bolne, posebno ob sobotah, nedeljah in praznikih. N. pr. dne 23. in 24. junija je bilo uporabljenih za službo 31 vlako-spremnikov, kateri bi imeli dotični dan prosto z odpočitek doma. Dne 30. VII. in 1. VIII. zopet 25, 11. in 12. VIII. pa 32 in 15. VIII. celo 35 vlakospremnikov.
Dopusti, odmori pa so za vlakospr. osobje ob takih razmerah skoro nedosegljivi.
Dovoljujemo si Vas prositi, g. direktor, za sprejem deputacije vlakosprem-nega osobja, ki se bo javila pri Vas dne 24. avgusta 1928 ob 11. uri dopoldne.
So drugi so dne 24. avg. 1928 izvršili intervencijo pri g. podravnatelju inž. Klo-diču in orisali faktičen položaj vlakosprem. osobja ljubljanske direkcije.
Posebno je podčrtal položaj zaviračev v svojem poročilu s. Januša, zaupnik zaviračev, kateri je v vsej goloti dokazal uboštvo in nevzdržno stanje naraščaja vlako-spremnega osobja.
G. inž. Klodič je pozval namestnika načelnika prometnega odelenja, g. Randla, da poroča, zakaj se stalež osobja ne izpopolnjuje ter ne izboljša razmere zaviračev.
G. Randl navaja kot vzrok pomanjkanje kreditov.
G. inž. Klodič je zagotavljal deputaciji, da uvidi potrebo ureditve razmer pri vlakospremnemu osobju ter se bodo pod-vzeli vsi koraki, da se dobe potrebna sredstva za naraščaj voznega osobja.
Porodilo delavskih zaupnikov.
A. Progovna sekcija Jesenice.
Predložili smo sledeče vloge sekciji:
1.	V maju 1. 1927. se je znižalo progovnemu delavstvu jeseniške sekcije pod pretvezo prenizko nakazanega kredita ur-nine. Obljubilo pa se je, da se bodo reducirane urnine, ko bo dobila sekcija naknadni kredit, zopet vrnile. Od tedaj je preteklo že šestnajst mesecev. Prišel je naknadni kredit, za tem novi budžet, a reducirane urnine so ostale delavstvu do danes. Sicer se je reguliralo v avgustu urnine delavcev, a to v tako malem obsegu, da se nikjer ne pozna. V nekaterih primerih se je iste še celo znižalo. — Delavstvo je izčrpano do skrajnosti. Ne more si nabaviti niti nujno potrebne obleke in obuvala za zimo, kateri se bližamo. Svojim šoloobveznim otrokom ne more nabaviti obleke, da bi mogli v zimskem času obiskovati redno šolo. Zato se obrača celokupno delavstvo potom svojih zaupnikov do g. šefa sekcije s prošnjo, da ukrene, kolikor je v njegovi moči, da se zviša delavstvu urnine vsaj do tiste višine, na kateri so stale pred I. majem 1927 ter na ta način vsaj nekoliko omili bedo, v kateri se nahaja delavstvo.
2.	Progovni čuvaji, kateri opravljajo službo v predorih, dobijo predorsko do-klado. Ravno tako dobijo čuvaji na postajališčih, kjer prodajajo vozne karte, doklado za prodajo voznih kart. Ne dobijo pa te čuvajski namestniki, kateri ne opravljajo tam redno službe, dasiravno morajo opravljati za časa tamkajšnje službe ravno isto delo kot tam nastanjeni čuvaj. Zato prosimo g. šefa sekcije, da to zadevo uredi v tem smislu, da dobijo tudi namestniki čuvajev izplačano za dneve, katere prebijejo tam v službi, isto doklado kot čuyaj.
3.	Progovna sekcija v Jesenicah je v svojem odgovoru z dne 10. avg. na intervencijo delavskih zaupnikov z dne 22. jul. se postavila na stališče, da se čezurno delo vsled prenizkih kreditov ne more izpla-
čati. Uveden je sistem, da se pošlje delavec drugi dan za toliko ur prej domov, kolikor je napravil prejšnji dan nadurnega dela. Delavski zaupniki se obračajo tem potom do g. šefa sekcije s prošnjo, da u-redi to zadevo v smislu zakona o zaščiti delavstva. In sicer na ta način, da se pošlje delavce (če se jim ne more plačati čez-urnega dela vsled premajhnega kredita) za eno uro nadurnega dela drugi dan eno in pol ure prej domov. V nasprotnem slučaju smo primorani oddati to zadevo v rešitev Inspekciji dela in Delavski zbornici.
4. V avgustu se je reguliralo pri progovni sekciji v Jesenicah urnine delavstvu. A progovna sekcija ni smatrala za potrebno povabiti k temu delavske zaupnike kot zastopnike delavstva. — Delavski zaupniki, zbrani na seji delavskih zaupnikov v Jesenicah, dne 2. septembra, odločno protestirajo proti temu ter zahtevajo, da se jih v bodoče upošteva kot zakonite zastopnike delavstva ter se rešuje vsa vprašanja, katera se nanašajo na delavstvo, sporazumno z njimi.
Direkciji pa smo predložili:
Iz postaj Planica, Kranjska gora, Dovje, Mojstrana se vozi dnevno večje število postajnega, progovnega in kurilniškega osobja v službo na Jesenice, kjer so zaposleni. Poleg tega obiskuje večje število otrok železniških uslužbencev meščansko šolo na Jesenicah. Zveze iz zgoraj navedenih krajev v Jesenice so zelo neugodne in to vsled tega, ker pride prvi vlak na Jesenice že ob 5.30. Za otroke pa celo 130 minut prehitro. Neugodno je to za šolske otroke, ker morajo vstati dnevno že ob pol 5. uri zjutraj, enako pa tudi za delavce, ker se jim s tem krati počitek ter spravlja iz reda celo družino. — Delavski zaupniki progovne sekcije Jesenice se o-bračajo tem potom do direkcije s prošnjo, da bi jim šla na roko ter uvedla personalni vlak za to osobje in sicer na ta način, da bi se personalni vlak uvedel iz Planice ob 6.5, ki bi prišel na Jesenice ob 6.55. V to svrho naj bi se personalni vlak, ki vozi zjutraj iz Jesenic do Hrušce, upe-Ijal toliko preje.
Težka bo ložitev!
Zvezarji že sedaj pretakajo solze radi »Nabavljačke zadruge«. Res čudno je to, da so se jih stolčki v zadrugi tako oprijeli in najbrže sta si gg. Škerjanc in Deržič vzela patent na komando v Nabavljački zadrugi.
Bliža se pač mesec marc in z njim volitve novih delegatov ter se gospodje Zvezarji zavedajo, da ne bodio obdržali niti 30 odstotkov delegatov iz vrst članov Saveza. Gospodje Zvezarji so zanesli v zadrugo strankarstvo in naj se sedaj ne boje palice, ki so si jo sami pripravili.
Dolžnost vseh zavednih železničarjev je, da ukrenejo vse korake, da preide uprava Nabavljačke zadruge v roke zavednih delavcev in nastavljencev, gg. Deržica in Škerjanca pa da se pošlje v »zasluženi« pokoj.
Zato, sodrugt, vstopite v Nabav-Ijačko zadrugo, prevzemite jo v svoje roke in ne pustite si v tej instituciji komandirati od Zvezarjev!
Železničarji! Osamosvojite se na gospodarskem polju — prevzemite vodstvo ih gospodarstvo v zadrugi v svoje roke!
Železničarsko glasbeno društvo „Zarja“.
Nikakor nočemo zaostati za drugimi, tako smo rekli, ko: smo ustanovili železničarsko glasbeno društvo »Zarja«. Požrtvovalno in vztrajno so se odzvali sodrugi in sodružice z rednimi mesečnimi prispevki ter pripomogli naši »Zarji« k živahnemu razmahu.
Čeravno izmučeni od naporne službe, ter prezirani vsled povzročene revščine, se železničarji vedno trdneje oklepajo svoje kulturne ustanove.
Vzlic vsem zaprekam in neprilikam, s katerimi se mora boriti naša »Zarja«, smo z dosedanjim uspehom zadovoljni. Dosedanji naši uspehi so: le skromen začetek velikega dela, ki ga moramo v bodoče dovršiti.
Kako naj delavec ali nameščenec s če-trtinsko eksistenco, ko si iz sredstev, ki so mu na razpolago, ne more nabaviti zadostne in krepke hrane, zdravstvenim razmeram odgovarjajoče stanovanje in ostale potrebščine, ohrani še svojo potrebno moralno silo za vršenje svoje odgovorne službe? Kje neki naj si išče delavec razvedrila in utehe, ako ne v svojih izobraževalnih organizacijah. Posebno železničar v službi različnih strok, kjer vlada do malih izjem le nervoznost in surovo zapovedovanje brez vsakega človekoljubnega sočustvovanja.
Vzemimo si za vzgled uspehe takega v nervoznosti in surovosti izvršenega dela, kjer miselnost in dobra volja človeka ne sodeiujeti, pa dobimo rezultate današnjih razmer na naših železnicah,
USŽJ je znal vzlic skromnim sredstvom in ogromnim stroškom v vztrajni borbi za pravice železničarjev podpreti svoje kulturne ustanove. Izpopolnili smo komaj za silo instrumente godbenikom na pihala ter dopolnili za sedanji stalež godbenikov njihove uniforme. In že se ustanavlja orkester, kateri hoče isto tako do svojega cilja.
Kaj pa bode z našimi malčki, ki komaj čakajo na trobila in violine od starejših? Tudi začetniki hočejo pokazati dobro voljo in zmožnost svojo, samo sredstva jim moramo preskrbeti.
Godbi na pihala pa bode moralo dru-štvO‘ preskrbeti nova godala, da se s tem inventarjem, ki ga ima sedaj Zarja na razpolago, čim bolje opremi naraščaj.
Sodrugi, sodružice in prijatelji glasbe! V naraščaju je bodočnost!
Podporna članarina za »Zarjo« znaša samo 2 Din mesečno. Zaenkrat »Zarja« večjih žrtev od Vas ne zahteva.
Združimo vse naše sile; nikdo ne sme izostati! Sleherni železničar naj bo podporni član Zel. glasbenega društva »Zarja« v Ljubljani!
Gospodu velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Ker na naše predstavke in proteste radi hišnih preiskav pri funkciio-narjih našega saveza še nimamo odgovora in se doslej še ni povrnil protizakonito zaplenjeni materijal lastnikom, se obračamo javno do Vas z zahtevo, da ukrene vse korake, da se zaplenjeni materijal povrne in podrejene organe instruira, kako imajo pri preiskavah postopati.
V	Vašem območju so se vršile preiskave v Krškem, Brežicah, Zalogu, Borovnici, Kranjski gori, Črnomlju, Lescah in Jesenicah.
Vaši organi (žandarmerija) so zaplenili:
v Črnomlju, dne 6. sept. 1928 pri
Potočnik Ivanu:
Železničarski žepni koledar, 38 pristopnih izjav saveza, 5 letakov za volitve v boki. fonldi, člansko knjižico saveza in brošuro »razvoj strokovnih organizacij.«
Pri Graheku in Kapšu:
žepni koledar in člansko knjigo.
Pri Košir Francu:
list »Zadrugar«, glasilo nabavljačke zadruge v Ljubljani.
V	Krškem, dne 5. sept, 1928; pri
Richlij Ivanu:
3 »Zapisnike«, katere izdaja kot okrožnice »Strokovna komisija«, več izvodov letakov, ki smo jih izdali (legalno) tekom zadnjih treh let.
Okrožnico št. 14 radi gospodarske poslovalnice.
Dopis upravništva »Del. politike«.
V	Kranjski gori. dne 4. sept. 1928;
pri Hauptman-u:
Pravila društva »Vzajemnost« v Mariboru, 11 izvodov pristopnih izjav za »Vzajemnost«, 25 kandidatnih list za volitve v boln. blagajno, en naš letak (legalen in cenzuriran), okrožnico št. 53, navodila za udeležbo na našem lanskem kongresu.
V	Lescah, Zalogu in Borovnici se ni zaplenilo ničesar.
Povdarjamo, da so te preiskave vršile tik po preiskavah, ki jih je vodila direkcija železnic in tik pred volitvami v bolniško blagajno, ki so se vršila dne 10. sept. 1928.
Ne zanima nas, po kakem nalogu so se preiskave vršile in kaj se je hotelo najti, pričakujemo pa, da se v bodoče s takimi preiskavami n,e nadleguje naših zaupnikov, ki imajo samo oni materijal, ki ga jim pošlje centrala ta za katerga odgovarja centrala, da je legalen in v skladu s postoječimi predpisi. Končno pričakujemo, da izdate nalog, da poravnajo žandarji, ki so preiskavo vršili, vse gori navedene stvari takoj lastnikom.
Ljubljana 12. septembra 1928.
Centrala USŽJ.
Internacionalni
pregled.
Kongres Internacijonalne Transportne Federacije v Stockholmu,
Od 9. do 12. julija tl. je zboroval internacijanalni kongres naše ITF v Stockholmu. Kongresa se je udeležilo 107 delegatov iz 22 držav, ki so zastopali 47 organizacij transportnih in prometnih delavcev s 1,843.667 člani. Poleg držav Evrope so: bili na kongresu tudi delegati iz Argentinije, Mehike in Palestine.
Dnevni red kongresa, ki je vseboval vprašanja v zvezi za izboljšanje moralnega in materijalu ega položaja prometnega in transportnega delavstva, je bil jizčripen v vseh točkah sprejete so bile resolucije, s katerimi se jasno začrtava smer, kako imajo organizacije delati in delovati. Isto-tako zahteva na vlade in druge prometne oblasti, da se zboljša položaj prometnim delavcem.
Kongres je načelno razpravljal o vprašanju lastništva in boljše organizacije prometnih sredstev in da je potrebno prometna sredstva koncentrirati pod čim ožjo upravo nacijonal-no in internacijonalno. »Kongres kon-štatira ponovno že pre) konstatirano stališče, da je pri današnjih razmerah edino lastnica prosvetnih sredstev, a da pri tem ni treba, da bi bila uprava prometnih podjetij isto, kar je splošna državna uprava.«
ITF bo razvijala tudi v bodoče najširšo propagando za organiziranje in priključitev isti vseh organizacij prosvetnih delavcev, a posebno organizacij v Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji. Nasproti vedno močnejši koncentraciji in moči internacijonal-nega kapitalizma, se mora organizirati in internacijonalno zvezati vse moči proletarijata. To se mora delati in doseči: da bi se za prometne b transportne delavce izvojevalo boljše pogoje družbe in dela, več zaščite življenja in se jih obvarovalo pred varnostjo militarizma in vojne ter da bi se jih naposled tudi popolnoma osvobodilo izpod vseh verig kapitalizma.
Kongres je že sklenil, da se 1930. leta vrši svetovni kongres železničarjev v Madridu, za katerega se bodo začele priprave že sedaj.
Nemški železničarji.
Tudi nemški železničarji so obdržali svoj kongres od 17. do 23. junija tl. v Frankfurtu na Majnu. To je ogromna organizacija z 240.297 člani, ki igra za zboljšanje vseh vprašanj, ki zadevajo položaj nemških železničarjev, odločilno vlogo. Na kongres je prišlo 167 upolnomočenih delegatov, ki so ves položaj in vse razmere nemških železničarjev temeljito pretresali in sklenili sklepe, po katerih bo organizacija še bolj okrepila svojo moč. Mora se namreč vedeti, da Savez nemških železničarjev vodi nepretrgane borbe že več let: sedaj za zboljšanje delavskega osobja sedaj za nastavljeno osobje. Na to je primoran iz razlogov, ker je vsled deflacije in devalvacije nemškega denarja 1923. leta bil položaj nemških železničarjev mnogo poslabšan in še vedno ni v normalnem in zadovoljujočem stanju. In vendar je vkljub temu položaj železničarjev v Nemčiji najmanj za 100°/o boljši nego naš.
Pojasnilo.
L ijjk»'
Y avgustu so se regulirale pri ‘ progovni sekciji v Jesenicah delavstvu urnine. A progovna sekcija ni povabila k sodelovanju delavskih zaupnikov. Ker pa so bile urnine regulirane na za delavstvo ne-povoljen način, se zvrača ponekod krivdo na delavske zastopnike. Zato smatram za svojo dolžnost, da delavstvu pojasnim, da delavski zaupniki pri tej regulaciji niso sodelovali. In zato tudi ne nosijo nobene odgovornosti za morebitne nepravilnosti.
Arih, tč. glavni zaupnik.
Sodrugi Zakaj še nimaš saveznega znaka? Ali se boijiš javno pokazati, da si član razredno bojevne organizacije? Znak dobiš pri podružničnem blagajniku!
Tiskar Lluđska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franc Smazek v Mariboru