IS. štnilki.
f UM|nI, i tmk, B, JMVJi HH.
UVII. lilo.
.Slovenski Narod" velja Y M«bl|aaU
na dom dostavljen celo leto naprej . . . . pol leta m . i • . četrt leta „ . • • • na mesec   w      .  • . •
Iv upravništvu prejemam celo lete naprej • 9 • • K 22 — pol leta     m     • • • • * It*— četrt leta     „      •  •   •   •   • 5*50 na mesec.......1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telafon M.
34.
tava
lnserati veljajo; peteroatopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t dn to je administrativne stvari.
■ Foaameina številka v alfa 10 vinari a v. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „NaroAna tiskarna" telefon *L SS.
.Slovenski Narod' velfa po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta      „ m    • -
četrt leia    „ „    . .
na mesec   ■ «...
K 25 — . 13— . 6*50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej       ...   K 30*• za Ameriko in vse druge dežele; celo leto naprej   .  .  .  .  K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Unravnfstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica st. 5, telefon it 85-
Madžari na novih potili?
Ali poskuša grof Tisza. ogrski državni in madžarski narodni politik, novo orijentacijo? To je vprašanje, ki se vsakemu vsiljuje spričo dejstva, da se ministrski predsednik grof Tisza očividno trudi ustvariti med ogrsko vlado in med Hrvati in Romuni boljše razmere kakor so vladale doslej.
Tisza je bil doslej vedno naj-brezobzirnejši zastopnik madžarskega plemenstva in pod njegovo zastavo združenih meščanskih elementov. Njegovo vrh ovno nac elo je bilo, ohraniti tej plasti gospodstvo na Ogrskem in s tem vzdržati v veljavi princip madžarizacije. Ogrska naj bi bila madžarska naciionalna država, njen gospodar pa madžarska gentri. To načelo je vodilo grofa Tiszo. da je vodil brezobziren boj zoper uvedbo splošne in enake volilne pravice na Ogrskem, ter to tudi preprečil. Bal se je vsakega ojačenja nemadžarskih narodnosti in izpeljal je volilno reformo, ki pomeni kruto nasilje in zapo-Stavljcnje za Romune in Slovake, za Srbe in za Nemce na Ogrskem.
Odkar pa je nastal na Balkanu veliki preobrat, se zdi, da se je tudi v nazorih grofa Tisze zgodil takisto * clik preobrat in zdaj ga vidimo na potih, po katerih prej ni nikdar maral hoditi. Predvsem je Tisza v jako kratkem času rešil dolgotrajno hrvaško krizo. Česar prej baje ni bilo mogoče, to je zdaj naenkrat mogoče postalo. Hrvatje in Srbi pač niso pre-drugačili svojega stališča, pač pa je to storil grof Tisza. Odnehal je in dosegel sporazumljenje. Hrvatski sabor zopet funkcijonira in te dni SC je zgodilo, da je grof Tisza obiskal Zagreb in stopil v osebne stike z vodilnimi osebami na Hrvatskem.
Tudi z Romuni se skuša grof Tisza poravnati. Ta poravnava mu je menda še najbolj pri srcu, ne le, ker so Romuni jako nesrečen element na Ogrskem, ampak tudi zato, ker zmagujejo v sosedni romunski kraljevini struje, ki znajo madžorstvu postati toliko nevarnejše, čim bolj bo romunsko prebivalstvo na Ogrskem zatirano in nezadovolmo. Kakor z Romuni, pa hoče grof Tisza tudi z Nem-,!   prUi   v   najboljše   razmerje in
spomni! se je celo preganjanih Malo-rusov, ki umirajo na severno-vzhod-ni strani ogrskega kraljestva. Vsem nemad/srskim narodnostmi ponuja grof Tisza roko in jih vabi, naj se z njim spravijo.
Ali pomeni to novo orijentacijo odrske državne in madžarske narodne politike? Ali hoče ogrska vlada opustiti svojo dosedanjo politiko in kreniti glede narodnostnega vprašanja na nova pota?
Izključeno to pač ni in sicer iz različnih razlogov. Pred vsem je gotovo v največjem interesu monarhije, da pride na Ogrskem do pomirjenia po vsi pravici skrajno nezadovoljnih Hrvatov. Srbov in Romunov in to že iz ozirov na mednarodni položaj cesarstva. Ta položaj je že v obče nad vse neugoden, zlasti pa je treba iz ozirov na ojačeno Srbijo in povečano Romunijo računati z ramunskim in hrvatsko-srbskirn prebivalstvom na Ogrskem. Zahtevanje, naj se na Ogrskem doseže sporazumljenje z zatiranimi rernadžarskimi narodnostmi, spada danes med glavne poboje vse zunanje politike monarhije in Tisza spoznava to morda še bolje kakor Berchtold.
Mogoče je tudi, da išče grof Tisza sporazumljenia z nemadžarskimi narodnostmi, da ohrani vladajočo madžarsko gentri na krmilu. Zaveda se dobro, da njegova stranka nima nikuke resnične zaslombe v urebival-stvu in da io tudi od zgoraj- že dolgo pisano gledajo ter !e čakajo ugodnega trenntka, da bi jo odstranili. Ti-*za je znal sebi in svoji stranki ustvariti trdno pozicijo, in če se mu posreči pritegniti na svoio stran nemad-žarske narodnosti, postane ta pozicija tako trdna, da ie ne bodo mogli oslabiti ne naskoki opozicije, niti neprijaznosti »od zgoraj .
Pisalo se je tudi že v nekaterih listih, da stremi grof Tisza za tem, da bi postal minister zunanjih del na mesto grofa Berchtolda in da hoče s poravnavo z nemadžarskimi narodnostmi na Ogrskem dokazati svojo sposobnost za vodstvo celokupne monarhije. Mogoče je pač, J a mika grofa Tisza napraviti karijer , kakor jo je napravil svoj čas gro Gvula Andrassv, ki je bil tudi nai; rej ogrski ministrski predsednik, in se potem postal minister zunanjih !eL Mo-
goče je, da hrepeni Tisza po tem mestu, vendar ne toliko, da bi zadostil svoji osebni častihlepnosti, kakor zaradi tega, da bi v zunanji politiki pomagal do odločilnega vpliva madžarskim težnjam in postavil zunanjo politiko avstrijskega cesarstva v službo interesov in aspiracij Ogrske.
Bodi že kakorkoli — dejstvo ie, cia -kuša grof Tisza doseči sporazumljenje med ogrsko vlado in z njo vred gospodujočo stranko ter med nemadžarskimi narodnostmi na Ogrskem. Uspeh tega prizadevanja se pokaže kmalu.
Ogrski ministrski predsednik v Zagrebu.
V nedeljo zjutraj se je pripeljal, kakor ie bilo napovedano, ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza na svojem povratku z Reke v Zagreb.
V frankovskih krogih se je poskušalo vprizoriti demonstracije proti Tiszi. toda delavstvo ni šlo hujskačem na lini. hujskači sami pa niso hoteli svoje dragocene kože nositi na semenj in tako ie ostal Zagreb miren in noset ogrskega ministrskega predsednika v hrvatski presjolici se je proti pričakovanju izvršil brez vsakih demonstracij.
Grof Tisza, ki so ga na kolodvoru sprejeli vsi dostojanstveniki z banom baronom Skerleczem na čelu, se je nastanil v banski palači, kjer je od 9. dopoldne naprej sprejelmal razne deputacije. Najprvo je grofa Tiszo pozdravila katoliška duhovščina pod vodstvom nadškofa dr. Bauerja in škofa Prohobeckega. Na to so se vrstile deputacije vojaštva in raznih uradniških kategorij. Grof Tisza je na njihove pozdrave odgovarjal v nemškem jeziku.
V imenu zagrebškega mesta je ministrskega predsednika pozdravil župan Janko H o 1 j a c, v imenu trgovske zbornice pa njen predsednik Vekoslav H e i n z L
Po končanih sprejemih si je grof 1 sza ogledal zakladnico, katedralo, jugoslovansko akademijo. Stross-maverjevo galerijo, vseučilišče in novo vseučiliško knjižnico.
Ob pol 11. je v banovem spremstvu posetil hrvatski sabor, kjer so ga sprejeli predsednik dr. Bogdan Medaković in oba podpredsednika, dr. Pero M a g d i ć in dr. Edo L u k i n i ć. Točno ob 11. uri je grof Tisza s svojim spremstvom posetil saborski klub hrvatsko-srbske koalicije, kjer so bili polnoštevilno zbrani vsi poslanci, pripadajoči tej stranki.
V klubu ga je v imenu zbranih poslancev hrv.-srbske koalicije pozdravil dr. Bogoslav M a ž u r a n i c. V svojem govoru se je dotaknil sporazuma, ki ga je koalicija sklenila z grofom Tiszo, ter izrazil nado, da se bo posrečilo ta sporazum izvesti v celoti ter s tem ustvariti ugodno razpoloženje za.rešitev še vseli ostalih visečih vprašanj.
Grof Tisza je odgovoril, da je bilo sporazum mogoče skleniti samo na podlagi obojestranske odkritosrčnosti in protistranskega zaupanja. Ta sporazum ni bil sklenjen samo ad hoc, marveč treba ga je smatrati kot delo trajne vrednosti, ki je odstranilo vse obstoječe zapreke na potu k skupnemu uspešnemu delovanju. Tekom razgovora je poslanec dr. Baci a j vprašal ministrskega predsednika, kdaj bo prišla sprememba želez-ničarske pragmatike v parlamentu na dnevni red, češ, da se hrvatski delegati ne morejo preje udeležiti sej skupnega državnega zbora.
Grof Tisza je odgovoril, da bo prišla železničarska pragmatika na dnevni red, čim bosta v parlamentu rešeni predlogi o tiskovnem zakonu in o rekrutnem kontingentu.
Nato je grof Tisza posetil še klub starih unijonistov, kjer ga je pozdravil poslanec dr. Š u m a novic, bivši podban.
Ob 1. uri popoldne je bil v banski palači na čast ministrskemu predsedniku banket, katerega so se udeležili samo povabljeni gostje.
Zvečer ob 8. uri so na čast grofu Tiszi v gledališču vprizorili Albini-jevo opereto »Baron Trenk«. Predstava je bila tudi omejena na povabljene goste. Dijaki so skušali pred gledališčem vprizoriti demonstracije, a jih je policija hitro razgnala. V celem je policija aretirala 13 oseb.
Po predstavi se je grof Tisza z nočnim vlakom odpeljal v Budimpešto.
Dopoldne ob 10. uri so socijalni demkratje priredili v Sokolski dvorani velik političen shod, ki se ga je udeležilo okrog tisoč oseb. Na shodu so govorili v imenu socijalne demokracije urednik D e m e t r o v i ć, v imenu hrvatsko-srbske koalicije, dr. Dušan P o p o v i č, v imenu ogrskih socijalistov Buchinger, v imenu nacionalistične mladine Ilija Despot in končno bivši socijalnode-mokratski poslanec K o r a č. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se protestira proti Tiszovemu režimu in se zahteva uvedba splošne, direktne in tajne volilne pravice.
'  Albanske homatije.
Princ Wied gre torej vendar v Albanijo. Novi knez Viljem si ni dal svetovati od cesarja Viljema. Tako bomo imeli torej veselje, da bomo v kratkem videli Viljema I. na prestolu albanskem. Kako dolgo? To je vprašanje, ki se vsakemu vsiljuje. Kdo bi to mogel vedeti. In drugo vprašanje je, kako stališče bo zavzel napram novemu knezu Esad paša. O njegovem pismu sedaj molče, pač pa se slišijo sedaj z Dunaja glasovi, ki Esad paši nikakor niso prijazni. Na Dunaju Esad paši ne zaupajo in križem gledajo na njegovo delovanje. Tudi pravijo sebi v tolažbo, da Esad paša nima toliko pristašev, kakor je zatrjeval Ker se Esad paša tudi nič ni zmeni! za provizorično vlado, zlasti pa tudi ne za kontrolno komisijo, je prišel še celo v nemilost.
Da se pripravljajo v Albaniji novi resni dogodki, pa dokazuje tudi dejstvo, da se dunajski in italijanski kabinet neprestano dogovarjata zaradi korakov, ki so potrebni v Albaniji. Reichspost^, kateri seveda po izkušnjah zadnjega časa ni prav veliko verjeti, pravi, da sta oba kabineta dogovorila vse potrebno za vsak slučaj.
Mednarodna kontrolna komisija v Vaioni je v največji nevarnosti. Pozvala je Izmail Kemaia, da naj takoj demisijonira. On pa je odgovoril, da tepa ne stori in zbira svoje pristaše v Vaioni.
Do sedaj Avstrija in Italija še nista odposlali novih vojnih ladij v al-
LISTEK.
9 zarji trpljenja.
F. K.
(Dalje J
\ dalji je čul glas zvona, ki je še vedno klical prokletstvo nad njegovo dušo in tekel je s poslednjo močjo dalje, vedno dalje, iz ulice v ulico, sam bogvekam. Začudeno so se ozirali ljudje za njim, a on ni videl nikogar več. Samo da ubeži sramoti, to je bil njegov poslednji cilj. Večkrat se je spodtaknil ob cestnem tlaku in padel. A z mrzlično hitrostjo se je vselej pobral in dirjal naprej. Ko je začutil, da mu pešajo moči, ga je oblila mrzla zona. Z nadnaravno močjo je preletel še par ulic, notem se je pa zgrudil popolnoma uničen na kup peska Silen šum mu je polnil ušesa, kakor bi se viharji valili preko njega, nato je utihnilo vse. Neprodirna megla mu je zastrla oči in zdelo se mu je, da se polagoma pogreza v globok sen. V daljni, komaj vidni daljavi je uzrl bledi, izsušen obraz svoje matere, uzrl je njene globoke, mirne oči, ki so gledale, kakor bi ga hotele vprašati, kako živi. Poleg nje je stal Maškov, resen in strog in vse naprej dolga nepregledna vrsta znancev in prijateljev. Vsi so ga gledali začudeno, sko-
ro milovaje in izginjali. Za njimi se je dvignila iz megle zelena krajina, visok hrib in ob njem majhna, tiha vasica. Domovina! Vsaka steza inu je bila znana, vsako bilko, vsako drevo je poznal. In kako dobro je razločil nad krajino tisto sinje nebo, polno luči domačega solnca in pesmi škrjancev. A tudi to je polahno izginilo in naenkrat je stalo pred njim dekle z .velikimi, zamišljenimi očmi, a s predrznim smehljajem na krasno oblikovanih ustnih. Bele grudi so se ji počasi dvigale in padale, kakor dva labuda sredi snivajočega jezera.
»Vanda,« so zašepetale Tomeje-ve ustnice.
Strasten pogled je dosegel njegovo dušo in jo razpalil v divjem hrepenenju.
»Vanda!«. je zaklical glasneje.
Njegovi prsti so se zagrebli v pesek in prsa so se mu burno dvigala.
Tedaj pa je naenkrat začul poleg sebe močan glas:
»Tomej!«
Zdrznil se je. Počasi je dvignil težke trepalnice in se uprl na roke. Kakor blazen je gledal okrog sebe. Pod njim Je šumela mastno se svetlikajoča reka in nebroj lučic je švigalo po njej sem in tja. Ležal je na obrežju, pod široko platano in ob njej je slonel njegov jutranji gost. Tomej je zamiža! In zopet odprl oči, kakor bi se hotel prepričati, ali Je res, ali ne, oni pa le slonel ob drevesu in ga gledal z mrko resnostio.
Ti?«
»Kaj se čudiš?« »Proklet bodi!«
»Ne kletve, Tomej- Čul sem šepet tvojih usten, ko si klical Vando in videl sem te, kako si se zgrudil drugič pod križem. Pomni, Tomej, kaj sem ti dopoldne povedal. Hrast izpodrine jelko, da doseže luč. duša ubije dušo, da dobi življenje. Pojdi in stori!«
»Proč!«
»Ne obračaj oči od resnice. Glej! Pijavka se vsesa v meso. da živi in bogatin se zazre v trop sužnjev, da ga rede. Ne bodi hlapec, sicer ti je pisan pogin.«
Tomej ga je pogledal.
»Slab sem.«
»Daj mi roko, ubogi otrok in pojdi z menoj.«
Tomej je začutil, kakor da ga je prijela mrzla roka. Zavedal se je, da *e vstal, da gre naprej, a tal ni čutil pod seboj. Kakor bi plaval nad zemljo, tako se mu je zdelo in sladka omotica ga je objela. Videl je ljudi, kakor sence, videl je luči, čul }e šom in govorico, a razločil ni ničesar več. Ob svoji strani je slutil, kakor v megli, orjaško telo, ki ga je spremljalo in pritisk roke je čutil na svoji Čez dolgo časa je začul glas:
»Tako.«
Kakor bi se prebudil iz sanj, je pogledal okoli sebe in spoznal je Vandino hišo. Vprašujoče se je uzrl v svojega spremljevalca, a namesto
njega je stalo tam drevo in sanjalo v polnočnih sanjali. Opotekel se je za par korakov nazaj in se prijel za glavo.
>Kaj mi je? Ali blaznim alt sanjam?«
Bil je to poslednji trenutek zavesti, ko je zaslutil v temni slutnji, da se godi z njim nekaj strašnega, nerazumljivega, ki se mu pa on ne more protiviti. Zazdelo se mu je, da ga tira neznana sila v propast in da ji ne more več ubežati. A to le za hip. Prihodnji trenutek se je že obrnil proti hiši in ko je ugledal razsvetljena okna v prvem nadstropju, se mu je divje sovraštvo zabliskalo v očeh.
»Ti si kriva!«, je siknil skozi zobe, stopil na prag in pozvonil. Vrata so se odprla in stekel je po razsvetljenih stopnicah v prvo nadstropje. Na hodniku ga je srečala služkinja. Začudena je odstopila  par korakov.
»Gospod Tomej?«
»Ali je gospa doma?«, je hlastno vprašal in se prijel za držaj.
»Da.«
»Sama?«
»Da! Ravnokar so odšli gostje.* »Naznani me!«
Služkinja ga je peljala v spre-jemnico in se še enkrat med vrati uzrla vanj. Tomej je ni pogledal. Sesedel se Je na divan in si pogladil razmršenelase. Ko se Je ozrl po sobi, je zagledal v ogledalu svoj obraz. Prestrašen je ostrmeL
»To sem Jaz?«
Dvoje globoko udrtih oči je sijalo iz ogledala v čudnem lesku blaznosti in belina bledih, upadlih lic se je črtala v jasnih konturah v mračni luči. Dvoje potez je bilo zarezanih ekrog ust, izražaiočih bolest in propast.
Tomej se je hripavo zasmejal.
»Ti si. brate, ti!«
Počasi je vstal in ko se je služkinja vrnila, je vstopil v razkošno razsvetljen salon. Čudno čustvo je spre-letelo Tomeja, ko je ošvignil s pogledom ta ^znani kraj, kjer je še pred enim teanom užival naslado in razkošje šumnega uživanja. V kotu salona je ugledal Vando. Sedela, oziroma napol ležala je na divanu v večerni toaleti, z razgaljenim? rameni in napol zakritimi, bahatimi grudi. Smehljaj sladkosti je obkrožal njena ustna in miže je kadila fino cigareto. Ko je ugledala Tomeja, se je na glas zasmejala s srebrnim smehom in plosknila z rokami.
»Kakšen pa si vendar, ljubček moj! In tako pozno prihajaš!« Tomej }o je pogledal. »Pozno?«
»Seveda. No, pa nikar ne stoj tam pri vratih, kakor bi se bal. Pojdi sem.«
Opotekaje je šel k njej, ji stisnil malo ročico in sedel poleg nje. »Pa pijan si, kakor se mi zdi.« »Jaz, pijan? Zakaj?«
(Konec prihodnjič.)
banske vode, pač pa sta pripravile obe v ladi vse potrebno, da to v kratkem storita. Avstrija in Italija sta še pred kratkim izjavili, da ne bosta storili nobenega koraka brez vednosti ostalih velesil, zdi se pa, da te obljube ne bosta držali. V tem tre-notku se vrše sicer še pogajanja a ostalimi velesilami, če pa bodo imela kak uspeh, je zelo dvomljivo. Naravnost ginljivo pa je, kako skuša »Reichspost« že sedaj upravičiti eventualno separatno akcijo Avstrije in Italije v Albaniji. »Reichspost« namreč pravi, da ne gre za nobeno vojaško akcijo, sploh za nobeno akcijo v Albaniji, za nobeno ekspedicijo, sploh za nič. kakor le za policijsko službo. Pickelhaub seveda ta policija ne bo imela in nekoliko popolnejša bo tudi, strojne puške bo dobila, topove, konje, pijonirske potrebščine in vendar bo to policija in rezerviste bodo klicali, denarja ne bodo zahtevali, tega bodo kar vzeli, pa bo Albanija mirna in avstrijski davkopla-čevale: srečen. To so seveda samo možnosti. konsekvence pisanja -Reichspošte«, kateri kakor rečeno ni verjeti niti besede. Upajmo, da se bo Albanija pomirila, ko pride princ Wied.
Staiersko.
Delazmoznost štajerskega deželnega zbora. Po raznih dosedanjih izjavah soditi, je položaj sedaj ta, da ni za sklicanje niti nemškim nacijonal-cem, niti nemškim klerikalcem, oboji so z gospodarstvom deželnega odbora očividno popolnoma zadovoljni. Zasedanje zahtevajo socijalisti, nemški centrum in slovenski narodnjaki. Slovenski klerikalci ne vedo prav, kaj bi, najljubše bi iim bilo. ako bi mogli zopet malo obstruirati, da bi šli potem v volitve s pozo velikih narodnih junakov. Pa Hagenhofer pravi v svojem *Sonntagsbote«, da ne bode Korošec komandirah kedaj bi se naj sklical štajerski deželni zbor in kedaj ne.
»Sokol« v Trbovljah je priredil dne 31. grudna L 1. Silvestrov večer, ki je bil izborno obiskan in zelo animiran. Dramatični odsek je vpri-zoril burko »Raztresenca«. Alegorija m godba sta pa otvorila novo leto. Ta večer je prinesel društvu 120 kron čistega dobička. — Dne 10. t. m. se je pa vršil Sokolski ples. Kljub raznim oviram se je obnesel nepričakovano lepo in sijajno. Zabava je bila neprisiljena in prav animirana, ples živahen in eleganten. Obisk je bil zelo po vol jen: pogrešali smo pa marsikaterega domačega narodnjaka in prijatelja Sokola. Ples so ilustro-vali poleg drugih mask snežnobeli sankarj' iz Trbovelj, kateri so goste prav pošteno nakepali in vozili. Med sankarii smo med drugimi pozdravili najbolj gdč. M. \Vindischerjevo, ki je v imenu sankarskega kluba prinesla bratu blagajniku Dežmanu okoli 50 K voznine cd sankanja. Vršila se je tud: tekma mask. Razdelila so se tri krasna darila. Oosp. dr. Januarju se moramo posebej zahvaliti za veliko torto, katero ie podaril kot dobitek Sokolu. Vrli bratje Sokoli iz Zagorja, na čelu jim brat Poljšak, so nam tud*' tokrat pokazali svojo zvestobo. Čistega dobička je bilo 127 K cj4 v. kateri znesek se je naložil za stavbni sklad Sokolskega doma v Trbo^iiah. Hvala vsem, kateri so pripomogli do tako dobrega uspeha. — Na zdar!
Boj za petrolejske cene v Celju. V kazenski pravdi med nemškima trgovcema Zanggerjem in Mahor-kom, o kateri smo že svoj čas poročali, hotel je trgovec Zangger svojemu nasprotniku dokazati, da je oškodoval trgovce, ker prepoceni petrolej prodaja.Dokaz resnice se Zanger-ju tudi pri obravnavi pretekli ponedeljek pri okrožni sodniji v Celju ni posrečil. j\Ta dan je pa prišla zanimivost, da je Zangger v zvezi z drugimi trgovci hotel karpatsko petrolejsko družbo pridobiti, da bi samo njemu in tovarišem prodajo petroleja prepustila. Ali bi postal potem petrolej za male odjemalce cenejši, je zelo vprašljivo. Zanggerju se je posrečilo kazni za razžaljivo pismo uiti, ker je isto baje le zaupno pisal in se žalitev torej ni javno zgodila. Boj za ceno petroleja se pa bode nemara nadaljeval in sicer, kakor je videti, v korist plačujočega občinstva, trgovci bodo se pa morali zadovoljiti tudi z manjšimi dobički. Pred pol letom so prodajali v Celju petrolej 1 l po 40 v, danes se dobi oo 26 vin.
Iz Celja. V nedeljo se je vršil tu sestanek društev iz celjskega okrožja, katera geje dramatiko. Sestanek se je vršil na inicijativo Zveze slov. dramatičnih društev v Ljubljani. Udeležil se ga je v imenu Zvezinega odbora g. Ivan Kejžar iz Maribora. Razmotri val je tri vprašanja: članarino posameznih društev za Zvezo, izdajanje Talije in založbo ročne knjige za vodstvo in ureditev naših dile-
tatntskih odrov. Sestanek Je skleni
nasvetovati Zvezi, naj določi članarino po nekem ključu in številu predstav, dalje naj poskusi z izdajanjem Talije, ki je nujno potrebna in za katero so pripravljena društva tudi kaj več žrtvovati in končno, naj se čim preje izda omenjena ročna knjiga. O. Kejžarju gre za njegovo predavanje in pot v Celje prisrčna zahvala.
Iz Celja. V ponedeljek, dne 19. januarja dopoldne se je vršil pri Bobnarju na Sp. Hud in ji občni zbor gostimičarske zadruge za Celjsko okolico. Na zadnjem občnem zboru se je posrečilo dobiti nemškutarjem večino v načelstvu te zadruge; vabili so na občni zbor v zadnjem trenutku in potem sklicali vse svoje zveste hlapce skupaj, da so majorizirali nepripravljene in neorganizirane Slovence. Tokrat pa je šlo drugače. Slovenci so se udeležili občnega zbora v tolikem številu, da so imeli skoraj dvetretjinsko večino. Nemškutarji so zasledovali glede tega občnega zbora dva cilja: namesto dveh odbornikov, ki sta bila izžrebana, bi se naj izvolila nemškutarja in občni zbor bi se naj izrekel za združitev mestne in okoliške gostilničarske zadruge. Mestna ima namreč dolgove, okoliška pa denar, ki bi se porabil potem za odplačilo dolgov pri mestni, povrh tega bi pa mestni nemškutarji imeli z okoliškimi vred enkrat za vselej večino. Oboje se je ponesrečilo: namesto dveh izžrebanih odbornikov sta bila izvoliena Slovenca in celjski podžupan Rauscher je moral sam rredlagati. da se naj zadrugi ne zdru/ita. če ne. bi bilo nemšku-.ar>ko načelstvo okoliške zadruge do kosti blamirano. V načelstvu so sedaj trije zavedni Slovenci in trije nemškutarji. ker je nemškutarski načelnik Bobnar načelstvo v razjarje-MStl nad nepokornimi Slovenci odložil. Na tem občnem zboru so morali slišati nemškutarji marsikatero bridko resnico. Tako se je povedalo Rau-scherju in drugim v obraz, da Slovenci ne živimo samo zato. da nosimo celjskim Nemcem denar, temveč da hečemo imeti tudi svoje pravice. Kako izobraženi so okoliški nemškutarji, kaže to, da je zahteval načelnik Bobnar od ravnatelja Smrtnika, ko je ta predlagal volitev po listkih in pa imenovanje skrutinatorjev, naj mu rove v nemškem jeziku kaj je to skrutinator. Ako se bode delalo neumorno naprej, se bode še marsikatera obrtniška zadruga v Celju in okolici očistila nemškutarske nesnage.
Iz Celja. V nedeljo zvečer se je obstrelil v Krobathovi gostilni Mihael Sckač, rodom Slovak iz Požuna i.i mizarski pomočnik pri Švigu. Imel je neko nesrečno ljubavno razmerje, i "strehi se je dvakrat v prsi in se težko ranil. Spravili so ga v bolnišnico.
Iz Celjske okc'ice. V nede1jo dopoldne se je vršila pod predsedstvom žunana Josipa Fazartnca seja občinskega odbora, v kateri se je odobrilo "ač^n^ki sk*e* rn 'OVi. vsph dohodkov je bilo 53.761 K 75 h, izdatkov pa 51.448 K 06 v; ubožni zaklad je izkazal 6824 K potrebščine. Med dohodki je omeniti sledeče vaz: jse postavke: iz občinskega premo/ nja 4545 K 92 v. pristojbine in odre«, ine I6Q9 K 41 h. fekalije 2040 K 80 v. ir>v-<čina 1000 K. pasji davek 420 K naklade (75'r) 40.4,58 K 25 h: mc izdatki omenjamo: občinska u\ va MM K 66 h, zdravstvo 1900 K 22 v, ceste in razsvetljava 6090 K 92 h, šolstvo 21.433 K 75 h, obresti od ol-činskih dolsrov z amor^^rtr 7Q?o. r>ačur*ski sk1ep ie pokazal, da so se plačali vsi tekoči dolgovi in računi in '■q ostalo še nad 2000 K v blagajni-Občinsko knjigovodstvo in gospodarevo je v vzornem redu in bi lahko
Sklenilo se je v tej seji. vpeljati v stražnici občinske hiše v Oaberju telefon. Občinski odbor se ie tudi izrekel za nrileloplienje soseske Lopate k okoliški bčini. Lonata spada sedaj k občini Velika Pirešica.
Iz Šoštanja. Justični minister je imenoval za okrajnega sodnika in uradnega predstojnika tukajšnje okr. sodnije dr. J. Tertnika, sodnika v Ce-Iju.Vsled mehkužnosti naše politike je postalo torej mesto okrainega sodnika v Šoštanju »nemško posestno stanje*.
Iz St Juria ob J. ž. V nedeljo se je vršil v Brežnikovi gostilni shod obrtnikov za trg St. Jur in okolico. Predsedoval je g. Josip Čretnik, na dnevnem redu je pa bil pogovor o volitvah v celjsko okrajno bolniško blagajno. Dež. posL dr. V. Kuko-v e c je v jedrnatem govoru opisal razmere v tej blagajni in poudarjal, da mo?a slovenska večina priti potom pravičnih volitev na vsak način do vpliva, kateri ji gre. Ignac Založnik iz Celja je opisal nekaj posebno drastičnih slučajev, kako se Je sleparilo pri sestavi volilnih Imenikov. V sledeči debati se je pokazala da se je sestavil volilni Imenik tad! za Št Jur na skratno Utnarskl —fln.
Ncvptarih Je na pr. v skupini delojemalcev 18 volilcev (t j. polnoletnih zavarovancev); neki mojster ima sam zavarovanih 13 oseb, vpisane pa so le 4, dasi so ostale tudi polnoletne. Sklenilo se je. da se prt takem volilnem postopanju Slovenci sedaj m morejo mjeležlti volitev, peč pa odločno zahtevajo, da se sedanje volilno postopanje popolnoma razveljavi In da se vrše nove voHtve na podlagi pravično sestavljenega vofttnega imenika ta v smislu pravil.
Koroško.
Ponesrečen divji lovec.  V Št.
Petru blizo Skofič sta šla na lov polbrata R. Riegler in D. Liedl. Vsled visokega snega sta šla eden za drugim. Med potjo se je sprožila D. Liedlu puška in strel je zadel njegovega polbrata, ki je korakal pred njim. Strel mu je predrl hrbet, mož je na mestu obležal. Liedl si je zadel ranjenca na ramo in ga je nesel domov. Doma je rekel, da se je brat sam ustrelil po nesreči. Končno pa je povedal, kako se je nesreča pripetila. Fanta so aretirali, po prvi preiskavi pa so ga izpustili. Zagovarjati se bo moral zaradi lovske tatvine in zaradi prepovedane nošnje orožja.
Drobne vestt V Bistrici pri Pa-ternjanu je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice liofer. Ogenj je uničil vso zalogo krme in več poljedelskih strojev. Kako je nastal ogenj še ni znano. — Po Koroškem se silno množe tatvine. Vsak dan je polno poročil o vlomih in tatvinah pri čemer opažamo, da tatovi niso prav nič izbirčni in ne gledajo le na denar in na dragocenosti, marveč odnašajo vse kar morejo odnesti. Še celo kruh jim je dobrodošel. Posebno trpita okolici St. Vida in Volšperka, Največ tatvin se izvrši v gostilnah, ki so bolj založene z živilu Orožništvo, ki je izsledile in aretiralo že več tatov, sumi, da so tatovi v zvezi in tvorijo organizirano nevarno tatinsko družbo. - Pri Ljibeličah je pogorelo celo posestvo posestnika Maksa Radohe Med drugim je pogorelo tudi 180 K denarja. Škoda znaša čez 9000 kron. Zavarovalnina znaša samo 4800 K. Kako je nastal ogenj ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen.
Primorsko.
Enkratna draginska doklada državnim   uradnikom in uslužbencem
bo izplačana bržkotne še ta teden. Včeraj so bili poklicani predstojniki vseh državnih uradov na namestni-štvo kjer so dobili navodila glede iz-plačitve doklade.
Iz Lokavca pri Ajdovščini. Tukajšnje klerikalno izobraževalno društvo je imelo zaporedoma dva shoda. Naš gospod vikarij, ki je načelnik temu društvu, oznanjal je v cerkvi ter goreče vabil, posebno žene in otroke na ta shoda. Na prvem shodu je predaval dr. Brecelj iz Gorice, znani general novostrujarjev, in sicer o »sušicU in kako je stiskati ženskam ^otisk?*. Seveda je vpletel tudi malo politike — takole mimogrede. Ob odhodu mu je nekdo voščil srečen pot s priporočilom, da naj pazi, da zopet koga ne povozi. — Dr. Brecelj ima namreč posebno smolo in je s svojim avtomobilom provzročil že veliko nesreč Prav toplo je svetovati nad-gledni oblasti, da temu možu prepove vožnjo brez šoferja. Nekateri pravijo, da je kratkoviden, drugi zopet, da ie toliko neroden in tretji pa. da nalašč divja, ker mu niso vš?č Vipavci, ki ga niso hoteli voliti za deželnega poslanca. Naj bo temu tako ali tako, resnica je, da dr. Brecelj ni zmožen *am voditi avtomobila — pa basta! Tudi ga je pri odhodu nekdo vprašal, ali ie on tisti »jjospud« iz Gorice, ki hodi delat zdražbe in raztresa laži po občinah? Gospod Brecelj jo je nato mirno brez odgovora odkuriL Na dan Sv. Treh kraljev je predaval na shodu znani — nebodigatreba — hud za-grizenec in urednik »Novega Časa«, Kremžar. Oj, ko bi bili prej to vedeli! Ta mož, ki je prišel »pressjat«. kranjsko korumpirano klerikalno politiko na Primorsko, je imel zelo strupen političen govor. Dražil je navzoče žene in otroke proti naprednjakom. Govoril je znane neslanosti o Francoski, malal strahote Španske, primerjal naprednjake s Turki, lagal o svetnici Johanici itd. Seveda ni povedal, kako so se mazali, polivali in celo pili umazano vodo, v kateri so izpirali umazano perilo svetnice Johance zarukani klerikalci na Kranjskem itd. To je bil hujskajoč govor lepega klerikalnega steklenoviča. Ali je to za izobraževanje mladine na mestu? — Gospod vikarij, ako boste nadaljevali izobraževanje v vašem društvu s takimi zagrizenimi političnimi zgaga-mi, bo treba primernega in izdatnega odpora. Nikakor ne bomo trpeli, da dohajajo v doslej mimo občino taki dvomljivi elementi, ki  hočejo nas
stare ljudi psovati s Turki, ki pa imamo več vere v nohtu kakor ta prodana glista v vsem njenem suhem telescu. To človsče, ki zaničuje vse, kar se ne pokori njegovi kremžasti komandi, ki hujska in psuje stare in poštene duhovnike, to človeče si je upalo nastopiti v Lokavcu, občini, ki ne pozna še razdorov in zdražb, ki jih pridigujejo takile novodobni bogovi »N. C.«. — Tacih hujskačev ne potrebujemo LokavČani in gosp. vikarij bo odgovoren za posledice, ki bodo izvirale iz takih in enakih govorov.
Trgovska In obrtna zbornica v Gorici je sklenila, da bo naprosila poštno ravnateljstvo, da uvede štirikratno dostavljanje pisem, avtomate za poštne znamke in dostavljanje poštnih pošiljatev z avtomobilom. Na vojno ministrstvo bo vložila zbornica spomenico, v kateri se ministrstvo naprosi, da se vpošteva pri gradbi vojašnic domače podjetnike in obrtnike. Dalje bo napravila zbornica potrebne korake, da pride v Kormin uradni živinozdravnik, ki bo nadzoroval uvoz in izvoz živine. Sedaj morajo Čakati trgovci vedno na ::ivinozdravnika iz Gradišča. Tudi se bo pobrigala zbornica, da si oskrbi železnica za prevoz mesa posebne za to pripravljene vozove.
Črnogorski prestolonaslednik Danilo in princezinja Milica sta se nastanila za 14 dni v Opatiji.
Laški ponarejale! denarja. Kakor smo že včeraj poročali, so prišli na sled obsežni in izvrstno organizirani laški družbi ponarejalcev denarja. Sum je vzbudilo dejstvo, da je prišlo v zadnjem času na primorski denarni trg toliko laških bankovcev najnovejše izdaje. Bankovce sta priznala prvotno za pristne celo Banca di Roma in laški konzulat v Trstu. Kljub temu so bili bankovci ponarejeni. Neki reški trgovec je ovadil nato vinskega trgovca Lunvevicsa iz Tržiča, češ da razpečava ta ponarejene bankovce. Ovaditelj je priznal, da je bil z Lunvevicsem delj časa v zvezi in da je ovadil zadevo zaradi tega, ker se je bal posledic v slučaju razkritja. Policija je uvedla pri Lunvevicsa hišno preiskavo in je dobila več ponarejenega denarja. Lunvevicsa so aretirali. Na podoben način so prišli na sled nekemu Savalicsu iz Trsta. Tudi pri njem so izvršili hišno preiskave in dobili 92 bankovcev po 100 lir in 1S5 bankovcev po 50 lir. ki so bili izvrstno ponarejeni. Tudi Sa-valicsa so zaprli. Dalje so dognali, da je imela ta družba svoje člane in zastopnike tudi na Hrvaškem. V Prezidu so aretirali posestnika Štefana Proho, ki je tudi razpečaval ponarejene laške bankovce. Govore, da ima družba svoje razpečevalce tudi na Ogrskem. Policija je uvedla obsežno preiskavo, ki bo razkrila bržkotne eno največjih in najbolj nevarnih družb ponarejalcev in razpeče-valcev denarja. K:e so bili bankovci napravljeni, še niso dorrnali, sumijo na. da so bili napravljeni v kakem zakotnem obmejnem laškem kraju.
Primorske ladjedelnice. Največja naša ladjedelnica je Stabilimento tecnico v Trstu. Ta je zaposlena največ z zgradbo ladij za vojno mornarico in ne pride zaradi tega toliko v pošten za trgovske narnike. Enako tudi ladjedelnica na Reki. Ladjedelnica vSan Rocco« je zgradila lansko leto 5 velikih parnikov. Za letos ima naročenih 6 parnikov. Posebno dobro uspeva tudi ladjedelnica v Tržiču, ki je zgradila letos tudi 5 velikih parnikov in izvršila več drugih del. Tudi ta ladjedelnica dela veliko za vojno mornarico. Za letos ima naročenih 8 novih parnikov, med temi tri križarke za Kitajsko. Najmanjša ladjedelnica je v Lošinju, ki se peča izključno le z manjšimi obrežnimi ladjami.
Ponarejen denar, in sicer laški, francoski in avstrijski kroži baje zopet po Goriškem.Ponarejalci so bržkone tudi člani laške družbe ponarejalcev denarja, katero so izsledili na Reki. Do sedaj so mislili, da h ponarejala ta družba samo laške bankovce, toda kakor kaže, so se pečali ti ljudje tudi s ponarejanjem avstrijskega in francoskega denarja.
Drobne vesti. Spomladanska konjska dirka v Trstu je določena na čas od 1. maja do 11. junija. — Tržaški mestni proračun bo razpoložen na vpogled na magistratu od danes la do 17. februarja. — O tatovih, ki so ukradli v trgovini Weiss v Trstu iz blagajne 3000 kron in v trgovini Gregorič v Trstu za 5000 kron, nima policija kljub vsemu prizadevanju še nobene sledi. Sumijo, da so jo pobrisali tatovi z avstrijskim denarjem in blagom že v Italijo. — V Ron-kih je razpisano mesto občinskega zdravnika. — Potopljen par-n i k. Pri Punto dei Ladri Je nasedel na uečine laški parnik »Liana«. Vče-rajšni vihar je parnik dvignil, parnik se Je prekucnil in potopiL Moštvo je rešil neki hrvaški parnik, ki Je pripe-lial slučajno mimo. — Velika jadrni-
ca »Rucanica«, ki Je vozila vino v Zader, je nasedla na pečine Maoni ir je dobila težke poškodbe. Jadrnica je bržkotne izgubljena.
Boj za trgovsko visoko šolo.
Javnosti je še gotovo v živerr spominu lanski dvomesečni štrajk slušateljev eksportne akademije na Dunaju, ki so hoteli na ta način izsiliti od vlade oficielno priznanje iste za visoko Šolo. Ministrstvo je tako! poseglo po ostrejših sredstvih, ki jib Je pa pozneje, uvidevši svojo napako, skušalo na primeren način omiliti. Slušateljstvo in dunajski industrijski krogi, ki so se po veliki veČini toplo zavzeli za upravičeno zahtevo po trgovski visoki šoli, so se dali končno potolažiti z obljubami, katerih je imela za vsako kulturno in gospodarsko zahtevo visoka vlada vedno mnogo na razpolago. Ostalo je vse — kakor je bilo pričakovati — le pri besedah; pozitivnega se ni ukrenilo ničesar. Nasprotno: kompetentni faktorji so se vendar odločili za korak, toda to pot za korak — nazaj. Opirajoč se na izjave nekaterih trgovskih in obrtniških zbornic, je vlada odlečno izjavila, da goji proti priznanju eks. akademije za visoko šolo resne pomisleke, pač pa bo skuša-la v »doglednem* času ustanoviti posebno trgovsko visoko šolo.
Vpričo tega dejstva slušateljem ni preostajalo druge poti, kakor pot samopomoči. Na zborovanju dne 16, t. m. so sklenili z velikansko večino, napovedati štrajk do inkluzivno 28. februarja s pripombo, da so pripravljeni polagati od 15. do 25. februarja predpisane kolokvije. Vsa javnost, trgovska, obrtniška in industrijska društva, katerih odkrite simpatije so bile slušateljstvu vedno največja moralna zaslomba, so se tudi sedaj brez pomisleka postavila na stran stavku jo čih.
Slovanska društva, pred vsemi pa strokovno društvo jugosl. slušateljev trg. ved »Jugoslavija« pa imajo zaznamovati še poseben uspeh v tem, da so jim bile od strani nemškega strokovnega društva v polni meri pod častno izjavo garantirana vsa akademska prava na bodoči trg. vis. šoli. Lansko podobno izjavo, v kateri so se vsa obstoječa društva obvezala z vso silo udušiti morebiti po-javljeno narodnostno hujskanje in solidarna pobijati vsakršne predpravi-ce roedinih narodnosti, so Nemci hoteli sebi v prid modificirati, Čemur se je predvsem uprla »Jugoslavija-.
Vsled njenega energičnega nastopa, ki se je kazal posebno v tem, da je društvo zagrozilo onemogočiti stavko, je zmagalo docela stališče »Jugoslavije«, ki si je po teh dogodkih, vkljub svojemu skromnemu številu (60 :600) pridobila odločilni vpliv pred vsemi društvi.
Tudi slovenska javnost bo gotovo vedela ceniti vztrajni boj, ki ga bije slušateljstvo eks. akademije zaman in zaman skozi dolgo vrsto let in to še tem bolj, ker so v tej borbi v veliki meri zainteresirani naši lastni sinovi Bog daj, da bi velike žrtve, ki jih prinaša, kakor posameznik, tako tudi celota za dobro in pošteno stvar, ne ostale brez trajnega vspeha.
Novinarska sekcija »Jugoslavije«.
Dnevne vesti.
-r Dopolnilna volitev za kranjski deželni zbor. Na shodu klerikalnih zaupnikov na dan 2itnikovega pogreba je bilo povedano, da bo nadomestna volitev za deželni zbor še tekom meseca januarja. Vlada pa si je premislila in bo razpisala nadomestno volitev na podlagi novih volilnih imenikov.
•f Kupčija je kupčija. Dunajski krščanski socijalisti, ti vzorniki naših klerikalcev, so imeli te dni pod predsedstvom princa Liechtensteina strankarski shod, na katerem so med drugim sklenili, da smejo katoliški listi prinašati samo inserate katoliških firm. Taka je krščansko socijalna morala v teoriji — kaka pa je v praksi, to se je tudi sedaj pokazalo pri vodilnem krščanskosocijalnem listu, pri dunajski »Reichspošti«. Ko je umrl ravnatelj neke dunajske banke, navdušen in zaveden Žid, se krščan-sko-socijalna »Reichspošta« ni prav nič ženirala prositi po svojem odposlancu za parte-inserat. A da bi prikrila, da je umrli mož Žid, je nad parte postavila — križ! Zdaj je umrl bančni ravnatelj Morawitz, tudi navdušen 2id, in zopet je »Reichspo-šta<? po svojem odposlancu prosila za parte-inserat, kajti prostovoljno itak skoro nihče ne inserira v tem samo med duhovniki razširjenem listu. Morawitzevi sorodniki pa so bili previdni. Dali so sicer »ReichspoštU velik parte-inserat — to je v dunajskih listih jako draga stvar — a prepovedali so si križ na parte-inseratu
15 štev.
Stran 3.
in si izrecno izgovorili, da mora biti v inseratu povedano, da bo pokojnik pokopan na židovskem oddelku centralnega pokopališča. »Reichpošta« ni dolgo omahovala med sklepom stranke in ponudenimi 500 K in segla je po — kronicah ter prinesla parte-list navdušenemu in zavednemu Židu brez križa in z naznanilom, da bo pokojnik pokopan na židovskem pokopališču. Za 500 kron zataji pravi klerikalec celo svojo stranko. Skandalozno na tej stvari je. da krščan-sko-socijalna stranka na eni strani široko odpira usta in oznanja bobneče principe, na drugi strani pa jih za-aji v tistem hipu. ko zažvenketajo kronice.
- Vodiški škandal in policijska
oblast. -Slovenec« bi rad odvrnil od ljubljanskega škofa in različnih družili duhovnikov  vsako sokrivdo na
^kih škandalih in vso odgovornost zvrnil na državno policijsko oblast. Ni dvoma, da je državna po-
>ka oblast v največji meri kriva, da so se te goljufije godile nemoteno -oliko mesecev. Vrhovni šef policijske oblasti v deželi je po ministrski naredbi z dne 19. januarja 1853., št. 10. diž. zakonika deželni predsednik, na deželi pa cpravlja policijsko oblast okrajni glavar, kakor to določajo temeljni načrti za organizacijo policije z dne 10. julija in 10. decembra 1850. Med drugim je dolžnost okrajnega glavarja vzdrževati javni in postavni red. V to svrho ima opazovati in odvračati vse, kar bi se ne strinjalo 7 lavnim redom (preventivno-admi-nistrativno delovanje), ima izsledo-prestopnike in dotičnike izročati inistofnhn oblastvom v kaznovanje, ima zaznavati javno ljudsko mišljenje ter o tem poročati deželni vladi, posebne >c ima zasledovati poročanje listov in vpfiv pisanja listov na Ifnđstvo in tudi o tem poročati vladi. Zlasti značilen je § 23.. ki določa, da mora okrajni glavar vse odstraniti, k?r je \ nasprotju z javno uradnostjo 11 r provzroča pohujšanje. Končno f>ride]o v poštev tudi določbe o verski policiji . Obstoječi predpisi o goČastfa   obsegajo določbe glede
ržcvania posebnega reda v ver-skih stvareh in določajo tudi nadzorovanje božjih potov. Okrajno glavarstvo ima torej dolžnost nadzirati božja pota. romanja in podobne priredbe   in je dolžno,   če treba, tudi
s poseči. Ni torej prav nobene-
dvoma. da je imelo okrajno gla--5tVO službeno dolžnost interveni-
pri vodiških čudežih takoj, ko so <e /^čeli; imelo je dolžnost vmes podeči, jih preiskati, jih ustaviti in krivce sodišču oddati. Toda okrajno glavarstvo ni izpolnilo te dolžnosti. Velelo je. da se gode --čudeži*, da ro-majo ljudje trumoma v Vodice, da se lem denar izvablja, da se godi sle-parstvo. ki je ob enem veliko pohuj-
c. a vendar je mirno trpelo, da se ie to mesece in mesece godilo, dasi E aa pisje izrecno opozarjalo na to skparstvo. Pa tudi dež. predsednik ie soknv teh dogodkov. Deželni predsednik ko* najvišji šef policije v de-IdJ je imel že na podlagi   poročil v
Opisih dolžnost vmes poseči ter okraino glavarstvo pozvati »M Er-helHing, Amtshandlung und Bericht-*-^tu:tung . Kaj je deželni predsednik storil, nam ni znano,   faktum pa
da se je sleoarstvo v vodiškem zii pred očmi politične oblasti r nogo mesecev nemoteno vršilo in k* so šele privatni ljudje naredili ko--   *emu iopovstvu. Nas nič ne bri-
iz kakih nagibov, je policijska olr -ela vodiško sleparstvo. mi c pribijamo, da policijska oblast ni -oinila svoje dolžnosti, dasi je bila nanjo opozorjena po poročilih oroz-ćov in no časopisih.   Tista policij-
ol • -r. ki sicer z neverjetno kru-jtjo kaznuje vsak najmanjši prečk in ki ji je vsakadenuncijacijav cake n aškem listu povelje, je vztje *?tim   opozoritvam   v časopisju
:ce in mesece trpela nečuveno sleparstvo. V tem oziru se popolno-r.;i strinjamo s »Slovencem«. Posto-
je   policijske oblasti glede vodi-
ra škandala je bilo tako, da zasluži najbrezobzirnejši obračun v deželnem zboru. To postopanje policijske oblasti pa še nikakor ne razbremenilne ljubljanskega Škofa in pri vodikih sleparijah   udeleženih duhovni-
. Ti so in ostanejo vendarle pra-n glavni krivci in se imajo le av-
-kim razmeram zahvaliti, da niso nrišli na obtožno klop. Državno ravdiiištvo je vladni organ in nič drugega, ni neodvisno, kakor sodi-. iii ne toži, če vlada tega neče. Za nas ni dvomov, da pri vodiških andalih udeleže.ni duhovniki samo zato niso bili toženi, ker vlada tega ni hotela, da torej državno pravdni-štvo ni smelo storiti tega, kar bi bilo dolžno storiti. Odgovornost, ki zadeva vlado, za vodiške škandale je torej pravzaprav Še večja, kakor jo Mika »Slovenec«, a s tem ni krivda prizadetih duhovnikov prav nič zraanjšanal
+ Sam škof so paro v sobotnem
»Slovenca« glede vodiške Johance, Pozna se to po slogu, ki je lasten samo škoiu Antonu Bonaventuri. Pere pa se :ako slabo in, kar Je tudi značilno, doka) pozno. On piše, da je bil »vedno proti temu, da bi zahajali radovedni ljudje v Vodice, da ni Jo-hanci nikdar pisal nobenih pisem, še manj pa, da bi bil trdno prepričan o njenem trpljenju; da je imel pred sabo čv? zdravniški izjavi, iz katerih pa ni mogel priti do jasnosti o celi zadevi; da je delal na to, da se stvar strogo preišče in dožene resnica, dotlej pa je čakal.« Torej proti temu je bil. da bi radovedni ljudje zahajali v Vodice, vendar pa je vse komedije v Vodicah mirno trpel celih 7 mesecev, dasi so napredni listi v tem času neprestano žigosali te komedije in pozivali svetne in duhovske oblasti, naj jim v javnem interesu že vendar enkrat napravijo konec! A ne samo to, škof je sam šel opetovano gledat krvavi pot potečo Johajico, saj sam pravi, »da se je peljal v Vodice dvakrat ali trikrat«. A vkljub temu ni mogel priti do jasnosti.« Čemu ne? Ali je bil slep. da ni nič videl pri Johančinih produkcijah? Če je res bil za to, »da se stvar strogo preišče in dožene resnica,« zakaj ni takrat, ko je bil navzoč pri produkcijah, stop'1 k Johanci in se prepričal, kako »krvavi«. Če je mogel to storiti Valiavec, čemu bi tega ne mogel sam Škcf?! Skot pravi, da je laž, da bi bil on pisal kako pismo Johanci, a priznava v isti sapi na drugem mestu, da je sporočil benediktinkam in - - Johanci, da pride na Reko v tej zadevi.« Končno pa bi še vprašali, čemu Škot docela zamolči dejstvo, da ie povabil .fohanco v svoio palačo in jo tam dal preiskati po zdravniku dr. Dolšaku in profesorju bogoslovja dr. Ušeničniku? Ali se morda boji. da bi to dejstvo morda vendarle lahko omajalo njegovo apodiktično trditev, da so njegove roke povsem čiste glede vodiškega Škandala? Prazen strah, saj je stvar, in naj se Škof dela še tako lepega in naj si še tako umiva roke — tako vsestransko dognana in jasna, da ni sredstva, ki bi moglo škofa oprati pred upravičenim očitanjem, da je bil vodiški škandal mogoč samo, ker je Škof komedijo aktivno in pasivno podpiral in pospeševal!
— Poglavje o pravici. Pretekli teden je bil pred tukajšnim sodiščem obsojen v petmesečno ječo Fran Eržen, ker je na neki menici za 750 K ponaredil podpis svojega strica. To ie tisti Eržen, ki je bil glavna priča v znanem procesu proti Ivanu Kregarju radi volilne sleparije pri predzadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Iz dejstva, da je bil ta mož obsojen, kuje sedaj : Slovenec« političen kapital in skuša s to obsodbo dokazati, da je Ivan Kregar kot nedolžno jagnje prišel na zatožno klop zaradi volilne sleparije, češ da je sedaj čisto jasno, da je Eržen po krivici ovadil Kregarja radi onega zločina. Počasi, klerikalni prijatelji! Stvar pa vendarle ni tako enostavna, kakor jo hoče naslikati brumni »Slovenec«, ki bi rad naslikal nesrečnega Eržena kot nekako kupljeno orodje napredne stranke proti ubogi »žrtvin - Ivanu Kregarju. Pred vsem bodi k nštati-rano. da ni imel Eržen prav obenih stikov z napredno stranko in :i je izvrševal volilne sleparije skupno s Kregarjem na Kregarjevem s snovanju proti obljubi, da mu bodo klerikalci preskrbeli dobro in udobno službo. Ker pa Kregar-Erženove volilne manipulacije niso imele tistega uspeha kakor se je pričakovalo, seveda tuoi klerikalci niso držali napram Erženu svoje obljube. Mož je prišel v bedo in v tej svoji bedi je hotel z ovadbo svojega sodelavca pri volilnih sleparijah klerikalce prisiliti, da izpolnijo to, kar so mu obljubili takrat, ko so ga potrebovali. Prišlo je na to do sodne obravnave proti Erženu in Kregarju, za katero je bilo delegirano porotno sodišče v Celju. Kaj je ta sodna obravnava dognala, je še vsakomur v živem spominu. Dognalo se je nad vsak dvom vzvišeno, da sta Kregar in Eržen res Izvršila one. da se blago izrazimo, volilne manipulacije, ki so bile navedene v obtožnici. In moža bi bila brez dvoma oba obsojena, ako bi jima ne prišel na pomoč srečen slučaj. Eržen je bil takrat obtožen tudi radi neke navadne goljufije. Posrečilo pa se mu je svoje bedno, da, naravnost obupno stanje naslikati v tako drastičnih barvah in deloma tudi dokazati, da je ono dejanje izvršil v skrajni sili. da je vzbudil v najvišji meri sočutje porotnikov. Porotniki so ga hoteli oprostiti. Pri tem pa so se postavili na stališče: ako oprostimo enega obtoženca radi navadne goljufije, moramo dragega obtoženca, dasi je njegova krivda dognana, tem preie oprostiti, ker Je njegov zločin političnega značaja. Takšno je bilo stališče celjskih porotnikov, kar
so le-ti no končani razpravi sami odkrito povedali vsakomur, ki je hotel to slišati hi tako se je zgodilo, da so porotniki tako glade Eržena, kakor glede Kregarja lanaVni krivdorek, na kar je sodišče oba oprostilo. Da torej Kregar ni bil obsojen, se ima zahvaljevati srečnemu slučaju. Ako bi bil njegov tovariš na obtožni klopi Eržen že v Celju obsojen radi navadne goljufije, kakor je bil sedaj v Ljubljani, bi bil takrat obsojen tudi on — Ivan Kregar. Za to se ima Kregar samo bogu zahvaljevati, da je bil obenem ž njim na zatožni klopi tudi Eržen. Za to se nam zdi kaj malo umestno, ako sedaj »Slovenec« kriči, da je Gbsodba Frana Eržena, kateremu je — mimogrede povedano — podpisoval menice tudi sam škof Anton Booaventura Jeglič — zadoščenje za g. Ivana Kregarja in da se je s tem pravica izkazala. Prepričani smo namreč, da je »Slovenec« s tem, da je znova pogrel umazano Eržen-Kregarjevo afero, storil zelo, zelo malo uslugo Častitemu gospodu Ivanu Kregarju, kateremu je pač ležeče na tein, da že zrase trava nad zadevo, ki mu v javnosti ni ravno služila v čast! —
— Imenovanje v politični upravi. Višji okrajni komisar Edvard O r u n n je imenovan za okrajnega glavarja na Kranjskem.
— Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Ljubljani g. dr. Rado Pesjak, sekundarij deželne bolnice, v starosti 30 let. Pokojnik je bil somišljenik napredne stranke. Smrtne njegove ostanke so prepeljali danes popoldne v Kamno gorico, kjer se vrši pogreb jutri v sredo ob 11. dopoldne. Rajnkemu bodi ohranjen blag spomin!
— Javno predavanje. »Akademija t priredi v petek, dne 23. t. m. ob S. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje. Predava g. prof. dr. Pavel Grošelj o temi: »Na grobiščih prirode. Slike Iz življenjske preteklosti naše zemlje«. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. Vstop vsakemu prost. — S tem prične »Akademija« svoja redna predavanja, ki se bodo vršila vsak drugi teden, če bo mogoče tudi vsak teden. Na programu ima odbor zelo aktualna vprašanja ter upa. da bo zadovoljil svoje poslušalce.
— Slovenski klub so te dni osnovali v Belgradu živeči Slovenci. Klub si osnuje svojo čitalnico in knjižnico. Njegov smoter je organizirati v Belgradu in v Srbiji živeče Slovence in poglobiti bratske stike med srbskim in slovenskim narodom. Kakor nam javljajo, bo predsedstvo »Slovenskega kluba<- prevzel kustos »Narodnega muzeja« g. dr. Niko Ž u p a n i č.
Z Viča. Vieanom je še v spominu, kake velikanski šum so napravili očetje frančiškani radi sklepa občinskega odbora glede žganjetoča, mirovnega sodišča in radi sklicanja občinskih sej, celo javni shod so sklicali ter s tem skušali sebe pokazati svo-iim ovčicam kot pravi ljudski in ob* činsk: prijatelji. Na drugi strani pa so hoteli nasprotniki očrniti ter jih predstaviti občinstvu kot prave škodljivce občine in celega naroda. Tako na si patri in njihovi podrepniki! V svoji hudobiji šli so še celo tako daleč, da so vložili pritožbo na deželni odbor. Ko je deželni odbor na njihovo pritožbo zahteval od županstva pojasnilo, se je seve stvar pokazala v pravi luči: Konstatiralo se je, da so ti gospodje na čelu jim seveda bivši liberalec g. Gorjup, vedoma neresnico trdili, tako na javnem shodu, kakor tudi v pritožbi na deželni odbor. Razume se. da deželni odbor na podana mu pojasnila ni mogel drugega, kakor da je velel županu, naj sklicuj, seje ob času, v katerem ne bodo pristaši S. L. S. zadržani se udeleževati redne službe božje. To je vse, kar se je na omenjeno skrpucalo zahtevalo. Kaj pa se tudi hoče, če je vse v redu. Ko se je pa stvar pri prihodnji občinski seji obravnavala, so si izprosili časa do konca leta, a pri drugi seji so jo ti junaki odkurili tako, da slučajno odbor ni bil sklepčen! Seveda o tem ne bo oni gobezdavi dopisnik v »Slovencu« nič pisal. Ko bi naprednjaki in sociji igrali v občinskem odboru tako vlogo, kakor jo igrajo pristaši Eseles, kak vrišč in šum bi bil v farovžu. d katehet, ki uči v šoli otroke, da naj svoje starše sovražijo, bi se od samega veselja dvakrat na glavo postavil, g. Teodor, bi si pa kupil daljnogled, da bi videl do Ljubljane, ne samo do Gline. G. župniku damo prav primeren nasvet, seve če ga hoče upoštevati: pusti naj svoj sedež namestniku, s tem bo naredil veliko uslugo ubogim lastnim pristašem, katerih jc vedno manj, prihranil bo pa tudi sebi ponoven fijasko, da za svoj lastni predlog sam in zopet sam glasuje. Kot tihi opazovalec občinskih sej moram samo konstatirati: ako bi ne bilo pri občinskih sejah vas, bi se
vaši ljudje prilagodili popolnoma tekočim razmeram, a vi samo ovirate delo in prav tukaj se da natančno določiti, kdo v občini dela prepir in kdo je tisti, ki hoče vedno netiti strankarske strasti. — TIM opazovalec.
Umrl }e profesorju Davorinu M a j c e n u v Novem mestu sinček Boris v nežni mladosti 6 let. Naše sožalje!
Nečuveno postopanje kaplana Cinidovca. Piše se nam: V Žužemberku se je dogodH zopet slučaj, katerega je treba zabeležiti. Pred kratkim je bil kaplan Gnidovec poklican k neki umirajoči ženski, da bi jo pre-videl s svetimi zakramenti. Kaplan se je res odzval. A ko jo je izpovedal, je obrnil štolo in je ni maral obhajati v njeni hiši, ker živi skupno z nekim moškim. Ta je bil sicer že šel k dekanu, da bi ju poročil, a dekan tega ni hotel storiti. Zahteval je od nje krstni list. a ker ga ona ni mogla iti iskat, je prosil dotični mož dekana, naj on preskrbi in da bo poravnal stroške. Ali dekan ni maral storiti te usluge. In tako sta živela dalje. Ker ni maral kaplan Gnidovec žensko obhajati v njeni hiši, so prenesli tuji ljudje umirajočo v sosedno hišo, kjer jo je pač obhajal, a pod pogojem, da ne govori nikdar več z onim možem. Je li to po katoliški morali? Kaj pa, ko bi mi omenili večerni izprehod gospoda Gnidovca iz Dvora v Žužemberk? Ali mu niso še tla vroča postala pod nogami? Hoče li slišati še kako pikro iz ust zapeljanih deklic? Ali mu je znano, da so prepiri pri Hočevarjevih na Dvoru na dnevnem redu zaradi njega? Poberite gospod Gnidovec vendar enkrat že šila in kopita in pojdite iz Žužemberka, ko vendar vidite, da vas nihče ne more videti, da še celo vaš prijatelj, s katerim bi morala skupno v rog trobiti in klicati svoje farane pod klerikalno okrilje, komaj čaka, da greste iz Žužemberka, ker potem bo zavladal mir in Zužember-čani bodo peli »Te deum laudamus« razen Adamčka in nekaterih vaših privržencev.
Poroka. Poročil se je danes v Idriji g. Josip Šepetavec, bivši idrijski župan, z gospo Marijo Štravsovo. Čestitamo!
Dunajski Slovenci se vabijo k skioptičnemu večeru, ki se vrši v soboto 24. januarja t. 1. ob pol S. uri zvečer v mali dvorani »Slovanske besede^ (Hotel Post). Na sporedu so prve gorske in jamske lepote naše domovine. Vstop je prost, čisti prebitek se porabi v namene šole za slovenski iezik.
»Tiralica,« velik kriminalni roman v dveh dejanjih, je jako lepo izdelan in čeravno popolnoma moderen, vendar mistično navdahnjen igrokaz. Priredil in vprizoril je to dramo znani Franc Hofer. Krasni naravni posnetki, še nikdar pokazane vizije, polno nikdar vidne senzacije, povzdigujejo splošen učinek te drame, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«. Poleg tega je na sporedu še učinkovita, smeh vzbujajoča veseloigra v dveh dejanjih »Dovršena kuharica«.
Nesreči. Ko je šel predsnočnjem iz službe strojevodja južne železnice Ivan Premk. je krenil čez železniški tir, kjer je stal voz. Mimogrede se je oprijel za odbijač. V tem pa pride stroj, s katerim so zmenjavali in nabirali vozove za vlak ter porine nek zraven stoječ voz tako, da je odletel z odbijači v tega, ki se ga je držal Premk ter mu pri tem zmečkali levo roko. Poklicali so takoj železniškega zdravnika, ki je dal poškodovancu prvo pomoč in mu nasvetoval. da naj gre v bolnišnico, Česar pa ni storil, ampak ;c ostal rajši v domači oskrbi. -~ Minuli teden se je na drsališču drsala 131etna učenka Marija Golobova iz G/nske ulice št. 4. kjer je padla in si izpahnila v členku levo nogo. Ostala je v domači oskrbi.
Društvena naznanila.
Telovadno društvo »Sokol« v Idriji ima v soboto, dne 24. t. m., ob 8. zvečer v svojih prostorih redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Pridite vsi!
ProsiBta.
Repertoar slovenskega gledališča. Na mnogostransko zahtevo se ponovi v četrtek, 22. januarja krasna Schonherrjeva komedija v 3 dejanjih > Zemlja«, ki je dosegla ob prvi vprizoritvi najlepši uspeh ter nudila občinstvu največji umetniški užitek. Delo je umetniško dovršeno; o njegovi vsebini so obširno poročali in razpravljali vsi naši listi.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Kot odgovor na različne vesti, ki krožijo po mestu, o obustavi plač in odpustu dramskega osobja, izjavlja podpisana uprava, da so iste samo v toliko istinite, v kolikor je potrebno,
da se zasigurajo gaze domačemu en-semblu tudi za mesec marec t L; le v tem slučaju, ako bo obisk slov. gledališča od strani občinstva v bodoče ostal tako nepovoljen in maloštevilen, kot je bil v prvi polovici januarja, bi se moralo igralsko osobje zopet skrčiti na prvotno število. Vodstvo slovenskega gledališča je, prizadevajoč si po možnosti ustreči občinstvu, izpopolnilo dramsko osobje, kar je seveda imelo posledico, da so gaze narasle — od novembra 1913 do 15. jan. 1914 za 1300 K mesečno, v kojih pokritje pa nikakor ne zadostujejo — po odbitku sorazmerno visokih dnevnih stroškov — neznatni dohodki dramskih predstav in subvencija mestne občine ljubljanske. V pojasnilo repertoara: Sedanje deficite literarnih del »Tekme«, »Očeta«, »Sveta«, »Ljubimkanja« pokrili so suficiti »Kinematografa«, »Revčka Andrejčka«, »Brata Martina« in »Sladkostij rodbinskega življenja«. Uprava mora tudi v bodoče skrbeti za to, da spravi v sklad blagajno in umetniške zahteve inteligentnega občinstva, katero pa žal ni polnilo gledališča pri predstavah, ki so bile vprizorjene samo zanj; nič manj pa se mora ozirati tudi na želje in zahteve širše publike, koji služi sicer gledališče samo v zabavo, toda katera edina omogočuje upravi pokrivati materijalne deficite predstav, namenjenih za literarne kroge in inteligenco. Več o slov. gledališču koncem sezone. Borštnik.
Verdijev operni ciklus na našem odru se pomnoži še za eno največjih oper, namreč z dramatičnim »Rigo-Icttom«, ki je v Ljubljani posebno priljubljen. Hrvaška predstava bo vzorna saj pojo glavne vloge prvi solisti. Največjo naslovno vlogo poje prvič pri nas g. Marko Vuškovič, ki kaže v pevskem in igralskem oziru vso svojo sijajno umetnost baš v vlogi dvorskega norca. Pravkar se je vrnil iz Lvova, kjer je žel izredne triumfe in bil obsut z venci in odlikovanji. Rigoletto je ena izmed najboljših Vuškovičevih vlog, ki jo predstavlja z igralskega in pevskega stališča naravnost fenomenalno. Gil-da ge. markize Strozzijeve je še v najlepšem spominu izza gostovanja pred dvema letoma. Takrat je vso publiko fascinirala s svojo krasno igro in rafinirano koloraturo. Nov bo g. T. Lowczynski v veliki tenorski partiji vojvode, gdč. altistka Valenti-jeva kot Maddalena in g. Lesić kot Sparafuccile.Veliki zbori in ansambl-ski prizori so razkošni. Opozarjamo, da ie par lož, nekaj ložnih sedežev, balkonskih in galerijskih sedežev Še na razpolago. Prostore pa naj si kupi vsakdo takoj, ker je gotovo, da bosta obe predstavi v par dneh že razprodani. Glede operete »Poljska kri« je za naše gledališče posredoval sam g. skladatelj O. Nedbal, da je 27. t m. predstava omogočena, dasi je to opereto že nakupilo tukajšnje nemško gledališče. Gosp. ravnatelj Schramm je predstavo kulantno dovolil, kar priznalno konstatiramo.
Seja Umetniškega odseka »Matice Slovenske« bo v sredo, dne 21. januarja 1914 ob šesti uri zvečer v Matičinih prostorih (Kongresni trg 7). Predmet: Izdanje umetniškega zbornika. 1. Poročilo Matičine uprave o prednasvetih. 2. Ali naj obsega publikacija zgolj reprodukcije, ali pa naj bodo v njej tudi teksti? 3. Format in obseg publikacije. 4. Koliko barvne naj bi bile reprodukcije? 5. Slučajnosti. — Na to sejo so vabljeni vsi slovenski upodobljajoči umetniki.
Književnost.
— Literarna pratika za leto 1914.
Pisatelji so se združili, da podado našemu narodu vsako leto pratiko, ki naj poda nekako sliko našega literarnega delovanja. Pridružil se jim je Hinko Smrekar, ki je oskrbel pra-tiki originalne slike v pratikarskem delu. Vsaka teh slik je tako originalno zamišljena, da moramo priznati umetnistvo v tem delu in ne bomo že zaradi njih zamerili pratikarju uredniku če se bo kdaj v letu zmotil v prorokovanju dežja ali vročine. Napise za mesece je zložil Oton Zupančič. Ni nam treba naglašati njih vrlin, znano je, da smemo od Zupančiča pričakovati vedno kaj dobrega, dasiravno seveda teh kratkih verzov tudi ne smemo meriti s prestrogim merilom, kakor ostale njegove pesmi, ki so skoz in skoz dovršene. Ljubko lahke so pesmi C. Golarja, v svojem belem in rdečem petelinu pa je prav spretno naslikal nekoliko bizarno zgodbo o starem samotarju, ki gre svojemu sosedu zažgat hišo, lfer mu je razžalil edinega prijatelja, belega petelina. Fran Govekar je podal odlomek večjega romana izza francoskih časov v Iliriji. O Zlatorogu je podal zanimivo študijo A. Funtek, ki prihaja do zaključka, da so se morah vsi poizkusi, spraviti Zlatoroga na oder, ponesrečili,  ker ima vse pre-
malo dramatske sile. Levstikov Okvir brez slike nam predstavlja nadmoralično zakonsko dvojico, ki se ne obotavlja ustvariti si boljše življenje iz denarja, ki ga mu je zapustila zavržena hčerka, ki je krenila s prave poti. Dr. Fr. Ilešič je podal h-lozofično studijo o žrtvah, dr. V. Mole pa Rodinove misli o umetnosti. Cilonarjev sveti Hieronim ne bo našel prave mitosti pri ženskem svetu. O Ketteju in sledovih Maeterlinckove filozofije pri njem piše dr. V. Zupan. Nekoliko manj novelistično je Me-škovo Pismo, ne posebno nova snov. Ljubki sta pesnici Aleksandrov-Muraa in pesem Maistra. Vasovalec. Tmfi Rabindranath Tagore je zastopan v pratilo. Fr. Milčinskega Kralj Matjaž slika v obliki pravljice zapeljivost vinske kapljice. Tovariš Klad-višek Podlimbarskega pa nam predstavlja dogodbico iz nekdanjega vojaškega življenja. Dr. I. Lah opisuje alegorična kako je prišel napuh med I >olenjce. In končno M. Pugelj, dosti iruda ga je stala ureditev pratike in ;ic želimo mu, da bi se mu zgodilo po Skopčevi drugi zapovedi. Upamo na svidenje prihodnje leto. Če tudi potegnjeni.
— Slovenski sokolski koledar za
L 1914. se je zakasnil v tiskarni in izide prihodnji teden. Najpreje se ga raz »osije društvom, ki so ga naročila
po statističnih poian, potem šele ostalim* ki so ga naročili po dopisnicah. Društva, ki pra doslej še niso naročila, opozarjamo, da se tiska sokolski koledar le v omejenem številu. Letošnji letnik bo vseboval lepo zbirko člankov izpod peresa priznani!', sokolskih pisateljev: prinesel bo tudi več siik. Stane 1 K, s pošto 10 v več in sc razpošilja le proti naprej vpostanenm znesku. oziroma po poštnem povzetju. Naročila naj se pošiljajo na Vaditeliski zbor Sokola v Kranja
Razne stvari.
* Panamski prekop bo otvor jen Ti redni promet dne 1. januarja 1915.
■* Tango. Višji poveljnik gardnih čet v Pc t rogradu ie prepovedal častnikom plesati tango v uniformi.
: Umrl je V Parizu znani francoski preiskovalec Afrike Ferdinand Foureau.
* Nesreča v rudokopu. \ rudokopu pri Garase na Francoskem se je azle--! cilinder stroja za svedre. — Trije delavci so bili na m^stu mrtvi, deset je težko, več pa lahko ranjenih.
Izbruh vulkana   Sakura - Shitn-'nachi. Vuiknn Sakura se vedno bljuje. Cel otok ic žc pokrit s pepelom in lavo i rudi sosednie obrežje je daleč na okoli skoro iropc-poina uničeno.
* Poneverba. N? Dunaju so aretirali provizoričneisa   ravnatelja knezovi oiiiskih   posestev   Rudolfa Schcra-
horsta. ' er je poneveril pri upravi tekom 4 let več kot MuM K.
* Priiet   ponevernlk. Blagajnik New York flerrlda- v Parizu La-
porte ie poneveril 14O.00U frankov in ohc^nil.   Aretirali so g?, v družbi .iveh ljubic v Suthamptonu. Pri njem so nešli še 27MB frankov.
* Laška zračna fi^tila. La*ka vlada namer? j popolnoma preurediti in zelo pomnožiti svojo zračno flotilo. Še v prvi r      Id   tekočega leta namerava
f oviti .3 nove oddelke s skupno 21 Ictahrim« stroji različne velikosti.
* Stavka železničarjev na Portugalskem postaja vedno b >li nevarna. Stav k u joči so pri Lisaboni pokvari'! na več mestih progo, vsled česa- padi trije vlaki s tira. Več jotmkov ie bilo težko ranjenih.
* Tajna poroka danskega princa. Danski princ Aage, bližnji sorodnik kraljev je vzel večdnevni dopust, da bi se peljal na Finske otoke. Aage pa se je peljal v Turin. kjer se je skrivaj no!oči! s hčerko bivšega laškega poslanika v Kodanju Calvi di Pergola.
* Stavka odvetnikov. V Genovi se jc zbralo, kakor poročajo iz Mil j na. 250 odvetnikov, ki so sklenili, da se ne ude-Idk nobene, niti civilne, niti kazenske obravnave, kot protest proti zavlače-
taju obravnav zaradi pomanjkanja sodnikov.
* Ne« vorško prebivalstvo. Mesto Mew York šteje 6,477.663 prebi-
nlcev. V 31.712 tovarnah je zaposlenih 945.000 delavcev in delavk. Ti prejemajo letno plačo 607,755.267, ti delavci naredijo blaga v vrednosti skoro tri tisoč milijonov dolarjev.
* Zagoneten umor. V \Yiesbademi - napadel do sedaj še neznan zločinec soprogo trgovca z mlekom Schweitzer, jo zadavil in nato obesil. Kot zločinca sumijo nekega mladega neznanega človeka, katerega sta vzela zakonska pred kratkim na stanovanje, ne da bi ga vprašala za ime.
* Siavka v južni Afriki je razun v Pretočil bi v Durbanu ponehala. Železničarji in rudarji so šli skoro vsi na delo. Voditelji delavcev so razun dveh vsi zaprti. Vlada jc odpustila odpoklicane vojake - reserviste. tako da Je ^edai pod orožjem še kakih 30-000 mož
redne vojske. Stroške mobilizacije računalo na približno 5 milijonov mark.
* Blazna mati. V Herni na Nemškem je zblaznela žena rudarja Žit-kovskega. V blaznosti je pograbila svoje 7 tednov staro dete in ga vrgla ob steno. Ko se je prepričala, da je otrok mrtev, je hotela napraviti isto s svojim triletnim sinom. Rešili so otroka sosedje, ki so udrli v stanova* nj? in blazno mater zvezali in odpeljali V blaznico.
* Ruski vohuni. Minuli teden so aretirali v Krakovem 7 ruskih vohunov. Pri njih so našli nebroj skic in načrtov raznih obmejnih utrdb in železniških objektov. Med aretiranci je tudi slušatelj Ivovske tehnike vitez pl. Jascvnskv. Govore, da so razkrili zelo obsežno vohunsko družbo, ki je bila v zvezi z raznimi častniki, od katerih so izvabili več vojaških tajnosti.
* Žrtev poklica.   Na   progi pri
Merzogenrathu je pritrjeval železniški ključavničar Korver vijake pri menialu tirov. Pri delu so se mu za-uknile med tračnice klešče in v istem času S3 je približal brzovozni tvorni vlak. Korver jc uvidel, da bo skočil vlak s tira, če ne odstrani klešč. Ne oziraje se na nevarnost, je potegnil z vsemi močmi klešče iz vi* jakov. vlak ie srečno prepeljal menjalo, toda Korver se ni mogel več umakniti in je prišel pod stroj, ki ga je popolnoma raztrgal.
K samomoru inženirja Spitzerja na Dunaju, o katerem smo poročali, da se je zabarikadiral v svojem stanovanju, si prerezal žile in se ustrelil, poročajo iz Brna, da je izvršil Spitzer samo-inor, ko je izvedel o smrti svojega brata v Moravski Ostravi. Tudi njegov brat ie umrl nasilne smrti. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju, in si-popolnoma slečenega. Dognali so, da je bila zvečer pri njem neka ženska, ki ie zapustila šele proti jutru njegovo stanovanje. Stranke so slišale iz njego-ca stanovanja glasen prepir in ropot. Policija išče sedaj tisto žensko, ki bo gotovo kaj vedela o celi zadevi.
* Zasačena hotelska tatvina. Iz Mo-ova poročuio sledečo zanimivo vest
o Uveli hotelskih tatovih. V Monakovo —isel neki bogat Anglež s svojo že-Imela   sta s sabo dragocenosti, vredne skoraj pol milijona mark. V Mo-kovem je opazil Anglež, da mu sledita na celi roti dva neznana gospoda, ki nočujeta vedno, če ie le mogoče, v m hotelu kot on. Obvestil je o tem . ki ie uvedla   pri osumljencih ivo. V sobi so našli v ne-i zaboju velikansko kačo. Osumi jen-i priznala končno,   da sta hotela Angleža okrasti. Hotela sta spustiti ponoči v sobo kačo in medtem, ko bi An-pobegmila, izvršiti tatvino. Do-I ^o, da sta zelo   nevarna in predrzna hotelska roparja.
* Pohabljenec brez nog, roparski morilec- Pred porotnim sodiščem v
.su na Francoskem se je vršila te dni zanimiva obravnava. Obtožen je bil neki pohabljenec, ki je izgubil pri neki že!?zniški nesreči obe nogi. Mož vleče lepo pokojnino in živi prav udobno. Navadil se je, da hodi s pomočjo rok in je pri tem tako uren, da ga marsikak pešec ne doha-P ' ; tega ie izboren ple/alec. Ta človek je pristavil neko n : le-o na okno prvega nadstror i in ezal v spalnico svoje sosede žogate kmetice. Vedel je. da ima žc a doma 1300 K denarja. Udri je o\ no in napadel starko. Ko ie mislil. Ja je žena ž z mrtva, je vzel denar in skočil zopet na okno. Medtem se je žena zopet osvestila in ie začela klicati pomoć. Mož je skočil nazaj in jo za-
! zopet daviti. Medtem so prišli domači in so roparja prijeli. Mož je pri obravnavi vse priznal. Porotniki so ga spoznali krivega in sodišče ga je obsodilo na šest let prisilnega dela v Novi Kaledoniji.
Iz ljubezni. V Monticellu N. Y. se je 24w decembra 1. I. vršil pogreb bivšega "pokrajinskega pravnika Mei-vin h. Coucha. Dobili so ga v njegovem uradu, ki se nahaja v tempelnu prostozidarske lože v umirajočem položaju in predno ic mogel dospeti zdravnik, je bil že mrtev. Ko so žena pokoirega in njegovi prijatelji nekoliko natančneje preiskali urad, so dobili špansko steno, ki je ločila glavni urad od nekega manjšega urada. V tej sobi so dobili lepo, ponosno ženo. staro kakih 40 let, ki je povedala, da imenuje Adeiaide Brance in da je iz ljubezni do pokojnega bila že 15 let pri njem zaprta. Policija je sprva to ženo prijela, ker jo je sumila, da je v zvezi s smrtjo odvetnika, vendar so jo pozneje spustili, ko je koroner izpovedal, da je odvetnik umrl radi počene srčne žile. Miss Brance je hotela biti navzoča pri pogrebu odvetnika, toda ker je vdova protestirala, se Brance ni udeležila pogreba. Miss Brance je izpovedala sledeče:
Zakaj ste tako grozni in mi ne dovolite, da sem navzoča pri pogrebu moža, katerega sem tako srčno ljubila. Ljubila sem ga bolj kot vse življenje. Vedela sem, da je poročen, toda zaklela sem se. da ostanem nje-
gova salnfa do njegove smrti. Prvič sem videla Mr. Coucha. ko sem prišla v njegov urad prodajat neko knjigo o življenju admirala Dewey. lakoj ko sem odvetnika zagledala, sem se zaljubila v njega. Postala sem njegova, on je postal moj prijatelj, dokler se nisem začela bati, da odkrijejo mojo ljubezen. Tu ml je Mr. Couch poleg svojega urada pripravil majhno stanovanje, kjer sem bila zaprta zadnjih petnajst let, ne da bi kdo kaj vedel o tem. Bila sem stenografima rajnkemu, svetovalka in žena, sploh vse, kar je hotel, sem mu naredila. Zakaj sem tako delala, sama nc vem. Ljudje me bodejo obsodili, toda to mene nc briga. Odkar je on umrl, nima svet nobenega veselja več za mene. Vendar upam, da kakor hitro sprevidijo, da nisem kriva smrti pokojnika, odidem iz mesta in si kje poiščem delo. Miss Brance je ostala pod policijskim nadzorstvom, ker sumnja, da je ona odvetnika skri-vej umorila, še ni popolnoma razjasnjena.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 20. januarja. Zbornica je danes močno obiskana in poslanci z veliko napetostjo pričakujejo rešitve kritičnega položaja. Pred dnevnim redom je izjavil češki agrarec Sta-nek, da češki agrarci ne nameravajo preprečiti finančnega načrta marveč zahtevajo njega čim prejšnjo rešitev. Stranke večine so one, ki s svojim dodatnim predlogom zavlačujejo rešitev in sesijo deželnih zborov. Vlada gleda to početje z neodpustno apatijo ter je preložila celo češko-nemška spravna pogajanja. V teh okolnostih češki agrarci ne morejo olajšati vladnim strankam stališča ter zahtevajo, da državni zbor sprejme predlog mešane komisije in potem prekine svoje zborovanje, pa tudi v troračunskem odseku ne pripuste češki agrarci nobene seje pred prihodnjim torkom. Nato je zbornica prešla na dnevni red. Vrši se razprava o kompromisnem predlogu mešane komisije. Prvi je govoril češki agrarec Richtera, ki govori obstruk-cijonističen govor.
Dunaj, 20. januarja. Razpoloženje v vladnih strankah je tako, da bi bile rade pripravljene opustiti dodatni predlog, če se najde formula, ki jim omogoči, da se izvijejo brez blamaže. Ministrski predsednik Stiirgkh je izjavil danes dopoldne poslancem, da stoji na stališču kompromisa mešane komisije in da vztraja vlada na tem, da mora zbornica najprej rešiti finančni načrt. Ob pol 2. konferira Stiirgkh z voditelji strank večine.
Dunaj, 20. januarja. V konferenci načelnikov strank je ministrski predsednik Sturgkh izjavil: Vlada nima nobenega upanja, da bi gosposka zbornica sprejela kakršnokoli izpremembo h kompromisu. Zato apelira na stranke večine, da se prilagodijo temu stališču in prekličejo dodatni predlog na ta ali oni način. Voditelji večine so odgovorili, da morajo poročati svojim klubom in da bod«) odgovorili danes popoldne ob 4. V imenu čeških agrarcev je poslanec Stanek še enkrat naglašal, da zahtevajo češki agrarci, da se dodatni predlog brezpogojno prekliče, da se o celi predlogi vrši še danes glasovanje in da se prihodnja seja parlamenta vrši šele v torek.
Dunaj. 20. januarja. V trenutku (pol 3.) zborujejo klubi.Med strankami večine vlada razpoloženje opustiti dodatni predlog in se udati. S češkimi agrarci se stranke pogajajo, da bi izpremenili svojo taktiko in pripustili: 1. da se reši finančna predloga, 2. da reši zbornica novelo k pen-zijskernu zavarovanju, 3. da reši službeno pragmatiko za državne učitelje, 4. reši zakon o podržavljenju okrajnih šolskih nadzornikov in nekatere druge manjše predloge. Stranke večine so za to, da se vrši prihodnja seja proračunskega odseka v torek.
Dunaj, 2n. januarja. Triumvirat Fink, Gross in Šusteršič je žalostno podlege:. V zbornici gre le za to, da se najde izhod iz agrarnega veta proti nadaljnemu zasedanju državnega zbora.
Pogajanja v  parlamentu. — Pogoji čeških  agrarcev. — Brezpogojno zadnje propozicije vlade.
Dunaj, 20. januarja. Pogajanja za končno rešitev finančnega načrta so trajala danes ves dopoldne. Zjutraj so imeli načelniki strank konferenco pod predsedstvom barona Puchsa. Razpravljali so o raznih kompromisnih predlogih.
Ob pol 11. je bila oficijalna seja načelnike/ posamnih strank. Predsedoval Je konferenci sam predsednik državnega zbora dr. Sylvester-
Dr. Urban Je stavil predlog, naj se kompromisni predlog mešane komisije vrne finančnemu odseku, ki ga naj formalno tako preuredi, da bo sprejemljiv tako za poslansko, kakor tudi za gosposko zbornico.
Na konferenci je vprašal dr. Susteršič češke agrarce, pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni ustaviti svojo obstrukcijo v plenumu zbornice, poudarjaje pri tem, da morajo biti iz pogojev izključene vsake politične koncesije. Vodja češke agrarne stranke S t a n e k je na to vprašanje takoj odgovoril ter stavil te - le pogoje:
1. Dodatni predlog dr. Šusterši-ča In dr. Grosa h kompromisnemu nasvetu mešane komisite naj se prekliče »n zbornica naj sprejme predlog o finančnem načrtu natančno v smislu Kompromisnega nasveta mešane komisije.
2. Vlada naj da zagotovilo, da se bodo že prihodnjo soboto pričela češko - neniška spravna pogajanja.
3. Zbornica naj nadaljuje svoja posvetovanja, oziroma proračunski odsek naj ima sejo šele prihodnji torek.
Vzpričo teh pogojev čeških agrarcev so se pogajanja razbila, nadaljevala pa so se privatno med po-samnimi poslanci. Poslanec Kuran-da je nasvetoval, naj zbornica enostavno sprejme kompromisni predlog mešane komisije. Za popoldne je ministrski predsednik grof Sturgkh povabil načelnike strank na konferenco, na kateri jim bo naznanil nepreklicno zadnje propozicije vlade glede razrešitve parlamentarne krize, ti-čoče se finančnega načrta.
Avstro - ogrska banka.
Dunaj, 20. januarja. Avstro - ogrska banka je znižala obrestno mero od 5V2% na 5%.
Češko - nemška sprava.
Praga, 20. januarja. Češka državnopravna stranka odklanja sodelovanje pri češko - nemških spravnih konferencah.
Dunaj, 20. Januarja. Konferenca vlade s češkimi deželnozborskimi strankami je določena za 24. januarja ob 10. dopoldne. Isti dan ob 4. popoldne se vrši konferenca z nemškimi strankami. Konferenca z velepo-sestvom se vrši v ponedeljek, dne 26. januarja ob 4. popoldne.
Učitelji na Češkem.
Praga, 20. januarja. Češki in nemški učitelji so sklenili sklicati veliko demonstracijsko zborovanje, na katerem bodo sklenili pasivno resistenco. če se do 1. februarja ne povišajo učiteljske plače.
Ban Skerlecz pri cesarju.
Duna), 20. januarja. Cesar je sprejel bana Skerlecza, ki mu je čestital k Novemu letu ter mu poročal o tekočih poslih ter predložil tudi nekatere izpre-membe v hrvaški vladi.
Ogri in Romuni.
Budimpešta, 20. januarja. Pogajanja ogrske vlade z Romuni napredujejo na podlagi formule, ki jo je izdelal ministrski predsednik grof 1 isza. sila počasi.
Bivši francoski vojni minister f.
Pariz, 20. januarja. Bivši vojni minister general Picquart je umrl. — Picquart ie bil Drevfusov pristaš in zamotan v njegov proces. Vojni minister je bil od leta 1906 do leta 1909.
Strah pred demokrati.
Berolin, 20. januarja. Tu se vrši »Pruski shod< za ustanovitev »Pruske zveze«. Shod je sklenil resolucijo, ki pravi, da se morajo ozko priklopiti vsi oni, ki hočejo'vzdržati Prusko močno na podlagi krščanstva in monarhije in ščititi Prusko pred napadi demokratov. Shod je sicer odklonil zahvalno brzojavko državnemu kancelarju in polkovniku Reuter-ju, odposlal pa je vdanostno brzojavko cesarju in zahvalno brzojavko vojnemu ministru, ker je tako dobro branil armado v državnem zboru.
Daljni vzhod.
Petrograd, 20. januarja. Iz Ir-kutska poročajo, da pričakujejo tam v kratkem prihoda ministrskega predsednika Kokovceva, kar spravljajo v zvezo z važnimi administrativnimi preuredbami.
Pariz, 20. januarja. »Petit Parisien« poroča, da se vrše med Rusijo in Japonsko pogajanja glede rusko - japonske zveze, naperjene proti Kitajski. Veliki knez Boris VladimiroviČ, ki bo zastopal carja pri slovesnem kronanju v Tokiju, naj bi zaključil ta pogajanja.
Kriza v angleškem kabinetu.
London, 20. januarja. Polofici-jozni »L>aily telegraph« poroča, da je prišlo v angleškem kabinetu do hudih nasprotij in da je pričakovati krize, ker nasprotuje več ministrov, na čelu jim Loyd Oeorge ogromnim žrtvam, ki jih zahteva proračun mornariškega ministra.
Zbornica lordov.
London, 20. januarja. Premier Asquith pripravlja načrt za reformo zbornice lordov v demokratičnem srni-, siu. Reiorma odpravlja dedno članstvo visoke aristokracije in zahteva volitve, kakor v poslansko zbornico.
*
Dogodki na Balkanu«
Albanija.
Dunaj, 20. januarja. Slaboznana »Albanische Korrespondenz< pravi, da so vesti, kakor da bi bil Esad paša zavzel Elbasan, in da so se vršile krutosti, neresnične in izmišljene, samo, da škodujejo »ugledu« Albanije.
Drač, 20. januarja. Esad pasa je izjavil, da je pripravljen s svojimi četami takoj zasesti Epir. čim bodo od tattl odšli grški vojaki. Pričeti hoče nato brezobziren boj proti prostovoljcem. Več albanskih veljakov je prišlo v Drač ter izjavilo, da so solidarični z Esad pašo.
Rim, 20. januarja. Po zadnjih vesteh je situacija v Albaniji tako kritična, da smatrajo vladni krogi intervencijo mednarodnih čet za neizogibno. Italijanska vlada je pripravila že vse potrebno.
Valona, 20. januarja. Preiskava v aferi Bekir age je dognala, da je komplot zelo razširjen. Zadnje dni so aretirali v Valoni zopet dva turška častnika.
Srbsko posojilo.
Belgrad, 20. januarja. Vladni krogi vidijo v dejstvu, da je bila emisija 250milijonskega posojila v enem dnevu podpisana, velik uspeh Srbije, zlasti ker je to prvo posojilo kaki balkanski državi po balkanskih vojnah. Razen tega je bilo to posojilo podpisano v času, ko ni bilo mogoče vedeti, kake homatije bodo v kratkem še nastale zaradi Balkana. Novo srbsko posojilo na Francoskem je dokaz zaupanja Francoske napram srbski politiki.
Bolgarsko - srbski mejiti spor.
Belgrad, 20. januarja. Ruski general Jielrrsen je v bolgarsko - srbskem sporu zaradi meje pri Strumici odločil v korist Bolgarski.
Bolgarska.
Sofija, 20. januarja. »Balkanska Tribuna« poživlja opetovano kralja Ferdinanda in njegovo rodbino, da naj v miru zapusti Bolgarsko.
Grki v Epiru.
Dunaj, 20. januarja. V podučenih krogih trde, da Grki še niso začeli zapuščati Epir.
Atene, 20. januarja. Tu pričakujejo skorajšno naznanilo velesil v zadevi vprašanja otokov in izpraznje-nja Epira. Tu prevladuje mnenja, da se bo preložil termin za izpraznjenje Epira od 18. januarja po novem, na 18. januarja po starem koledarju.
Atene, 20. januarja. General Danglis bo najbrže imenovan za generalnega gubernatorja Epira.
Turčija.
Carigrad, 20. januarja. Enver paša je izdal dve povelji. Prvo opozarja častnike in vojaštvo na dolžnost striknega izpolnjevanja vseh vojaških dolžnosti. Drugo povelje pa prepoveduje pod kaznijo takojšnjega odpusta častnikom popivanje v javnih lokalih. Listom ie prepovedano pisati o mornariških in vojaških zadevah.
Italija in Turčija.
Rim, 20. januarja, »Tribuna* pt-še: Res je, da zastopa Italija princip, da ji mora povrniti Turčija vsaj en del stroškov, ki so narasli vsled neizpolnitve pogodbe v Lausanni. Višina te vsote pa še ni določena. Tudi ni nič znano o kakih kompenzacijah, ki jih je baje Italija zahtevala in ki se naj tičejo železnic v Mali Aziji.
Oriientske železnice.
Belgrad, 20. januarja. Poslanik Jo-vanovič je snoči odpotoval s podrobni« mi instrukcijami glede oriientskih železnic.
Egejski otoki.
Carigrad, 20. januarja. »Tanin« predlaga v inspiriranem Članku, da naj se uvede nad Egejskimi otoki mednarodni protektorat, kar da je edino možna rešitev tega vprašanja.
Vzhodna Anatolija.
Carigrad, 20. januarja. Ruski veleposlanik v Carigradu Giers je odpotoval v Pariz. Veleposlaniški svetnik Gukjevič bo nadaljeval pogajanja s turško vlado zaradi vzhodne Anatolije. Glede območja generalnega gubernatorja je prišlo skoro do popolnega sporazuma, ravno tako glede davčnih doklad v prilog armenskim šolam. Gre samo še za vprašanje paritetnega ali proporci-jonalnega narodnega zastopstva v generalnih svetih vilajetov.
Petrograd, 20. januarja. Pogajanja zaradi Armenije se bližajo svojemu koncu. Armenija se razdeli na dva vilajeta, oba gubernatorja bosta turška podanika, velesile pa morajo dati svoje dovoljenje. Oba dobita po dva inozemca kot svetovalca.
Izpred sodB&L
Obravnava pri okrožnem   sod licu ?r Novem mesto*
Konec Golijeve afere iz Jarčeve po-lomijade.
(Važna razsodba.)
Novo mesto. 19. lan.
Pred tukajšnjim okrožnim kot vsklicnim sodiščem se je danes vršila obravnava o pritožbi državnega pravdništva zoper razsodbo okrajnega sodišča, s katero je bil odvetniški koncipijent L o t r i č oproščen od obtožbe zaradi prestopka žaljenja uradne osebe po § 312 k. z., storjenega s tem, da je na znanem Jarčevem shodu na Muhaberju o vladnem kon-cipistu Gustavu Goli j u izjavil, da Jaze. Na tem nesrečnem shodu je namreč pred Osolnikovo hišo, oziroma pred zborovalnim prostorom prišlo do prerekanja med pristaši obeh strank. Pri tej priliki se je Lotrič ozirajoč se na Golijevo prejšnjo trditev, da ne ve kakšen shod je to, nasproti zunaj stoječim izrazil, da ss je Golija lagal.
To ie prišlo drugi dan v časopis.
pa Golija ni tožil. Šele ko je pri vsklicni razpravi Pirc-Golija (in to je bilo dva meseca pozneje) neka priča to omenila, je Golijev zastopnik dr. Dermastija to pričevanje vporabil za ovadbo na državno pravdništvo in sicer zaradi žaljenja uradne osebe. Tožbe zaradi žaljenja časti pa Golija ii vložil. Seveda v tem slednjem slučaju Je dopusten dokaz resnice, do-čim je po § 312 k. z. tak dokaz izključen in bi Lotrič moral biti obsojen, če bi se izkazalo, da je tako hudo obdolžitev izrekel tekom Golijevega uradnega poslovanja, pa naj bi Lotrič imel še tako trdne dokaze v rokah, da je Golija vedoma neresnico govoril.
2e pri prvi instanci je Lotrič in-krimovalno trditev v polnem obsegu priznal. Ni se postavil na komodno stališče, ki ga je Golija zavzemal v vseh njegovih pravdah zaradi svojega nastopa na obeh takratnih Jarčevih shodih. Golija Je vedno vsako svojih dejanj trdovratno tajil in se je (v aferi župana Rosmana) celo skliceval na svojo uradno prisego, ako, da se je moralo njegove žalitve dokazati po 20 pod prisego zaslišanih pričah.
Lotrič je za slučaj, da bi Golija stavil tudi predlog na kaznovanje za-r^:i osebnega žaljenja časti, tudi iz-avil, da je pripravljen za svojo, res hudo trditev doprinesti   tudi dokaz resnice.    Do tega pa, kakor rečeno, Golija iz umevnih razlogov ni pustil priti.
Prvo sodišče je Lotriča oprostilo, ker se je po pričah nedvomno dokazalo, da je Lotrič inkrimovalno trditev izrekel pred Osolnikovo hišo napram možem ob času, ko se je Golija nahajal v Osolnikovi sobi, vsled česar ni podan učin prestopka po ^ 312 k. z., temveč kvečjemu prestopek navadnega žaljenja časti, glede katerega pa se Golija ni prav nič zanimal.
Državno pravdništvo je zoper to oprostitev vložilo pritožbo, sklicujoč ^e na neko razsodbo najvišjega sodišča, po kateri žaljeni uradni osebi takrat ni treba biti navzoči: zadostuje, da je žalitev bila storjena na kraju, fer je dotični uradnik imel uradno opraviti.
Obtožencev zagovornik dr. Jelene (pisarna dr. Sianc) pa je zastopal stališče, kakor ga zakon sam nagaja. Žalitev bi se morala zgoditi v ravzočnosti Golija kot vladnega zastopnika, ki je ob času, ko so se besede izrekel, na dotičnem mestu kot uradnik ni imel nič opravitijcer je bil klican samo na zborovanje; to pa se Ic vršilo v hiši. V tem izrednem, tudi ;a pravniško prakso zelo važnem prašanju je vsklicno sodišče razso-
0 tako-Ie: Vsklic državnega pravdništva zoper oprostilno razsodbo prve instance se kot neutemeljen zavrne. Razlogi: Sodni dvor se v pr-
vrsti sklicuje na stvarno utemelje-E razloge prvega sodišča, katerim ziraje se na   izvajanja državnega -avdništva še dodaje: Bistven znak restopka po § 312 k. z. je, da se ža-*ev zgodi med izvrševanjem urad-ega poslovanja dotičnega organa v i s tem poslovanjem, in na na-. ki bi utegnil to poslovanje ovira-. Vprašanje je, ali je v tem slučaju > uradno poslovanje bilo moteno, tovljeno je, da ko se je žalitev /-imaj izrekla, je zborovanje notri v obi že pričelo in da takrat Golija kot dni organ ni bil zunaj.  Lotrič pa e inkrimovalne besede: »Vladni kov lisar laže«, zunaj izrekel   in sicer 'brnjen s hrbtom proti hiši. Golija pa ie v tem trenotku že nahajal notri v sobi pri zborovanju. Uvaževati pa ie tudi vprašanje, kakšne uradne dolžnosti je Golija takrat imel. Nesporno je, da je Golija na Muhaber prišel
1 vladni zastopnik za javni shod, ki se je pa vršil v Osolnikovi hiši. Njegovo uradno poslovanje se Je to- ■
rej omejevalo na predpise v okviru zborovalnega zakona. Po tem zakonu
pa ima vladni odposlanec v zmislu § 12. le pravico biti navzoč pri shodu, se morebiti informirati po osebah
govornikov in za slučaj, da bi se vršile kake nepostavnosti, shod razpustiti. Za red in mir na shodu pa imajo v zmislu g U zbor. zak. skrbeti le reditelji, oziroma voditelji shoda. (Hud poper za Golija!) Golija kot vladni komisar je imel v tem slučaju le dolžnost in pravico, da nadzoruje morebitne protipostavnosti. Tu pa ni bil tak povod. Zborovanje se je vršilo v sobi. Oni, ki so bili zunaj pred hišo, niso spadali k zborovanju (kjer je Golija izvrševal svoj uradni posel) saj so ljudje zunaj bili celo Izključeni od tega zborovanja. Lotričeve besede torej niso bile v nobeni zvezi s shodom, niti Časovno, niti krajevno, niti so bile zmožne motiti Golija v njegovem poslovanju. Da pa bi se bil pred Osolnikovo hišo na tak način kršil red in mir, da bi bil Golija primoran nastopiti tudi kot policijska oblast, tega se ni trdilo in tudi iz spisov to ne izhaja. Ker torei ni podan učinek prestopka žaljenja uradne osebe po § 312 kaz. zak., je bilo ob-dolženega Lotriča oprostiti.
Tako se je končala zadnja afera iz dobe slaboglasnih Jarčevih shodov na Muhaberju in v Novem mestu. Škoda, da se ni pojasnilo, da je bila Lotričeva obdolžitev tudi resnična. Znano je le. da ie Golija kratko preje, zunaj na pragu stoječ, sam izjavil, da na zunaj stoječe zborovalce »nima nobene ingerence«.
In s tem se poslavljamo od našega hudega policijskega šefa g. Golila, želeč mu na njegovem mestu v Ljubljani vso srečo. Visoki deželni vladi pa priporočamo, da gosp. Goli-ii n2 dovoli kakega policijskega mesta v Ljubljani. Naj mu raje da v roke pero in papir ter mu preskrbi mizo v r.ajnotranjih prostorih vladne palače na Rei\veisovi cesti, kjer bo nemara še kai dobrega storil za kranjsko deželo. — Amen.
Gospodarstvo.
— Tekmovanje v Srbiji. Zanimivo je opazovati, kako se poganjajo velike države, da bi prišle v dobre gospodarske zveze s Srbijo. Do balkanske vojske je dominiral v Srbiji francoski kapital in česar ni Srbija importirala iz Avstrije, to je impor-tirala iz Francije. Potrebščine za vojaštvo in za železnice je vse dobivala iz Francije. Poleg francoskega kapitala jc najbolj deloval v Srbiji belgijski kapital. Zdaj pa vidimo, da se je začelo v Srbiji pravo tekmovanje med Trancijo, Belgija Nemčijo in Angleško. Zlasti se trudi Nemčija, da bi se gospodarsko usidrala v Srbiji in izpodrinila Avstrijo iz njenih pozicij. Bivši nemški konzul v Belgradu. dr. Sclilieben. ki je bil odstavljen, ker je deloval proti avstrijskemu uvozu, a je ostal na Srbskem, je storil mnogo, da je Nemčija pridobila nekaj tal v Srbiji. Nemčija se zelo trudi, da bi v Srbiji dobila trg za svoje industrijal-ne izdelke, trudi se pa tudi, da bi postala upnik Srbije. Zdaj sta dve veliki bonki iz Nemčije ustanovili svoji fiiijalki v Srbiji; kar je srbska vlada dovolila tema dvema bar kama iz Nemčije, to je malo poprej odrekla velikemu avstrijskemu finan - temu konsorciju. Nemčija je zdaj d »segla nov uspeh. Srbska vlada je dal koncesijo za trasiranje železnice >kop-Ije - Bitolj nekemu konsorciju iz Nemčije in istotako je neki konsor-cij iz Nemčije dobil vse ribstvo na ohridskem jezeru. Avstrijski intere-sentje še v poštev niso prišli. Francija in Anglija seveda ne marata zaostati za Nemčijo. Angleško zunanje ministrstvo je naravnost interveniralo pri srbski vladi, naj odda zdradbo železnice Skoplje - Bitolj angleškemu konsorciju. Naravno je, da bo Srbija dajala zaslužke le tistim, ki so pripravljeni jo financijelno podpirati. Nemški listi računajo, da rabi Srbija za zgradbo železnic in druge naprave okroglo milijardo frankov razen tistih 250 milijonov, ki jih dobi na Francoskem. In nemški listi že piše-
jo, naj posodijo Nemčija, Francija in Angleška skupno ta denar in naj se
zaslužke med seboj razdele; vsaka država naj dobi toliko Javnih del, kolikor posodi denarja. To ni samo velikega gospodarskega pomena, nego ima tudi svojo politično važnost. Čim večji je financijelni interes Francije, Nemčije in Angleške, toliko izdatnejše bodo Srbijo tudi politično podpirali.
mnnn hroiiumhl
Gosp. Franjo Pire, časnikar v Kandiji: Potrjujemo, da niste v nobeni zvezi s sobotno notico »Slovenskega Naroda« glede Ogrizka.
finančni odsek
lil. slovenski vsesokolski
zlet v ljubijani leta 1914.
vabi sodelujoče brate k redni  seii, ki
se vrši jutri v sredo, dne 21. t m. •b S. svečer v zvezni sobi v ..Narodnem doma".
Na z dar!
Načelstvo.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 16. januarja: Josip Krištof, kovač, 41 let.
Današnji list obsega 6 stran".
Izdajate!« in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Dober tek
je in ostane glavna stvar. Kdor pa nima slasti, naj seže po Scottovi emul-ziii iz ribjega olja, ki se že desetletja obnašala za tek pospešujoče krepilo. Nasproti navadnemu ribjemu olju je Scottova emulzija slastna in tako lahko prebavna da to preiskušeno krepilo lahko br^z truda zavživamo. Scottova emulzija iz ribjega olja začne telo krepiti in ob enem zbudi naravno poželenje po brani tako, da navadno brano jemo s slastjo in dobimo novega pojuma in veselje do življenja.
Otrokom in odraslim samo iz najčistejših sestavin napravljena Scottova emulzija iz ribjega olja vselej, po leti in pozimi, izborno služi za okrepitev.
Cena originalni steklenici 2 K 50 r. T)obrva se po vseh lekarnah. Proti vpo-silidtvi 50 * v pismenih rnamkah dobite od rrrdke SCOTT & BOWXE, d. s o- c na Dunaju VII sklicevaje se na naš list enkratno vpoMljatev poiikušnje od kake lekarne.
AH veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-niio odr&nenje in ono nevšečno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. L (3578)
Veselo dejstvo je vedna rast porabe čaja tudi pri nas. Saj še ni dolgo, ko so celo v boljših rodbinah prinašali čaj na mizo samo takrat, kadar so bili povabljeni gosti. Dandanes pa že skoro vsakdo razume velike higienične prednosti uživanja čaja. Posebno priljubljen je ruski čaj, znamka K. Sl C. Popov. Ta starozna-na tvrdka je zvesta svojim principom, spravljati na trg samo izbrane in strokovnjaško sestavljene čajne zmesi. »Popova čaj« se dobiva samo v originalnih zavitkih od V« ruskega funta naprej po vseh boljših trgovinah z živili. Tam se dobivajo tudi brošure s popisom za pripravljanje finega čaja.
Borzna poročila.
L|nM|anaka
„Kreditna banka v Ljubljani".
Drttfai kart! faaajske torte 20. januarja 1114
■
■•lf»*b*w? p«plr|l.
4V0 mafeva renti .... 4-2V. srebrna rentu .... 4V, avitr. kronska renta . . «*/# ogr. n m . . 4% kranjsko deželno nosoMfo «•/• k- o. češke dež. banke .
8mdkt.
Srečke !s f. 1*«0 •/.   i .
M »t M
tiske......
zemeljske J. ladaje .
•»    a* ,( .
mrrske hfpotečne . . dun. komunalne . . avstr. kreditne . . . IVubllanske .... avstr. rdeč. križa . .
°*r-      n       rt       • •
ba**'?ka   .  .  ; : . „   tnrllre . . I Z l . It «1« Boa.
Muhllanske kreditne banke . Avstr. kred!*ne<»a znvnda , . Dunajske bančne družbe . . !u*ne železnice . . • . . Državne feleznke . . , ,
Alnfne-Montan.....
Češke sladkorne družbe , . ZIvnostenske banke. ...
Valuta.
« • . • . i   i   •   • »
	
82 80	83 —
86 60	87 10
83 40	83 60
8270	82 95
—*—	89 —
86 —	87 —
455 —	465 —
690 —	
29? 50	302 50
28 50	293 50
243 50	253 50
230 50	240 50
469 —	479 —
479-—	489-—
62-	66 —
51-50	55 50
31 40	3S40
26 25	30 25
22995	232 95
403 —	1 406-—
633 10	634-10
51675	517-75
104'—	105—
711-50	712 50
806-30	807 30
i33*—	334-~
273*50	27450
11-39	11-43
11750	117-70
9527	9547
94 80	95-—
252 50	25350
Cekini Marke FranH Ure .
RnbIH
Žitne cene v Buriimpe&ti.
Dne 20. januarja 1914.
Termin.
Pšenica za apr. 1914.  .  . za 50 kg 11*70
Pšenica za oktobei 1914.  . za 50 kg 1C-73
Rž za  anr. 1914   .... za 50 kg 8*93
R2 za oktober 1914 ... za 50 kg 848
Oves za apr. 1914.     .  . za 50 kt* 7-76
Oves za oktober 1914   .  . za 50 kg   7 76
Koruza za maj 1914 .  . . za 50 kg 677
MeteoroIoSKno poročilo.
VISioa nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 736 mm
nš"	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	Tempera-, tura v CJ ,	Vetrovi	Nebo
19.	2. pop.	! 732-1 1	—2-5	sr. ]vzh.	oblačno
»*	9.ZV.	7318 ;	—20	sr. vzh.	*
20.	7. zj.	7301	—3-8	si. jvzh.	9
Srednja včerajšnja temperatura   —3 0', norm. —2 4° Padavina v 24 urah mm 04.
Naprodaj je po ceni še dobro ohranjen
poto vnlni kožuh
z lisičjo kožuhovioo. — Pojasnila daje
tvrdka Wanek,  Sv. Petra cesta,
261
Slednjič boljši časi!
Pomembni profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo tudi zase našo patentirano higienično iznajdbo, ki glede na preprostost vse postavi
v SenCO. 3664
Zakonski dobe natančno bro šnro 20 od Verlag fur hygienische Literatur,  Dunaj  L, Wollzeile 12.
V Celju
v sredini  mesta se proda hlia i
veliko delavnico za obrtnike pri* pravno. 284
Več pove M. Wratschk0 v Uraden, Tegetthofgssae 14.
.-j
s dobrimi izpričevali, išče službo k
samostojnemu gospodu.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 283
Gostilna-
kjer ostajajo tujci, v sredini mesta Maribora
aW  se tabol proda.
Denarja je treba 30.000 K. 270 Samo resnim kupcem samim daje
pojasnila g. Scherffler v Maribora.
o CM
zelo fin, polnomasten, kakor tudi skuta se dobi najceneje
v mlekarni Ivan Vidmar
Crni vrh nad Idrijo.
V  sredini zelo prometnega industrij« skega trga se Odda
trgovski lokal
Istotam je tudi manjši lokal H drugo obrt 237
Ponudbe na upravništvo >Slov. Naroda« pod šifro „51/237".
sedaj pis. vodja, z dolgoletno prakso, 30 let star, neoženjen, slovenskega, hrvaškega, nemškega in laškega jezika popoloma vešč, perfektkn stenograf m
strojepisec, teli stalne službe. Tudi
kot tajnik kake mestne hranilnice, ob« čine, oz. kot solicitator. Cenf. ponudbe do 24. t. m. pod „Domovina 21", Trst, glavna pošta, poste restante. 247
Krepijo dečko
iz poštene hiše s primerno Šolsko iz* obrazbo ter pridne f 1 v •
sprejme tvrdka Jos. Errath V Mo«
kronogu (Dolenjsko). 194
pri motitvah (za-stajanju krvi) ne jemljo kroglic, tablet, praška, Čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neškod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 4 85 poŠt. prosto. Diskr. dopošilja dr. med. H. Seemann, Soranterfeld 83 Niederlausitz.
Na željo sc dopoSlje iz dunajske .H budimpeStmn-
ske  razpošiljajnice,   zatorej   carinske neprilika izključene.
1
456)
■ Vsako sredo in soboto prodaja M
I razne ostanke blaga f
za obleke in perilo za skoro polovične oene podjetje zvezdnih tkanin „HERMES", brata Woka5 v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5, v I. nadstr.
Sirolin "Roche
olajfta in ozdravi bolezni v prsih kašelj, katar, influenco, naduho.
Dttffa SC f mi lekarna.      OHgln»lni zavitek 4 K.      Dobiva se «o vseh lekarnah.
oprejem« zavarovanja človeškega življenja po najraznovTStnejsih kombinacijah pod tako ogodntntJ pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti Je doživetja m
12
a manifejotimi
vplačili.
99
1 v Pranji« • ••• ■npHatno K lS0,etS.*044S
slovajuke-Barodao spravo.
n 1 llnDnj SBLCS^Ui torti iti itn. 11
Zavaruje poslopja In premičnina proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje«
Ponori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod selo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekt«!
8W*
Stran 6.
•SLUVCN5M NAKUD* dne 20. januarja 1914.
lo. štev.
kmetijski družbo kraoisiia v UubUaiU
(ustanovljena leta 1767)
je najstarejSi kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim ndom največje ugodnosti, ne da bi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnine. Udje prejemajo družbeno glasilo .Knetsvaka" zastonj.
s prilogama
letnik)
je najstarejši, najobftirneJSi in bogato s podobami opremljen kmetijski Hst v slovenskem jezika, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec. Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske kmetijske družbe zastonj.
Posamezne številke zastonj na ogled. 4744
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je ::      vsaka prevara izključena.       :: ::
Zahtevajte
Priporoča se kot strokovnjak
, JURMAN —
optik-specialist, optični zavod z električnim obratom.
previdni pri nakupu očal, ker le specialist vam lahko določi pravilno
■"-«■—iaaaaaaaaaaaaaaai očala in Vas str oko vnjaŠko postreže, aaaaaaaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaav
Nova stekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
Uradniško hranilno društvo v gradcu
m*  SE. Z
Otvoritev XVI. sekcije
pričenjaječe se s t. jauuarjein 1014. Deleži po IT00 K se rlaC^jo v 60 mesečnih obrokih po 4 K 180 K, kar da z dobičkovnim prebitkom S° o obresten'e. Deleži se precej lahko obremenc s prodnimi, od katerih se plačujejo stalne 6° o obresti.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
5ftt     od   zr.eskci? rjw t      Q       od   zneskov   nad mm f! A
*000 Vron   oh 60- f€|     m     ~   2000 kron ob 90- 9% * W v dnevni odpovedi: Isr w  dnevni odpovedi: %Jw   2 V
Obresti se polletno nrištevajo glavnici. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati obresti četrtletno. Nič rentne^n davka. Vlor:ne knjižice se sprejemajo v shrambo.& Razvidi in polotnicfi brezplačno. Stanje vlog: K 5.330.000. Jamstvo zadružnih deležev:  & 6,500,000.  Heservnl  fondi ln~ vrednostni papirji:  S 575.000.
Pojasnila daje brezplačno :
Josip Kosem v Ljubljane, Krakovski nasip štev. 22,
::    vsak ponedeljek, sredo m petek med V*31 in  '.'2 4. uro popoldne ::
SANATORUM • EMONA / j
f4 ZA NOTRANJE ■ IN • KIRURG iCNE • BOLEZNI. ffl
POROD: n.;,t&ZA
17 Lt_03LxJAMA • KOMENSKFGAULICA 4 f SSF.ZUIMBI »maj D*F RDERGANCJ
Edan do dva ssmosfofaa
mM
se z marcem, event. takoj sprejsne pri prve \rste in dobro u ve deni veletrgovini z vinom   Biti mora  Slovenec ali vsaj popolroma obvladati ta jez'k. OglaSajo naj se sjhbo taki. ki so dokazano že v tej stroki nspešiK) delovali   Gcspod* m, že kje nastavljenim, se zagotavlja najstrožja diskrecija.
Detajlirane ponudbe pod „Verziran 285" na upravnico
„Slov. Naroda~. 285
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus. — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino   le  dobroznani,   izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:* s tovarniško znamko »kavin mlinček".
za   hišno  instalacijo   se Spr3]mota
takoj. ,83
Vpra^ania na Av-t Ganzovo elektr. dr., montažno vodstvo Vevče, pošta D. M. v Polju na Kranjskem
3 —•
M h
w M h H h M H M H h
H M M M H
M
S
H H
H H
3
O
m
O C
i >
>€/* s
•52 S
s
N
■ M
E
K
trn
Si
— ■ ^ e>3
o
N
• »
e
£ o
o O •S Um
(D
p o
H "S
*3
M M H M
H
H
M M W
h h
H
H
L
M
H
H
M
g
H H
fotografske aparate
Kakor tudi vse v to stroko spadaioČe potrebščine ima v zalogi 23S7
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov ¥ L|ubl'aai, Scltotarsova ulica 5.
Temnica na razpolago zunanja naročila z obratno pošto. — zahtevajte cenike.
Greh in smeh...
Zabel j ene in osoljene kratkočasnice.
Brez dovoljenja knezoftkoHfskega ordinarijata izdal
Tinček: Hudaklln. n   Cena 1 krono, s pošto 1 krono 10 vinarjev, i
Kart dna knjigarna v Ljubljani, prešernova ul. 7.
Pn kr. avstrijske državne železnice. Izvleček  iz voznega reda
Poslala; Ltubliaaa *ntsl kolodvor.
6"54 zjutraj. Osebni vlak na Kram, Tr-Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, Franzensfeste. Celovec. St. Vid ob Glini. Dnna»
7-32 zjntrai. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stra?o - Toolice
9'C9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, [nomost, Solnojjrad, Monakovo. Koln, Celovec, Line, Dunai, Prago, Draždane, Berlin,) rdir^ktni voz Reka-Ocatija-Solnosrrad.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnoprad. Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kran\ Radovljico, Jesen'ce. (Zabavni vlak. vozi «=amo ob nedeljah in praznikih)
1-30 pooo!dne. Osebni vlak na Grosuplje. Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo. S^ažo - Torlice.
3-40 popoldne. Osebr.' vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste. Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, lnomost, Solnograd, Monakovo. Vlissingen. (London), Celovec, Line Dunaj
7- £g zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
fO-*H po noči. Osebni vlak na !<rani, Jesenice. Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak. Franzenfeste, lnomost, Soinogiad, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7»23 zjtrtrai. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
vlak oa TrsU Linca, Celova, Beljaka. Tržiča,
iz   Jesenic z
Veljaven od 1. maja 1913. -----.--
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega. St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
S-92 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja S-OO popoldne. Osebni Iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosuoljega.
4- 33 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic. Solnograda, Franzenfeste Kranja.
5- S1 zvečer. Brzovlak zvezo na brzovlak iz Eerlina. Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Oratija-Reka).
••10 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9- J3 po noči. Osebni vlak iz Straže-1 o-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebniega Kočevja, Grosupljega.
11-3J, po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce.Trbiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postafa: L{nbl|ana drž. kolodvor. Odhod  na Kamnik:   7-32,   11-50, 3-12,
7-I5, (11 «22 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6-i£, (1°"22 ob nedeljah in praznikih).
C. Ur. državno-železnlško ravnateljstvo v Trsta.
■31
T. POG-i	
um mina h mizarstvo iMtokftfr latav in-i» - reziie l 11 naa	
Zaloga spalnih ter je-	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih	:: vanov, žitnnic ::
: najnovejših slogih.:	in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskom orehu
3BO kron.
Obstoječa i 8 dvovrartni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik a marmor, ploščo in ogledalom.
. trgovska, spedicijska in komisijska delniška dražba.
družnica: Ljubljana! Dunajska oaata M. 33.
Centrala: TRST. # Telefon It 100.
Mrdnarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje biaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvržena blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve ln prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmL — Shranjen je pohištva in blaga v subib posebnih  skladiščih.   Omotan je itd. —  Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov:
-----—--------- „DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu. m
Brzovozne proge Trst-Brnetke in obratno, ter Trst Ancona parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za 1 in IL rarred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke.
Zmerne cene. 3237 Točna postrežba.