GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Številka 26 - leto XVI - 18. junij 1977 Investicije V samoupravnem sporazumu o osnovah plana SOZD Iskra za obdobje 1976-80 je v 52. členu sporazuma zapisano, da podpisnice tega sporazuma ugotavljajo, da bodo realizirale 13odstotkov poprečno letno rast proizvodnje v obdobju 1976-80 poleg povečanja produktivnosti tudi z novimi investicijskimi vlaganji v smislu opredeljenih strateških usmeritev iz predhodnih členov tega sporazuma ter modernizacijo obstoječih tehnologij. Z novimi investicijskimi vlaganji bo tako možno doseči potrebno prestrukturiranje proizvodnje ter uvajanje novih proizvodnih programov. 53. člen tega sporazuma pa je v investicijskem smislu še konkretnejši, saj pravi: Upoštevaje tehnološke in programske usmeritve Iskre se podpisnice sporazumejo, da bodo v ZP Iskra v obdobju od 1976 do leta 1980 zagotovile 2,5 milijarde din za investicijske naložbe v osnovna sredstva, ki bi se financirala: — 60 % iz sredstev TOZD Iskre in ostalih vlagateljev — 40 % bančnih sredstev Takšne so torej jasne in zelo konkretne smernice glede investicij v ZP Iskra, ki vsekakor pomenijo, o tem ni treba še posebej govoriti, eno najpomembnejših področij za napredek in razvoj Iskre kot take. In kakšno je dejansko, trenutno stanje na tem področju, ko smo že globoko zašli v drugo leto petletnega planskega obdobja. Podatki za lansko, prvo plansko leto, kažejo, da smo investicije realizirali komaj 50 %, kar pomeni, da v tem smislu nismo naredili večjega premika naprej, kljub vsem prizadevanjem, spoznanjem in potrebam, da so lahko le investicije nosilke nujnega napredka in najboljše orožje proti zaostajanju na vseh področjih, zlasti na področju moderne tehnologije in z njo povezane produkcije. Programe imajo v Iskri sicer izdelane vse branže. V izdelavi imamo programe, ki izpolnjujejo plan za srednjeročno razdobje, vendar se stopnja izdelave razlikuje, saj so nekje že v teku — mikroelektronika, računalništvo, elektrooptika in avtoelektrika — TOZD AET Tolmin, itd. - drugi programi pa so tik pred zdajci — Široka potrošnja, Telekomunikacije, IEZE ... Od naše angažiranosti pa tudi pravočasne oskrbe s tujimi sredstvi pa je odvisno, ali bomo zamujeno nadomestili in ujeli vlak, ki je že odpeljal. Le hitri in učinkoviti ukrepi lahko pripomorejo, da bodo posledice zastoja minimalne, posledice namreč že so, saj zamujamo z modernizacijo tehnologij in proizvodnih postopkov podjetij. Vse seje, sestanki in posvetovanja tako lani kot letos niso minili brez opozarjanja na investicijska vlaganja, oziroma na zaostajanja na tem področju, vendar doslej, žal, še ne beležimo kakega večjega podviga v tem smislu, pa čeprav čas teče in s tem tudi možnosti, ki bodo, če ne bomo storili odločnejšega in radikalnejšega premika na tem področju, usodno vplivale ne samo na naš srednjeročni, temveč tudi na dolgoročni plan razvoja v naslednjih petnajstih letih. (Nadaljevanje na 2. strani) S SEJE DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ ZP ISKRA Proti dezintormacijam V torek so se sestale družbenopolitične organizacije SOZD Iskra z namenom, da bi ocenile aktivnosti družbenopolitičnih organizacij SOZD Iskra ob uveljavljanju samoupravnih odnosov v Iskri skladno z zakonom o združenem delu. Uvodoma sta sekretar sveta ZK ZP Iskra Stane Preskar in predsednik KOOOS Jože Čebela govorila o akcijah, sestankih in seminarjih, ki so v Iskri potekali od konca lanskega leta do danes ter bili vsi posvečeni uresničevanju in izvajanju samoupravnega organiziranja SOZD Iskra v duhu novega zakona o združenem delu. Na seji so obravnavali tudi uredniški komentar časopisa Komunist pod naslovom „Po stari poti“, ki je izšel 6. junija letos in ki predstavlja po svoji fakturi popolno dezinformacijo o problemih in delovanju samouprav- nega sporazumevanja v našem sozdu. Na seji so ugotovili, da je bil novinar Komunista, ki je napisal omenjeno gloso, napačno informiran ter so zato upravičeno zahtevali, da se zadeva razčisti. Komunist je v svoji naslednji številki sicer objavil odgovor poslovodnega organa ZP Iskra, ker je pač nanj letela glosatorjeva kritika iz razloga, da je pripravil osnutek tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD, kar je njegova dolžnost, saj o tem jasno govori zakon o združenem delu. Družbenopohtične organizacije pa so menile, da bo potrebno o tej zadevi spregovoriti še posebej in so zato sklenili, da bodo tudi sami pripravili staUšče o omenjeni problematiki, ki naj bi ga prav tako objavili tako v našem glasilu kot v časopisu Komunist. > DŽ INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE, TOZD TV PR ŽAN Andrej Marinc na Pržanu V torek, 7. junija, je obiskal Iskro na Pržanu predsednik Izvršnega sveta SRS Andrej Marinc. Najprej sije ogledal proizvodnjo, nato pa so mu vodilni delavci TOZD TV Pržan, Široke potrošnje in Iskre izčrpno poročali o problemih v TOZD, DO in ZP. !#* Med razgovori z vodilnimi delavci Predsednik Andrej Marinc sije najprej ogledal proizvodnjo v osnovnih delavnicah, nato pa vso trojno dejavnost Pržana: proizvodnjo TV sprejemnikov, brivnikov in akustičnih naprav. Proizvodni proces mu je tolmačil direktor Ivo Štemberger. Visoki gost se je pozanimal za mnoge detajle tehnološkega postopka in napredka v proizvodnji. Z njim vred so si ogledali tovarno tudi generalni direktor Jože Hujs, predsednik skupščine občine Šiška Stane Plemenitaš in predsednik Izvršnega sveta SO Dimnik in glavni direktor IŠP Simon Primožič. POSLOVANJE IN TEHNIČNI NAPREDEK Po končanem ogledu so v tovarniški sejni sobi gostje sedli k razgovorom z vodilnimi ljudmi družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov_in strokovnih služb. Najprej je Ivo Štemberger Andreju Marincu razložil položaj tozda na tehničnem in finančnem področju. Predsednik seje predvsem zanimal, kakšne ukrepe so sprejeli ob predlanski izgubi in kako so sanirali in normalizirali položaj. Pohvalil je prizadevnost kolektiva in solidarnost ob izvajanju sanacijskega programa. Direktor Ivo Štemberger je omenil tudi načrte, zlasti razširjeno kooperacijo in izvoz v ČSSR, ter na- „Krasna si bistra hči planin ... Solkanski most čez Sočo, v ozadju pu 'Nova Gorica in Italija. Nova Gorica vas pričakuje Priprave na letošnje praznovanje dneva ISKRE in dneva borca tečejo nemoteno. Nova Gorica, mesto, kjer bo letošnja osrednja proslava, kot tudi Iskraši novogoriške Iskre se pripravljajo na ta veliki dan z vsemi močmi, saj bi radi, da bi bilo vaše počutje in enodnevno bivanje v najmlajšem jugoslovanskem mestu kar najlepše. V samem centru Nove Gorice je velik prostor, zasajen s košatimi topoli in zelenimi bori, ki dajo prostoru svojevrstno podobo. Ta prostor je le korak oddaljen od ceste, ki vodi v slikovito Soško dolino, vseeno pa, toliko stran od nje, da avtomobilskega hrupa ni slišati. Skratka nadvse prijeten, romantičen gozdiček. In prav ta prostor bo sprejel nas, Iskraše, naše sorodnike in prijatelje 2. julija dopoldan na svečani proslavi, ki ji bomo dali še posebno obeležje, če se nas bo zbralo čimveč. To je tudi cilj nas vseh, ki smo zaposleni v novogoriški Iskri, saj bi vam radi pokazali čimveč, pa tudi program proslave same smo priredili tako, da boste vsekakor zadovoljni. Ko boste prihajali na prireditveni prostor, bo igrala godba na pihala iz Nove Gorice. Svečano proslavo bomo začeli s pozdravnim govorom oz. dobrodošlico. Sledil bo slavnostni govor^ našemu dragemu tov. TITU bomo napisali pozdravno pismo in nato prisluhnili še pevskemu zboru ,,Srečko Kosovel" iz Ajdovščine, pevskemu zboru Elektromehanike iz Kranja in zboru ,,Ciril Silič" iz Vrtojbe, nad katerim ima novogoriška Iskra pokroviteljstvo. Uradnemu delu bo sledil zabavni program s plesom, ki se bo nadaljeval do poznih večernih ur. Za ta program bosta poskrbela dva zabavna ansambla, ki bosta igrala izmenično. Zavrteli se bomo lahko na dveh velikih plesiščih. Zvečer, ko bomo vsi že malce utrujeni, bomo posedli ob velik taborni ogenj, ki ga bodo pripravili mladi iz novogoriške Iskre. Ob vstopu na prireditveni prostor nam bodo razdelili prehrambeni paket z lično skodelico za golaž, liter belega ali črnega vina iz vipavskega vinorodnega okoliša, kruh in pribor. Za vse to bomo dali kupon, ki stane le 30 din, kasneje pa se bomo lahko pomudili pri stojnicah, ki nam bodo po sprejemljivih cenah nudile še razne specialitete goriških gostincev. V tem trenutku se nam zdi še prezgodaj govoriti o vremenu. Upajmo, da ne bo deževalo, in da vas bomo pozdravili zares na ..sončnem" Goriškem. In še to: statistiki so izračunali, da je bilo v preteklih 100 letih poprečno 117 sončnih dni na leto. Torej je to še en podatek, da lahko upamo na sončen dan. Dragi Iskraši! Nova Gorica in mi vsi, ki živimo v fijej in njeni okolici, vas pričakujemo 2. julija! Nasvidenje v Novi Gorici! Marko Rakušček črtovano proizvodnjo plastičnih mas, oz. polizdelkov, kar bo znatno pocenilo in akumuliralo poslovanje. Predvsem je važno, da TOZD TV Pržan poslovno in tehnološko sledi napredku v tehnologiji in poslovanju, kar je zlasti važno za mednarodne kooperacije, tako na področju TV 1,000,000 stikalo iz fl7 II# S* proizvodnje V ISKRI - tovarni stikal v Kranju so 9. junija v popoldanski izmeni proizvedli milijonti kontaktor KO. Od začetka proizvodnje tega izdelka, s katero so pričeli na osnovi po$lovno-tehničnega in licenčnega sodelovanja z zahodnonemško firmo FANAL, je minilo 27 mesecev. Kontaktor KO je v pretežni meri namenjen za izvoz. V največjih količinah ga izvažamo na vzhodnonemški trg, in sicer v okviru dolgoročne kooperacijske pogodbe s firmo VVB — AG iz Berlina. V letošnjem letu bodo na to tržišče izvozili omenjeno stikalo v vrednosti 1,5 mio dolarja. Nujen je tržni pristop v menjavi s SEV V Ljubljani je bilo prve tri junijske dni zunanje-trgovinsko delovno posvetovanje za področje Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč in drugih socialističnih držav. Za sklic tega posvetovanja so se dogovorili že na zunanje-trgovinskih konferencah na Otočcu in v Postojni, ljubljandto posvetovalne o trgovinici menjavi s SEV in drugimi socialističnimi državami pa je prvo takšno regionalno posvetovanje. Osnovni namen srečanja je bil ustvariti dolgoročnejšo politiko Iskrinega nastopa v teh deželah, udeležili pa so se ga vsi zunanji predstavniki ter komercialni direktorji Iskrinih delovnih organizacij s sodelavci ter predstavniki zunanje-trgovin-ske temeljne organizacije na Iskri Commerce. Posvetovanje je vodil svetovalec v TOZD ZT na IC za področje omenjenih držav Zdene Skok. uspešno odrazilo tudi v samem predstavljanju proizvodnih programov delovnih organizacij ter analizi dosedanjega stanja. Pri tem gre vse priznanje prodajnim in nabavnim delavcem na Iskri Commerce, kot tudi v delovnih organizacijah. Posvetovanje je odprl direktor temeljne organizacije Zunanji trg na Iskri Commerce Boris Lasič. Opozoril je zlasti na to, da moramo imeti v Iskri tržni pristop v menjavi z vzhodnoevropskimi državami. Stremeti moramo za sklepanjem dolgoročnejših pogodb in ne „živeti od danes do jutri". Nadalje se moramo zavedati . Priprave na posvetovanje so bile (Nadaljevanje na 2. strani) izredno korenite, kar se je pozneje i e a m 221122 j oilRdld Tehnično in kakovostno je izdelek na visoki ravni, kar potrjujejo tudi naročila licenčnega partnerja FANALA v višini ca. 50.000 kom za leto 1977. Tudi na domačem trgu se je kontaktor KO povsem uveljavil, predvsem na področju krmilnih naprav za obdelovalne in razne druge stroje. Doseženi rezultat je plod skupnega dela in prizadevanj delavcev tovarne stikal. Ob tem uspehu čestitamo celotnemu kolektivu TOZD Stikala in jim želimo uspešno poslovanje še naprej. Alojz Boc (Nadaljevanje na 2. strani) Z N »'Pil ”1' id fi ti siv si Idtra y V DANAŠNJI ŠTEVILKI: Feljton: TITO V ISKRI str.3 Usoešen nastop Iskre na sejmu v Londonu , str.3 Nova Iskrina trgovina v Tuzli str.3 ZK IN PREOSNOVA IZOBRAŽEVANJA Samoupravno povezovanje K uresničevanju reformnih ciljev morajo prispevati tudi integracijski procesi v vseh izobraževalnih dejavnostih. Snovati in uresničevati jih je potrebno na vsebinskih ciljih reforme in prizadevanjih za izboljšanje kvalitete dela, za boljšo organiziranost in. oblike pedagoškega procesa, za skladnejšo kadrovsko pohtiko, za racionalizacijo učne tehnologije, za enotno usposabljanje učiteljev v celoti za čim racionalnejše poslovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij. Osnova samoupravnega povezovanja dela v okviru vzgojno izobraževalne dejavnosti v širše integracijske celote v okviru posameznih stopenj izobraževanja kakor tudi med njimi je temeljna organizacija združenega dela. Zato je treba odločneje vzpodbuditi njihovo ustanavljanje v vseh vrstah vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. Temeljne organizacije združenega dela usmerjenega izobraževanja vseh stopenj se morajo glede na sorodnost programov in skupne kadrovske naloge do potreb združenega dela povezati v izobraževalne centre usmerjenega izobraževanja. V okviru teh centrov morajo zlasti zagotoviti usklajenost v predmetnikih in učnih programih ter njihovo sprotno prilagajanje zahtevam razvoja na posameznih področjih družbenega dela in življenja. Izobraževalni centri morajo postati obenem oblika razgrajevanja obstoječe tradicionalne strukture izobraževalnega sistema, zlasti v vlogi univerz. Njena narava in sedanji položaj jo še vse preveč zadržuje zunaj vplivov združenega dela ter oblikovanja novih družbenoekonomskih odnosov. Pri dodelavi konkretnih organizacijskih oblik izobraževalnih centrov pa je treba biti čimbolj elastičen in upoštevati realne družbene pogoje ter možnosti združenega dela. Zaradi vsega tega pa je potrebno pristopiti tudi k ustreznemu spreminjanju in dopolnjevanju zakonov o srednjem in visokem šolstvu. Izobraževalni centri morajo razviti glede temeljnih vsebinskih vprašanj sodelovanje z marksističnimi centri v občinah, pri visokih šolah ter z marksističnim centrom pri Centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije. Nujnost racionalnejšega poslovanja, boljše izrabe kadrovskih možnosti, izkoriščanja prostorov in opreme in podobno pa narekuje tudi horizontalne povezave posameznih temeljnih organizacij istih stopenj izobraževanja različnih področij oziroma strok in tudi ustrezno povezovanje vzgojnoizobraževalnih temeljnih organizacij združenega dela, organizacijami v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnosti. Pri tem pa bo potrebno tudi intenzivnejše medobčinsko sodelovanje pri vsklajevanju akcij in programiranju mreže vzgojnoizobraževalnih organizacij. D. Ž. Andrej Marinc na Pržanu (Nadaljevanje s 1. strani) barvnih in črno-belih sprejemnikov in v brivniški tehniki, tu je važno vedeti, da je Pržan edini jugoslovanski proizvajalec brivnikov. Največji napredek lani in letos so dosegli z uvajanjem tiskanega vezja in uspeh televizorje v celoti tranzistorizirati ter uvesti delno modulno tehniko. Za vso to proizvodnjo je veliko povpraševanje na jugoslovanskem trgu, možnost izvoza in naročila iz tujine, pa celo presegajo proizvodne zmogljivosti. IZVOZ - UVOZ - IZBOLJŠAVA ORGANIZACIJE Generalni direktor Jože Hujs je razložil Iskrino devizno poslovanje. Do pred dvema letoma je Iskra petino več uvažala kot izvažala. S povečevanjem Predsednik IS si je ogledal proizvodne prostore. Investicije (Nadaljevanje s 1. strani) Investirati ali umreti bi lahko parafrazirali star latinski rek, to pa še posebej velja za Iskro, katere proizvodni ‘programi in produkcija so morda mnogo bolj kot karkoli drugega odvisni od napredka in razvoja tehnologije, ki se v razvitem svetu neverjetno razvija in razrašča. Zato torej proč s cincarsko in obotavljivo mentaliteto zanašanja na stare, preizkušene programe, ki so objektivno že zastareli in postali zgodovina, in odločneje, pogumneje naprej v pametne, dognane in utemeljene nove investicije, ki nam bodo edine omogočile razvoj naše tehnologije, z njo pa tudi proizvodnjo, kar ne bo omogočilo samo izpolnitve našega srednjeročnega plana, temveč bo imelo dalekosežne posledice tudi za mnogo daljše obdobje. Dobre in pametne investicije so namreč pot in misel v prihodnost. mak ISKRA Štev. 26 — 18. junij 1977 izvoza je uspelo uravnovesiti izvoz in uvoz tako, da je v razmerju ena proti ena. V srednjeročnem planu pa si je Iskra postavila cilj, petino več izvažati kot uvažati. Devizno poslovanje pa ni uravnovešeno v vsakem tozdu, ampak nekatere tovarne po svojih potrebah po zahtevnejših materialih več uvažajo, druge pa izvažajo - ravnotežje pa je doseženo znotraj celotnega ZP. Mnogo pa k temu pripomorejo tudi know-how posli - izvažanje našega tehničnega znanja, za katerim je največje povpraševanje v nerazvitih področjih, kamor spada večina neuvrščenih držav. Jože Hujs je tudi razložil daljnosežnejše načrte Iskre, poudaril je, velike prednosti Iskrine industrijske cone v Stegnah in okolici, ker bi taka koncentracija organizacijsko zaokrožila večje področje proizvodnje, bi obenem omogočila tudi večje sodelovanje in delitev programa vrsti TOZD. Tako bi lahko temeljito uredili družbeno prehrano, zdravstvo, po možnostih pa tudi otroško varstvo, za kar je sedaj zelo slabo poskrbljeno. Predsednik Skupščine občine Šiška Stane Plemenitaš je sprožil misel, da bi se v najkrajšem času srečali zastopniki šišenske občine in ZP Iskra in bi se pogovorili o možnostih širjenja. Omenil je, da so sproščene precejšnje površine, ki so namenjene industrijski zazidavi od Stegenskih tovarn v smeri proti Litostroju.Občina bo seveda pri urejanju prostorske stiske Iskre zelo rada tvorno sodelovala, saj se že na pržanskem primeru vidi, da prostorska Nujen je tržni pristop v menjavi s SEV (Nadaljevanje s 1. strani) hude konkurence na velikem sovjetskem tržišču in tržiščih drugih dežel SEV. Tovariš Lasič je obširno spregovoril tudi o številni problematiki, ki pesti in obremenjuje našo zunanjetrgovinsko menjavo, pa naj bo tako uvozno kot izvozno. Med osnovne' probleme je uvrstil zlasti visoke cene naših izdelkov, dobavne roke, kdaj pa kdaj kakovost, pomanjkanje prospektov, neobveščenost naših predstavnikov v tujini o proizvodnih programih delovnih organizacij, in ne nazadnje o premajhnem uvozu iz vzhodnoevropskih dežel, ko marsikdaj napačno prevladuje mnenje, da so tamkajšnji izdelki nekakovostni. Kot že rečeno, je posvetovanje organiziral in vodil Zdene Skok. Spregovoril je o posebnostih izvoza v SEV ter o organizaciji Iskrinega zunanjetrgovinskega področja za menjavo s SEV in drugimi socialističnimi državami. Zasedanja se je udeležil tudi Ludvik Kranjc, ki je spregovoril o jugoslovanski institucijah, s katerimi sodelujemo v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč, dotaknil pa se je tudi prihodnjega sodelovanja s temi deželami. V nadaljevanju so komercialni direktorji delovnih organizacij s sodelavci izčrpno poročali o proizvodnih programih po posameznih branžah ter temeljnih organizacijah in blagovnih skupinah, udeleženci pa so podrobno proučili tudi izvozne in uvozne možnosti po posameznih državah ter interese delovnih organizacij in celotne Iskre. Številnim nastopom in predavanjem je sledila izredno bogata razprava. V njej so Iskrini zunanje-trgovinski strokovnjaki poudarili predvsem to, da je področje držav SEV izredno pomembno za Iskrino zunanje-trgo-vinsko menjavo, kamor naj bi naša organizacija po srednjeročnem načrtu prodala 25 do 30 % celotnega svojega izvoza. Da pa bo lahko to uresničila, bo potrebno več korenitih sprememb, spremeniti pa bo treba tudi miselnost in odnos nekaterih do izvozno-uvozne dejavnosti. * V stiska in neprimerni proizvodni prostori zavirajo razvoj in storilnost tozda. SAMOUPRAVLJANJE V pogovoru o dohodkovnih odnosih so vodilni ljudje iz Iskre samokritično ugotovili, daje sicer ekonomska analiza oziroma študija pripravljena za to področje, praktično pa je bilo tu storjenega še zelo malo. Možnost in zlasti potreba po dohodkovnih odnosih je seveda velika. Obstaja pa mnogo skoraj nerešljivih problemov, na primer televizor, ki vsebuje prek tisoč delov — na tem področju bi bilo treba vzpostaviti nad tisoč dohodkovnih dogovorov, kar pa zahteva čas za vsklajevanje in čisto tehnične rešitve. Andreja Marinca so seznanili tudi z družbenopolitičnim delom TOZD TV Pržan. Zaradi lažje komunikacije in neposrednega odločanja je TOZD razdeljen v več manjših enot, od katerih vsaka ima nekakšen „oddelčni svet“, to je zlasti važno za Višnjo goro, kije dislocirana in bo verjetno že letos postala samostojna TOZD. Iz vsakega večjega oddelka so zastopniki tudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, kar omogoča neposredno odločanje in obojestranski pretok informacij. Predsednika Izvršnega sveta je direktor Štemberger seznanil tudi z dve in pol letno zgodovino Široke potrošnje in povedal, da je ta dejansko zaživela šele sredi lanskega leta, ko so strokovne službe branže v Škofji Loki na vseh področjih zaposlili ustrezne ljudi, ki so organizirali enotno delo na področju financ, razvoja, planske službe, tehnične kontrole kvalitete in seveda prodaje. Šele od tega časa dalje se kažejo konture enotnega nastopa v delovni organizaciji in predvsem enakega reševanja organizacijskih in tehničnih problemov, finančne solidarnosti in delitve proizvodnega programa, kar dihe možnosti, da delovna organizacija ISP zaživi kot eno telo. F. Kotar Zdene Skok in Boris Lasič. Udeleženci so zlasti opozorih, da morajo kooperacije, specializacije in poslovno-tehnična sodelovanja postati osnova in nosilec našega nastopa na tržiščih SEV, saj so se te oblike trženja dobro obnesle. Za vse kooperacije bo potrebno oblikovati posebne delovne skupine, ki bodo odgovorne za uresničevanje nalog. Te skupine naj bi sestavljali predstavniki delovnih in temeljnih organizacij ter branžnih komercial in Iskre Commerce. Mnogo pozornosti so udeleženci na posvetovanju namenili tudi uvozni . dejavnosti. V zvezi z njo so opozorili, da je treba to dejavnost funkcionalno razširiti na vsa komercialna področja, s posebnim poudarkom na komplet-nost pogodb glede kakovosti, prevzemnih pogojev, ipd. Pri obdelavi tržišče SEV je treba dati prednost tistim izdelkom, ki so, kot temu pravimo, deficitarni, pa tudi tistim, katerih vezava je zagotovljena z meddržavnimi pogodbami. Beseda je nanesla tudi na nujnost razširitve komercialnega inženiringa v zunanje-trgovinski menjavi kot faktorja za vezavo izvoza izdelkov. Pri realizaciji posameznih poslovnih aranžmajev se bodo morale tvorno vključiti poleg TOZD Zunanja trgovina tudi Domači trg na IC in Iskrine delovne organizacije. Govora je bilo tudi o naši zastopniški dejavnosti, nujnosti Iskrinega nastopa na sejmih v Leipzigu, Poznanju in specializiranih razstavah v Sovjetski zvezi. Nadalje so udeleženci opozorili na problem ponudb, ki ga je treba vzeti resnejše zlasti glede cen, kajti sedanje načelo kalkulacij ne ustreza. Treba ga bo poenotiti in uskladiti z branžnimi komercialami. Zunanje trgovinsko posvetovanje v Ljubljani je izredno dobro uspelo. Pokazalo je na mnoge naše uspehe v izvozno uvozni dejavnosti s tem delom sveta, hkrati pa opozorilo na nekatere pomanjkljivosti, ki pa se jim bomo lahko izognili. lD Sejem inovacij v Beogradu Minuli teden je bil v Beogradu II. mednarodni sejem tehnoloških inovacij in transferne tehnologije, ki se gaje med 25 jugoslovanskimi razstavljalci udeležila tudi Iskra. Sicer pa je na sejmu sodelovalo 23 dežel sveta, med katerimi so bile visoko razvite dežele pa tudi dežele v razvoju in seveda gostitelj sejma, Jugoslavija. Hkrati s sejemsko prireditvijo pa je potekala tudi II. mednarodna konferenca „Prenos tehnologije v dežele v razvoju pod ugodnimi pogoji11, ki je bila to pot posvečena inženiringu in gradbeništvu v razvoju infrastrukture, na kateri je imel svoj znanstveni prispevek tudi predstavnik ZP Iskre, načelnik oddelka za industrijsko lastnino Bojan Pretnar, Kako pomembni sta bili obe beograjski prireditvi tudi v mednarodnem merilu najbolje priča že sam začetek druge mednarodne konference o prenosu moderne tehnologije v dežele v razvoju pod ugodnimi pogoji, ki so se je udeležili strokovnjaki 15 razvitih in 22 dežel v razvoju ter predstavniki Organizacije združenih narodov, ko sta konferenco pozdravila podpredsednik Zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in direktor oddelka za transfer tehnologije pri UNCTAD Su-renda Patel. Podpredsednik Vratuša je v svojem pozdravu poudaril, da je prenos tehnologije in znanja v dežele v razvoju pod ugodnimi pogoji kot tudi izmenjava medsebojnih izkušenj del, skupne potrebe po vzpostavitvi novega mednarodnega gospodarskega reda. Prenos tehnologije ne more biti, po njegovem mnenju, klasična kupoprodaja, temveč del mednarodne akcije za pravilnejše izkoriščanje in za razvoj svetovnih fondov znanja in tehnologije ter svoboden dostop vseh narodov do tega bogastva in vira napredka. Razvoj gospodarske in družbene infrastrukture — znanosti, izobraževanja . m zdravstva — je v deželah v razvoju zelo nujna naloga, je poudaril Vratuša. , Tega pa ni mogoče doseči brez boja za nove mednarodne gospodarske odnose niti brez neogibnih družbenih reform. Dežele v razvoju želijo tudi same prispevati v fonde tehnologije in znanja z razvijanjem lastnih sil in povečati lastni delež, je nadaljeval dr. Vratuša. Jugoslavija je pripravljena še naprej aktivno sodelovati v vseh dejavnostih, ki so v zvezi s prenosom tehnologije' in znanja ter prispevati po svojih močeh k zboljševanju tega sodelovanja. Predstavnik UNCTAD Surenda Patel pa je dejal, da so dežele v razvoju neodvisne na področju inženiringa oziroma strojegradnje za potrebe infrastrukture, saj opravljajo 95 % teh del v okviru medsebojnega sodelovanja. Na drugih področjih pa ni tako in zato gre iz dežel v razvoju za nakupe patentov in licenc ter druge industrijske lastnine vsako leto okrog 50 milijard dolarjev. Obtožil je razvite države zaradi monopola, ki ga imajo v industrijski lastnini ter se zavzel za to, da bi spremenili kodeks ravnanja, kat zadeva prenos tehnologije, saj utegne po njegovem mnenju to prerasti v hud svetovni spopad. Dotlej, da bo ta kodeks sprejet, pa naj dežele v razvoju v medsebojnem sodelovanju uvedejo mehanizem menjave, ki ne bi reproduciral sedanjih klasičnih odnosov kupoprodaje patentov in licenc. Ker igra tako naša država kot takšna in Iskra s svojo tehnologijo še posebej zagotovo pomembno vlogo pri razreševanju teh problemov bo uredništvo v prihodnje organiziralo okroglo mizo strokovnjakov iz Iskre, ki naj bi podrobneje in konkretno spregovorili o prenosu Iskrine tehnologije v dežele v razvoju pod ugodnimi Pogoji. D t Mladinska organizacija v Skupnih službah Široke potrošnje je prejšnji četrtek na pobudo ZK organizirala ekskurzijo na Čebine. Med potjo so si mladinci ogledali tudi več pomnikov NOB. Na Čebinah jim je o pomenu 40-letnice KPS spregovoril sekretar ZK Božo Iglič. Povdaril je zlasti posluh tov. Tita že pred 40 leti za ureditev ne le državnega, ampak tudi nacionalnega vprašanja naših narodov in narodnosti ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Uspešen nastop Iskre v Londonu Članek o Iskrini udeležbi na letoš njem mednarodnem sejmu elektronskih komponent naj začnem z znanim angleškim pregovorom: „Nisem tako bogat, da' bi lahko kupoval slabe in poceni stvari.*6 Gotovo tudi Iskra ni tako bogata, da bi lahko svojo prisotnost na britanskem tržišču prepustila nekim naključnim..ekonomskim tokovom, zato ne smemo na nobeno tržišče prodirati pod predpostavko, da je vsaka stvar predraga. Poceni rešitve so namreč lahko zelo drage rešitve. Londonski sejem elektronskih komponent v 01ympiji je bil odprt od 17. do 20. maja, ogledalo pa si ga je več sto tisoč obiskovalcev. LECS (London Electronic Component Show), kot je okrajšava za to prireditev, je letos praznoval že 25. obletnico. Na skoraj 10.000 kvadratnih nietrih razstavnih površin je razstavljalo 455 britanskih in 87 tujih firm. Iz tujine so na sejmu predstavile svojo Proizvodnjo elektronskih komponent fazen Jugoslavije še Bolgarija, Francija, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Madžarska, Irska, Izrael, Švedska, For-moza in ZDA. Tako je londonski sejem postal ena največjih svetovnih razstav elektronike. Zanimivo je, daje določen tudi že datum prihodnjega, 26. mednarodnega sejma, ki bo prav tako v 01ympiji, in sicer od 15. do 18. maja 1979. Londonskega sejma v „stari in dobri 01ympiji“, kot Angleži radi Pohvalijo tega enega največjih razstavnih prostorov na svetu, se je Iskra udeležila iz številnih razlogov. Naši stalni kupci vsekakor pričakujejo, da se Iskra mora udeleževati tako pomembnega sejma kot je LECS. Pomembno je seveda tudi to, da nas kupci na sejmu obiščejo, da z njimi tzmehjamo mnenja in predloge ter da njim in novim kupcem pokažemo kaj smo sposobni narediti. Naša prisotnost na tej razstaviščni ] prireditvi je: bila nujna tudi zaradi hude svetovne konkurence. Je že tako: če si vse velike svetovne firme, če temu lahko tako rečemo, privoščijo nastop na sejmu, si ga mora tudi Iskra. Zavedati se pač moramo, da nismo majhni, da fmo prisotni, domala že v vsem svetu in znani kot solidna firma. Naš nastop na različnih sejemskih prireditvah ima tudi primerjalni pomen, ko želimo primerjati naše uspehe z dosežki drugih svetovno znanih firm ter dokazati sebi in drugim, da se lahko in da se moramo vključiti v mednarodno delitev dela. Prav v Angliji bomo morali precej spremeniti miselnost o Iskri, saj smo bili doslej znani kot firma, ki le prodaja komponente, le redko kateri pa nas pozna kot proizvodno organizacijo s 30.000 zaposlenimi in to firmo, ki ne izdeluje samo podse stavov. Da bi to „angleško prepričanje16 vsaj delno premostili, nam je verjetno tudi že uspelo na londonskem sejmu, ko smo razstavili razen komponent tudi nekaj končnih izdelkov. Vse skupaj je šele bolj začetek, čez leto ah dve, torej prihodnje leto v Birminghamu ah pa leta 1979 ponovno v 01ympijr, pa bi lahko že šh v širši program, s katerim bomo skušali prodreti na britansko tržišče. Ah bodo to instrumenti ah števci ah kaj drugega, za zdaj še ne bi mogli govoriti. Na hudo svetovno konkurenco na področju elektronskih komponent je opozoril tudi sam sejem v 01ympiji. Več kot petsto uglednih firm, več deset tisoč razstavljenih eksponatov, nova osvajanja na področju mikroelektronike in med drugim dobesedno strahovit tehnološki razvoj na področju proizvodnje elektronskih komponent so lep dokaz, da naša konkurenca ne počiva. Tako so na primer samo v Vehki Britaniji v zadnjem času porabih za posodobitev industrije elektronskih komponent okoh 20 milijonov funtov. Lepa vsota in morda za nekatere (tudi nas) precej poučna. O kakšnem ekonomskem uspehu naše prisotnosti na sejmu v Londonu za enkrat še ne bi mogli govoriti. Prepričani pa smo, da se bo povečana prodaja pokazala že v prihodnjem letu ah morda že čez nekaj mesecev. Na zanimiv problem pa je opozoril tudi podpredsednik Iskrine prodajne organizacije v Vehki Britaniji Iskra Limited Peter Cuderman, ko je omenil, da se nam lahko zgodi, da ne bomo mogli povsem ustreči britanskim kupcem zaradi premajhnih proiz- vodnih zmogljivosti. Drug tak problem so precej visoke cene Iskrinih izdelkov. Velika Britanija je gotovo ena naj cenejših zahodnoevropskih držav, zato bomo z našimi cenami tamkaj težko prodrh. Najti bomo pač morah nek kompromis ter oblikovati cene, ki bodo sprejemljive za nas in za kupce na Otoku. Nižje cene in večjo konkurenčnost pa bomo dosegh spet tako, da bomo povečali serije. Vso pozornost bomo morah nameniti prihodnje tudi našim stalnim kupcem v Vehki Britaniji, pa naj bo to tako zaradi spoštovanja dobavnih rokov, kakovosti, kot cen, gotovo pa bi si morah pri njih zagotoviti tudi takšen položaj, da bi lahko skupaj z njimi sooblikovali prodajno, oziroma proizvodno politiko. Iskrin razstavni prostor v 01ympiji je bil po mnenju večine obiskovalcev tako oblikovno kot funkcionalno na izredno visoki favni. Vse pohvale sta bila deležna tako razstavni kot komercialni del naše stojnice, shšati pa je bilo tudi več laskavih primerjav, ko si je letošnji londonski sejem ogledalo neprimerno več obiskovalcev kot lanskega v Birminghamu. Iskrina sejemska služba na marketingu v Iskra Commerce se je izkazala tudi s tem, da je bila stojnica postavljena že dan pred otvoritvijo. Iskrin razstavni prostor je nadvse ugodno ocenil tudi jugoslovanski veleposlanik v Vehki Britaniji Berisavlje-vič. O Iskrinem nastopu v Veliki Britaniji nam je dejal naslednje: „Zelo sem impresioniran nad samo razstavo in načinom prezentiranja, ki omogoča popoln pregled Iskrinih izdelkov, zanimivih za britansko tržišče. Način, kako posluje Iskra in kako skuša priti na tuja tržišča, je najlepši primer, kako bi morale poslovati tudi druge jugoslovanske organizacije, da bi lahko uspele na zahtevnih mednarodnih tržiščih. Lado Drobež Nova Iskrina trgovina v Tuzli Konec maja so v Tuzli slovesno odprli novo Iskrino 'trgovino. Ta dogodek je vsekakor lep uspeh filiale Sarajevo. Prodajalna leži v novem delu Tuzle, saj se, kot je znano, stari del pogreza zaradi rudnika kamene soh. Novi del mesta so začeli graditi prav tam, kjer je naša trgovina, to je ob glavni prometni žili tega severno-bosanskega mesta — Skojevski ulici. Trgovina v Tuzli je že 26. tovrstni Iskrin objekt v Jugoslaviji. V njem prodajajo izključno proizvodni pro- gram Iskrinih organizacij. Sama prodajalna meri okoh 90 kvadratnih metrov, ima pa tudi skladišče. Ze prvi dnevi po otvoritvi so pokazali, da je bil sklep o otvoritvi Iskrine trgovine v tem industrijskem bazenu pravilen. V Tuzli je imela Iskra Commerce doslej le servis in predstavništvo, z otvoritvijo trgovine pa se je naša prisotnost v tem mestu še povečala, s tem pa se je hkrati utrdil in razširil tudi Iskrin položaj v Jugoslaviji. Trgovino je Iskra Commerce kupila z lastnimi sredstvi, opremljena pa je pd načrtih naših sodelavcev za industrijsko oblikovanje na marketingu. L. D. Razstavni prostor Iskre na londonskem sejmu si je ogledal tudi jugoslovanski veleposlanik v Vel Britaniji Berisavljevič. Povezanost med 00 Z K je šepala V temeljni organizaciji Domači trg v Iskra Commerce so se letos lotih večjih organi-zacijškili sprememb zveze komunistov. O tem smo se pogovarjali s sekretarjem osnovne organizacije zveze komunistov v PPC Velimirjem Bilbijo. „Kako je bila zveza komunistov v vaši temeljni organizaciji, torej Domačem trgu, organizirana pred spremembami? ? “ »Organizacijska oblika delovanja ZK v celotnem Iskra Commerce je bila pred osvojitvijo poslovnika sveta ZK takšnale: imeli smo -tri osnovne organizacije, in to v temeljnih organizacijah Zunanji in Domači trg ter v delovni skupnosti skupnih služb. Te osnovne organizacije ZK so usklajevale akcije in enotnost politike preko sveta ZK IC. Organizacijsko so bile povezane tudi s svetom ZK ZP Iskra ter z občinskimi konferencami." „In kje je nastal problem, kije pogojil omenjene spremembe? “ »Komunisti v osnovni organizaciji ZK in aktivih xZK na terenu (filiale, predstavništva), organizacijsko niso bili povezani s svetom ZK IC, s tem pa tudi ne s svetom ZK ZP Iskra. Bili pa so v povezavi s svojimi občinskimi konferencami. Pri delovanju komunistov v Iskra Commerce se je prav ta prekinjena vez pokazala kot šibka točka zlasti pri reševanju tistih problemov, ki ne posegajo v avtonomnost osnovnih organizacij in aktivov. S sprejetjem poslovnika sveta ZK IC in sveta ZP Iskra pa so se vse osnovne organizacije in aktivi medsebojno povezah. Hkrati je to omogočilo tudi tesnejšo povezavo svetov s posameznimi občinskimi konferencami preko osnovnih organizacij in aktivov zveze komunistov." Sekretar OO ZK TOZD Zunanji trg Iskra Commerce - Velimir Bilbiia. »Prejšnja organiziranost je torej onemogočala pravočasno usklajevanje stahšč, enotnost akcij, spoznavanje smernic in akcij občinskih konferenc in podobno. Kij pa pričakujete od novih sprememb? “ »Kot sem že dejal, mnogo boljše sodelovanje vseh osnovnih organizacij ZK in aktivov ZK z vsemi drugimi organizacijami v Iskri in na terenu." „V prizadevanjih za boljše delovanje in povezanost zveze komunistov ste ustanovih tudi dve novi osnovni organizaciji ZK." »Da. Ocenili smo namreč, da je bilo delo osnovne organizacije ZK TOZD Domači trg zlasti otežkočeno v Iskrini poslovni stavbi in servisu na Viču. Prav zato smo na teh dveh lokacijah ustanovih samostojni osnovni organizaciji zveze komunistov. To jima omogoča — s tem pa seveda tudi drugim da delujeta in razpravljata o problematiki, ki je specifična za njiju. Nadalje jima to omogoča hitrejšo rast osnovnih organizacij in ne nazadnje, večjo akcijsko sposobnost vseh družbenopolitičnih organizacij." j D Duian Željeznov: Tito v Iskri ( 2 ) Tako je torej opisal prvi obisk predsednika Tita v Iskri kolega 'z Ljudske pravice pred dvaindvajsetimi leti. Seveda je o obisku v Iskri poročal tudi drugi osrednji slovenski dnevnik ..Slovenski Poročevalec". Tudi4..Slovenski poročevalec" je v torek, 12. aPrila 1955 na prvi strani v sredini pod trikolonskim naslovom -Predsednik republike je obiskal tovarno Iskra v Kranju" po-r°čal naslednje: ..Kranj, 11. aprila — Davi ob 8. uri je delovni kolektiv Iskre v branju doživel prijetno presenečenje — obiskal jih je predsednik republike Josip Broz Tito. Že dolgo časa so se v Iskri nadejali Predsednikovega obiska, ki >im O3 ie °b neki priliki obljubil, danes pa je svojo besedo izpolnil in si ogledal tovarniške obrate. njim sta prišla tudi predsednik Ljudske skupščine LR Slove-n'ie Miha Marinko in generalmajor Milan Žeželj. Predsednik Tito se je v tovarni zadržal dobro uro in je bil z °9ledom zelo zadovoljen. V razgovoru z zastopniki delavskega ^eta in upravnega odbora je dejal, da je tudi v inozemstvu slišal 0 kakovosti izdelkov te tovarne. Poudaril je, da ima vtis, da je tovarna zelo dobro urejena, vendar se mu je zdelo, da je v t°varni še premalo modernih strojev, ki jih taka industrija rabi. Navdušen je bil nad dejstvom, da je v tej tovarni, ki ima pri nas tako kratko tradicijo, opazil največ mladine, ki strokovnjaško ravna s stroji. Predsednik Tito je izrazil prepričanje, da ima fovarna lepo bodočnost, zlasti pri izvozu v azijske države, ki jim z6limo pomagati pri odstranjevanju zaostalosti. Zato trgovanje z niimi ni samo trgovskega značaja, ampak ima v prvi vrsti namen Bornagati. Predsednik Tito se je zlasti zanimal za razširjenje proizvodnje '(tovarni, za telefonijo, ure in stikala. Ob zaključku ogleda so se klavci zbrali na tovarniškem dvorišču, kjer so vzklikali svojemu v°ditelju. Delovni kolektiv je predsedniku republike podaril ^Zkotračni 16 mm kinoprojektor, pripadniki predvojaške vzgoje Pa so mu poklonili lep album. Zbranim delavcem je maršal Tito pred svojim odhodom po-Vedal še nekaj besed in ponovno poudaril svoje presenečenje in ^dovoljstvo nad mladimi proizvajalci, ki so tako dobro osvojili ti°kaj zamotano proizvodnjo. Burno pozdravljen je predsednik republike s svojim spremst-v°m okoli 19.15 zapustil tovarno." , (Naj mi bo ob tej priložnosti dovoljeno zabeležiti še nekaj, ar zadeva osebno pisca teh vrstic. V tej isti številki Slovenskega P°ročevalca je namreč izšel na kulturni strani moj daljši prispe- vek pod naslovom »Knjige, o katerih skoraj nič ne pišemo", v katerem sem poročal o treh, prav takrat izišlih in zelo pomembnih knjigah: „0 nastanku vrst" Charlesa Darvvina, »Kemiji v službi človeka", Aleksandra Findlaya in »Zgodovini fizike" Jamesa Janša"). Seveda ni mogel mimo tega pomembnega obiska v Kranju tudi takratni tednik za Gorenjsko »Glas Gorenjske". V svoji 16. številki sedmega letnika z datumom 16. april 1955 (to je pač usoda tednikov, da zaradi svoje narave malce zamujajo pomembne dogodke) je »Glas Gorenjske" prinesel na prvi strani naslednje poročilo o Titovem obisku v Iskri pod naslovom »Predsednik Tito je obiskal Iskro", opremljeno z nekaj fotografskimi posnetki obiska: »Ko se je zvedelo, da je predsednik republike Josip Broz Tito prišel na Gorenjsko, so v Iskri upali, da jih bo tokrat le obiskal. Ob neki priliki je namreč delovnemu kolektivu te tovarne ob- ljubil, da jih bo obiskal, brž, ko mu bo dopuščal čas. Tokrat se je delovnemu kolektivu tovarne Iskra izpolnila vroča želja, da vidijo predsednika. V ponedeljek zjutraj okoli osme ure se je po tovarni kot blisk razširila vest, da je v tovarno prišel predsednik republike Josip Broz Tito, da si ogleda obrate naše najpomembnejše tovarne precizme mehanike. S predsednikom republike sta prišla na obisk tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko in generalmajor Milan Žeželj. V spremstvu direktorja tovarne Silva Hrasta in predsednika delavskega sveta Albina Roglja so visoki gostje obiskali vse glavne obrate tovarne. Predsednik republike maršal Tito se je zelo zanimal za proizvodnjo in izdelke. V nekaterih oddelkih si je celo zelo podrobno ogledal proces proizvodnje. V razgovoru s predstavniki organov samoupravljanja je predsednik Tito dejal, da je zadovoljen s kvaliteto izdelkov te tovarne, saj je o njih slišal pohvalo tudi v inozemstvu. Dejal je, da ima vtis, da je tovarna dobro organizirana in urejena, vendar se mu zdi, da je v obratih še premalo modernih strojev, ki jih potrebuje ta industrijska panoga. Ko so gostje po ogledu prišli do kinomontažnega oddelka, kjer pripravljajo kinoprojektorje, je predsednik delavskega sveta izročil predsedniku republike kot darilo kolektiva ozkotračni kinoprojektor, mladinci predvojaške vzgoje pa so mu poklonili lep album. Ob izročitvi daril je predsednik Tito dejal, da naj delovni kolektiv, ki išče trgovskih stikov s tujino, skrbi predvsem za kvaliteto svojih izdelkov, ki je najboljši porok za uspeh. Poudaril je, da ima tovarna lepo bodočnost pri izvozu v azijske države, ki jim želimo pomagati pri odstranjevanju njihove zaostalosti. Zato trgovanje z njimi ne sme biti izključno trgovskega značaja, temveč moramo v prvi vrsti stremeti, da jim res pomagamo. Pred odhodom predsednika Tita iz tovarne so se na dvorišču zbrali delavci in delavke, da še enkrat pozdravijo svojega predsednika. Želeli so tudi, da jim predsednik Tito nekaj spregovori. Maršal Tito je njihovi težnji ustregel in dejal, da je vzradoščen, ko vidi toliko mladih ljudi, ki sestavljajo kolektiv te tovarne. Izrazil je željo, da bi se mladi proizvajalci še bolj poglobili v svoje delo, še izboljšali kvaliteto svojih proizvodov in se pri starejših članih kolektiva učili in si pridobili njihove izkušnje. Predsednika Tita je razveselilo dejstvo, da delavci v tovarni delajo vestno in kakovostno. Ob zaključku svojih besed zbranim delavcem je predsednik vsemu kolektivu želel še več delovnih uspehov in nato s svojim spremstvom burno pozdravljen zapustil tovarno. vg„ (Nadaljevanje prihodnjič) INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ Kako smo poslovali v prvem četrtletju Poslovni uspeh Iskre Elektrome-hanike je bil v prvih treh mesecih letošnjega leta pozitiven. DO je imela v tem četrtletju le 12,5 mio din ostanka dohodka, s katerim nismo zadovoljni. 16 temeljnih organizacij je imelo 49,7 mio din ostanka dohodka, 3 organizacije pa imajo skupaj 37 mio din izgube. Letošnji plan eksterne proizvodnje je v primerjavi z lanskim letom po vrednosti večji za 14% in je bil v prvem kvartalu izpolnjen s 26,5 %. Trimesečni planje bil izvršen s 108 %. Proizvodni plan je v celoti izpolnilo 11 TOZD, med njimi je največje preseganje v ERO, ATC in Elektroniki Horjul. Letni plan zaposlovanja je dosežen s 97 %. V prvih treh mesecih se je v naši delovni organizaciji zaposlilo 37 novih delavcev. Pretežni del povečanja števila zaposlenih se nanaša na IPT, DS SS (komercialno področje), Merilne naprave in TEL. Od skupnega števila 10.190 zaposlenih je bilo marca letos 52,8 % žensk. Poprečni NOD na zaposlenega so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečali le za 3 %. Novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov velja šele od. 1. aprila dalje. Plan BOD je bil dosežen z 21,6 %, NOD pa z 21,8 %. Poprečni NOD na zaposlenega mesečno so znašali v DO 4.255 dinarjev. Vrednost obratnih sredstev je nižja za 7 %, kar je predvsem posledica znižanja kupcev (manj terjatev) in manjših zalog materiala in drobnega inventarja. Število kupcev se je povečalo samo pri Elektrooptiki. Pri ostalih temeljnih organizacijah je kupcev manj zaradi spremenjenega načina plačevanja s strani Iskra Commerca. Zaloge materiala so se v glavnem znižale v tovarnah ATC in TEA. Zaloge nedokončane proizvodnje so se povečale za 8 %, in sicer v Števcih, Mehanizmih, Stikalih, ATC in TEA. Zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga so se povečale za 3 %. Četrtletne investicije zaostajajo za planiranimi za 8,9 %. Investicije v osnovna sredstva so v prvem kvartalu znašale 26,856.000 din, od tega odpade na domačo in uvozno opremo 84,6 % sredstev, preostalih 15,4 %, je bilo namenjenih za zgradbe. V zgradbe in zemljišča največ vlagajo Elektroop-tika, Mehanizmi in DS SS (Lahore H). Stroški so naraščali hitreje od rasti celotnega dohodka in jih bo treba analizirati in nadzirati. Kljub temu so stroški ostali v mejah planiranih vrednosti (24,9 %). Po temeljnih organizacijah je realizacija stroškov nasproti planiranim različna. Giblje se od 17,1 % do 31 %. Največji delež predstavlja porabljeni material 53 %, sledijo proizvodne storitve 14%, ostali materialni stroški z amortizacijo 8 %, BOD 17 % in ostali stroški iz dohodka 8,%. Lep uspeh beležimo na področju izvoza. Izvozni plan za letošnje leto je v primerjavi z letom 1976 večji za 33 %. Realizacija izvoza po dinamičnem planu je za prve tri mesece celo večja za 3,4 %. Nasproti istemu obdobju lanskega leta je izvoz večji za 48 %. K temu je veliko pripomogla uspešna izvršitev planskih nalog v TOZD ATC. Situacija bo v drugem kvartalu še bolj neugodna zaradi 10 % povečanja osebnih dohodkov v DO. Poslovanje v prvem trimesečju je obravnavala tudi organizacija ZK. Svet ZK v zvezi s tem ni sprejel posebnih sklepov, saj so bili le-ti sprejeti že v marcu, ko smo obravnavali poslovanje v letu 1976. Komunisti Elektromehanike se zavzemajo za učinkovitejše izvrševanje sprejetih sklepov. Svet ZK bo odslej mesečno spremljal uresničevanje sanacijskega programa delovne organizacije. Za zaključek lahko rečemo, da bo treba še mnogo storiti, da se bo poslovanje delovne organizacije in tistih temeljnih organizacij, ki imajo izgubo, bistveno izboljšalo. Odnos do dela in materiala, premajhna delovna disciplina in še marsikaj lahko zelo neugodno vpliva na poslovni uspeh celotnega delovnega kolektiva. Vsi se moramo bolj potruditi - in uspeh ne bo izostal. Alojz Boc Poudarek stabilizaciji Delegati delavskega sveta ISKRE -Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko so na zadnjem zasedanju največ pozorhosti namenih obravnavi poslovanja v prvem trimesečju in dokončno sprejeli izdelani stabilizacijski program DO. Sprejeti so bili naslednji sklepi: — TOZD ATC naj naknadno predloži svoj sanacijski program zaradi slabega poslovnega uspeha. — V prihodnje morajo temeljne organizacije, ki imajo v določenem poslovnem obdobju izgubo, izdelati konkretne akcijske ukrepe za izboljšanje poslovanja in ne zgolj poročila o poslovanju. Sanacijski programi TOZD morajo vsebovati konkretne naloge, nosilce izvajanja teh nalog in roke. — Delavski svet je obravnaval in potrdil stabilizacijski program delovne organizacije, s tem da se vanj vnese še kontrola opravljenih nadur, posebno za režijska dela. Team, ki bo skrbel tako za izvajanje kot za izdelavo mesečnih poročil o izvajanju stabilizacijskega programa v DO, mora tudi delavskemu svetu na vsakem zasedanju predložiti poročilo, iz katerega bo razvidno tudi kdo in zakaj je kriv za neizpolnjevanje nalog. — Pri obravnavi Pravilnika za delitev sredstev iz letnega regresa so delegati imeli več pripomb. Zaradi možnih pripomb iz TOZD, ki pravilnika še niso obravnavale, je DS sklenil, naj oddelek za družbene zadeve zbere vse pripombe, jih uskladi in popravljeni osnutek omenjenega pravilnika predloži v sklepanje delavskim svetom temeljnih organizacij. Delavski sveti TOZD naj pravilnik sprejmejo čim-prej, saj bodo delavci kmalu pričeli koristiti letni dopust. Delavski svet DO je imenoval odbor za izvajanje organiziranosti v skla- ISKRA Štev. 26 - 18. junij 1977 du z zakonom o združenem delu. Naloga tega odbora so organiziranje in vodenje razprave za izvajanje določb zakona o združenem delu, priprava predlogov, posredovanje mnenj in stališč organom upravljanja, družbenopolitičnim organizacijam in zborom delavcev. V odbor so bili imenovani naslednji člani kolektiva: Kern Janez, Božo Vičar Anton, Pivk Ivan, Pavlin Nace, Vehovec Jakob, Osojnik Vito, Kuhar Ludvik, Hudej Franc, Tronkar Avrelij, Krč Miro, Gogala Marina, Kristan Janez in Štancer Franc. Alojz Boc Ustreznost izdelkov in uslug v zunanji trgovini OB XI. SIMPOZIJU JUGOSLOVANSKIH DRUŠTEV ZA KAKOVOST, LETOS MAJA V SARAJEVU V soparno ogretem Sarajevu in ob pomladno polnem koritu Miljacke, ki se pod Principovim mostom vali proti zahodu na sarajevsko polje, so zboro-vali delegati iz vse države, na XI. simpoziju o kakovosti v zunanji trgovini. Sedemdeset referentov je na plenarnih zasedanjih in delu v petih strokovnih sekcijah obdelalo to pomembno tematiko z domala vseh pomembnih vidikov. Zastopane so bile skoraj vse veje gospodarstva, ki v zunanji menjavi kaj pomenijo. To so: strojna in elektroindustrija, živilska, kemična, farmacevtska in tekstilna industrija, gradbena in vojna pa tudi posamezne panoge kot: industrija vozil, letalska industrija in industrija usnja. Referenti so pretresti problematiko izvoza in uvoza, torej mednarodno menjavo, ki pri nas predstavlja tok 11 mio dolarjev skupno. Izvoza je za 24 % in uvoza za 28 % družbenega proizvoda. V zborniku o tem simpoziju, ki obsega 280 strani velikega formata, je zbrano toliko pomembnega gradiva kot z malokaterega zborovanja JUSK-a do sedaj. Referenti, katerih dobra polovica prihaja iz državnih ustanov, institutov, zunanje trgovinskih organizacij, bank, druga polovica pa iz proizvodnih organizacij vseh industrijskih panog, so probleme plasmaja blaga na zunanjih tržiščih obdelati iz naslednjih vidikov: normativna problematika obsega zakonodajo, predpise in uredbe, standarde, navodila in priporočila, ki že ali pa šele bodo urejali kakovost blaga in storitev v naši mednarodni menjavi; poslovno-tehnološka problematika obsega jedro obravnavane teme in se razmejuje na poslovno-tehnične vidike, na poslovno-tržne in poslovno-in-formativne vidike v mednarodni menjavi blaga in znanja. problematika nadzora, ki obsega nadzor ustreznosti blaga v uvozu in deloma tudi v izvozu. C v Obvestilo Koristnike voznih kart obveščamo, da vozne karte za čas dopusta ni potrebno vračati, ker od vključno 16. 7. do 3. 8. 1977 niso veljavne. Samoprispevek v znesku 100 din bo odbit. Kdor želi, lahko karto vrne 1. 7., s tem odpade samoprispevek. Prevozni oddelek Elektromehanike j POMEMBNO POSVETOVANJE Od ponedeljka naprej poteka na Bledu štiridnevno posvetovanje, katerega je organizirala vojaška uprava kontrole kakovosti in zanesljivosti za vso proizvodnjo, ki je namenjena vojaški rabi. Približno 400 udeležencev, od tega 250 strokovnih predstavnikov jugoslovanskih podjetij (med njimi 50 iz „Iskre“), ki se uk valjajo z razvojem in proizvodnjo vojaških naprav, pretresa v teh dneh skupaj z vojaškimi strokovnjaki vrsto problemov, predvsem tehniških, ki zadevajo vojno proizvodnjo. Gre za mnogo ožje sodelovanje vojaških strokovnjakov z neposredno proizvodnjo, VKKP (vojna kontrola kvalitete in zanesljivosti— pouzdanosti) zahteva namreč za vse izdelke, ki so namenjeni armiji, da ima pravico sodelovati in hkrati preveijati celoten razvoj proizvodnje izdelka v vseh njenih stopnjah od prototipa naprej, nadalje kakovost uporabljenih materialov oziroma surovin in seveda tudi izgotovljene izdelke. Doslej je vojaška uprava le kontrolirala poslane izdelke ob predaji, odslej pa bo nadzorovala celotno proizvodnjo, ki je namenjena njej. Posvetovanje prireja VKKP vsako leto, vendar je šele letos zadobilo stro- kovni značaj urejanja celotne problematike na temelju že sprejetega pravilnika, ki ga je podpisal zvezni sekretar za narodno obrambo Nikola Ljubičič. V blejski festivalni dvorani je v ponedeljek odprl posvetovanje in pozdravil goste Jože Jakič, generalni podpolkovnik in načelnik obrambe JLA. Pri otvoritvi sta spregovorila še v imenu izvršnega sveta SR Slovenije republiški sekretar za delo Pavel Gantar in generalni direktor združenih podjetij Jože Hujs, v imenu „Iskre“ kot pokroviteljice strokovnega posvetovanja. Od številnih gostov, ki so biti navzoči ob otvoritvi, velja omeniti še generalnega majorja Blažo Markoviča, predsednika JUSK (jugoslovanske zveze za kakovost). Program posvetovanja je precej obširen. Vodijo ga različni vojaški strokovnjaki, vsak iz svojega specializiranega področja, po vnaprej določenem programu. Danes, v sredo so udeleženci obiskali tovarno telekomunikacij na Laborah. Tod so si ogledati proizvodnjo elektronskih avtomatskih telefonskih central, nato pa so jim priložnostno zavrteti še barvni film o „Iskri“. Marjan Kralj Na povabilo Fakultete za elektrotehniko je 10. junija prispela v Ljubljano delegacija Inštituta za elektrotehniko in elektroniko iz Trsta. To je bil prvi uradni obisk predstavnikov tržaške univerze. Dekan inštituta prof. Claudio Benco ter profesorji Giadrossi, Camus, Šicuranza in Hmeljak so si ogledali tudi Iskrino tovarno telekomunikacij na Laborah v Kranju. Delegacijo je spremljal Vladimir Klavs, predsednik sveta Fakultete za elektrotehniko. Ivan Fink, direktor Razvojnega področja Iskre Elektrotehnike in Stane Slapšak sta gostom predstavit ZP ISKRA in Iskro Elektromehaniko. Tržačani so bili z ogledom proizvodnje ATC zeb zadovoljni J Pri normativnem delu so se referenti mnogo zadrževali na nacionalnih standardih in prihajajočem zakonu o standardih, ki naj našo državo vključi v mednarodno prakso pri menjavi dobrin. Poudarek je bil dan tudi zaščitnim vidikom tega zakona. S področja mednarodne standardizacije pa so zanimivi podatki kako različne mednarodne forume objemajo klešče protekcionizma, tako na vzhodu kot na zahodu. Zaskrbljujoče je kako razviti svet obvladuje dve tretjini vseh forumov v okviru IEC, ISO, CEE, in tako vnaša svoje poglede in hotenja tudi razvijajočemu se delu svetovnega gospodarstva. V okviru pošlovno-tehnološke problematike se je del referentov ukvarjal predvsem z marketingom, del s transferom tehnologije in del s tržnimi strategijami na zunanjih trgih. Zanimivi so poskusi, da bi uredili tudi oblikovanje pogodb, iz katerih je potrebno odstraniti neugodne zahteve dajalcev licenc. Priznanje ugoden vpliv na kakovost in rast sposobnosti naše industrije, ki jo pomenijo ti nakupi, vendar se večina referentov le suče v okviru pasivnega sprejemanja tujega znanja. V tem oziru ugodno izstopa zahteva, ki se nanaša na vlaganja tujega kapitala in predpisuje delež domače opreme v novogradnji. Naš prispevek je želel naglasiti potrebo po aktivni menjavi, to je obojestranski transfer tehnoloških informacij, ki je merilo razvitosti našega gospodarstva. Kljub uspehom, ki jih tu že beležimo, smo poudarili potrebo po večjih vlaganjih v razvoj in kadre in s tem po ustrezni tržni strategiji. Ugotovljeno je bilo, da se na razvitih tržiščih oblikuje tržišče kakovosti, za katero je značilno upadanje pomena „tehnične“ kakovosti (ker je tako izenačena), pač pa pridobiva na pomenu ,,ekonomska1' kakovost, ki jo predstavljajo: dobavni roki, servisi in rezervni deti, design, renome. Slednje značilnosti pomenijo kakovost poslovanja in spremljajo izdelek in usluge na tržišču. Problematiko nadzora so obravnavati sodelavci inšpektorata za tržišče in cene in navedli impozantne številke, o pregledanem blagu. Njihovo delo se odvija v 23 podružnicah po vsej državi. Poslujejo s 120 špediterji in z okoli 300 uvozniki. Navedli so povsem operativne probleme, ki jih rešujejo, ko njihove metode niso več dorasle sestavi uvoženih materialov za reprodukcijo. Tak zbor kljub svoji univerzalnosti ne more mimo določene stopnje individualizacije. Kljub našemu maloštevilnemu zastopstvu (dva člana kolektiva), smo bili na simpoziju opazno prisotni. Posamezni referenti, poleg našega, so omenjati naše podjetje v najrazličnejših zvezah. Tako smo biti primer za dogovorno širjenje programa izdelkov v okviru Združenja elektroindustrije. Navajati so nas kot primer za pravilno razumevanje pomena industrijskega oblikovanja pa tudi kot primer pridobljenega renomeja solidnega proizvajalca tudi na tujih tržiščih. Maloštevilno zastopstvo referentov iz elektroindustrije pa le kaže na določeno nezamteresiranost. Bile so zastopane le organizacije RUDI ČAJEVEC, ENERGOINVEST in ISKRA Iz raz- govorov z udeleženci iz naše republike, 15 po številu, je bilo moč razbrati, da so izkušnje proizvodnih orgamzacij z izvozom dosti bogatejše, kot se zdijo površnemu opazovalcu. Zborovanje je izzvenelo v ugotovitvah posameznih referentov in disku-tantov, ki jih lahko strnemo takole: Standardi, ki jih pripravljamo, in novi zakon v zvezi s tem bodo urejali predvsem razmere na notranjem trgu. Zunanja tržišča so stvar posameznih izvoznikov, ki se prilagajajo zahtevam teh tržišč. Aktualna je problematika povezave naših izvoznikov na ista tržišča, kar močno pogrešamo. Pri standardih je vodilo živi človek, ki ga ni moč vtisniti v kalup. Višje oblike mednarodne menjave ne smejo biti le enostranske. Domača inventivnost na tem področju še ni prišla dovolj do izraza. Tržišča moramo osvajati s solidno firmo, izdelki s primerno znamko in zaščitnim znakom. Mednarodno tržišče ceni popolnejšo ponudbo, razpoložljivost ponujenega blaga, servisibilnost tega blaga, njegove estetske, ergološke in ekološke odlike. Vse to pomembno spreminja ustaljene pristope pri snovanju izdelkov. Določene vrste izdelkov že socialno mutirajo prehajajoč iz prestižnega pomena v široko potrošnjo. Transfer tehnoloških informacij je potrebno normativno urediti v obe smeri. Tržništvo še nima vloge, ki mu pripada in premalo se poslužujemo fran-chisinga - poslovne oblike posebno ugodne za področje neuvrščenih dežel. Vlaganja v razvoj izdelkov in tehnologije so premajhna. Nakupi tujega znanja so vse prevečkrat neuspešni (do leta 1976 je bilo okrog 500 primerov nakupa tujega znanja). Inovacijska dejavnost še močno zaostaja za rezultati sorodnih renomi-ranih podjetij. Pri skupnih vlaganjih doma ali na tujem je tuja oprema zastopana v previsokem znesku. V teh postih moramo iztržiti tudi renome,-ki ga v mednarodnih poslih nujno potrebujemo. Made in YU naj postane reklama? Nekateri posti gradbeništva, lesne industrije in kmetijstva so v tem pogledu zgledni. Ko so udeleženci simpozija zapuščati dvorane na Skenderiji, ki so že naslednji dan sprejele tekmovalce pevskih zborov, so se zahvaliti organizatorju, Društvu za kakovost BiH, ki je kljub varčevalnim programom uspe* lo organizirati tak strokovno zahteven zbor. B. Ž' ZAHVALA Vsem mojim sodelavcem v Razvojnem področju Elektromehanike se iskreno zahvaljujem za vso pozornost in dragocena darila ob odhodu v pokoj. Prav tako sem dolžna zahvalo mojim bivšim sodelavcem iz Konstrukcije orodja v orodjarni in iz Tehnološkega področja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat od srca hvala! Ana Vukotič j Preobrazba samoupravnih j odnosov v Iskri V posebni prilogi današnje številke je KOOOS SOZD Iskra pripravil troje gradiv, ki naj bodo v pomoč samoupravljalcem pri sporazumevanju o združevanju dela in usklajevanju samoupravnih odnosov z zakonom o združenem delu. Kot prvo gradivo objavljamo vzorec samoupravnega sporazuma o združe-E vanju dela delavcev v temeljni organizaciji (delovni skupnosti in ,,enoviti" delov-j ni organizaciji), ki naj služi kot pripomoček pri izdelavi samoupravnih spora-■ zumov Iskrinih temeljnih organizacij združenega dela. Za obravnavo osnutka tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra, ki smo ga že objavili kot posebno prilogo v 20. številki našega glasila, pa je KOOOS SOZD Iskra sprejel idejna izhodišča, akcijski program in smernfče za : javno obravnavo o osnutku tez za samoupravno sporazumevanje o združevanju v SOZD Iskra. Tretjič pa objavljamo delovni načrt sporazumevanja o združevanju dela v • SOZD Iskra ob vsklajevanju samoupravnih odnosov z Zakonom o združenem delu. V tem delovnem načrtu so objavljeni skrajni možni roki, ki jih ni več moč : spreminjati, ker bo le tako mogoče uresničiti sprejetje samoupravnih aktov. / ; - r IDEJNA IZHODIŠČA, AKCIJSKI PROGRAM IN SMERNICE ZA JAVNO OBRAVNAVO O OSNUTKU TEZ ZA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU V SOZD ISKRA V Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata SOZD Iskra je na svoji razširjeni seji z dne 6. 6. 1977 s predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov SOZD Iskra, soglasno sprejel naslednje ugotovitve, družbenopolitična izhodišča in smernice za obravnavo Osnutka tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra: OSNOVNA UGOTOVITEV Osnutek tez za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra, katerega je pripravil Poslovodni kolegij, je iz družbenopolitičnega vidika sprejemljiv za javno razpravo v kolektivih Iskre. AKCIJSKI PROGRAM Ugotovljeno je, da se delovni načrt KOOOS z dne 7. 4. 1977 iz objektivnih razlogov ne izvaja po predvidenem programu in smo z vsklajevanjem samoupravnih odnosov v ZP Iskra z ZZD v krajšem zaostanku. Zaradi tega se spreminja rokovnik obravnave vsklajevanja in sprejema tez kot osnovnih izhodišč za novi samoupravni sporazum SOZD Iskra. Ti roki so dokončni in do spreminjanja ne more priti, ker bi v obratnem primeru vseh programov ter delovnih načrtov ne mogli uresničiti. KOOOS SOZD Iskra je že sprejeti akcijski program vsklajevanja samoupravnih aktov z ZZD dopolnil z novimi termini v posebni prilogi, katera je sestavni del teh sklepov in se takoj dostavi vsem 00 sindikata v SOZD Iskra. S takojšnjo veljavnostjo pa KOOOS zadolžuje vse 00 sindikata, da v sleherni sindikalni skupini do 25. 6. 1977 organizirajo obravnavo osnutka tez o združevanju v SOZD Iskra. Sočasno se morajo obravnavati tudi teze o združevanju dela v TOZD in teze o združevanju v delovno organizacijo. V nobeni sredini se ne morejo sklicati zbori delavcev za odločanje o tezah, brez predhodne obravnave tez v sindikalnih skupinah. Sindikat je zadolžen za organizacijo obravnav ter aktivno sodelovanje v razpravah, poslovodni organi TOZD, DO in SOZD pa so odgovorni za strokovno tolmačenje posameznih gradiv. Poročila o poteku politične obravnave Osnutka tez o združevanju v SOZD Iskra, se dostavijo Izvršnemu odboru KOOOS SOZD Iskra. KOOOS SOZD Iskra ponovno zadolžuje vsa vodstva sindikata, da tam, kjer pri delavskih svetih TOZD, DO še ni ustanovljenih posebnih odborov ali komisij za spremljanje akcijskih programov in vsklajevanje samoupravnih odnosov skladno z ZZD, izvolitev teh organov nemudoma izvrše. V delo teh odborov, odnosno komisij, morajo biti vključeni predstavniki DP O (ZK, sindikat, ZSM, ZB). KOOOS predlaga Skupščini SOZD Iskra, da na prvem zasedanju imenuje poseben odbor za samoupravne odnose v Iskri, katerega naloga je: spremljanje izvajanje programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov skladno z ZZD in vsklajevanje stališč poedinih samoupravnih aktov SOZD Iskra. KOOOS predlaga, da ta odbor tvorijo vsi predsedniki tovrstnih odborov delovnih organizacij Iskre. V delo tega odbora so vključeni predstavniki DPO SOZD (ZK. sindikat, ZSM, ZB). SMERNICE ZA OBRAVNAVO Ob spoznanju ter z namenom, da le z zcfru-ženim delom v Iskrini skupnosti zagotovimo možnost hitrejšega in stabilnejšega razvoja, ter z vsestransko poslovno učinkovitostjo v SOZD Iskra organiziranih organizacij združenega dela, katerih cilj je proizvajati kvalitetne in tržno sposobne izdelke na čim višji ravni in produktivnosti in ekonomičnosti zato ustrezni organiziranosti, ki bo zagotavljala poslovno in socialno varnost zaposlenih ter medsebojno solidarnost, delavci Iskre združujejo svoje delo v TOZD, DO in SOZD Iskra. Pri tem se bo sindikalna organizacija v Iskri zavzemala, da na osnovi dosedanjih spoznanj ter družbenih obvez gradimo nove odnose na osnovi samoupravne socialistične solidarnosti in vzajemnosti. Ob snovanju, vsklajevanju ter sprejetju novih, z ZZD vsklajenih samoupravnih sporazumov in splošnih aktov v Iskri bo sindikat aktivno sodeloval ter zahteval: — analizo obstoječe samoupravne organiziranosti na vseh ravneh — ustanavljanje TOZD povsod tam, kjer so za to pogoji — uveljavljanje dohodkovnih odnosov skladno s čl. 67. ZZD — uveljavljanje enotnih osnov in meril na področju nagrajevanja in delovnih razmerij — Vsklajeno planiranje novih investicijskih naložb ter prestrukturiranje proizvodnih programov ter izboljšavo tehnoloških postopkov — humanizacijo del na delovnih mestih s težjimi pogoji dela — ustrezen družbeni in osebni standard ter varnost pri delu delavcev — dosledno uveljavljanje delegatskega sistema in neposredno odločanje delavcev pri ugotavljanju in delitvi dohodka — uveljavitev ustrezne kadrovske politike, skladno z ZZD in družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike — ustrezno uveljavitev informacijskega sistema v Iskri — zagotovitev pogojev za delovanje samoupravnih in DP predstavnikov — dosledno izvajanje sankcij na neizvajanje skupno sprejetih stališč organov samoupravljanja, DPO, poslovodnih organov, določil samoupravnih sporazumov, splošnih aktov in zakonskih določil, na vseh ravneh organiziranosti v Iskri. KOOOS SOZD Iskra ob preobrazbi samoupravnih odnosov, skladno z ZZD, ugotavlja, da so v nekaterih ožjih sredinah OZD prisotne miselnosti in hotenja o ustanavljanju tako-zvanilv „mini podjetij", slonečih na podjetniški logiki. Menimo, da to ni v skladu z osnovami in cilji združevanja v združeno delo in da je potrebno takšna hotenja politično oceniti in onemogočiti. Zavedamo se namreč, da je nujno v nekaterih TOZD Iskre, ki imajo več dejav- nosti ustanoviti več TOZD, kar pa ne utemeljuje tudi formiranje delovne organizacije. Pri tem ne moremo izhajati iz trenutnega položaja, ampak mora biti izhodišče srednje, odnosno dolgoročno planiranje razvoja organizacije, njena programska orientacija in trajna socialna varnost delavcev. Proces obravnave tez o novi samoupravni organiziranosti terja od nas, da predvsem strokovno in strpno konfrontiramo različne poglede na naš razvoj. Pri tem morajo naše sile biti usmerjene predvsem, da na osnovi analiz pristopimo k odpravljanju slabosti, ki so se v dosedanji organizacijski obliki porajale, ne pa, da iščemo rešitve zunaj obstoječe organizacije združenega dela v Iskri. Pri oblikovanju novih samoupravnih odnosov je družbenopolitično nesprejemljivo dejstvo, ko se v nekaterih sredinah duplirajo funkcije ter strokovna opravila na več nivojih samoupravne organiziranosti. KOOOS tovrstnih akcij ne bo podprl, ker meni, da so nasprotne ciljem racionalizacije poslovanja in jih politično ocenjuje kot nesprejemljive in proti družbene. V zvezi z integracijskimi in dezintegracij-skimi procesi v Iskri, se je KOOOS SOZD Iskra odločil, da ne bo podprl nobenih tovrstnih akcij, ki bi bazirale le na raznih nedorečenih političnih motivih, ampak bo ob vsakem primeru zahteval ekonomsko, razvojno, programsko tehnološko in dohodkovno utemeljenost, ki bo razpravlja na demokratično v najširših krogih in z opredeljeno odgovornostjo predlagateljev. Predsednik KOOOS SOZD Iskra: JOŽE ČEBELA, l.r.' SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji (delovni skupnosti in »enoviti« delovni organizaciji) 1. UVOD Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo je nov samoupravni splošni akt, ki ga je uvedel zakon o združenem delu (ZZD). Ta akt je v temeljni organizaciji osnovni, saj se morajo z njim skladati vsi samoupravni splošni akti (612. člen ZZD). Iz razprave ob pripravi ZZD povzemamo, naj bi ta akt ne bil deklarativen, prezahteven in preobširen. Po svoji vsebini naj bo dokument tak, da bo omogočil delavcem ob organiziranju temeljne organizacije enostaven postopek, vendar mora vsebovati vse tiste elemente, ki so odločilnega pomena za družbenoekonomski položaj delavcev, tako da je to resnično temeljni akt. Upoštevaje to v sporazumu ne kaže ponavljati določb ZZD. Akt naj bi imel čimveč lastnih rešitev, tako da bi odražal posebnosti temeljne organizacije. Ta sporazum sprejmejo vse temeljne organizacije, delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena in tiste organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij (enovite delovne organizacije). Kjerkoli v gradivu navajamo načela, jih je potrebno konkretizirati, upoštevaje pri tem naravo dejavnosti temeljne organizacije ter iz nje izvirajoče posebnosti organizacije dela in poslovanja. Vendar pa teh razmerij ne kaže kvantificirati, ker gre za temeljni samoupravni splošni akt; konkretizacija je potrebna v planih oziroma tudi v drugih samoupravnih splošnih aktih in samoupravnih sporazumih. Vsebina samoupravnega sporazuma je načelno izražena v določbi 336. člena ZZD, deloma pa lahko razberemo vsebino tudi iz primerjave z vsebino statuta (337. čl. ZZD). Ta samoupravni sporazum naj bi bil sicer splošnega pomena, vendar hkrati kolikor toliko konkreten, da je možno najti v njem osnove za urejanje v drugih samoupravnih splošnih aktih v TOZD in njenih odnosih, ki jih je potrebno opredeliti v različnih samoupravnih sporazumih in samoupravnih splošnih aktih. 2. VSEBINA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELAVCEV V TEMELJNI ORGANIZACIJI 2. 1. DEJAVNOST TEMEUNE ORGA- NIZACIJE Opredeliti je treba dejavnost temeljne organizacije (poslovni predmet), ta pa mora biti skladna z zakonom o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur. I. SFRJ 34-76). Opisati moramo glavno dejavnost, pri čemer izhajamo iz bistva temeljne organizacije — torej take organizacije, „v kateri so delavci neposredno povezani z enotnim delovnim procesom in s tem pri delu med seboj odvisni in v katerem dosegajo z delom s sredstvi skupnega dela skupen rezultat (321. čl. ZZD)". Zato je treba določbo 410. člena ZZD, ki predpisuje, da sme temeljna Delovni načrt sporazumevanja o združevanju dela v SOZD Iskra ob vsklajevanju samoupravnih odnosov z Zakonom o združenem delu (ZZD) l.DEL 1 OPO SOZD 23.12 76 sprejem programa VSKLA]. SAMOUP. ODNOSOV v SOZD ISKRA z ZZD DEL.SK. SOZD 3101.77 IMENOVANJE STROK. KOM. ZA PRIPRAVO TE2 O VSKLAJEVANJU ODNOSOV 5 I 3101.77 IMENOVANJE STROK KOM. ZA PRIPRAVO TEZ O VSKLAJEVANjU^ ODNOSOV 31.01.77 IMENOVANJE STROK. KOM. ZA PRIPRAVO 'TEZ O VSKLAJEVANIU ODNOSOV zl |31.01.77 IMENOVANJE STROK.KOM. ZA PRIPRAVO TEZ O VSKLAJEVANJU odnosov fr ž TOZD 1310177 8 KOMISIJA »N P.O. TOZD 31.0377 TEZE ZA ORqANlZ|RAN|E TOZD Ut DPO TOZD 30.04.77 IMENOVANJE STROK. KOM. ZA PRIPRAVO TEZ 0 VSKLA|EVAN|U ODNOS. IZDELAVA TEZ ZA ZDRUŽ. DELA DELAVCEV V TOZD IN POVEZ. TOZD V DO DRUŽBENO POLITIČNA OCENA USTREZNOSTI TEZ IN PLANI IZVEb&e VSKLAJEV. Z ZZD TEZE in PISMENA OCENA TEZ DEL. SKUPNOST 3 DO 31.01.77 fr 9 *00"Tn 'N 3103.77 TEZE ZA SS 0 MENJAVI DELA 15 DPO DEL.SK. 3004.77 IMENOVANIE STROK. KOM-ZA PRIPRAVO TEZ 0 vsklajevanju odnosov z ZZD IZDELAVA TEZ 0 ZDRUŽ. DELA DELAVCEV V D S. IN MENJAVI DELA DE LAV. V D.S. Z DEL. V TOZD DRUŽBENO POLITIČNA OCENA UBTREZNOSTl TEZ ALI ORq. TOZD IN IZVEDBE VSV.LA1 Z ZZD PLAN EYAN|A KOMISIJA IN p.o. 'nn 31.03.77 IZDELAVA TEZ O ZDRUŽ. DELA DELAVCEV V S.S. IN MENJAVI DELA DELAVC. D s ■ z DPLAvci v TOZD TEZE ZA SS O DELA ALI ORCjAN. PLAN VSKLA] n 31.03.77 IZDELAVA TEZ ZA ZDRUŽEVANJE DELA V DO TEZE ZA SS V DO IN izvedbe VSKLA-JEV. 12 20 03.77 IZDELAVA TEZ ZDRUŽEVANJE V bO ZA DELA TEZE ZA V bo IN VSKLA JE VAN 13 31.0377 IZDELAVA tez ZDRUŽEVANJE V SOZD ZA DELA E VAN TEZE IN PISMENA OCENA TEZ MENJAVI TOzb IN XV JA Z ZZD hPO b.S.SOZb 30.04,77 družbeno Politična ocena ustreznosti TEZ TEZE IN PISMENA OCENA TEZ 20 DS DO SKLEPA O DEL. NAČRTU SPREJEM. TEZ DO IN SPO = RAZUMEVANJA O ZbRUŽ. DELA V DO 'TER IMENOV. DELEq. KOMISIJE ZA IZVEDBO DOGOVARJANJA —> 0 ZbRUŽEVAhJlu DPO DO 30 04.77 družbeno politična OCENA USTREZNOSTI tez TEZE IN PISMENA DS TOZD OZIROMA D.s. 01.06.7? OBRAVNAVA GJRADlVO IN qA PREDLOŽI V JAVNO OBRAVNAVO NA ZBOR DELAVCEV OCENA TET £ "2" SS O ZDRUZEV. xv; PLAN IZVEDBE JA Z ZZD> 30.04.77 DRUŽBENO POLITIČNA OCENA USTREZNOSTI TEZ TEZE IN PISMENA OCENA TEZ TEZE ZA SS O ZDRUŽEV. V SOZD IN PLAN IZVEDBE VSKLAJEVANJA z ZZb 19 DPO SOZD 30.04.77 družbeno politična OCENA USTREZNOSTI _______TEZ_________ TEZE IN 22 DS SOZD 1 PISMENA OCENA TEZ SKLEPA O DELOVNEM NAČRTU SPREJEMANJA TEZ SOZD IN SPOKAa> ME V. 0 ZDRUŽ-DELA V SOZD TER IMEN.DELE' KOM. 7A I7VED. DOgnVAZ. vAe -£ O) in ^ co organizacija opravljati le eno glavno dejavnost, razumeti tako, da gre v bistvu za enoten proces in za skupen rezultat dela, čeprav gre za več sorodnih in dopolnilnih dejavnosti v najožjem pomenu besede, ki pa pomenijo med seboj skupen rezultat dela (denimo vodovod, ogrevalne naprave, ključavničarstvo, pleskanje), pa vsak za sebe ne izpolnjuje vseh pogojev za organiziranje temeljne organizacije (320. člen ZZD). Pogoji za organiziranje temeljne organizacije so namreč kumulativni. Delovna skupnost bo kot dejavnost opisala vse to, kar ji je zaupano oziroma naloženo s samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo. 2. 2. OSNOVE ZA UREJANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V večino doslej objavljenih vzorčnih sporazumov so vnešene vse določbe ZZD o odločanju delavcev (referendum, podpisovanje, zbori delavcev, organi itd). Ker sodimo, naj ta sporazum ne bo preobsežen, saj so vsa ta vprašanja obvezna vsebina statuta (337. člen ZZD) menimo, da opredeljevanje vsega tega v sporazumu ni potrebno. Razrešiti je treba le vsebino III. odstavka 331. člena ZZD, ki določa, da delavci izvolijo delavski svet, potem ko je sklenjen samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, razen kadar ga po zakonu ne volijo, zatem sprejemajo statut in se lotijo sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Prav tako je potrebno razrešiti tudi določbo 5. odstavka 492. člena ZZD. Iz tega bi lahko zaključili, da bi morali opredeliti način izvolitve delavskega sveta (določiti dele delovnega procesa, število delavcev na delegata), sicer ga ni možno izvoliti, je pa potreben, saj daje v obravnavo in sprejemanje predlog statuta (661. člen ZZD). V praksi so ta problem razrešili tudi tako, da so v sklepu o organiziranju temeljne organizacije (328. člen ZZD), že vnesli določbe o načinu izvolitve delavskega sveta ali pa so hkrati dali v obravnavo in sprejemanje samoupravni sporazum in statut. Vsekakor so z opisanim načinom dosegli celovitejše obravnavanje pa tudi hitrejše postopke, saj je vsak referendum dokaj zahteven. Tak način je zlasti smotrn že v konstituiranih temeljnih organizacijah, kjer bo potrebno usklajevanje z ZZD (660. člen ZZD). 2. 3. ODLOČANJE O SREDSTVIH Čeprav ne priporočamo formalističnega povzemanja zakonskih določb, bo vendarle treba v samoupravnem sporazumu opredeliti razporejanje dohodka temeljne organizacije (51. člen ZZD) in pri tem to materijo urediti tako, da bo jasno opredeljena vloga delavcev v odločanju o teh vprašanjih. V ta namen je tre- ba povzeti bistvene elemente pravic in dolžnosti delavcev s tega področja. V tem sporazumu je potrebno opredeliti pravice in dolžnosti delavcev, ki skupno in enakopravno odločajo tako, da: — s svojim delom sodelujejo v delovnem in proizvodnem procesu in izpolnjujejo svoje delovne dolžnosti; — odločajo o delu in poslovanju delovne organizacije in organizacij ter skupnosti, v katere se združujejo; — odločajo o zadevah in sredstvih v celotnem spletu odnosov družbene reprodukcije; — skladno z načeli dobrega gospodarjenja družbena sredstva nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo, ne da bi pri tem prizadeli škodo drugim, zlasti pa ne ogrozili interesov družbene skupnosti kot celote; — odločajo o združevanju svojega dela in sredstev v delovno organizacijo ter v druge oblike združevanja in povezovanja dela in sredstev; — odločajo o celotnem dohodku, ki ga pridobivajo s skupnim delom v delovni organizaciji in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev; — razporejajo čisti dohodek za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve; — odločajo o delitvi sredstev za svojo osebno in skupno porabo; — pridobivajo osebni dohodek; — urejajo medsebojna razmerja pri delu — delovna razmerja. Seveda pa v samoupravni sporazum ne bomo vnašali konkretnih, že izoblikovanih meril, saj se ta merila spreminjajo in prilagajajo vsakokratnim odnosom. 2. 4. SAMOUPRAVNO PLANIRANJE DELA Temelj samoupravnega odločanja je v planiranju in ne v parcialnih odločitvah. Zato je treba v tem sporazumu poudariti: — da bodo delavci v samoupravnem sporazumu o temeljih plana TOZD usklajevali s samoupravnim planiranjem odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določali pogoje za razvoj materialne osnove temeljne organizacije in za zadovoljevanje osebnih skupnih in splošnih potreb. Pravico in dolžnost planiranja bodo delavci uresničevali s sprejemanjem osnov plana v temeljni organizaciji in s sklepanjem samoupravnih sporazumov o osnovah planov delovne in sestavljene organizacije združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti ter s tem, da bodo prek svojih delegatov sodelovali pri sklepanju družbenih planov, s čimer bodo usklajevali osebne, skup- Delovni načrt sporazumevanja o združevanju dela v SOZD Iskra ob vsklajevanju samoupravnih odnosov z Zakonom o združenem delu (ZZD) 2.DEL PODROČJE ZA ORGANIZACIJO j_______J VS«.L.«,\EVS,N|E ' | (AK.TIVNOST to) 3 4 5 6 |P.O.rOZD OZU I BEL. °.>LUP. ^llO-Ob.77 PRIPRAV! POJASNILA ZA BISTVENA VPRAŠ. Rl BOLO OBRAVNA = VANA NA ZBORIH PRIPRAVA POJASNIL ZA RAZPRAVO N& ZBORIH OELAVCEV S STALIŠČA ZbRUŽEVAN|A TOŽB V DO IN VRVIUČEVANIA DO v SOZD__________ 25 P. O - SOZD |l0.0b.77 priprava Pojasnil za RAZPRAVO NA ZBORIH DELAVCEV S stališča ZDRUŽEVANIA TOZb PREKO bO V SOZD 26 SND. OR.q. 25.Ob.77 OBRAVNAVA v SlNDlK. BKU^INAH V TOZb OZ. bEL SKOP. J i ZBOR D ELA V. TOZD OZIROM DPI , ARIIPN 30.0b.77 -SPORAZUMEVANJE O ZDRUŽ- DELA DEL.TOZD - RAZPEAVA O TEZAH O ZDRUŽ EV. DELA V bO IN SOZD - OBLI ROVAN]£ STALŠC O VSIčLA|ENOSTI TEZ TOZD,bO ,S0Zb IN SMEENIC ZA VSLL. TEZ 29 DO |o5.07.77 ZBERE IN OBRAVNAVA PRIPOMBE ZBOROV DELAVCEV V DO 50 DS SOZD 05.07.7) zbere in PRIPOMBE hELAVCEV OBRAVNAVA ZBOROV V SOZb 25 n^p^.sv. »S.07'71 31 DPO TOZb(b.S) 14.07.77 OBRAVNAVA PRlPOMbE ZBORA IM |1H PO£»REbU|E DS bO IN DS SCZD TER. DPO IN STROK. KOMISIH' POLITIČNA ocena 39,|ps TOZD(D.S.)| korektura osnutkov ss SOZb ne in splošne družbene interese ter na tej podlagi in v mejah doseženega dohodka sprejemali ukrepe za uresničevanje sprejetih obveznosti (Ur. I. SFRJ 6—76 — zakon o planiranju, zlasti členi 2., 18., 29., 33.>. 2. 5. PRIDOBIVANJE DOHODKA Za konkretizacijo odnosov v temeljni organizaciji je treba iz določbe 60. člena ZZD povzeti, kako delavci konkretno pridobivajo dohodek temeljne organizacije. Pri temeljnih organizacijah posebnega družbenega pomena in pri delovnih skupnostih je treba pri določanju osnov za pridobivanje dohodka izhajati tudi iz načela svobodne menjave dela. 2. 6. RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA V tem delu lahko kot osnove za urejanje razporejanja dohodka in čistega dohodka upoštevamo zlasti naslednja načela: — Dohodek v združenem delu se pridobiva ne glede na oblike ustvarjanja le kot dohodek temeljne organizacije in se obvezno izkazuje kot njen dohodek. — Dohodek je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, s katerimi se zagotavljajo skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe, ter za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. — Razporejanje dohodka in čistega dohodka temelji na doseženi produktivnosti, na rezultatih upravljanja in gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije (minulo delo) ter v odvisnosti od prilagajanja proizvodne ali druge dejavnosti tržnim potrebam ali samoupravno dogovorjenim pogojem za delo ter glede na naravne pogoje. — Dohodek, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, je treba nameniti razširitvi materialne osnove združenega dela. — S planiranjem dohodka (samoupravni sporazum o planu temeljne organizacije združenega dela, ki temelji na predvidenem proizvodnem programu, predvidenih proizvodnih zmogljivosti, planiranih prodajnih cenah, standardih stroškov, z združevanjem dela in sredstev itd., zagotavljamo namensko razporejanje dohodka in čistega dohoda. — pri uresničevanju svoje neodtujljive pravice, da razporejajo dohodek in čisti dohodek, delavci upoštevajo tudi interese drugih delavcev, delovnih ljudi in občanov. Zato se z njimi dogovarjajo in sporazumevajo o skupnih osnovah in merilih, kar uresničujejo s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem. — Analiza uresničevanja srednjeročnega plana temeljne organizacije je osnova za opredelitev politike razporejanja dohodka in čistega dohodka za naslednje leto. — pri določanju osnov za razporejanje čistega dohodka na osebno in skupno porabo delavci v delovni oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela upoštevajo dogovorjene skupne osnove, kot so, denimo: minimalna akumulacija, obveznosti sprejetih osnov plana za razširitev materialne osnove združenega dela, politika amortizacije, raven osebnih dohodkov na enoto enostavnega dela, dogovorjena spodnja raven zadovoljevanja skupnih potreb; vrednotenje posebnih delovnih razmer; produktivnost (dohodek na zaposlenega in čas, ki je potreben za izdelavo enote proizvoda) v TOZD; produktivnost, ki jo dosegajo v drugih TOZD (zlasti v dohodkovnih povezavah); učinek gospodarjenja in upravljanja (dohodek na vložena sredstva, poslovni sklad na vložena sredstva, porabljena sredstva v celotnem prihodku) v temeljni organizaciji in v temeljnih organizacijah, s katerimi je vzpostavljena dohodkovna povezava ter v drugih OZD; učinke inovacijske dejavnosti. — Pri razporejanju dohodka na sredstva za ustvarjanje in obnavljanje rezerv je potrebno določiti zakonsko raven rezerv, rizičnost dejavnosti, sprejete obveznosti iz safno-upravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev in iz samoupravnih sporazumov o osnovah plana. Pri odločanju o razporejanju dohodka in čistega dohodka bodo delavci ocenjevali dosežene rezultate po zakonsko predpisanih kazalcih (139., 140., 141. in 142. člen ZZD). 2. 7. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO Pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bodo delavci izhajali zlasti iz: — dosežene produktivnosti svojega dela in produktivnosti dela v drugih TOZD, s katerimi so združili delo in sredstva; — uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem v temeljni organizaciji (minulo delo); — uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi, ki jih združujejo z delavci drugih temeljnih organizacij v delovni in v sestavljeni organizaciji ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev; — uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela; — prilagajanja proizvodnje in poslovanja delovne organizacije tržnim pogojem (družbeno dogovorjeni delitvi dela). Konkretne osnove in merila bodo delavci določali s posebnim samoupravnim splošnim aktom v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah, sklenjenih v delovni oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela ter drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. 2. 8. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE DELA Sredstva za razvoj materialne osnove dela bodo delavci izločali iz čistega dohodka in jih oblikovali v skladu: — z naravo dejavnosti temeljne organizacije; — z vlogo temeljne organizacije v družbeni reprodukciji v skladu z osnovami planov delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. Pri razporejanju teh sredstev bodo delavci ravnali tako, da bodo zagotavljali obnavljanje, povečevanje in zboljševanje materialne osnove združenega dela. Po istih osnovah bodo delavci oblikovali in uporabljali sredstva rezerv, pri čemer bodo upoštevali zlasti potrebo po zagotavljanju rizikov v proizvodnji in poslovanju temeljne organizacije. 2. 9. DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Pri določanju osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke bodo delavci upoštevali zlasti naslednja načela: — osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim detom in upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela. — Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti, predvsem tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom in njihovih družinskih članov. — Določiti je treba vsebino zajamčenega osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost vsakega delavca. Višina zajamčenega osebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in splošnih razmer v okolju, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe (131. in 132. člen ZZD). Konkretne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke določajo delavci v samoupravnem splošnem aktu (pravilniku), upoštevaje pri tem skupne osnove in merila, dogovorjene s samoupravnimi sporazumi v delovni organizaciji, v sestavljeni OZD in v drugih samoupravnih sporazumih. 2. 10. RAZLOGI ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV Uresničevanje skupnih interesov pri delu in pri pridobivanju dohodka v posameznih med seboj odvisnih delih združenega dela se kaže predvsem v: — skupnem planiranju razvoja glede na potrebe tržišča in v težnji po odpravi neusklajenosti, ki so postale prepreka za celoten družbenoekonomski razvoj, oziroma vplivati na obvladovanje trga; — povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela in celotnega dohodka družbe na podlagi večje produktivnosti in rentabilnosti poslovanja, ki ga dosegamo; — z usklajevanjem planov proizvodnje, nabave, prodaje; — z uporabo novih dosežkov v razvoju tehnike in tehnologije; — z dogovarjanjem o rokih za opravljanje medsebojnih naročil; — s poenoteno in usklajeno organizacijo dela; — razširitvi in v izboljšanju materialne osnove združenega dela, ki ga dosežemo z namenskim združevanjem dela in sredstev; — zagotavljanju višjega družbenega standarda, ki se kaže v združevanju sredstev skupne porabe; — skladno z načeli vzajemnosti in solidarnosti v zagotavljanju večjih možnosti za strokovno usposabljanje, prekvalifikacijo, v izboljšanje strokovnega znanja in delovne zmožnosti, nezaposlenosti in starosti ter v drugih oblikah socialnega varstva. 2. 11. DELOVNA RAZMERJA Ta sporazum ne nadomešča dosedanjih samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Glede na izjavo, ki jo dajo delavci v skladu z določbo 468—11 ZZD, in posledice opredeljene v 1. točki I. odstavek 216. člena ZZD, je potrebno v tem delu opisati predvsem tista razmerja, ki opredeljujejo temeljne pravice in dolžnosti delavcev, značilne za delo v tej TOZD; ne pa potrebno povzemati zakonskih dolžnosti, ki so prisilnega značaja (denimo prenehanje dela). Tako naj bi v tem delu sporazuma: — opredelili, da je kadrovska politika povezana z dolgoročnim planiranim razvojem temeljne organizacije, ter s tem opredelili izobraževanje kot dolžnost delavcev; — določili obveznost delavca, da opravlja dela in naloge, na katere je razporejen oziroma so mu zaupane; — opredelili oblike in razporeditev delovnega časa (izmensko delo, deljen delovni čas); — določili posebnosti nočnega dela, dela opravljena mimo polnega delovnega časa (zlasti je potrebno upoštevati specifičnosti v dejavnostih posebnega družbenega pomena, s katerimi zagotavljamo nemoteno delo drugih, zdravstveno varstvo, varnost, itd). — opredelili pravico do odmora in tedenskega počitka, merila letnih dopustov, pravica do izrednega dopusta; — opredelili nevarna, zdravju škodljiva dela in v zvezi s tem predpisane varstvene ukrepe in ukrepe za zagotavljanje varnega delovnega okolja; — opredelili posebno varstvo mladoletnih delavcev, žensk, nosečnic, invalidnih oseb; — določili obveznost preprečevanja odplak, onesnaževanja zraka in s tem povezane dolžnosti; — opredelili odgovornost delavcev za delovne obveznosti, določili hujše kršitve, vendar ne taksativno, temveč le tiste, ki so posebnega pomena za delo v delovni organizaciji; s tem omogočamo, da bodo kršitve opredeljene še v drugih splošnih aktih; — opredelili oblike in materialne odgovornosti. Jedrnata opredelitev nakazanih vprašanj naj omogoči delavcu, da spozna posebne zahtevnosti dela v temeljni organizaciji in njeno ureditev, bistvo urejenosti odnosov v temeljni organizaciji. S tem naj bi omogočili delavcu, da se bo dejansko lahko izrekel, da pristaja na osnove ureditve teh vprašanj in da se bo odločil združiti svoje delo z delom delavcev v tej organizaciji. Hkrati naj to omogoči delavcu, da se zave posledice, če ne bo dal pritrdilne izjave. 2. 12. OBVEŠČANJE DELAVCEV Opredelitev obveščanja delavcev pomeni konkretizacijo določb 546. člena ZZD in jo velja povezovati z določbami ZZD o izkazovanju dohodka. Opredeliti je treba načine obveščanja; samoupravne delovne skupine; javno objavljanje sklepov in samoupravnih splošnih aktov; vročanje samoupravnih splošnih aktov po členu 614 ZZD; delegatski sistem; zbori delavcev; interno glasilo itd. Pri posameznih vprašanjih je treba opredeliti roke (izkazovanje dohodka, zaključevanje in-vesticj ipd.) in kateri delavci ali organi so zanje zadolženi. Ni prav, da določimo samo enega delavca za odgovornega; ta delavec lahko gradivo le ureja, posreduje. O delu so dolžni poročati vsi nosilci pooblastil in funkcij. Opredeliti je treba kazalce, ki se izračunavajo skladno z določbami ZZD, in sicer ob vsakem periodičnem in zaključnem računu. Ti kazalci morajo biti objavljeni 8 dni pred sklicem zborov delavcev. Kazalce je potrebno: pripraviti po primerjalni pa tudi po indeksni metodi: planska zadolžitev, doseženi rezultat, primerjava z minulim letom, primerjava v panogi in primerjava v družbenopolitični skupnosti. 2. 13. PREDHODNE IN KONČNE DulOCBE Opredeliti bi morali obveznost, da mora vsak delavec, ki želi nadaljevati z delom v temeljni organizaciji, podpisati izjavo, s katero svobodno odloča, da sprejema ta sporazum. Delavcu, ki take izjave ne bi podpisal, preneha delovno razmerje. Primerna je tudi določba o tem, da je potrebno po enakem postopku sprejeti in uveljaviti vsako spremembo in dopolnitev tega sporazuma in da ima odklonitev sprejema za delavce enako pravno posledico kot pri sprejemu samoupravnega sporazuma. Sporazum objavi volhma komisija, ko ugotovi, da bi bil sprejet z referendumom. Smotrno je jasno opredeliti izid referenduma. Sindikalna organizacija kot udeleženec, pristopi k sporazumu s posebno izjavo, zato v pristopni izjavi navede datum seje organa, ki je tako odločitev sprejel. 3. POSTOPEK Ker odločajo o sprejemu tega sporazuma delavci z referendumom, ga da v javno razpravo delavski svet ali drugo- telo, ki so ga izvolili delavci. V temeljni organizaciji, ki se organizira, bi to morala biti komisija, ki bi jo v ta namen izvolili delavci (tajno glasovanje za izvolitev te komisije ni potrebno, ker gre za občasen organ). V OZD, ki so posebnega družbenega pomena, naj bi dal predlog v razpravo (delavski) svet v sodelovanju z uporabniki in drugimi dejavniki (51-IV. člen Ustave SRS). Ker sprejemamo sporazum z referendumom, bi moral delavski svet (ob organiziranju posebna komisija) sprejeti sklep o razpisu referenduma. Sklep vsebuje opis predmeta, o katerem se odloča (sporazum); način seznanjanja delavcev (pismena informacija o bistvenih vprašanjih) in sklic zborov delavcev za obravnavanje predloga; po opravljenih zborih obravnavanje predlogov za spremembe in dopolnitve ter objava dokončnega besedila, o katerem se odloča z glasovanjem; datum referenduma; imenovanje volivne komisije in komisije za vo-livne imenike. Ker s tem sporazumom urejamo delovno razmerje delavcev, določamo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo delavcev, je v skladu z II. odstavkom 590. člena ZZD udeleženec sporazuma sindikat. Sindikalna organizacija mora torej sporazum posebej obravnavati in ga tudi podpisati. Če odkloni podpis, ga sicer temeljna organizacija uporablja, sindikat pa je upravičen sprožiti spor pred ustavnim sodiščem, saj gre za splošen akt (590-111 člen ZZD). Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga je večina delavcev sprejela z referendumom; odtlej dalje sporazum tudi velja. Podpisovanje izjav ima v skladu z 468-11 členom ZZD delovno pravni pomen; gre za individualno izjavljanje — sprejemanje obveznosti, ki so določene v sporazumu, saj je skladno s 1. točko I. odstavka 216. člena ZZD posledica odklonitve take izjave za prenehanje dela. Torej ne gre za tako podpisovanje samoupravnega sporazuma, kot ga je določal Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (najprej večina delavcev in nato še dve tretjini podpisov). S tem gradivom želimo predvsem opozoriti delavce in sindikalne organizacije na bistvene elemente, ki naj jih vsebuje samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. BELEŽKE: ' v / INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Menjava direktorjev Dosedanji v. d. glavni direktor Lojze Žumer, kije dve leti in pol vodil industrijo široke potrošnje, je v začetku junija odšel na novo dolžnost na Izvršni svet SRS. je zelo pripraven, ker je z njim možno celotno pričesko urejati doma, ker pa je priprava majhna, jo je možno jemati seboj na pot. Set za friziranje bo ženam precej prihranil, saj bodo morale k frizerju le na striženje. Aparat ima tudi fen z dvema stopnjama toplote. Omeniti velja še črno beli in barvni TV sprejemnik iz družine Iskra Panorama, s katerim je mogoče gledati televizijski spored po vzhodnem SEGAM in po PAL sistemu, ki ga gledamo pri nas. Ta sprejemnik je bil razvit na željo jugoslovanskih kupcev v severozahodnem delu države. Namreč naše narodne manjšine in narodnosti gledajo naš televizijski program in program matičnih narodov. Zato-je zelo važno, da imajo kombiniran sprejemnik, ki omogoča poljubno menjavanje sistema. S tem pa inovacijska, oz. razvojna dejavnost v Iskri — Široka potrošnja še ni izčrpana. Na več področjih bodo do konca leta dali na trg še več zanimivih proizvodov, ki smo jih doslej uvažali. O teh mi pa niso hoteli povedati še ničesar, dokler konkurenca posluša. F. Kotar Bivši glavni direktor Lojze Žumer Inženir Žumer je bil vse od diplo-Rie zaposlen v Iskri — 18 let. Kot prvi elektroinženir v Elektromotorjih, je Opravil pionirsko delo v razvoju in nato več kot deset let vodil to tovarno kot direktor. V veliki meri je njegova Zasluga, da so se Elektromotorji razvili v renomirano delovno organizacijo, Znano v Evropi in Ameriki po svojih izdelkih. V tem času so zaradi pomanjkanja delovne sile ustanovili tudi montažni obrat v Idriji — današnja TOZD Montaža. Ob reorganizaciji Iskre je bil imenovan za v. d. direktoija Široke potrošnje in mnogo pripomogel k formaciji te branže. Pod njegovim vodstvom so se začeli uresničevati začeti cilji — skupni program, hitrejši tempo razvoja in solidarnostna pomoč vseh tovarn. Za novega glavnega direktoija je bil imenovan Simon Primožič, 48-letni Novi glavni direktor Simon Primožič; elektroinženir. Simon Primožič je v Iskri zaposlen že 22 let — ves čas v dejavnostih skupnega pomena. Delo je začel v montažno-servisnem obratu v Ljubljani in bil več let šef Iskrinega servisa, nato pa v prodaji IC. Zadnjih deset let je bil odgovoren za prodajo Iskrinih izdelkov na domačem trgu. Ob nastopu službe sem ga vprašal, kaj bo njegovo vodilo na novem delovnem mestu? Odgovoril mi je: „Moje vodilo je že zapisano v srednjeročnem programu razvoja naše delovne organizacije. Moja vizija in želja pa je: ustvariti moderno tehnologijo dela v proizvodnji in se z našimi izdelki uveljaviti še efektneje na domačem trgu in dobiti svoje mesto na tujih tržiščih. Z eno besedo bi temu rekel: Želim, da bi postali vodilni proizvajalec izdelkov za široko potrošnjo. KF Iskra - Braun brivnik s stenskim držalom. Razveseljive novosti Izddki za široko porabo postajajo vse zahtevnejši, saj je ponudba na trgu daleč višja od povpraševanja. Zato je jasno, da uspevajo le najboljši proizvajalci, oz. najkvalitetnejši proizvodi, tako po tehnološki izvedbi, funkcionalnosti in izgledu. Tega se dobro zavedajo v DO Široka potrošnja, zato z intenzivnim razvojem in z vključitvijo v mednarodno delitev dela dosegajo kar lepe uspehe. Z" V, 'A KRATKE VESTI Na področju zabavne elektronike je najzanimivejša novost barvni televizijski sprejemnik iz družine Panorama Montreal ultra. Ima 51 cm dolg ekran, vsa izvedba temelji na integriranem vezju, sprejemik je v celoti tranzi-storiran in opremljen z diodami. Izdelan je v modulni tehniki in ima INLINE slikovno cev. Z daljinskim upravljanjem se lahko regulira jakost zvoka in menja kanale. Vgrajen ima tudi stabilizator, ki uravnava nihanja omrežne napetosti od t8u do 260 V. Pridobitev je tudi nianjša poraba elektrike. sprožilo avtomatično navija in odvija. Aparat je opremljen tudi z optičnim kazalom, da gospodinja lahko vidi, koliko prahu je že v vrečki. Zelo enostavna in higienska je tudi menjava vrečice za prah. Prav tak je sesalec Iskra 4004 Automatic, samo da nima elektronske regulacije. Posebna izvedba je Iskra 4004 de luxe — sistem AEG. Tudi ta je najvišjega kvalitetnega razreda, le da nima avtomatskega navijanja kabla in ne elektronske regulacije. Poleg teh v Iskri - Široka potrošnja proizvajajo še sesalce manjših moči s precej praktič- Montreal ultra z daljinskim upravljanjem. Na področju gospodinjskih aparatov je bila razvojna dejavnost še živahnejša. Tako so razvili vrsto motorjev Za sesalne enote in v sodelovanju z Zahodnonemško firmo AEG proizvajajo sesalce za prah naj višjega kakovostnega razreda z močjo 1000 W. Izdelujejo tri tipe sesalca: Iskra 4004 Electronic, z elektronsko regula-tijo sesalne moči glede na potrebe. Priključni kabel se s pritiskom na mmi priključki Vsi imajo kombinirane ščetke za gladko obložena tla, posebne ščetke za oblazinjeno pohištvo in še dodatne šobe za čiščenje špranj, rež zlasti pri pohištvu. Letos so začeli tudi s proizvodnjo setov za friziranje v dveh izvedbah. Prvi je običajen set, drugi pa se imenuje set za friziranje + 2. Tako ime ima zato, ker ima dva’ priključka več, kodralnik in vlažilec las. Ta komplet Set za friziranje. INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Njihovi uspehi — naš ponos V življenju doživimo mnogo lepih, nepozabnih trenutkov. Ti trenutki se nam vtisnejo v spomin in v nas živijo še dolgo časa. Brez dvoma bo petek 10. junija ostal še dolgo v spominu delavkam in delavcem novogoriške Iskre, zbranim na prisrčni slovesnosti v delavski restavraciji ob priliki čestitk in nagovora za njihovo 30-letno, 20-letno in 10-letno delo v Iskri. še veliko delovnih in osebnih uspehov in se vam zahvaljujem za vaš vložen trud v dosedanje delo“, je med drugim poudaril glavni direktor. Sproščen razgovor med jubilanti, ki se je razvil ob kozarcu vina, ob soku, ob sendviču, je samo potrdil besede glavnega direktorja. Velik je njihov doprinos k temu, kar je sedaj v novogoriški Iskri. Tega niso občutili in ne občutijo samo jubilanti. To __________' .. . 5= <__________ Jubilanti 30-, 20- in 10-letnega dela v Iskri - A vtoelektriki DELAVSKI SVET V ELEKTROMOTORJIH je na zadnji seji sprejel novega sekretarja Mirka Polajnarja, industrijskega pedagoga. Potrdil je tudi program Odbora za družbeni standard. V tem programu je zajetih 36 varčevalcev za nakup lastnih stanovanj in individualnih graditeljev, ki bodo imeli sproščena sredstva letos in drugo leto, in 46 varčevalcev pod drugimi pogoji, ki bodo dobili sredstva od letos do leta 1980. Vsem varčevalcem pomaga s krediti tudi TOZD. MONTAŽA IDRIJA: Na zadnjem delavskem svetu je računovodkinja Gostiša Milica seznanila DS s poslovanjem v prvih treh mesecih: proizvodni načrt je bil dosežen 82 %, - količinsko, vrednostno pa 86 %. Ni pa bilo TTa vseh montažnih trakovih enako, posamezni deli so delali zelo dobro, drugi slabše. Nedoseganja programa so bili krivi predvsem zastoji. OO ZK V ANTENAH je v petek z ostalimi DPO pripravila slavnostno sejo v proslavo 40-letnice KPS, Titovega 85. rojstnega dne in njegovega štiridesetega jubileja vodstva ZKJ. Na tej seji je Lado Horvat orisal štiridesetletno pot slovenske partije in pomen jubilejev. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za dolgoletno delo Bizovičar Eli, Jovanovič Faniki, Smuk Serafini, Štirn Jožetu, Igl Silvestru, Buh Francu, Škrjanec Majdi, ing. Adolfu Krašni in Velkavrh Rudiju. MONTAŽA IDRIJA: Na seji osnovne organizacije sindikata so sprejeli sklep, naj se poživijo sindikalne skupine, prenašajo informacije na organe samoupravljanja in v teh skupinah naj se delavci informirajo izčrpno o sklepih DPO in samoupravnih organov. Na isti seji so sprejeli tudi sindikalno listo za letošnje leto in tako precizirali prejemke in dodatke osebnim dohodkom. KOORDINACIJSKI KOMITE MLADIH IŠP je na zadnji seji sklenil, da pošljejo eno mladinko v MDB na Dugi otok. V vsaki OO po TOZD pa so postavili po enega člana predsedstva mladine za ..referenta za počitniško prakso". Ta ima nalogo skrbeti za čimboljši in strokovni potek prakse. Bil sem poleg, ko so prihajali. Njihov vstop v delavsko restavracijo ni bil vsakdanji, kot tisti, ko gredo na malico. Malce zadržano in z velikim skritim ponosom so vstopali, za trenutek postali, da sta jim mladinka in mladinec zataknila v gumbnico rdeč nagelj, ki je pomenil obenem tudi dobrodošlico in čestitke za dolgoletno delo. Zbranim jubilantom je spregovoril glavni direktor Iskre—Avtoelektrike Jože Eržen. „Imam prijetno dolžnost, da vam v imenu družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov in v svojem imenu izrazim najprisrčnejše čestitke k vašemu jubileju. Vaša pot, vaše 30-letno, 20-letno in 10-letno delo v Iskri je tesno povezano z razvojem in tkano s tem, kar danes imamo. In danes nimamo malo. Vaša pot je v neposredni zvezi z uspešnostjo vseh nas, z uspešnostjo celotnega razvoja Iskre-Avtoelektrike. Danes se nismo zbrali tu, da bi se pogovarjali o številkah o podatkih, o programih, ki nas čakajo. In yendar moram kljub temu izraziti zadovoljstvo, da je danes v našem kolektivu veliko kadra s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, toliko, kot ga je imela pred leti cela Slovenija. To in pogled na vaše mlade obraze nam daje še večji elan, da bo naš razvoj še naprej slonel na novih osnovah, kjer boste najpomembnejši člen vi s svojim kreativnim delom. Zato vam še enkrat čestitam k vašemu jubileju, želim vam vemo vsi, za to smo jim hvaležni, zato jim tudi iskreno čestitamo in ponavljamo vsi besede glavnega direktorja: „Hvala za vaš dosedanji trud in veliko uspehov v bodoče!11 Letošnji jubOanti so: 30 let: Marija Čerče-DSSS—KP, 20 let: Slavka Prinčič DSSS, Verena Pelicon in Ida Žižmond iz VZ, Remi-gij Marinič in Ana Leban iz DSSS, Stana Miheli VZ, Čelesta Leban GE, Jože Trojar DSSS—RRP, Zora Forče-sin GE, 10 let: Danilo Abram, Cvetka Batistič, Jože Berce in .Milojka Berce iz VZ, Neva Birsa GE, Amalija Bralič DES, Davorin Frančeškin MŽ, Neva Kapelj, Hase Karajič, Borislava Komel in Miroslav Koren iz VZ, Boris Košuta RRP, Silva Kovačič GE, Zvonko Kristančič, Pavel Mihelj in Marjan Mrak iz VZ, Radislav Mržek DSSS, Katarina Mučič, Angela Pahor, Jožef Nemec, Ljubka Pavlin in Sara Pavšič iz VZ, Janko Perat DSSS, Marina Pirih in Jožef Plohl VZ, Nada Polenčič GE, Oskar Simčič DES, Anamarija Skok GE, Natalija Širok VZ, Anton Štrukelj in Marija Teršič DSSS, Ludvik Ušaj MZ, Loira Vidic, Anton Vižin in Jožica Zarič iz VZ, Tatjana Komel GE, Boris Gregorič DES, Franc Kavčič RRP, Stanko Komel VZ, Jožef Koršič DES, Miroslav Širok in Rudolf Špacapan iz VZ, Jožef Štrukelj DSSS, Fabjan Vičič MZ, Danilo Cijan GE, Ivica Zavadlal VZ, Jure Kranjc DSSS, Ivo Anderlič VZZ. M. Rakušček. •»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••c e NAGRADE ZA PRVOMAJSKO KRIŽANKO e Prejeli smo 163 rešitev prvomajske nagradne križanke. Izmed pravilnih * rešitev je žreb razpisane nagrade naklonil naslednjim: f 1. nagrado - 150 din: Zofka Kovačič, Kranj, Prešernova 4 2. nagrado - 100 din: Darko Oman, Kranj, Moša Pijade 3 5 nagrad po 50 din: Janko Vrhovec, Ljubljana, Topniška 58; Rudi Zorman, Iskra Invest servis, Ljubljana, Trg revolucije 3; Anica Mihelčič, Kranj, Ul. 1. avgusta 3; Mira Krhin, Dol. Gradišče 4, Šentjernej; Olga Logar, Žabnica 73. Nagrade bomo izžrebanim poslali po pošti. »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeee INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA TOZD TELA, LJUBLJANA Izreden skok proizvodnje Lansko poslovno leto je TOZD TELA zaključila z 286 milijoni ustvarjene prozvodnje, kar je bila solidna osnova za letošnji načrt, po katerem nameravajo doseči 380 milijonov dinarjev, oz. za 34 % več od lanske realizacije. Za tretjino večja vrednost proizvodnje v letu 1977 je vsekakor izredna, vendar pa ne neuresničljiva naloga in delovni kolektiv se je je lotil z vso resnostjo in odgovornostjo, zavedajoč se, da je to hkrati tudi osnova za izvajanje določil zakona o združenem delu, kateremu se bodo nujno morali prilagoditi. Podatki v prvem trimesečju sicer govore, da načrtovanih obveznosti za fo obdobje v celoti niso uresničili, kljub temu pa so dosegli dober rezultat, ki se najbolje odraža v 5,3 milijonih dinarjev ostanka dohodka. RraV tako v prvih treh mesecih niso v celoti uspeli izpolniti izvoznega načrta za to obdobje, iz istih razlogov, vendar pa si bodo prizadevali do konca leta izpolniti vsaj načrtovani izvoz, če ga jim celo ne bo uspelo preseči. Osnovni vzrok za to, da v prvem četrtletju celotne načrtovane zadolžitve niso dosegli pa je v tem, da so v februarju prvotni letošnji načrt - 337 milijonov dinarjev proizvodnje, morali povečati na 380 milijonov dinarjev. Takšno povečanje prozvodnega načrta je narekovala izredna konjunktura za celotni proizvodni program TOZD TELA na tržišču, še zlasti pa za proizvodnjo naprav za energetiko, saj so zahteve po njih narasle kar za 100%. Prav tako so morali povečati tudi proizvodni načrt relejne in bimetalne tehnike, povečanje letošnjega načrta na vrednost 380 milijonov dinarjev pa še niti ne zajema dokončanja projekta Srednja Drava II, katerega se je TOZD TELA po dogovoru z Dravskimi elektrarnami obvezala v celoti uresničiti do konca letošnjega leta. Omenjeni proizvodni izpad v prvem trimesečju 1977 je bil ob februarskem povečanju proizvodnega načrta pogojen z vrsto vzrokov. Največji je bil pač v zamudi pri nabavi reprodukcijskega materiala, še zlasti uvoznega, saj je bila nabava prilagojena prvotnemu proizvodnemu načrtu. Svoj delež k izpadu v obdobju januar-marec je pa prispevala tudi nekoliko zakasnela preselitev serijske proizvodnje relejev PR 15-17 iz Ljubljane v obrat v Poljčanah, razumljivo pa je ob tako naraslih proizvodnih obveznostih ponekod nekoliko zaše-pala tudi sama organizacija dela. Tak položaj je seveda nujno terjal nekatere učinkovite ukrepe, ki naj bi trajneje odpravili vse pomanjkljivosti in hkrati zagotovili popolno izpolnitev sprejetega letnega načrta. Za celotno TOZD so v ta namen na področju načrtovanja uvedli nov sistem, dogovorili so se za vsestransko prizadevanje za boljši izkoristek obstoječih zmogljivosti in za boljšo izrabo delovnega časa, hkrati pa tudi za permanentno preskrbo z reprodukcijskimi materiali, v obratih v Poljčanah in v Dobrepolju so zaposlili nad 70 novih delavk in delavcev. Nadalje pospešeno uvajajo WF normative tudi povsod tam, kjer jih doslej še niso imeli in skrbijo za tehnično večjo produktivnost. Zlasti pomemben prispevek na tem področju je do m a izdelan avtomat za izdelovanje lamel (prihodnjič mu bomo spričo njegove koristnosti in, ker je bil izdelan doina po domači zamisli, posvetili samostojen zapis), zelo koristen bo tudi nov kupljeni avtomat za navijanje tuljav, prav tako pa aktivirane 4 stiskalnice za duroplaste. Seveda so vrsto ukrepov sprejeli tudi na vseh drugih področjih, kot na primer pri dopolnjevanju organizacije dela, pri urejanju organizacijskih predpisov, pri vsklajevanju dela med posameznimi sektorji, pri reševanju kadrovskih zadev in izobraževanju. Sektor za operativno pripravo proizvodnje je dobil nalogo predvsem in intenzivno skrbeti Za permanentni dotok materialov in skrbeti, da bodo vsa prizadevanja usmerjana v uresničevanje tako povečanega proizvodnega načrta, prav tako pa tudi za izpolnjevanje mesečnih načrtov in za čimbolj skladno in racionalno poslovanje. Računovodskemu sektoiju je bilo naloženo poleg tekočega spremljanja in urejanja nalog poslovanja v letu 1977 tudi, naj vskladi čimprej finančno stanje iz let 1974-1976. Proizvodnja in prodaja v aprilu in maju pa kažeta, da v TOZD TELA dohitevajo zaostanek v prvem trimesečju tako, da bodo tudi povečan proizvodni načrt v letu 1977 lahko v celoti izpolnili. Jamstvo za to je tudi velika delovna zagnanost celotnega delovnega kolektiva, ki se dobro zaveda svojih tržnih obveznosti in obveznosti, ki jih pred TOZD, DO in ZP Iskra postavlja srednjeročni načrt razvoja SRS in SFRJ, še zlasti na področju energetike. J. C. - TOZD NAPAJANJA, NOVO MESTO V štirih mesecih uresničili celoletni načrtovani izvoz V tej temeljni organizaciji Industrije za avtomatiko so za letos načrtovali za 16,5 % večjo proizvodnjo od le-te, ki so jo dosegli v lanskem poslovnem letu. To predstavlja vrednost 120 milijonov dinarjev in hkrati za delovni kolektiv dokaj zahtevno nalogo spričo nekaterih težav, s katerimi se mora otepati. Naročila za izdelke TOZD Napajanja so v začetku leta prihajala prepočasi, zato se proizvodnja ni razvijala v predvidenem tempu in to se je odrazilo tudi na realizaciji proizvodnje v prvem četrtletju, ko so malce zaostali za načrtom. Ta izpad proizvodnje bodo lahko nadoknadili v drugi polovici, saj so naročila stekla hitreje in jih imajo že zdaj toliko, da jih bo do konca le težko v celoti uresničiti. V prvem četrtletju so izpolnili po fakturirani realizaciji nekako 31 % letnega proizvodnega načrta, pri -tem pa so dosegli lep uspeh na izvoznem področju. V aprilu so namreč za 8 % presegli celoletni načrtovani izvoz, ki je zlasti temeljil na realizaciji napajalnih sklopov za mednarodno telefonsko centralo v Moskvi. Delovni kolektiv TOZD Napajanja v Novem mestu pestijo, kot smo že prej omenili številne težave. Prva je v ISKRA Štev. 26 — 18. junij 1977 dotoku naročil ob začetku leta, ker je težko uskladiti pravočasno dobavo reprodukcijskega materiala. Naslednja težava so prostori, posebno skladiščni prostori v proizvodnji in prostori za skladiščenje končnih izdelkov. No, pri tej težavi se obeta delna rešitev, saj bo v juliju dograjen prizidek, s katerim bodo pridobili okrog 700 kvadratnih metrov dodatnih prostorov. V ta prizidek bodo preselili sprva del kleparne, pozneje pa tudi lakirnico, če seveda bodo našli ustrezna sredstva. Vsekakor največjo težavo pa predstavljajo premajhna obratna sredstva. Le-ta so še posebno zaostala za potrebami ob tako nagli rasti proizvodnje v zadnjih štirih letih. Ob takšnem stanju so glede na TOZ obrazec investicijsko nesposobni tudi za manjše dopolnitve strojne opreme, ki bi jo pa na drugi strani še kako potrebovali ob tako povečanem proizvodnem načrtu. Če jim ob pomoči DO Avtomatika, še zlasti pa banke ne bo uspelo preliti nekaterih kratkoročnih kreditov v dolgoročne, lahko takšno stanje ob pomanjkanju potrebnih obratovalnih sredstev ogrozi tudi načrtovano razširjeno reprodukcijo v letih do 1980, kar pa bi bila še posebna škoda glede na obstoječe možnosti za plasman njihovih izdelkov, zlasti izdelkov za avtomatizacijo v energetiki, zvezah, itd. Kljub naštetim težavam pa si bo delovni kolektiv TOZD Napajanja v Novem mestu z vsemi močmi priza- INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA ustreznih dohodkovnih odnosov. To vsekakor ne bo niti majhna niti kratkotrajna naloga. V tej zvezi nameravajo sprejeti konkretne zaključke, o katerih bomo v našem glasilu poročali naknadno. In druge trenutne naloge? Mladina ima predvsem v okviru SLO izredno pomembne zadolžitve. V DO sprejemajo samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter pripadajoča pravilnika. V okviru tega programa naj mladinci v osnovnih organizacijah ZSMS sodelujejo pri izdelavi varnostne ocene v TOZD povsod tam, kjer slednja še ni izdelana. V obdobju do konca letošnjega leta morajo po sprejetem programu sodelovati tudi pri rednih vajah enot SLO. Mladi se tudi aktivno udeležujejo predavanj o družbeni samozaščiti vsak v svojem delovnem ali teritorialnem okolju. V TOZD Upori v Šentjerneju so mladi organizirali krajevno delovno akcijo. Odziv nanjo je bil tudi izven TOZD dokaj velik. Žal pa je ostal poziv na delovno akcijo v Poreču (za obnovo Iskrinega počitniškega doma) med mladimi iz 1EZE brez pravega odmeva. Pri tem velja poudariti, da so bile proizvodne naloge v JEZE letos izredno obsežne in so morali tudi mladi najprej misliti na izpolnjevanje svojih delovnih obveznosti. Pri športnih in rekreativnih dejavnostih se lahko pohvalijo z večjo zavzetostjo. Nekateri sodelujejo tudi v šišenski trim ligi (mladinci iz TOZD Tehnična keramika v Vižmarjih). Tudi mladi iz TOZD Feriti so dokaj aktivni. Tako so delali dodatno izven rednega delovnega časa, da so zbrali nekaj finančnih sredstev za delovanje svoje organizacije. Skupaj z mladimi iz ljubljanske Avtomontaže so organizirali izlet v koprski Tomos. To je bila zanje hkrati priložnost, da se seznanijo Z življenjem in delom tamkajšnje mladine. Ena od članic njihove OO se je udeležila delovne akcije na Korčuli. Trenutno se trudijo za večjo vsesplošno aktivnost v Svojih vrstah, ki jo bodo tudi budno spremljali. Lahko torej rečemo, da ima ZSMS kot celota dokaj obsežen program dela, ki ga pa žal nekatere osnovne organizacije v TOZD premalo podpirajo in izvajajo. Zato se postavlja vprašanje, kakšen smisel ima naprezanje zgolj po eni strani. Vsekakor takšna enostranska aktivnost ne more doseči zaželenega cilja — boljših skupnih rezultatov, vendar s pomočjo skupnih naporov. Zato se bodo še bolj kot doslej potrudili, da bo delo polno zaživelo. VBR Ljudska obramba in družbena zaščita v IEZE DEJAVNOST ZSMS V DO IEZE Tudi mladim pomembne naloge Zveza socialistične mladine Slovenije je v DO IEZE še v fazi organiziranja. Tako sprejemajo statut organiziranja in pravilnik o delu ZSMS v DO. Hkrati pa se trudijo, da bi v skladu s svojimi možnostmi osnovne organizacije v TOZD opredelile svoje naloge v tem okviru. V obdobju od zadnje letne konference (kjer so pregledali delo v prejšnjih letih in izvolili novo vodstvo) so se vključili v delo marksističnega krožka. Slednjega je organizirala koordinacijska konferenca ZSMS v ZP Iskra v letošnjem marcu. Dela krožka - idejnopolitičnega izobraževanja — se redno udeležuje osem mladih iz ljubljanskega dela Industrije elementov za elektroniko. Tudi aktiv mladih komunistov je pričel aktivno delovati takoj po svoji ustanovitvi v letošnjem marcu. Čeprav program dela slednjega še ni do potankosti izdelan, pa ima temeljna izhodišča že opredeljena — tako v okviru programa dela ZSMS v DO kot tudi aktivnosti ZK v DO. Tudi pri tem je poudarek na idejnopolitičnem izobraževanju. V tem okviru je posebej potrebno omeniti naloge v zvezi z uresničevanjem določil Zakona o združenem delu. Tako se mladi ravnokar pripravljajo na obravnavo tez o samoupravnem sporazumu o združevanju v DO IEZE ter v tem sklopu vzpostavitve Sobota, 11. junija 1977. Novo Gorico so obsijali prvi sončni žarki, ki so naznanjali nadvse topel poletni dan. Mesto je bilo mirno, le tu pa tam avtomobil s smučkami, ki je hitel na Kanin na zadnjo letošnjo smuko. Pred skupščino občine se je pričela zbirati skupina mladih. Kaj naj to pomeni? Za izlet niso primerno napravljeni, smučk nimajo, na praznik češenj v Brda je še prezgodaj, torej kam? Skupina deklet in fantov je postajala vse večja in številnejša. Ob 7. uri zjutraj jih je bilo preko petdeset. Pesem, borbena pesem, ki je pričela prebujati prebivalce Nove Gorice, mi je dala slutiti, da to res ne bo izlet, marveč odhod na prostovoljno delovno akcijo za nov vodovod v vas Lig v Brdih. Kljub utrujenosti srno ob koncu akcije zaplesali kolo. ISKRA — Avtoelektrika Nova Gorica, točneje Tovarna velikih zaganjalnikov, gradi v Ligu nov obrat za prozvodnjo pod-sestavnih delov. V tej obmejni vasici ki je ena najzahodnejših predelov naše ožje domovine, bo že sredi avgusta nared nova tovarna, kot ji pravijo domačini, v kateri bo dobilo delo 20 domačinov, predvsem domačink, kasneje pa jih bo 80. Ta tovarna je že dolgo pričakovan sen domačinov, saj se bo z njo še povrnilo življenje v to vas. „ Tudi mi smo prispevali svoj delež pri zasipavanju vodovoda, so rekli mladi jz novogoriške Iskre. deval izpolniti, ali celo preseči načrtovano letošnjo proizvodno obveznost, saj se bo s tem najbolje zoperstavil težavam, ki spremljajo njegovo delo. Seveda pa se bo rešitev vsake izmed teh težav lahko pozitivno odrazila v nadaljnjem razvoju in napredku te naše perspektivne tovarne. -J. C,- V delovni organizaciji Iskra IEZE je v teku obravnava in priprava za Pogoj za postavitev hale je bil nov vodovod. Domačini so se brez omahovanja odločili za težko in zahtevno delo. Na pomoč so jim priskočili tudi vojaki ajdovske garnizije tako, da je delo steklo organizirano in brez zastojev. Med mladimi v Avtoelektriki je vzklila misel: ..Zakaj ne bi tudi mi žrtvovali proste sobote in nedelje in priskočili na pomoč krajanom Liga pri gradnji vodovoda?" Akcija je stekla. Prijavilo se je preko 50 mladincev iz vseh sedmih TOZD in skupnih služb Iskre — Avtoelektrike, poleg njih pa še namestnik glavnega direktorja Kokelj Vincenc in vsi direktorji TOZD in direktorji področij v skupnih službah ter politični delavci iz tovarne velikih zaganjalnikov. Pesem harmonike nas je pospremita s trase vodovoda na odličen vojaški pasulj. Sonce, ki je na vso moč pošiljalo svoje žarke na potne obraze udeležencev akcije, ni moglo skaliti zadovoljstva in energije, saj je skupni pregled del potrdil, da je zasutega vodovoda preko 600 metrov. Predsednik krajevne skupnost je z zadovoljstvom pripomnil: ,,To ste se izkazali!" Res, bilo je enkratno. To enkratnost so med nas vnesli tudi pridni vojaki, ki že tri tedne pomagajo domačinom. Težko, toda z veseljem in zadovoljstvom opravljeno delo. Popoldne ob treh smo akcijo zaključili. Vesela pesem, ki nas je spremljala do vojaške kuhinje, je samo potrdila, da ne čutimo utrujenosti in da smo še kako sveži in pripravljeni za akcijo tudi v nedeljo. Po odlično pripravljenem vojaškem pasulju je bilo na sporedu športno popoldne, zvečer pa so nam krajani Liga pripravili piknik za trud vložen v delovno akcijo, ..uradni" naslov piknika pa je bil: ..Spoznavni večer med vojaki, mladimi iz Iskre in krajani". Zaupani ,,naslov" piknika smo v celoti opravičili, saj bodo stkane vezi tega večera ostale za nas nepozabne. M Rakušček sprejetje samoupravnih sporazumov in pravilnika za izvajanje in uresničevanje priprav ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor za ljudsko obrambo DO Iskra IEZE je na svoji seji dne 26. 5. 1977 obravnaval osnutke samoupravnih sporazumov in pravilnika, jih dopolnil ter sprejel ustrezne sklepe, s katerimi priporoča TOZD in delovni skupnosti skupnih služb kot tudi družbenopolitičnim organizacijam, da ukrepajo za čimširšo javno obravnavo omenjenih aktov. Sprejetje naj bi predvidoma bilo opravljeno do 15. 6. 1977. Sklenjeno je, da bo potek javne obravnave usmerjen tako, da bo s temeljnimi določili, pravicami, dolžnostmi ipd. seznanjen vsak samoupravni organ, konference družbenopolitičnih organizacij in sleherni delavec naše delovne organizacije. Javno obravnavo bodo usmerjali oz. bodo vanjo vklju; čeni vsi poslovodni in samoupravni dejavniki v TOZD in delovne skupnosti skupnih služb od odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, organizacije ZK, organizacije sindikata, organizacije mladine ter organizacije zveze borcev NOV. Značilnosti treh obravnavanih aktov so naslednje: Samoupravni sporazum o LO-DSZ v SOZD ISKRA predvideva, da je to področje posebnega pomena in da ga bomo enotno urejali ter izvajali. Sporazum sloni na samoupravnih aktih TOZD in D DO. Samoupravni sporazum o LO-DSz v DO Iskra IEZE obravnava isto področje in obvezuje vse udeležence, da ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v DO enotno urejajo v mirnem obdobju, izrednih razmerah in v pri' meru naravnih ter hudih nesreč. Za te dejavnosti sporazum predvideva združevanje sredstev, ki bi se načrtovala z rednimi gospodarskimi načrti. Pravilnik o pravicah, dolžnostih h11 pristojnostih samoupravnih organov ter delovnih ljudi na področju LO-DSz obravnava to področje ko D; kretno in določa pravice in dolžnost1 slehernega delovnega človeka, samoupravnega organa, družbenopolitične organizacije v TOZD ter delovne skupnosti skupnih služb. S sprejetjem vseh treh aktov pa )c končana šele prva faza v sedanjem obdobju urejanja LO-DSz, kajti d0 konca leta 1977 bo treba izdelati ^ kopico drugih pravilnikov, ocen hi presoj, na katerih temeljijo obrambne priprave v naših TOZD in delovni organizaciji. Torej zavihajmo rokave- Auguštin Franc INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV Uspela delovna akcija Uspela razstava likovnika Štefana Horvata Stefan Horvat med slikanjem komandanta Staneta. V zadružnem domu na Muljavi je Jskraš — likovnik Štefan Horvat 4. junija razstavil 30 svojih oljnih slik, Posvečenih potem II. grupe odredov. Razstava, ki je na posebno željo trajala kar do 12. junija, je dopolnila Proslavo 35-letnice znamenite Muljav-s*(e bitke in odkritje spomenika' II. Srupi odredov v Bojanjem borštu. Hkrati pa ga zanimata svetloba in barva, kjer skuša doumeti neskončno množico odtenkov, ki jih nudi zelena krajina, poglablja se v oblike, ki nastajajo ob trepetanju zraka ali ob pritajeni svetlobi sončnega zahoda ali sonca, ki sije skozi gosto kopreno oblakov in drevja — skratka slika s srcem in razumom. Zato lahko rečemo, da je njegovo slikarstvo predvsem iskanje izmed razstavljenih slik Štefana Horvata. Stefan Horvat, že znano likovniško uue, zaposlen v obratu TOZD TV Rržan v Višnji gori, se je doslej že Mnogokrat, bodisi s sodelovanjem na ^upnih razstavah likovnikov Iskre, uodisi na samostojnih razstavah doma j11 tudi v tujini, dostojno predstavil Javnosti s svojimi deli. Najbogatejša izmed njegovih dose-uanjih razstav pa je prav gotovo tokratna, ki govori o slavni poti II. Sfupe odredov. Štefan Horvat je slike ustvarjal pod mentorstvom dveh lvših borcev iz te partizanske enote. ^ njo je vzbudil veliko pozornost in P°žel priznanje zelo številnih obisko-valcev razstave, ki so v knjigo vtisov ^Pisali veliko pohval in vzpodbudnih misli. v Seveda so slike Štefana Horvata e*e prvi del na poti te naše slavne Partizanske enote, kajti namerava na Ptutno zajeti še nadaljnje motive, ki °do pričali o boju II. grupe obredov. Zanimiva je ob njegovi razstavi tudi 0cena, ki jo je zapisal dr. Ivan Sedej: ■. ^ajine in vedute Štefana Horvata, ** ie v okvirih samorastniškega slikar-''a ustvaril zanimiv osebni slog, pri-P°vedujejo o ljubezni do narave in do sodnih dogajanj, ki so se v naravi I kravala. Slikar skuša upodobiti nek 2sek iz narave na preprosti način, vak° kot ga vidi, z vsemi detajli, pred-Sem pa $ tistim skrivnostnim vzdušje, 1 daje krajini njeno identiteto. Hkrati Pa mu je motiv tudi sredstvo za ure-nJe in izražanje lastnih hotenj, na-Pejostj in .najglobljih čustev. V teh ehn se prav zato sprošča tista nako-^mta energija, ki jo lahko izrazimo skozi ustvarjanje novih vrednosti in n°ve realnosti. SjjY njegovih podobah je sicer še mar-(|Kaj nedorečenega, vendar lahko vi-^mio, da je na pravi poti. V krajinah, i dokumentirajo pomembne dogodke s . B je znal zadeti turobno pa spet Proščeno vzdušje dolenjske krajine v nez|,čnih dnevnih in letnih časih. Za ^Prizadeto naravo, ki se razdaja s lii?]lrn' barvami in oblikami vsem (ja em pa je našel tudi globljo malo-ne dokumentarično sestavino. samega sebe, potrjevanje in hkrati pogovor z vsemi, ki so jim njegove slike blizu. Štefan Horvat, ploden likovnik iz Iskre, je svojo tokratno razstavo iz Muljave prenesel še v Petkovo galerijo v Ribnici, kjer sojo odprli 17. junija in bo prav gotovo tudi tu naletela na opravičeno zanimanje obiskovalcev. J. C. - Razstavi o Titu V galeriji Mestne hiše v Kranju so v ponedeljek, 23. maja, odprli razstavo likovnih in fotografskih del na temo TITO - REVOLUCIJA - MIR. Razstava je prirejena v počastitev 85. rojstnega dne tovariša Tita. Pripravili so jo člani društev učiteljev likovne in tehnične vzgoje v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in Gorenjskim muzejem. V mestni hiši v Kranju je bila odprta tudi razstava fotografij Joca Žnidaršiča in portretov akademskega kiparja Draga Tršarja z naslovom TITO. Razstavo so organizirali Kabinet slovenske fotografije v Kranju, ČGP Delo in Gorenjski muzej v počastitev jubilejev ZK in tovariša Tita. A. Boc Ive Šubic razstavljal v Iskra TGA Tovarno gospodinjskih aparatov poživila dela znanega slikarja in grafika V Poljanah nad Škofjo Loko rojeni slikar in grafik Ive Šubic, izhaja iz znane slikarske rodbine. 1922. leta rojen umetnik se je šolal na šoli za umetno obrt v Ljubljani. Na Umetniški akademiji v Zagrebu ter po osvoboditvi na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost. Višek njegovega ,,šolanja“ pa so prav gotovo njegova partizanska leta, bil je namreč borec Cankarjevega bataljona in Tomšičeve brigade, nato pa ilustrator in vodja grafičnega oddelka Centralne tehnike KPS. Doslej je razstavljal v Ljubljani, Beogradu, Ajdovščini, Postojni, Tržiču, Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki ter v številnih krajih doma in v inozemstvu. Za svoja dela je prejel vrsto nagrad, med njimi Levstikovo, ki jo je prejel kar petkrat, Kajuhovo nagrado, za svoja dela pa je prejel tudi Red dela z zlatim vencem. V Retečah je razstavil devet slik, največja in po mnenju nekaterih tudi najboljša na razstavi pa predstavlja osnutek mozaika za spomenik v Dražgošah. Današnja stopnja Šubičevega slikarstva nedvomno predstavlja smiselno celoto, ubranost in precejšnjo zrelost avtorja. Njegov likovni prostor je trdno zgrajen, temelji pa na strogi, nepopustljivi realistični logiki. Barvni in tonski izraz krajinskih motivov sega vse od temnih do najsvetlejših odtenkov, kjer posega že skoraj na impresionistično področje izpovedovanja. Njegova dela so v Retečah naletela na velik odziv, vsi pa so si bili edini predvsem v tem, da se jim domačin predstavlja premalokrat, s premalo deli. Stane Fleischman Predstavniki kranjske občine v Ei Niš Srečanje mladine Jugoslavije 26. do 29. maja 1977 v Nišu pod nazivom ,,Bratstvo—jedinstvo“ je potekalo v veličastnem in prazničnem vzdušju. Na XXII. srečanju so bili Kranjčani gostje elektronske industrije El Niš. Niš-Kranj, 30. 5. 77. Izredne tovariške in prijateljske pozornosti smo bili deležni predstavniki občine Kranj na XXII. srečanju mladine 11 jugoslovanskih mest konec maja 1977 v Nišu, saj so nam predstavniki podjetja El Niš, katerega gost smo bili ves čas našega bivanja v Nišu, nudili vse, kar more nuditi iskren gostitelj svojemu gostu. . Povabili so nas v tovarno, nam jo razkazali, omogočili, da smo se pogovarjali tako z delavci v delovnem procesu, kot tudi z vodilno strukturo posameznih TOZD. Imeli smo tudi razgovor z vodstvom vseh družbenopolitičnih organizacij te velike in pomembne industrije, kot tudi z namestnikom generalnega direktorja El Niš. Na sprejemu naše delegacije so vsi govorniki poudarili tako „težke trenutke" preteklega rivalstva obeh firm Iskre in El, ki ni prineslo ne enemu ne drugemu podjetju nobenih prednosti, kot tudi spoznanje sedanje vodilne strukure El in Iskre, kot tudi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov obeh organizacij združenega dela, da je bodočnost obeh velikih kolektivov samo v najtesnejšem iskrenem in tovariškem sodelovanju na domačem in na tujih tržiščih. Tovariši iz El Niš so nam posredovali iskrene pozdrave delavcev El delavcem Iskre, kot tudi posameznikom, med njimi predsedniku sindikata Jožetu Čebeli, sekretarju ZK Stanetu Preskaiju ter generalnemu direktorju Jožetu Hujsu. Igor Slavec Ko potrebuješ prvo pomoč... AKTIVNOST RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE - USPEHI EKIPE PRVE POMOČI IZ TOZD POLPREVODNIKI Načela razvoja naše družbe vsebujejo pri samoupravni preobrazbi kot posebno pomemben dejavnik podružbljanje vseh vrst aktivnosti. Tako tudi naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sem spada sklop raznih nalog. Nekatere izmed njih je v okviru svoje dejavnosti še posebej okrepil tudi republiški odbor Rdečega križa Slovenije. Tako je v letu po svoji tretji seji poskrbel za podružbljanje vseh svojih aktivnosti. S tem pa je prispeval svoj velik delež k stabilnosti in varnosti naše samoupravne socialistične družbe. Ko pregledujemo delovanje RK Slovenije, ugotavljamo pomembno vsebinsko obogatitev. Kako tudi ne, saj je že daleč preseglo meje nekdanje zgolj humanitarne dejavnosti. Tako med drugim skrbi za vgrajevanje domovinske vzgoje in splošnih vzgojnih smotrov v razne tečaje, stalno usposabljanje in izobraževanje predavateljev za področje prve pomoči ter nego bolnika in poškodovanca, za množično usposabljanje občanov za dajanje prve pomoči, nege bolnikov in poškodovancev ter članov ekip prve pomoči kot tudi ekip za socialno delo. Nadalje usposablja mladino za prvo pomoč in samopomoč, ustanavlja in utrjuje odrede ter ekipe RK Slovenije ter skrbi za njihovo dobro materialno opremljenost. Organizira tudi prostovoljno krvodajalstvo za primer izrednih razmer, ali vojne. Vzpostavlja tudi poizvedovalno službo, razširja Ženevsko konvencijo ter skrbi za zaloge sanitetnega in drugega materiala. Za obnavljanje znanja iz prve pomoči so bila v organizaciji RK Slovenije in ob sode- Uspešrn imobilizacija. lovanju Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo izvedena občinska in republiška tekmovanja ekip prve pomoči. Ta tekmovanja potekajo že šest let zapored, ločeno za mlade in odrasle člane. Pri izvajanju izobraževanja v RK imata pomembno vlogo strokovna centra za prvo pomoč in nego bolnika ter poškodovanca. Elementarne nesreče v zadnjem času v Jugoslaviji in sami Sloveniji kot tudi priprave na SLO so bile vzrok, da so v RK Slovenije začeli ustanavljati odrede in ekipe. Odredi RK so sposobni za nudenje laične in medicinske prve pomoči poškodovancem ter sprejmejo vsak zase po 100 oseb v nego, ali oskrbo. Ekipe za prvo pomoč in socialno delo so organizirane v okviru civilne zaščite in RK. Vezane so na občinski odbor RK, ali občinski štab za civilno zaščito. ZMAGA EKIPE PMP POLPREVODNIKI NA OBČINSKEM TEKMOVANJU Tekmovanja ekip prve pomoči v krajevnih skupnostih in občinah so prav letos pridobila na kakovosti, saj je bilo preverjeno tako praktično znanje in triaža kot tudi nadaljnja opravila pri negi bolnika in poškodovanca med transportom ter v evakuacij-skih centrih. Na nedavnem občinskem tekmovanju ekip prve pomoči v Trbovljah je zmagala ekipa TOZD Polprevodniki. Tako se je kot edina Iskrina TOZD uvrstila tudi v VII. republiško tekmovanje ekip prve pomoči 11. junija v Celju. Čeprav se tam ni uspela prebiti na prva mesta, pa je bil že omenjeni uspeh v občinskem merilu lepo priznanje za vložene napore. Ko smo spremljali ekipo TOZD Polprevodnikov na omenjenem tekmovanju smo se lahko na licu mesta prepričali o ve- (Nadaljevanje na 12. strani) Prebrali smo za vas Res je čudno, da tako pozno, po več kot tridesetih letih, šele dobivamo prvi, resnejši poskus monografije o legendarnem partizanskem komandantu Francu Rozmanu-Stanetu. Idejo za pričujoči zbornik o Stanetu je dal njegov soborec Peter Stante-Skala, kije skupaj z dr. Antonom Beblerjem uredil knjigo, ki jo imamo zdaj pred seboj. Vsekakor sta urednika zbornika o Stanetu opravila veliko delo, saj sta v njem zbrala pričevanja, zapiske pa tudi prave male literaturne in zgodovinske znanstvene študije o Stanetu, ki tako svojevrstno, mozaično osvetljuje lik tragično umrlega komandanta glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Ko sta se urednika lotila dela, sta presenečeno ugotovila, da njegovo kratko, a bogato življenje doslej sploh še ni bilo sistemsko raziskano, da so leksikoni in drugi priročniki napačno navajali celo take temeljne podatke o Francu Rozmanu, kot so letnica in kraj rojstva, socialni izvor in poklic. Dalje sta med delom ugotovila, da o Rozmanovem predvojnem življenju ni bilo skoraj ničesar preverjenega, priložnostni zapisi novinarjev in objavljena pričevanja nekaterih sodobnikov so bili polni netočnosti in izmišljenih trditev. Tako sta urednika končno ugotovila, da sama ne bosta zmogla napisati monografije o Stanetu in sta se zato, glede na te okoliščine, lotila in pripravila zbirko prispevkov in spominov o Francu Rozmanu. Tako torej stoji na čelu zbornika beseda Borisa Kidriča pod naslovom ,.Slovo od komandanta Staneta", nakar sledi obširnejše poglavje Otroštvo in mladost, ki ga je napisal Mile Pavlin in tukaj takorekoč zaoral ledino v doslej popolnoma neznano in neraziskano obdobje Stanetovega življenja. Nato sledi vrsta prispevkov in spominov na Staneta, ko se je boril v Španiji, bil interniran v Franciji in kasneje na delu v Nemčiji in so jih napisali Aleš Bebler, Viktor Jeriha, Ratko Vujovič-Čoče, Mihajlo Vranič-Protič, Leopold Caharija, Ivan Lenardič, Ljubo Ilič in Janko Kranj če vič-Brada. Tem pričevanjem sledi zapisek Mileta Pavlina pod naslovom Zadnjič doma, dalje Aleša Beblerja. Leta 1941 in Rezke Traven V ilegali. Sergej Kraigher je prispeval sestavek pod naslovom Stane in partizanstvo na Štajerskem, nakar slede več kot sto strani obsegajoči, toplo in tudi dokumentarno zapisani spomini njegovega soborca Petra Stanteta-Skale. Sledijo prispevki Jožeta Stoka-Korotana, Toneta Marinčka-Bregarja, Jože Mekinde-Franceta, Franca Žuglja, Viktorja Avblja-Rudija, Staneta Semi-ča-Dakija, Jožeta Peskarja-Frica, Franceta Filipiča, Linke Ksele-Jasne, Mitje Ribičiča-Cirila, Vojteha Kavčiča, Lada Ambrožiča-Novljana, Jake Avšiča, Anteja Novaka, Dušana Hrstiča, dr. Bogdana Breclja, Franca Štreklja, Božidarja Jakca in zaključna prispevka, Stanetu v spomin Mitje Ribičiča-Cirila in Veličina komandanta Staneta izpod peresa Sergeja Kraigherja. Ob koncu knjige je objavljena dokaj obširna in prvič javnosti dostopna fotodokumentacija o Stanetu, ki lepo dopolnjuje prvi monografski zbornik o njem. Prispevki zbornika so po svoji fakturi zelo heterogeni, kar pa nikakor ne zmanjšuje vrednosti tega dela, ki predstavlja vsekakor prvi poskus monografije o komandantu Stanetu, monografije, na katero smo morda čakali res malo predolgo, ki pa bo vendar služila kot zbrr.no dragoceno gradivo za nadaljnje pisanje o Stanetu, ki ga naše zgodovnopisje nemara še potrebuje in tudi zahteva. Knjigo o komandantu Stanetu je izdala založba Borec v opremi Cvete Stepančičeve. D. Ž. Ko potrebuješ prvo pomoč... (Nadaljevanje z 11. strani) ščinah njenih članic. Seveda nas je najprej zanimala organizacija civilne zaščite v TOZD na sploh. Ta je sestavljena iz štirih vodov: 20-članske ekipe PMP, RBK (Radio-biološko kemična), 18-članski gasilsko-reše-valni ter vod za zveze in varnost. Številčno in strokovno je iz tega sklopa najmočnejši vod RBK, ki šteje 24 članov in, ki s svojo dejavnostjo pokriva celotno območje občine Trbovlje. Zaradi specifičnosti proizvodnje (kjer obstajajo velike možnosti nesreč zaradi eksplozij plinov in kemikalij), kot tudi nevarnosti pri delu, imajo še posebej močni ekipi PMP in gasil-sko-reševalno. Kljub znanim finančnim težavam ob sanaciji TOZD so se tudi oni odzvali pozivu na akcijo v okviru SLO v ZP Iskra, da so izdelali obrambne načrte in zagotovili materialna sredstva za teoretični pouk, praktične vaje in materialno opremo za enote civilne zaščite. Vod PMP šteje naslednje članice: Greta Vrabič, Ani Ogorevc, Toni Šuntar, Hilda Breznikar, Ida Seme in Ema Malkoč. O usposabljanju članic tega voda nam je povedala njihova komandirka Štefka Špajzer naslednje: ..Celoten vod PMP je po ustanovitvi pred sedmimi leti in med kasnejšimi pomladitvami opravil več tečajev prve pomoči. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da so tečaji čedalje kvalitetnejši in popolnejši ter tako resnično nudijo solidno znanje prve pomoči. Dopolnilni tečaj smo imele v okviru občinskega RK, poleg tega praktične vaje iz prve pomoči tudi v tovarni, ko smo se pripravljale za občinsko tekmovanje." Tam so s svojim znanjem in trudom 28. 5. dosegle prvo mesto in se tako uvrstile na republiško tekmovanje iz prve pomoči v Celju. „Kako je potekala izbira članic za eki-po? " ..Izbrala sem tiste najboljše, ki so se dobro izkazale že pri prejšnjih tekmovanjih. Imele smo še praktične dodatne vaje v tovarni, da smo se čimbolje pripravile. Vendar pa smo na samem občinskem tekmovanju ob ogledu znanja drugih ekip ugotovile, da so imele veliko več vaj kot me ter spremstvo poklicnega zdravstvenega osebja. Kljub temu pa smo zasedle 1. mesto. Vsa ta dodatna aktivnost poleg rednega dela na delovnih mestih in doma nam je seveda vzela mnogo prostega časa. V času priprav na tekmovanje so nas naše družine z razumevanjem moralno podprle, čeprav je bil običajni dnevni ritem včasih tudi moten. Pri tem si nismo mogle pomagati z družbeno prehrano, ker je v Trbovljah žal nimamo." Greta Vrabič: „Za nas so bile priprave tako za občinsko kot republiško tekmovanje dokaj zahtevne, saj so nam vzele mnogo časa in psihičnofizičnih priprav: učenje snovi, praktičnih postopkov prve pomoči, medsebojnih posvetovanj in sodelovanja. V tovarni smo morale ostajati po rednem delovnem času pri izpopolnjevanju praktičnega znanja, potrebnega tako za delovno mesto kot tudi tekmovanje samo." Ani Ogorevc: „Na liniji paletizacije, kjer delam, sva kar dve brigadirki, članici ekipe PMP. Tako se je večkrat zgodilo, da sva po rednem in nočnem nadurnem delu morali ostati še na tečaju prve pomoči, tako da sva bili resnično zelo utrujeni. Doma pa so čakale še družinske obveznosti, tako da je bilo včasih res težko. No, ko smo pa potem zmagale na občinskem tekmovanju, se nam je morala zelo hitro dvignila." Mi pa iskreno upamo, da se bo ob prebiranju teh vrstic tudi ekipam drugih TOZD Iskre in da bomo še lahko vzpodbudno pisali o doseženih uspehih. Viktorija Budkovič-Rayyes Mimohod ekip prve pomoči Še nekaj možnosti za letovanje Poreč: od 13. 8. do 10. 9. Trenta: od 2. 7. do 9. 7. in od 20. 8. do 3. 9. Dugi otok: od 21. 6. do 4. 7. in od 10. 8. do 9. 9. Letgvanje v avtokampu RUNKE Že v lanskem letu so številni delavci ISKRE letovali v avtokampu Runke, mnogim je bilo všeč, zato jim tudi letos omogočamo letovanje v tem delu Istre. Avtohišice so postavljene v borovem gozdičku, na majhnem rtu. V kampu so otroška igrišča, igrišča za tenis, mini golf in balinanje. Za otroke je posebno primeren zaliv s plitvo vodo. Ce se tudi na dopustu ne morete odpovedati domači kuhinji, imate ravno tukaj možnost, da si sami kuhate, v vsaki prikolici je namreč plin in najnujnejša posoda. V kampu je tudi trgovina. Seveda se lahko hranite tudi v restavraciji kampa. Termini so 10-dnevni, najem prikolice s tremi ležišči je 210 din na dan; s štirimi pa 280 din. Prosti termini so še od 20. 6. do 20. 7. in od 30. 7. do 18. 9. Prijavite se na Počitniški skupnosti ISKRA. ISKRA Industrija za telekomunikacijc^elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o. objavlja prosta delovna mesta V TOZD MERILNE NAPRAVE 1. STROKOVNI SODELAVEC za vzdrževanje osciloskopov „Tektronix" in druge elektronske opreme 2. VODJA RAZVOJNE SKUPINE 3. VIŠJI RAZVIJALEC II. 4. VIŠJI KONSTRUKTER II. POGOJI: Pod tč. 1: dipl. ing. elektrotehnike, smer šibki tok, 4 leta delovnih izkušenj z analogno ali digitalno tehniko, znanje angleškega jezika. Pod tč. 2: dipl. ing. elektro, strojne ali fizikalne smeri, 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, veselje do dela na področju elektronike — finomehanike. Pod tč. 3: ing. I. stopnje elektro smeri, 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu. Pod tč. 4: : ing. I. stopnje strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem detavnem mestu. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni na naslov: ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 KRANJ, Savska loka 4. Športne igre Avtoelektrike Turni smuk Na športnih igriščih v Tolminu so se v soboto 4. junija zbrali športniki iz TOZD Avtoelektrike, da bi se v medsebojnih tekmovanjih pomerili za prvenstvo industrije in za vstop v ekipe, ki bodo Avtoelektrike zastopale na III. letnih športnih igrah Iskre v Novi Gorici. Športne igre je po slavnostnem nagovoru odprl direktor TOZD AET Tolmin Lucijan Rejec in zaželel športnikom veliko borbenosti in tovariških bojev za naslove najboljših. Športne igre Avtoelektrike, na katerih je sodelovalo lepo število športnic in športnikov iz vseh TOZD Avtoelektrike, so bile dobro organizirane in so ob lepem vremenu tudi Šahovski festival »Krk 77« Otok Krk je bil od 21. do 26. maja prizorišče jubilejnega 20. tradicionalnega šahovskega festivala v počastitev dneva mladosti, 40-letnice prihoda maršala Tita na čelo KPJ in njegove 85-letnice rojstva. Na festivalu je sodelovalo 320 ekip iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Madžarske, ZRN, Poljske, ČSSR, itd. Ženske so tekmovale v 36 ekipah. Ekipa ISKRA je v postavi Oblak Marta (2 osvojeni točki) in Polak Marija (2,5) osvojila 15.—24. mesto. V moški konkurenci so bile ekipe razvrščene v 17 jakostnih skupin. Ekipa ISKRA I je igrala v močnejši 7. jakostni skupini in med 21 ekipami zasedla 16. mesto z osmimi doseženimi točkami. Ša-histi so dosegli naslednje rezultate: Kumše Janez 3, Sešek Pavel 2, Kerec Jože 1, Šoukal Vito 1 in Černač Sandi 1. V 9. jakostni skupini 21 ekip sta igrali ekipi ISKRA II in ISKRA Elektromehanika Kranj. Iskra II je osvojila 8,5 točk in zasedla 15. mesto. Posamezniki so se odrezali takole: Zadravec Juriča 2,5, Černe Dane 1,5, Brezigar Bogdan 1,5, Bolte Metod 1,5, Špende Jože 0,5 in Šiško Franc 1. ISKRA Elektromehanika Kranj se je kljub porazu v zadnjem kolu obdržala na samem vrhu tabele, z osvojenimi 11,5 točkami in odličnim 4. mestom. Posamezniki so k izdatni beri točk prispevali sledeče: Obleščak Albin 2,5, Brce Martin 2,5, Zorman Vinko 2,5, Planinc Marjan 2,5, Ciperle Franc 1 in Kmetič Karel 0.5. Ekipa ISKRE Elektromehanike je z odlično igro in uvrstitvijo, ki je plod večletnega organiziranega dela, napravila svoj največji korak, ki je obenem tudi najvidnejši uspeh katerekoli ekipe, ki je na tem tradicionalnem šampionatu zastopala barve Iskrašev. Ob tem se zahvaljujemo vsem DO oz. TOZD ZP, ki so svojim predstavnikom omogočile udeležbo na tej pomembni prireditvi. o. A ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame ANE MAKUC se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD ERO za podarjeni venec, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti sin Ivan z družino. lepo uspele, to pa je hkrati že tudi dovolj zanesljivo jamstvo, da bodo tudi letne igre Iskre v dneh 16,—18. junija v Novi Gorici dobro uspele. V posameznih disciplinah so se športniki TOZD Avtoelektrika zvrstili takole: mah nogomet: 1. AET Tolmin, 2. DSSS, 3. DES—odbojka: 1. VT Bovec, 2. DES, 3. AET Tolmin, — rokomet: 1. DES, 2. MZ, 3. VZ— košarka: 1. MZ, 2. DES, 3. DSSS-namizni tenis: 1. DES, 2. AET Tolmin, 3. Žarnice-streljanje: 1. DSSS, 2. DES, 3. VZ—kegljanje: 1. VZ, 2. DES, 3. DSSS—balinanje: 1. MZ, 2. VZ, 3. VT Bovec; ženske—rokomet: 1. VZ, 2. MZ, 3. DSSS-namizni tenis: 1. Žarnice, 2. MZ, 3. DES—streljanje: 1. MZ, 2. DSSS, 3. VZ—kegljanje: 1. AET Tolmin, 2. MZ, 3. VT Bovec. Končni vrstni red: 1. MZ, 2. DES, 3. AET Tolmin, 4. VZ, 5. DSSS, 6. VT Bovec, 7. Žarnice, 8. GE. Športne igre je spremljal tudi glavni direktor Avtoelektrike Jože Eržen, za zmagovalne ekipe v končni uvrstitvi in v posameznih disciplinah pa so pri-pravE vrsto pokalov. -C- Sindikalno prvenstvo Slovenije v šahu Dve ekipi Iskre sta se udeležili sindikalnega prvenstva Slovenije v šahu. Na Pohorju je tekmovalo 38 ekip iz vse Slovenije. V predtekmovanju so bila moštva razvrščena v pet skupin. Prvi dve moštvi iz vsake skupine sta tvoiili prvo finalno skupino, drugi dve drugo skupino, itd., tako da so bile skupno štiri finalne skupine. V predtekmovanju naši ekipi nista imeli športne sreče in sta se uvrstili: prvo moštvo v tretjo finalno skupino, drugo moštvo pa v četrto. Prvo moštvo je v tretji skupini z 22 točkami zasedlo tretje do četrto mesto, posamezniki pa so osvojili: Jože Kerec 6,5, Živorad Andrejič 6, Vito Šoukal 5 in Pavle Sešek 4,5 točk. Uspeh prvega moštva bi bil nedvomno boljši, če bi se tekmovanja udeležili šahisti, ki jim bolj ustreza hitra igra. Tempo igre je bil namreč deset minut za vsakega igralca za partijo. Druga ekipa je v postavi: Bogdan Brezigar, Jože Špende, Stane Zemljarič in Juriča Zadravec s 15,5 točkami osvojila prvo do tretje mesto v četrti finalni skupini. Tudi druga ekipa bi lahko dosegla boljši uspeh, če bi nastopila v popolni postavi. Manjkala sta Anton Ribič in Dane Černe. Prvi se tekmovanja ni smel udeležiti, ker je postal mojstrski kandidat. Za ta uspeh mu čestitamo! Černe je pa bil v času tekmovanja na orožnih vajah. Prihodnje leto se mora še več naših ekip uvrstiti na Slovensko prvenstvo, zato bi bilo dobro, če bi v prihodnje nastopajočim omogočili več načrtnih priprav za boljši uspeh. B. B. za C mirom Kot vsako leto smo tudi letos s turnim smukom za Cmirom zaključili program naših zimskih planinskih izletov. Presenetljivo je, da nas je bilo letos že več kot 60 in se to pot torej nihče ne bo mogel pritoževati, da je bila udeležba skromna. Predvsem je razveseljivo to, da se je končno le vzbudilo malo večje zanimanje med Iskraši za turno smučanje. Letos smo se tretjič zbrali v spomin našemu velikemu ljubitelju gora. Ju letu Stojanu, ki nas je v minulih letih redno vodil na ta izlet. Ob tej priložnosti je PD Iskra letos tudi izdalo spominsko značko in sicer bronasto za enkratno, srebrno za trikratno udeležbo, zlato značko pa bomo podelili za peto udeležbo na turnem smuku. Desei udeležencev letošnjega smuka je prejelo bronasto, oz. srebrno značko. Smer turne smuke je poznana vsem že iz prejšnjih let, zato je ne bom na dolgo opisovala. S Turkove planine nas je lovska po* hitro pripeljala do prvih snežnih strmin io čeznje smo v nekaj urah zmerne hoje prišli do Staničeve koče. Potem še uro hoda in znašli smo se na Kredarici, na našem cilju-Vsi zadovoljni smo se zbrali v zavetju našega meteorologa Nejca, ki nas vedno prijazno sprejme. Nekaj najbolj navdušenih smučarjev se je že popoldne smučalo na Triglavskem ledeniku, ker si takšne smuke ob tem letnem času ne moreš privoščiti vsak dan. Naš znani in poznani jamar Tomaž Planina pa j® peljal skupino planincev v triglavsko brezno. Po povratku obeh skupin smo ob dobri kapljici kovali načrte za bodoče izlete, si pripovedovali šale, del večera pa smo posvetili spominu na Juleta Stojana. Naslednji dan smo ob najlepšem vre menu in ugodnem snegu odsmučali v dolino. Na zadnjem smučišču pa so najbolj navdušeni izrabili še poslednjo priložnost za še enkratni spust. Po kosilu, ki nam je p° vseh naporih še kako teknilo, smo se zadovoljni poslovili od Cmira z obljubo, da nas bo ob letu še več. Breda Jančar Vzpon na Škrlatico Planinska sekcija Elektromehanike bo julija letos organizirala že tretjo „mini odpravo" v tuja gorstva. Tokrat naj bi obiskali pogorje Bernine. Prva pripravljalna tura za udeležence je bila v soboto, 11. junija, ko smo se povzpeli iz doline Vrat preko bivaka IV na drugi najvišji vrh Julijcev, na Škrlatico. Bilo je ob 3. uri zjutraj, ko smo se iz Kranja z osebnimi avtomobili odpeljali v Vrata. Jutro je bilo zelo lepo: nebo jasno, okolica sveže zelena, v ozadju pa so se dvigali mogočni vrhovi. V počasnem tempu smo se začeli vzpenjati. Hitro smo se ogreli, puloverji in srajce so postali odveč. Sonce je še prehitro vzšlo in izsuševalo utrujena telesa. Pot je postajala vse strmejša — 5 snegom smo si brisali potne obraze. Tu k1 tam je kdo sam zase šepetal: „Gora ni nora, . . ." nekateri so si vroče želeli vode, tretji so grizljali vitergin. Vsi pa smo občudovali okolico: mogočna stena je bila še vsa siva in mračna, Kredarica je samevala sredi beline, vrh Triglava se je kopal v jutranjern soncu, tik pred nami se je bohotal Stenar- Že smo bili pri bivaku. Spet smo počivali, Brane se je otovorjen s številnimi fotoaparati sprehajal okrog nas kakor Joco Žnidaršič in nas slikal, mi pa smo preganjali nadležne muhe. Končno je bilo konec dolgih snežišč, v skali smo postali živahnejši. Mnogim p°' meni skala varnost, nekaterim pa vzbuja strah. Nekje sem prebrala naslednjo misel: V gore hodim, ker se jih bojim; zmaga nad strahom je ena največjih želja človeka. Na vrhu so nas dohitele megle in narn ukradle razgled. Pa nič zato, saj nismo bili zadnjič na vrhu. Navzdol je šlo hitreje ' malo po nogah, malo po zadnjici. Zadnje bi nam pravzaprav še bolj godilo, samo če ne bi dobili „volka" Ob enih, najhrtrejši pa že prej, smo bili v Aljaževem domu. Utrujeni smo posedal' vsak ob svoji steklenici, ni bilo važno, kei smo pili, samo da je teklo. Nihče ni opazil prvih deževnih kapelj. - T. C. " Ženska rokometna ekipa TOZD Veliki zaganjalniki. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame PAVLE HROVAT se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v obdelovalnici v tovarni TEA za izraze sožalja in denarno pomoč. Še posebej hvala ožjim sodelavkam za vso pomoč hčerka Vera Šavs ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se najtopleje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci v Iskri Elektromehaniki za darovano cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč. POLETNO PRVENSTVO ELEKTROMEHANIKE V SMUČANJU IN POHOD DO ČEŠKE KOČE Planinska sekcija m komisija za šport m rekreacijo ISKRE Elektromehanike prirejata v soboto, 25. junija 1977 III. poletno smučarsko prvenstvo Elektromehanike in pohod planincev do Češke koče. Tekmovalci (-ke) bodo razdeljeni v običajne razrede, nastopili pa naj bi tudi otroci. Po tekmovanju bo piknik ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Odhod avtobusa, izpred kranjskega kma Center, bo ob 6,30. Cena prevoza m startnina je 10 dm. Prijave m vplačila sprejema Olga Pajk iz tajmštva ERO m sindikalni ter planmski poverjeniki, ki morajo oddati prijave Rajku Kožarju — kadrovsko področje, do vključno srede, 22. junija. Vabljeni! Anica Kostovski